rek,
ila 2008
XI • št. 32 rni urednik: nigoc 1,63 EUR
enih: i izvodov 704-01993
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Po mestni občini
Ptuj • Občina odkupuje Mestni kino
O Stran 3
Po naših občinah Cirkulane •
Podpis pogodbe za 792.000 evrov
O Stran 3
Po naših občinah Markovci • Po
razvoju drugi v državi
O Stran 5
Štajerski TED
Ptuj • 17. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem
Organizacijskim uspehom sledili tudi rezultatski
Šport Nogomet •
Pomembne točke ostale na Ptuju
O Stran 11
V soboto in nedeljo je v Športni dvorani Center na Ptuju, v organizaciji domačega Strelskega kluba Ptuj, potekalo 17. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince.
Na prvenstvo je bilo prijavljenih rekordnih 317 tekmovalcev, ki so nam predvsem v zaključnih odločujočih finalnih streljanjih prikazali obilo strelskih veščin in prav v vsakem finalu uprizorili napeto in izenačeno streljanje prav do zadnjega strela, kar je bilo za vse spremljevalce prava strelsko-športna poslastica. Organizatorji iz Ptuja so s partnerji prvenstva pripravili tudi številne obtekmovaine aktivnosti in družabna srečanja, ki so s povabljenimi gosti, tekmovalci in drugimi ljubitelji strelskega športa potekala v Park hotelu Ptuj in Ptujski vinski kleti, kar je za vse udeležence prvenstva pomenilo edinstveno in neponovljivo predstavitev domače turistične ponudbe.
K številnim organizacijskim uspehom pa je kot najpomembnejše dejanje 17. DP na Ptuju svoj delež dodala tudi številčna ekipa odličnih strelcev iz Spodnjega Podravja, ki je osvajala nove posamične in ekipne naslove državnih prvakov.
Simeon Gonc
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo • S tveganjem do stopničk O Stran 13
Podravje • Pred referendumomTurnišče • Ustanovili civilno iniciativo
Junija tudi o Spremembe pet pred 12.? imenu pokrajin
Novica o posvetovalnem referendumu glede pokrajin, ki naj bi se zgodil predvidoma 22. junija, ni več čisto sveža, nekaj novosti pa je še ostalo nerazkritih.
V četrtni skupnosti Breg-Turnišče so pred kratkim ustanovili civilno iniciativno Selska cesta, ki si prizadeva za spremembo lokacije nadvoza na Selski cesti na Turniščah čez avtocesto.
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»oattoooiu M A
jut
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
O tem je poslanec SDS Branko Marinič povedal: "Sestanek predsednikov in poslancev koalicije je sklical predsednik vlade minulo sredo popoldne. Takoj po usklajenem predlogu smo podpisali odlok o razpisu posvetovalnega referenduma glede ustanovitve pokrajin. Bistvena novica tega koalicijskega sestanka je gotovo v tem, da smo se poenotili glede pokraji-nizacije." Hkrati so na sestanku koalicije sprejeli odločitev, da se razpiše posvetovalni referendum, na katerem bodo državljani pokazali, ali si želijo svoje pokrajine, v nekaj primerih pa tudi, kako naj se ta imenuje.
O Stran 4
S prestavitvijo nadvoza s sedanje Selske ceste na cesto, ki bo povezovala avtocesto z Zagrebško cesto na Turniščah (novo povezovalno cesto pravkar gradijo), bi se ukinil nadvoz na Selski cesti. S tem bi dosegli zaprtje Selske ceste, postala bi neke vrste slepa ulica, bi pa ohranila povezave. Nihče ne bi bil prikrajšan, vsakdo bi lahko prišel s Selske ceste v Dražence in tudi iz Dražencev na Selsko cesto. Z novo rešitvijo oziroma prestavitvijo nadvoza Selska cesta bi se to območje rešilo tudi tranzita.
Člani iniciative, ki so predlog za prestavitev nadvoza predstavili tudi na četrtkovi seji sveta četrtne skupnosti Breg-Turnišče, so prepričani, da čeprav zamisel ni nastala v času predstavitve državnega lokacijskega načrta za avtoce-
sto Slivnica-Draženci, ni neu-resničljiva. S predlogom sicer prihajajo zelo pozno, tega se močno zavedajo, vendar so prepričani, da se še da vse urediti. Šele stanje na terenu, zdaj ko je gradnja že močno napredovala, jim je odprlo oči, da bi se zadeva dala tudi drugače urediti, tako da bi se
kvaliteta njihovega življenja lahko bistveno izboljšala. Za gradnjo viadukta še ni izdano gradbeno dovoljenje, čeprav se je prvotno računalo, da bo do njegove rušitve prišlo že okrog 15. marca letos, do odprtja ceste pa je še tudi leto dni.
O Stran 24

:-.	y '-•"A-. •:.'• ,
Foto: Črtomir Goznik
9770040197077
Slovenija • Podpisan sporazum o reševanju stavkovnih zahtev zdravnikov, stavka preklicana
Namesto zdravnikov bodo zdaj stavkali sodniki
Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, minister za javno upravo Gregor Virant in ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič so v petek popoldne podpisali sporazum o reševanju stavkovnih zahtev in posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata je napovedano stavko že preklical. Drugačna pa je slika na področju sodstva, kjer sodniško društvo stavko šele napoveduje.
Ob podpisu sporazuma so se Kuštrin, Virant in Mazej Kukovičeva strinjali, da je dosežen kompromis velik korak. Prvi mož Fidesa je sicer dejal, da vsega želenega v pogajanjih niso dosegli, je pa pogodba zadostna podlaga, da bodo zdravniki lahko premostili težave, ki jih čakajo. Povedal je tudi, da je s podpisom sporazuma napovedana stavka dokončno preklicana. Ob tem se je Kuštrin zahvalil Mazej Kukovičevi, ki je po njegovih besedah prva ministrica za zdravje, ki je razumela, da so strokovni standardi in normativi nujno potrebni."Zdaj se bo jasno pokazalo, koliko moramo zdravniki delati in koliko zdravnikov manjka," je poudaril. Kuštrinu se zdi tudi zelo pomembno, da je zdravniški ceh razumel, da mora v kriznih in problematičnih
Uvodnik
situacijah nastopati enotno. Podpis sporazuma predsednik Fidesa zato ocenjuje tudi enega izmed prvih resnih korakov k še tesnejšemu sodelovanju in zbliževanju zdravniških organizacij. Tudi za ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič je bistven del določitev meril. Po njenih besedah je razlog, da normativov doslej ni bilo, v tem, da ni bilo sistemskega pristopa k reševanju problematike. S podpisom sporazuma pa so ta merila opredeljena tudi časovno, je še poudarila ministrica. Zdi se ji pomembno, da je "zmagal razum", saj si nihče ni želel državljankam in državljanom s stavko povzročati "nepotrebnih skrbi". Predstavnike sindikata Fides pa je ocenila kot izjemno dobre pogajalce. Z njeno oceno se je strinjal minister za javno
Dan Zemlje
Danes je dan Zemlje in res bi bilo prav, da bi se enkrat ob tem dnevu resno zamislili, kaj počnemo z našim planetom. Ne samo posamezni zanesenjaki, ampak tudi naši politiki. Vzpodbudno je, da je v zadnjem času vedno več posameznikov in društev, ki se zavedajo težav, izhajajočih iz onesnaženja našega planeta. Vedno več se govori in dela na izkoriščanju alternativnih virov energije, vendar na tem področju vseeno zaostajamo za Evropo, kot še na marsikaterem. Zanimiv je podatek, da arabske države veliko sredstev vlagajo v razvoj alternativnih virov energije, kljub zalogam nafte, kijih imajo.
Seveda pa tudi slovenska vlada veliko dela na tem, da se slučajno ne bi kaj spremenilo na bolje. Z razmišljanjem o gradnji drugega bloka jedrske elektrarno Krško se vsekakor nadaljuje kontinuiteta energetske politike, ki rešitev energetskega problema vidi v centralizirani oskrbi z energijo pod državnim okriljem, hkrati pa želi prenesti okoljske probleme na naslednje generacije namesto njihove takojšnje rešitve.
Zanimiv zapis zasledimo v razvojnem programu vlade Janeza Janše, ki pravi, da bi se z izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško precej zmanjšala proizvodnja to-plogrednih plinov, zmanjšala bi se uvozna odvisnost pri električni energiji, poleg tega pa bi se zaradi konkurenčne cene elektrike iz tega objekta ohranila oziroma celopoveča-la konkurenčnost gospodarstva.
Torej okoljska problematika aktualnega predsednika vlade sploh ne zanima. Vemo pa tudi, da si država in jedrski lobi podajata problem jedrskih odpadkov, tako nizko in srednje kot visoko radioaktivnih - jedrskega goriva. Samo spomnimo se kakšno leto nazaj, ko so predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke naivnim županom in posameznikom po Sloveniji razlagali, da so jedrski odpadki neškodljivi. Celo več, predstavljali so jih v takšni luči, kot da so bolj zdravi kot mleko za otroka. Nezaslišano se mi zdi, da vlada razmišlja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, še vedno pa ne ve, kam bo odlagala odpadke, verjetno pa še o odlaganju jedrskega goriva niti ne razmišlja.
Že res, da bomo, če bomo ob dnevu Zemlje pobrali kakšne papirčke, nekaj storili za naše okolje in s tem za naš planet, vendar bi veliko več lahko storili naši politiki, če bi se brez fige v žepu lotili okoljske problematike, če pa za to nimajo interesa ali znanja, pa bi za naš planet največ storili, če bi iz pisarn pobrali papirje, na katerih so zapisani njihovi razvojni programi, s katerimi mečejo naivnim Slovencem pesek v oči. Zdaj je čas, da Slovenci zahtevamo od vseh političnih strank pred jesenskimi volitvami, da se jasno opredelijo do okoljskih problemov, in to ne s stavkom: "Zavzemali se bomo za čisto okolje," ampak s konkretnimi rešitvami.
Zmago Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Virant
upravo Gregor Virant. "Po mojih dosedanjih izkušnjah so bila to najtežja pogajanja doslej, saj smo imeli opravka z izjemnimi pogajalci," je dejal in izrazil zadovoljstvo nad dokončnim preklicem stavke. To je po Virantovo dobro tako za uporabnike zdravstvenih storitev kot tudi za to, da se v zdravniških vrstah končuje neko obdobje nezadovoljstva. "Tarifni del kolektivne pogodbe pomeni diferenciacijo med zdravniki, se pravi tudi konec obdobja uravnilovke, in boljše vrednotenje zahtevnejših in bolj izpostavljenih delovnih mest," je omenjena merila pojasnil
minister. Kot je še povedal, je prav s tem argumentom na današnjem srečanju z drugimi sindikati javnega sektorja prepričal, da je to dogovor, ki "ne ruši drugih pogajanj v javnem sektorju". Ocenil je, da drugi sindikati ta dogovor sprejemajo in da ne bo rodil zahtev drugih sindikatov. Kot je še dodal, bo do manjših uskladitev prišlo edino v visokem šolstvu. Sicer pa je zatrdil, da bo do 15. maja ali najkasneje do konca maja podpisal vsaj deset kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju. Vlada je sicer zdravnikom v četrtek ponudila povprečen
dvig plač za 15,6 odstotka v štirih obrokih, odpovedala pa se je skrajšanju dopustov. Prvič se bodo plače zdravnikov povečale 1. maja 2008, nato pa še 1. januarja 2009, 1. septembra 2009 in 1. marca 2010. Dvig plač bo zahteval dodatnih 38,2 milijona evrov sredstev.
Večina zdravnikov pa z dogovorjenim sporazumom ni zadovoljna.
Sodniško društvo napoveduje stavko sodnikov
Ministrstvo za pravosodje je v skladu s svojimi pristojnostmi storilo vse pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in obžaluje odločitev glavnega odbora sodniškega društva (SSD), ki je zavrnilo ponudbo dodatnih treh milijonov evrov in sprejelo odločitev o pripravah na stavko, so sporočili z ministrstva v odzivu na sklepe SSD. Kot so zapisali na pravosodnem ministrstvu, so v dogovoru z ministrstvom za finance in ministrstvom za javno upravo zagotovili dodatne tri milijone evrov z namenom odprave sodnih zaostankov. Ministrstvo za pravosodje si bo še naprej prizadevalo da do sodniške stavke ne pride in bo do nje zavzelo stališče, ko bo formal-
no prejelo sklep stavkovnega odbora o začetku stavke, piše v sporočilu za javnost. Šele takrat bo namreč znan čas začetka stavke in kraj zbiranja udeležencev stavke. Znan pa bo tudi organ, ki bo zastopal interese sodnikov in v njihovem imenu tudi vodil stavko, so še pojasnili na omenjenem ministrstvu.
Glavni odbor sodniškega društva je namreč na petkovi seji sprejel sklep, da zavračajo ponujene tri milijone evrov sredstev, ki jim jih je za odpravo sodnih zaostankov ponudilo ministrstvo za pravosodje, je po seji povedala predsednica društva Janja Roblek. Roblekova je še dejala, da "enoplastno vztrajamo na sistemski rešitvi plač, torej zahtevamo spremembo zakona". Če vlada ne bo reagirala, bodo sami vložili predlog, je še dodala. Glede stavke pa je povedala, da so sodniško društvo in ne sindikat in so zato pravila glede stavke precej zapletena. "Mi bomo zakon o stavki seveda spoštovali, danes pa smo se dogovorili, da v ponedeljek pristopimo k pripravam stavke sodnikov, ki bo organizirana skladno z zakonom". Stavka bi po besedah Roblekove zgledala tako, da bi sodniki tisti dan opravljali le tiste zadeve, ki jih morajo.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Slovenski mladoletniki na Hrvaško le s soglasjem staršev
Mladoletni državljani Slovenije, ki na Hrvaško potujejo brez svojih zakonitih zastopnikov, morajo imeti v skladu z novim hrvaškim zakonom o tujcih pri prehodu meje pri sebi tudi soglasje staršev, je danes na svoji spletni strani objavilo zunanje ministrstvo. Mladoletna oseba, tudi starejši od 15 let, mora imeti pri prehodu meje pri sebi soglasje staršev, ki ji dovoljujejo samostojno potovanje v tujino oz. potovanje v spremstvu polnoletne osebe, ki ni zakoniti zastopnik mladoletnika, so zapisali na MZZ. V skladu z novim zakonom in pravilnikom o potnih listinah za tujce, vizumih in načinu ravnanja do tujcev mora soglasje zakonitega zastopnika vsebovati osebne podatke o zakonitem zastopniku mladoletne osebe, namen, obdobje in čas bivanja, obdobje veljave soglasja in podpis zakonitega zastopnika. Ta mora biti overjen na upravni enoti ali pri notarju. Tovrstno soglasje mora biti prevedeno v hrvaški ali angleški jezik in overjeno pri
sodnem tolmaču. (sta)
Štrovs predlaga izredni kongres Nsi
Vidni član NSi Marko Štrovs je občinskim in regijskim odborom stranke poslal pismo, v katerem predlaga, naj stranka skliče izredni kongres, na njem spremeni svoj statut in se preimenuje v Slovenske krščanske demokrate (SKD). Po besedah Štrovsa pismo ni uperjeno proti zdajšnjemu predsedniku stranke. Jožef Horvat ga vidi kot destruktivno dejanje. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo in vidni član NSi Marko Štrovs je prepričan, da stranka zaradi prevelike povezanosti in podrejanja SDS postaja čedalje bolj neprepoznavna, zaradi česar potrebuje nov zagon in novo politiko. Glede na to v pismu predlaga, naj stranka na kongresu spremeni svoj statut in se preimenuje nazaj v SKD. "SKD je namreč uveljavljena in prepoznavna blagovna znamka, ki lahko stranko edina znova popelje na stara pota uspeha," meni Štrovs. Če se to ne bo zgodilo, Štrovs predlaga nekakšen "rezervni scenarij", po katerem bi SDS in NSi na volitvah nastopile skupaj. (sta)
SD za novelo glede obdavčitve subvencij
Poslanci SD so danes vložili predlog novele zakona o dohodnini, po kateri bi subvencije obdavčili le tistim lastnikom zemljišč, ki so subvencije res prejeli. Tako bi uredili, kot pravijo, "nepošteno in nepravično" obdavčitev, spremembe bi veljale že za lani, pri čemer pa se obdavčitev prejemnikov subvencij ne bi spremenila. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal prvopodpisani pod predlog Janko Veber, želijo z novelo urediti nepošteno in nepravično obdavčitev lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebelarjev. Po predlogu bi se katastrski dohodek povečal za povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskega oz. gozdnega zemljišča le tistim lastnikom zemljišč, ki so subvencije dejansko prejeli. (sta)
Prevzemniki za delnice PP ponujajo po 18 evrov
V skladu z napovedjo izred
meseca dni so družbe Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj in Comet danes objavile prevzemno ponudbo za nakup delnic Perutnine Ptuj. Ponudniki za delnice ponujajo po 18 evrov, njihova ponudba, v kateri praga uspešnosti niso določili, pa se izteče 19. maja ob 12. uri. Kot je še zapisano v prevzemni ponudbi, se ta nanaša na 3.425.818 delnic, medtem ko je 42-odstot-ni delež že v lasti skupine, ki je 19. marca sklenila delničarski sporazum, s katerim so se dogovorili za usklajeno delovanje v primeru uspešnosti prevzemne ponudbe. Ponudniki v prevzemni ponudbi tudi navajajo, da so med lastniki enega od prevzemnikov, Holdinga PMP, ki je bil ustanovljen februarja 2006, tudi člani sedanje uprave Perutnine Ptuj, in sicer njen predsednik Roman Glaser, ob njem pa tudi Tone Čeh, Nada Krajnc in svetovalec uprave Dimče Stojčevski. Še en član uprave Milan Čuš je solastnik postal v začetku leta 2008, ko mu je del svojih delnic prodal Stojčevski, pri povečanju osnovnega kapitala družbe pa je sodelovalo 27 oseb, med njimi tudi član nadzornega Uroš Vidovič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Občina načrtuje odkup in preureditev Mestnega kina
Investicija za novo kvaliteto življenja mestnega jedra
Mestna občina Ptuj je pripravila projekt za odkup in obnovo prostorov Mestnega kina Ptuj za potrebe mladinske kulture v MO Ptuj in regiji. Ta vključuje načrtovana dela v letih 2008 in 2009. Skupaj naj bi odkup in obnova presegla milijon evrov; 80 odstotkov potrebnih sredstev naj bi zagotovila MO Ptuj, 20 odstotkov pa naj bi pridobili iz Ministrstva za kulturo, iz sredstev razpisa za izbiro občinskih investicij na področju kulture, ki se bodo pričele izvajati v letih 2008 in 2009.
Projekt Mladinske hiše na Ptuju nastaja že nekaj let. Mestni kino ima sedanje prostore v upravljanju od leta 1946, stavba Mestnega kina pa je bila zgrajena pred letom 1900. MO Ptuj ima v lasti 42,73-odstotni delež zemljišča in stavbe, Mestni kino, d. o. o., pa 57,27-odstotni delež. Z nakupom preostalega deleža in načrtovano obnovo bo MO Ptuj pridobila prepo-trebne prostore za delovanje mladinske kulture in ustvarjalnosti mladih nasploh iz MO Ptuj in širšega območja regije. Gre za projekt MO Ptuj v okviru Evropske kulturne prestolnice 2012. Četudi se bo spremenilo lastništvo, to še ne pomeni, da bi predvajanje filmov na tej lokaciji prenehalo. Kinodvorana je bila obnovljena leta 1998, tri leta pred tem tudi sanitarije, v dvorani je 149 sedišč, v njej bi se dogradil le oder. Kletni prostori so bili nazadnje delno adaptirani leta 1988, medtem ko je podstrešje, kjer bi bilo mogoče pridobiti okrog 200 m2 uporabnih površin, v celoti neurejeno.
Po odkupu nekaj več kot 57-odstotnega deleža Mestnega kina na Cvetkovem trgu 1 načrtuje MO Ptuj v nekaj letih celostno obnovo stavbe, razširitev uporabnih površin v samem objektu, obnovo napeljave in opremo celotnega objekta za
potrebe tako mladinske kulture kot kinodvorane in kinoteke.
Mladinska hiša je že dolgo potreba Ptuja in okolice, saj veliko mladih nima pogojev, da bi izživelo svojo ustvarjalnost in potrebo po druženju. Zlasti primanjkuje ustreznih prostorov za delovanje mladih po 15. letu starosti, ki so sedaj bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Za odkup že omenjenega deleža potrebuje MO Ptuj
nekaj manj kot 241 tisoč evrov (z DDV), obnova pa jo bo stala okrog 800 tisoč evrov.
V MO Ptuj ocenjujejo, da bo brez odkupa edina kinodvora-na na Ptuju šla v stečaj. Stroške, ki bodo nastajali s predvajanjem filmov, naj bi delno pokrivali tudi z javnimi sredstvi. Dejavnost mladinske kulture, ki se bo izvajala v prostorih obnovljenega Mestnega kina, obnova bo trajala predvidoma
dve leti, naj bi bila deloma tržna, deloma pa javna.
Celostna obnova stavbe na Cvetkovem trgu 1 na Ptuju je ena od tistih obnov v starem ptujskem mestnem jedru, ki naj bi prinesla novo kakovost v to okolje, predvsem pa prispevala k njegovi oživitvi. Po prepričanju številnih Ptujčanov v tem trenutku mestno jedro životari, če ne že umira na obroke.
MG
Cirkulane • Podpis pogodbe za 792.000 evrov
Modernizacija glavne ceste
Občina Cirkulane je z uspešno kandidaturo na razpisu iz naslova regionalnih razvojnih projektov uspela pridobiti 338.000 evrov za modernizacijo glavne ceste skozi Cirkulane do Malega in Velikega Okiča. Konec minulega tedna je župan Janez Jurgec že podpisal pogodbo z izbranim najugodnejšim izvajalcem del - podjetjem Asfalti Ptuj, ki ga je zastopal direktor Marjan Pongrac.
Vrednost celotne obnove ceste z vsemi predvidenimi deli po pogodbi znaša sicer kar dobrih 792.000 evrov. "V sklop modernizacije te ceste v
dolžini dobre štiri kilometre je zajeta celovita preplastitev, razširitev vozišča skozi center občine na pet metrov, v ostalem delu pa na 4,5 metra, izgradnja
Zupan Janez Jurgec in direktor podjetja Asfalti Ptuj Marjan Pongrac sta minuli petek slovesno podpisala pogodbo za celovito modernizacijo glavne prometnice skozi Cirkulane v vrednosti 792.000 evrov.
pločnikov v dolžini 800 metrov ter seveda razsvetljava in položitev meteorne kanalizacije. Hkrati se bodo popolnoma prenovili kar trije mostovi na tej cesti; prvi tik pred centrom občine, drugi ob nogometnem igrišču in tretji v Pristavi," je še pred podpisom pogodbe povedal Janez Jurgec.
Dela se bodo, kot j zagotovil direktor Marjan Pongrac, začela že v nekaj prihodnjih dneh, v celoti pa naj bi bila končana najkasneje do zadnjega avgusta letos: "V tem času bomo poskrbeli tudi za ustrezno signalizacijo in obvoze v času popolnega ali delnega zaprtja ceste. Popolno zaprtje predvidevamo le v času asfaltiranja, pri obnovah mostov pa bomo promet rešili z ustreznim rezervnim' mostom, ki bo začasno urejen tik ob starem."
Za nemoten potek vseh del bo skrbel tudi domači grad-
beni odbor, ki mu predseduje podžupan Jožef Klinc, ob njem pa so v odbor imenovani še Anton Kokot kot predsednik VO, Rajko Lesjak, Milan Žumbar in direktorica občinske uprave Krista Kelenc. Kot je povedal Klinc, težav sicer ne pričakujejo, njihova naloga pa bo prvenstveno skrb za morebitne zaplete z lastniki zemljišč in sodelovanje z izvajalcem del pri samih delih na terenu.
Podjetje Asfalti Ptuj, ki se mu je župan Jurgec zahvalil tudi za nedavne donatorske prispevke oz. nakup šolskih koles za tekmovanja iz cestne varnosti, je bilo izbrano kot najugodnejši izmed treh ponudnikov na javnem razpisu. Ob njem sta svoje ponudbe oddala še Cestno podjetje Ptuj in Map Trade iz Slovenske Bistrice.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Razstava foto natečaja
Foto: DB
V prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj je do 25. aprila na ogled razstava foto natečaja Sikajoči pogledi, regajoče misli. Gre za izredno zanimive fotografije žab, močeradov, kuščarjev in kač, ujetih v zanimivih trenutkih. Razstava je nastala na osnovi nagradnega foto natečaja, pripravilo pa jo je društvo Societas herpetologica slovenica - Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev - v sodelovanju s fotografskim društvom Grča in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Na fotografijah so v zanimivih trenutkih in pozah ujete žabe, močeradi, kuščarji in kače. Vsako fotografijo spremljajo podatki o imenu vrste in kraju, kjer je posnetek nastal. Razstava je v prostorih CID na ogled vsak delavnik od 9. do 18. ure.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Fotografije iz Talumove zbirke
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše je od 18. aprila do 22. maja na ogled razstava Fotografije iz Ta-lumove umetniške zbirke. Nastale so leta 2002 v okviru 11. likovne kolonije, ki jo je organiziral Talum. Štirinajst avtorjev - Bogo Cerin, Boris Farič, Boris Gaberščik, Lado Jakša, Zmago Jeraj, Stojan Jeraj, Branko Lenart, Tomaž Lunder, Luka Mjeda, Tihomir Pinter, Vinko Skale, Tanja Ver-lak, Herman Pivk in Sandra Požun - se predstavlja z različnimi deli, različnimi pogledi na svet, kar daje razstavi še dodatni čar. Fotografija je zagotovo najbolj razširjen medij, na tokratni razstavi je obiskovalcem na ogled fotografija kot samostojno likovno sredstvo, je še posebej poudaril na otvoritvi razstave mojster fotografije Stojan Kerbler. Razstavo, ki jo je odprl podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, spremlja zloženka, s katero pa se avtorji ne morejo najbolj pohvaliti. Stojanu Kerblerju so namreč namenili pičle tri vrstice, pa še od teh je ena napačna. To ni ušlo niti mojstru. Nikomur pa se tudi ni zdelo vredno, da bi se mu javno opravičil za ta spodrsljaj.
MG
Ptuj • Teden multiple skleroze
Foto: Črtomir Goznik
Od petega do enajstega maja bo v Sloveniji potekal teden multiple skleroze. V tem tednu bodo v Združenju multiple skleroze Slovenije s svojimi podružnicami pripravili številne aktivnosti. Cilj je javnosti povedati čim več o tej bolezni centralnega živčnega sistema, ki je najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema v Sloveniji. Med obolelimi je kar 70 odstotkov žensk. Trenutno je v Združenje multiple skleroze, ki je nacionalna reprezentativna invalidska organizacija, vključenih 1957 obolelih. Ptujska podružnica multiple skleroze, ki jo vodi Jolanda Šoštarič (na fotografiji), bo informativno stojnico postavila 9. in 10. maja v Qlandii. Dogajanje bodo obogatili s številnimi kulturnimi nastopi.
MG
Ptuj • Novinarska konferenca Gregorja Golobica
Nedorečena pokrajinska zakonodaja
Predsednik Zares - nova politika Gregor Golobič se je minuli teden na Ptuju udeležil razširjene seje Mestnega odbora Zares - nova politika Ptuj, na kateri so razpravljali o aktualnih političnih razmerah. Še pred pričetkom seje so pripravili novinarsko konferenco.
Uvodoma je Golobič javnost seznanil s podatkom, da bo predvidoma 19. maja na Ptuju posvet gospodarskega foruma o podjetništvu, ki se ga bo med drugim udeležil tudi vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik. Kot je dejal, bo to osrednji dogodek, ki ga bodo v stranki Zares izpeljali v okviru te teme. Prav tako maja je napovedan posvet, namenjen socialnemu podjetništvu in predstavljanju načinov, kako aktivno vključiti brezposelne, ki so dalj časa obtičali na zavodih za zaposlovanje. Ob svojem obisku je predsednik Zares javnost seznanil tudi s podatkom, da je zaključeno evidentiranje kandidatov za
jesenske državnozborske volitve. Na področju MO Ptuj so v ožji izbor prišli trije kandidati: mag. Silvestra Kle-menčič, Tjaša Mrgole Jukič in Boštjan Šeruga. " Ljudi želimo čim prej seznaniti z našimi kandidati. Prepričan sem, da bodo v svojih volilnih okrajih deležni podpore, ki bo le še okrepila optimistično podporo, ki jo sodeč po javnom-nenjskih raziskavah uživa naša stranka v tem trenutku," je dejal Golobič.
Predstavil je tudi stališče Zares glede ustanavljanja pokrajin. Pojasnil je, da je po njegovem mnenju razprava omejena na najmanj pomembno vprašanje, število pokrajin. "Najmanj pomemb-
Predsednik predsednik Vamberger.
podravskega pokrajinskega odbora stranke Zares - nova politika dr. Jozsef Gyorkos, Zares Gregor Golobič in predsednik Mestnega odbora Zares - nova politika Ptuj Miro
no zato, ker je podrejeno vsebinskim rešitvam, te pa morajo celovito odgovoriti na vse, kar je povezano s pristojnostmi pokrajin, z njihovim odnosom do države kot tudi do osnovnih celic lokalne samouprave. Ni bilo rečeno, katere pristojnosti bi morala pokrajina prevzeti od občin, niti katere funkcije bo prevzela od države, kateri viri bodo zagotavljali izpolnjevanje vseh teh pristojnosti - na primer vprašanje odlagališč odpadkov je neurejeno in ostaja v domeni občin," je pojasnil Golobič in dodal, da zakonodaja ni bila dorečena in bi v primeru sprejema povzročila razočaranje.
Dženana Becirovic
Podravje • Pred junijskim referendumom
Odločali bomo tudi o imenu pokrajine
Novica o posvetovalnem referendumu glede pokrajin, ki naj bi se zgodil predvidoma 22. junija, ni več čisto sveža, nekaj novosti pa je še ostalo neraz-kritih. Med drugim ta, kako naj bi se imenovala naša pokrajina, o čemer je spregovoril poslanec SDS Branko Marinič.
"Sestanek predsednikov in poslancev koalicije je sklical predsednik vlade minulo sredo popoldne, trajal je tri ure in na njem smo sprejeli pomembne odločitve. Takoj po usklajenem predlogu smo poslanci koalicije in predsedniki strank koalicije namreč podpisali odlok o razpisu posvetovalnega referenduma glede ustanovitve pokrajin. Bistvena novica tega koalicijskega sestanka je gotovo v tem, da smo se poenotili glede pokrajiniza-cije, kar sicer ni projekt zgolj koalicije, ampak celotnega državnega zbora, saj je za uvedbo pokrajin potrebnih 60 odstotkov glasov. V zvezi s tem smo naredili pomemben korak v tem smislu, da smo izločili osrednjo Slovenijo oz. Ljubljano z okolico ter prišli do zaključka, da ob njej ustanovimo 12 pokrajin. To dejansko pomeni 13 pokrajin. S tem je rešena največja dilema, saj ravno ta (ljubljanska, op. a.) pokrajina v bistvu ni želela decentralizacije, ker s tem izgubi tako kadrovski kot finančni potencial, ki se seli na pokrajine. Tu je bil pravzaprav srž problema, ki smo ga na ta način rešili. Prav tako se združuje v enotno zasavska pokrajina z delom notranjske in delom kočevske," je takoj po sestanku povedal Marinič.
Hkrati so na sestanku koalicije sprejeli odločitev, da se razpiše posvetovalni referendum, na katerem bodo državljani pokazali, ali si želijo svoje pokrajine, v nekaj primerih pa tudi, kako naj se ta imenuje.
"Glede na število predvi-
denih pokrajin bo tako razpisanih 13 volilnih območij, saj bo vsaka volilna enota pravzaprav bodoča pokrajina. Vprašanje se bo glasilo, ali ste za ustanovitev vaše pokrajine. Tam, kjer so sporna tudi imena pokrajin, pa se bo glasovalo še o imenu. Konkretni primer je sporno ime naše pokrajine; izbiralo se bo med imenoma Vzhod-noštajerska ali Ptujsko-Ormo-ška pokrajina. V odloku sta samo ti dve možnosti izbire imen, drugega imena ni več, severni del s centrom v Mariboru pa se bo imenoval, glede na odlok, ali Mariborska pokrajina ali Osrednještajer-ska pokrajina."
Negativnega izida posvetovalnega referenduma, glede na znana izražena stališča večine občin oz. občinskih svetov (gre za 87 odstotkov vseh občin), praktično ni pričakovati. Vendar pa je tudi res, da sam rezultat referenduma ne pomeni zakon-
ske obveze uvedbe pokrajin. "To je res, vendar pozitivni rezultat referenduma pomeni, da je koalicija izkoristila ustavno kategorijo, da zakonodajalec, ko se znajde v položaju, kjer ne ve, kako naprej, povpraša ljudstvo. V primeru večinske odločitve za ustanovitev pokrajin to pomeni za zakonodajalca obveznost upoštevanja volje večine državljanov za razdelitev na pokrajine! Pričakovan pozitiven rezultat referenduma bo tako obvezujoč za naslednji parlament, kakršnakoli že bo njegova sestava," je prepričan Branko Marinič.
In če kljub večinsko izraženi volji ljudstva za ustanovitev pokrajin slednja ne bo potrjena oz. sprejeta z večino glasov v DZ? "Potem bo to jasna ignoranca ljudske volje s strani tistih poslancev, ki bodo glasovali proti. In potem bodo morali ti isti poslanci jasno povedati, proti
kateri pokrajini so oz. katere pokrajine naj se ukinejo!"
Na odločitev koalicije o 12 + 1 pokrajini ter napovedanem posvetovalnem referendumu so se seveda že od-
zvali v opozicijskih strankah, ki praktično brez izjeme kritizirajo referendumsko vprašanje, da je pomanjkljivo in da bi moralo vključevati tudi možnost izbire števila po-
krajin, hkrati pa je slišati tudi veliko očitkov na račun tega, da naj bi bil referendum le predvolilna poteza sedanje vlade.
SM
Poslanec Branko Marinič: "O uspehu posvetovalnega referenduma ne dvomim!"
Enkrat vložite, dvakrat dobite!
5,25 %
na depozit
KOMBINACIJA DEPOZITA IN NALOŽBE V SKLADE
Če do 30. maja 2008 naložite polovico prihrankov v depozit, drugo polovico pa v izbrane sklade skupine Pioneer Investments*, boste svoj denar oplemenitili kar dvakrat. Prvič po 366 dneh ob zagotovljeni 5,25-odstotni letni obrestni meri za depozit in drugič, ko boste ocenili, da se je dovolj oplemenitila tudi dolgoročna naložba v sklade. Za izbrane sklade vam ponujamo tudi 80-odstotni popust na vstopno provizijo. Minimalni skupni znesek naložbe v depozit in sklade je 2.000 evrov.
*V akcijski ponudbi lahko izbirate med tremi skladi Pioneer Investments - PI Greater China Equity, PIA Gold Stock in PI Emerging Markets Equity, ki jih upravljata družbi za upravljanje Pioneer Asset Management S.A. Luxembourg, 4 rue Alphonse Weicker, L-2721 Luxembourg, in Pioneer Investments Austria GmbH, članici skupine Pioneer Investments. Trženje, distribucijo in vplačila opravlja UniCredit Banka Slovenija d.d. in vse njene poslovne enota. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozita Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. Investiranje v investicijski sklad je tvegano, pri čemer investitor prevzema tveganje izgube glavnica Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Finance ter na spletni strani www.vzajemci.com. Prospekt skladov z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.unicreditbank.si in v poslovnih enotah banke. Vstopna provizija je odvisna od posameznega podsklada in znaša do 5% vplačanega zneska, na sklade iz akcijske ponudbe pa vam priznamo 80% popust. Izstopne provizije ni. Upravljavska provizija znaša na letnem nivoju največ 2%. UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, SI - 1000 Ljubljana.
WWW.UNICREDITBANK.SI
& UniCredit Bank
Foto: SM
Markovci • Deveto občinsko praznovanje
Po stopnji razvoja na drugem mestu v državi
V občini Markovci se danes pričenjajo prireditve v počastitev 9. občinskega praznika. Sicer pa teče 10. leto od ustanovitve samostojne občine in od vsega začetka je na čelu župan Franc Kekec, ki je z razvojem občine skupaj z vsemi občani lahko zadovoljen, saj so dosegli skokovit razvoj na vseh področjih.
O tem in svojem tretjem mandatu županovanja je povedal: "Z razvojem občine smo lahko resnično zadovoljni, saj smo v teh desetih letih veliko postorili in predvsem veliko pridobili. 10 let pomeni za našo občino izredno hiter skok v razvoju gospodarstva in na vseh drugih področjih. To dokazujejo rezultati, ki nas na področju gospodarskega razvoja občine uvrščajo na 2. mesto v Sloveniji. To se pozitivno odraža tudi pri zaposlovanju, saj ima naša občina eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji; smo celo pod slovenskim povprečjem, saj je v občinskem merilu povprečna stopnja brezposelnosti 6-odstotna, v državnem pa 6,5-odstotna.
Bistveni vzrok za dosežen razvoj je naložba v obrtno cono Novi Jork v prvem mandatu, ki daje pozitivne rezultate in vse bolj dokazuje, da je bila naša odločitev pravilna. Veseli me, da je naša obrtna cona, ki se razprostira na 11 hektarjih površin, v njej pa je aktivnih 15 obratovalnic, že polno zasedena. Zaradi novih interesov smo jo začeli širiti s tretjo fazo, kar pomeni širitev na dodatne 2,5 hektarja zemljišč, ponuja pa se nam še dodatna možnost širjenja proti vzhodu.
Poleg številnih pridobitev za krajane vseh devetih vasi v občini, predvsem za gasilska, kulturna in športna društva, pa je bil gospodarski razvoj izziv za pospešen razvoj društvenega življenja v občini, ki je doživelo pravi razcvet. Pravzaprav nimamo vasi, kjer ne bi aktivno delovalo katero od številnih društev, najmočneje pa so vsekakor zastopani gasilci, ob katerih se ne razvija le požarna varnost, ampak vso družabno življenje na vasi.
Pred nami je obsežen projekt izgradnje kanalizacij ske-ga sistema po vsej občini, ki
i
Foto: M. Ozmec
Župan Franc Kekec vodi občino Markovci že tretji mandat.
smo ga pričeli graditi že lani in naj bi bil v celoti končan v štirih letih. To pomeni za občino veliko obveznost, ki jo bo možno v celoti realizirati le s precejšnjim deležem lastnih sredstev, ki jih je potrebno zagotoviti ob sredstvih Evropske unije za regionalne razvojne vzpodbude. Občina Markovci je vključena tudi v konzorcij občin za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, v okviru druge faze realizacije zaščite podtalnice z vasmi Stojnci in Bukovci, ki pomenita po številu prebivalcev polovico, po teritorialnem obsegu pa četrtino celotne občine.
Moram reči, da pomenijo strnjena naselja pri gradnji kanalizacijskega sistema veliko prednost, to projekt v precejšnji meri poceni in nam hkrati ob kanalizaciji dovoljuje vzporedno posodobitev celotne infrastrukture.
Vsak, ki želi, da se spočije in v miru dobre hrane se naužije, naj v gostilno Pri Pošti na Ptuju ali v gostilno Na Gmajni v Zabovcih zavije.
V prijetnem ambientu obeh gostiln vam prijazno osebje postreže z okusno hrano, sočnimi pizzami itd. Sprejemamo večje družbe za razna praznovanja: birme, obhajila, poroke, rojstne dneve, obletnice.
tel: 788 81 86, 787 74 72 email: danica.dobrotic@teleing.com
Vsem našim občanom se zahvaljujem za njihov prispevek pri dosedanjem razvoju občine in jih vabim, da združimo ustvarjalne moči tudi v bodoče, posebna zahvala gre občinskim svetnicam in svetnikom vseh treh mandatov ter občinski upravi, s katerimi ves čas dobro sodelujemo, vse pa vabim, da se nam pridružijo na prireditvah, ki smo jih pripravili ob letošnjem občinskem prazniku. Deset let dela je dobra priložnost, da se srečamo in si nazdravimo!"
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pogled na center občine s prenovljeno občinsko stavbo, cerkvijo in novo večnamensko dvorano je v pomladnih dneh posebej lep.
V občini Markovci smo ob 9. občinskem prazniku in 10. obletnici obstoja občine veseli uspehov,
ki smo jih dosegli skupaj z občani. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.

Franc KEKEC Župan Občine Markovci
V okviru 9. praznika občine Markovci bodo v torek, 22. aprila, ob 16. uri na novem igrišču z umetno travo v Stojncih izvedli turnir v nogometu mladih selekcij in tekmovanja veteranov iz Stojncev in Markovcev. V sredo, 23. aprila, ob 19. uri bo v poročni dvorani občine Markovci predstavitev Knjige o Markovcih. V četrtek, 24. aprila, ob 18. uri bodo v večnamenski dvorani v Markovcih proslavili dan šole. Osrednja občinska slovesnost bo v petek, 25. aprila, ob 17. uri v večnamenski dvorani, nato pa bodo nadaljevali z družabnim in zabavnim delom v šotoru za občinsko stavbo. V soboto, 26. aprila, ob 19. uri bodo proslavili 70 let delovanja folklore v Mar-kovcih s prireditvijo Od snubljenja do poroke, v veselem delu pa v šotoru z ansamblom Bratov Gašperič, Nušo Derendo in drugimi gosti večera. Praznovanje pa bodo sklenili na markovo nedeljo, 27. aprila, ko se bodo ob 10. uri zbrali na slavnostni maši nato pa nadaljevali s tradicionalnim markovim žegnanjem.
Rde
I PREPROSTO, ODLIČNO
GRADBENIŠTVO d.o.o.
Zabovci 82, 2281 Markovci gsm:031 / 476-841
•	novogradnje • nadzor
•	adapatcije • keramičarstvo
•	pleskarstvo • tesarstvo
Prijetno praznovanje praznika občine Markovci! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
hvala za izkazano zaupanje!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO d.o.o.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE MARKOVCI! CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM HVALA ZA IZKAZANO ZAUPANJE!
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
Cvetličarna Rožmarin
Hermina Horvat s.p. Miklošičeva 10, Ptuj in Bukovci 4a, Markovci, tel.: 766 20 31
Vsem občankam in občanom občine Markovci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Svojim kupcem in poslovnim partnerjem pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Ormož • Psihiatrična bolnišnica polno zasedena
V severovzhodni Sloveniji primanjkuje psihiatrov
Majda Keček, direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož, z veseljem ugotavlja, da so v lanskem letu poslovali pozitivno, da so delovne programe dosegli in presegli, pa tudi ostale obveznosti iz družbenega dogovora so realizirali v celoti. Uspešni so bili tudi na področju investicij. Lani so realizirali 1143 primerov, kar je 142 več od planiranega - in zaradi tega so ostali tudi neplačani.
Ob tem so morali 318 pacientov tudi odklonili, ker so bile njihove kapacitete polne in jih niso mogli sprejeti, to je kar 18 % več kot leto poprej. "Potreba po psihiatrični dejavnosti je zelo velika in v severovzhodnem delu Slovenije, ki ga pokrivamo, obstaja velik deficit psihiatrov na primarni ravni. V Murski Soboti je le eden, eden je v Radencih, v Ljutomeru so brez psihiatra, na Ptuju pa ima le ena psihiatrinja koncesijo. Preskrbljenost prebivalstva je izredno slaba, kar se pozna tudi pri številu pacientov, ki se obračajo na nas. Povsem drugače je recimo v Ljubljani, kjer je tovrstnih zdravnikov zares veliko," je povedala Majda Keček.
Večina bolnikov ormoške bolnice prihaja iz SV dela Slovenije, vendar imajo tudi precej pacientov od drugod, praktično iz vse Slovenije. Psihiatrija je specifična dejavnost in pacienti gredo pogosto v bolnišnico tudi raje malo dlje od doma. Poleg hospital-ne oskrbe pa imajo v bolnici tudi ambulantno dejavnost in v okviru te so opravili 9749 prvih in ponovnih obiskov. Psihiatrično ambulanto imajo odprto vsak dan, poleg tega pa v okviru PBO delujejo tudi nevrološka, psihološka in EEG-ambulanta. Prav slednja pokriva potrebe vse SV Slovenije, saj EEG-aparata nimajo ne v Ptuju ne v Murski Soboti. Zanimivo pa je, da dejavnost v ormoški bolnici sicer lahko opravljajo, nimajo pa je priznane in s tem tudi ne plačane. Direktorica upa, da se bo to neurejeno stanje končno uredilo.
Kar 266.000 evrov za investicije
V minulem letu so v ormoški bolnici dobro gospodarili, saj je bil prihodek (4.731.464,93) za 194.735,73 evrov večji od odhodkov (4.536.729,20). V strukturi odhodkov predstavljajo največji delež vseh odhodkov stroški dela v višini 71 %, stroški materiala in storitev pa skupaj znašajo 24 %. Na nekatere stroške bolnica lahko v določeni meri vpliva in jih korigira, na druge pa nima vpliva. Naredili so tudi več kazalnikov poslovanja, ki za leto 2007 prav tako izkazujejo dobro poslovanje zavoda. Investicijam so lani namenili 266.000 evrov, kar ni malo, saj gre za privarčevana lastna sredstva. "Nadgradili smo informacijski sistem, uredili mrežo, opremili vse delovne enote z računalniki, pridobili nov program, ki nam omo-
Majda Keček je zadovoljna z letošnjimi kazalci uspešnosti Psihiatrične bolnišnice Ormož.
goča kvalitetnejše delo, nov hematološki aparat za laboratorij, nadaljevali smo z rekonstrukcijo bolnice, zaključili zadnjo adaptacijo odseka in uredili tudi upravno zgradbo, ki ima novo fasado, okna, streho in žlebe. Skrbimo tudi za mrliško vežico, ki je sicer ne uporabljamo, a smo jo kot del kulturne dediščine adaptirali. Porušili smo staro vratarnico, ki je bila v zelo slabem stanju in ni več služila svojemu namenu, poleg tega pa je bila postavljena tudi na zelo nerodnem mestu, saj je bilo zaradi nje vključevanje v promet zelo nepregledno. Promet na našem dvorišču je v zadnjih letih zelo narasel, nastali prostor pa bomo uporabili za dodatne parkirne prostore. Sicer imamo parkirišč na srečo kar precej, je pa tudi veliko zaposlenih, ki se v službo vozijo z avti, svojci prihajajo na obiske, pacienti se pripeljejo v ambulante, pa tudi za dnevno oskrbo z vsem potrebnim se obrne veliko avtomobilov."
Po adaptaciji ima bolnica 140 postelj, saj so število postelj na isti površini zmanjšali, s tem se je bistveno dvignila kvaliteta za bolnike in zaposlene. Tudi na račun tega se je zmanjšala ležalna doba, ki je v lanskem letu znašala v povprečju 40 dni, standardizirana v psihiatriji pa je 47. To kaže, da imajo v bolnici velik posteljni obrat in podkrepljuje podatek o velikem pritisku bolnikov na bolnico, zaradi preslabe preskrbljenosti na primarni ravni namreč več uporabnikov pride v bolnišnico.
Psihiatrija ima svoje specifike
Specifika psihiatrije je zlasti v tem, da je ležalna doba 47 dni, v somatskih bolnicah okrog 7 dni. Zato je treba bolniku bivanje organizirati drugače kot v običajnih bolnicah. "Somatski bolnik sam išče pomoč v bolnišnici, v psihiatrično bolnišnico
pa zlasti bolniki s težavami v duševnem zdravju ne pridejo prostovoljno, lahko ga pripelje tudi policija ob asistenci zdravnika, lahko pride iz zapora. Tudi sama narava duševnih obolenj je drugačna in ta bolnik potrebuje drugačno obravnavo kot so-matski. Bolnika pri nas obravnavamo celostno, poskušamo razumeti njegove potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju, zato ga obravnavamo timsko. Če ima nekdo zlomljeno roko, mu jo poslikajo in oskrbijo, kaj dosti več pa jih v somatski bolnici ne zanima. Pri nas pa je vse velikokrat povezano, izključiti je treba somatske bolezni in to je proces, ki traja," je povedala direktorica.
Bolnike je v času bivanja v bolnici potrebno zaposliti in za to skrbijo med drugim tudi delovni terapevti, ki so še ena specifika psihiatrije. Iz narave bolnikove bolezni je treba njihovo bivanje drugače organizirati, saj so pogosto somatsko zdravi. Izvajajo različne oblike psi-hoterapevtskega dela od terapevtske skupnosti, skupinskih sestankov. Kot delovno terapijo izvajajo več dejavnosti po delavnicah, da bi bolnikom omogočili ukvarjanje z dejavnostjo, ki jih veseli. Velikokrat pa pri tem naletijo na problem, kako motivirati pacienta, da sploh kaj počne. Pogosto so to tudi ljudje, ki nimajo delovnih navad ali so jih izgubili. Tisti, ki želijo, pa lahko slikajo, delajo izdelke iz volne, gline, izdelujejo izdelke iz šibja. Predvsem ta zadnja dejavnost zaposli veliko število tudi moških bolnikov, ker sama priprava zahteva določen postopek. Šibje sami vzgojijo na svoji njivi. Bolniki se lahko ukvarjajo tudi z delom v rastlinjaku, na voljo je glasbena terapija, razne oblike rekreacije, ki jih nudi zunanje igrišče in telovadnica. Bolniki pa so zelo različni od nepokretnih, polpokret-nih do pokretnih, ki pa so tako bolni, da se ne morejo
Po letih kontinuirane obnove je Psihiatrična bolnišnica Ormož zunaj in znotraj zelo lepo urejen zavod.
vključevati v dejavnosti. Zato ne gre le za izdelovanje izdelkov lepega estetskega videza, pogosto je uspeh, da nekdo še lahko reže s škarjami. V sklopu bolnišnice deluje namreč tudi psihogeriatrični oddelek, ki je vedno poln, saj je vedno več starostnikov, domov premalo, hudo dement-ni bolniki pa tudi ne morejo biti v domu. V pomoč svojcem dementnih oseb so lani v sodelovanju z Rdečim križem ustanovili društvo Spominčica. Letos že pripravljajo devet modulov za delo s svoj-
ci in dementnimi osebami, pri tem pa tesno sodelujejo s Centrom za starejše občane in patronažno službo.
V bolnici trenutno primanjkuje edino zdravnikov. Lani so razpisovali prosa delovna mesta in pridobili tri vloge iz sosednje Hrvaške, psihiatrinje z nekajletno prakso, ki pa so v procesu pridobitve licence. Računajo pa tudi na domače kadre, saj je v Mariboru Medicinska fakulteta, za katero so tudi učna baza. So tudi učna bolnica za Fakulteto za zdravstvene vede,
organizirali so že tudi druge klinične vaje za te študente.
Vključeni so tudi v projekt kakovosti, ki ga pelje Ministrstvo za zdravstvo po bolnicah. Spremljali so določene kazalnike, uvedli varnostne vizite in notranji nadzor dve novi klinični poti. Vse te aktivnosti služijo ugotavljanju napak v sistemu v smislu odprave in izboljšanja stanja, ne pa iskanja krivca. Lani so pridobili tudi nov logotip in uspešno opravili verifikacijo zavoda.
Viki Klemenčič Ivanuša
r
"N
EVROSISTEM
v.
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni list RS, št. 53/07) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2009 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 31/08), razpisuje Banka Slovenije
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za oblikovanje idejnih osnutkov zbirateljskih kovancev
V letu 2009 bodo izdani zbirateljski kovanci ob naslednjih dogodkih:
—	100-letnica prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem (dogodek 1) in
—	100-letnica rojstva slikarja Zorana Mušiča (dogodek 2).
Rok za oddajo idejnih osnutkov za zbirateljske kovance za oba dogodka je petek, 23. maja 2008. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.
Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu: Banka Slovenije, Slovenska 35,1505 Ljubljana (osebno v vložišču oziroma po pošti) ali na spletni strani Banke Slovenije www.bsi.si (Aktualno
—	Razpisi), informacije pa na e-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu (01) 47 19 139.
Idejne osnutke posredujejo udeleženci natečaja osebno ali po pošti na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35,1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, označeni le s šifro avtoija in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 2«.
Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo izbrala najustreznejše osnutke oblikovnih rešitev za kovanje zbirateljskih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 3.000 evrov, 2. odkup - 1.500 evrov in 3. odkup - 1.000 evrov. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
J
Foto: vki
Foto: vki
Tržec • Uspešna sedma kvintonijada
Vedno uspešneje in kvalitetneje
"Naša prva kvintonijada, ki smo jo izvedli leta 2002, je bila prava polomijada. Danes pa lahko rečemo, da se je prireditev dobro 'prijela' in je ob vedno večji udeležbi vidno tudi naraščanje kvalitete domačih vin in klobas," je na osrednji nedeljski prireditvi z naslovom Izbor šampiona vin iz domačih brajd in izbor šampiona domačih klobas povedal Bogomir Hliš.
Na letošnjem ocenjevanju domačih tekočih in trdih dobrot, ki se je začelo v soboto
zvečer, se je znašlo kar 44 vzorcev vina z brajd ter 10 vzorcev domačih klobas.
V kategoriji vina je bilo največ mešanega vina, kar 23 vzorcev ga je preizkusila
Na letošnji izbor šampiona vin z brajd ter šampiona domačih klobas je priromalo 44 vzorcev vin in 10 vzorcev domačih klobas; da je bilo tako tekoče kot trdo šampionsko blago dobro, so potrdili vsi prisotni na osrednji prireditvi, ki so pridno praznili kozarce in krožnike.
komisija pod vodstvom Edi-ja Hojnika in kot šampiona mešanih vin razglasila vino Ivana Svenška iz Tržca. Med devetimi vzorci kvintona je naziv šampion prejel letos Jože Klinc iz Lancove vasi. Med štirimi vzorci šmarnice pa je bila najbolje ocenjena šmarnica iz kleti Augusta Be-leta iz Žetal. Jurke pa je bilo le en vzorec, ki ga je prinesel Ivan Prevolšek iz Tržca in si tako brez konkurence pridobila naslov najboljšega.
Z domačimi klobasami je imela komisija nekoliko manj dela; preizkusila je deset različnih domačih suhih salam; ocenjevali pa so predvsem izgled, trdnost in seveda okus. Letos si je naslov šam-piona z najboljšo domačo suho salamo prislužil Albin Štrucl iz Tržca.
Čeprav kvintonijada ni uradna in visoko strokovna prireditev, pač pa bolj družabno srečanje, ki se redno odvija pod taktirko PGD Tr-žec v tamkajšnjem gasilskem domu, sta tako Edi Hojnik kot Bogomir Hliš ugotavljala, da se preko ocenjevanja in posredovanja informacij, kako kvaliteto pridelkov še
3VS
industry
izboljšati, kažejo zelo pozitivni rezultati, saj so vzorci iz leta v leto boljši.
Seveda pa tudi letošnja prireditev ni ostala brez pesmi in dobrega vzdušja ob polnih mizah; za prvo so poskrbeli Jurovski fantje iz
Jurovcev ter člani ED Tržec, za drugo pa (poleg vzorcev s tekmovanja) predvsem domače gospodinje, članice domačega društva kmečkih žena in deklet ter aktiv žena iz Vidma.
SM
Bogomir Hliš: "Medtem ko je bila prva kvintonijada bolj polomijada, pa danes lahko rečemo, da se je prireditev dobro prijela in da so tudi izdelki iz leta v leto kvalitetnejši."
#
fiiW

nova trgovina
z italijansko modo za ženske, moške in otroke
odpiramo v sredo 23. aprila
Ptuj, Qlandia www.oviesse.com
oviesse
Foto: SM
Foto: SM
Bruselj • Avtocestni projekt še sploh ni bil potrjen
Denar za ceste ne more biti ustavljen
Slovenija se z Evropsko komisijo o avtocestnem projektu pogaja, kar pomeni, da projekt še ni potrjen, zato tudi izplačilo sredstev ne more biti ustavljeno, je konec minulega tedna pojasnila komisija. V odzivu na pisanje Dnevnika, da je Bruselj zaradi vi-njet začasno ustavil izplačila za slovenski avtocestni program, je komisija poudarila, da to ni res.
"Ne moremo ustaviti plačila za projekt, če ta sploh še ni potrjen. Projekt ni bil niti potrjen niti zavrnjen," je pojasnila tiskovna predstavnica komisarke za regionalno politiko Eva Kaluzynska.
Slovenija se po njenih besedah trenutno s komisijo pogaja o t. i. velikem projektu. Velike projekte namreč evropska kohezijska zakonodaja posebej obravnava, gre pa za projekte, katerih skupni stroški presegajo 25 milijonov evrov v primeru okolja in 50 milijonov evrov v primeru drugih področij, izhaja iz kohezijske zakonodaje.
Ta sicer v primeru velikih projektov predvideva, da država članica ali organ upravljanja komisiji predloži naslednje podatke: podatke o organu, ki je odgovoren za izvajanje, podatke o naravi naložbe ter njen opis, finančni obseg in lokacijo, rezultate študij izvedljivosti, časovni razpored za izvedbo projekta in, če je pričakovano obdobje izvajanja zadevne operacije daljše od programskega obdobja, faze, za katere je zaprošeno sofinanciranje EU v programskem obdobju od 2007 do 2013.
Nadalje mora predložiti analizo stroškov in koristi, vključno z oceno tveganja in predvidenega učinka na sektor in socialno-gospodarske razmere v državi članici oziroma regiji ter analizo učinka na okolje. Podati mora tudi finančni načrt, ki prikazuje celotne načrtovane finančne vire in načrtovan prispevek iz vseh virov financiranja EU.
Ob tem pa so v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko povedali, da bo Slovenija v prihodnjih dneh v Bruselj posredovala dokumentacijo o projektu, v kateri pa bo podala dodatno obrazložitev zaradi uvedbe vinjet v Sloveniji.
Časnik Dnevnik je v petek, sklicujoč se na neimenovane vire, poročal, da Evropska komisija Darsu začasno ustavila izplačila za avtocestni program in sicer "zaradi spremenjenih vhodnih parametrov", saj se bodo avtoceste po novem financirale z vinjetami. Bruselj naj bi po pisanju Dnevnika zmotilo tudi načrtovano rušenje cestninskih postaj, ki so bile zgrajene z evropskimi sredstvi. (sta)
EU • ECB opozarja:
Daljše obdobje visoke inflacije in počasnejše rasti
Svet Evropske centralne banke (ECB) v mesečnem poročilu ECB znova svari, da se območje evra trenutno nahaja v dolgotrajnejšem obdobju začasno visokih stopenj inflacije na letni ravni, medtem ko negotovost zaradi pretresov na finančnih trgih ostaja visoka, napetosti pa bi lahko trajale dlje, kot je bilo sprva pričakovano.
"Dejansko se območje evra trenutno nahaja v dolgotrajnejšem obdobju začasno visokih stopenj inflacije na letni ravni, ki so predvsem posledica rasti cen energen-tov in hrane," ugotavlja Svet ECB in dodaja, da so najnovejše informacije tudi potrdile oceno, da ob nadaljnji živahni rasti denarja in posojil srednjeročno prevladujejo "navzgor usmerjena tveganja za cenovno stabilnost".
Stopnja inflacije na letni ravni bo tako po napovedih ECB v prihodnjih mesecih najverjetneje ostala precej nad dvema odstotkoma - srednjeročna zgornja meja ECB je blizu vendar pod to ravnjo - in se bo tekom leta 2008 le postopno umirjala.
Bolj celovita ocena najnovejših podatkov po besedah Sveta ECB potrjuje tudi, da ostaja visoka tudi stopnja rasti posojil in denarja v obtoku. "Zaenkrat ni veliko znakov, da bi nemirna dogajanja na finančnih trgih od začetka avgusta lani močneje vplivala na splošno dinamiko agregatov širokega denarja in posojil," poudarja v poročilu.
Svet v luči tega ponovno poudarja, da je v skladu z mandatom ECB njegov glavni cilj vzdrževa-
nje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju. "Trdno sidranje srednje do dolgoročnih inflacijskih pričakovanj je najpomembnejša prednostna naloga Sveta ECB in tu prav gotovo ni prostora za popuščanje," poudarja Svet ECB in obenem izraža prepričanje, da bo sedanja monetarna politika, ki ne popušča pod pritiski po znižanju obrestnih mer, prispevala k doseganju tega cilja.
Vse strani v plačnih pogajanjih znova tudi poziva, naj ravnajo odgovorno. "Treba je preprečiti sekundarne učinke, ki jih imajo višje cene energentov in hrane na oblikovanje plač in cen. To je ključnega pomena za ohranitev cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s tem kupne moči vseh državljanov območja z evrom," poudarja Svet ECB. Glede tveganj za gospodarsko rast v območju evra Svet ECB ugotavlja, da "raven negotovosti, ki jo povzročajo pretresi na finančnih trgih, ostaja nenavadno visoka, napetosti pa bi lahko trajale dlje, kot je bilo prvotno pričakovano, in bi lahko imele širši vpliv na realno gospodarstvo od trenutno pričakovanega". Obenem znova poudarja, da so gospodarski temelji območja z evrom trdni in niso pod vplivom večjih neravnovesij, medtem ko je gospodarska rast sicer zmernejša, a se vseeno nadaljuje.
Svet ECB napoveduje, da bosta gospodarsko rast v območju evra v letu 2008 predvidoma podpirala tako domače kot tuje povpraševanje, vendar pa v manjši meri kot v letu 2007. Rast svetovnega gospodarstva naj bi se namreč zaradi visoke rasti v hitro rastočih gospodarstvih kljub umirjanju še naprej vztrajno nadaljevala, takšna ugodna gibanja pa naj bi še naprej spodbujala zunanje povpraševanje območja z evrom. Gospodarsko aktivnost v območju evra naj bi po navedbah Sveta
ECB podpirala tudi rast naložb v osnovna sredstva ter potrošnja. Svet ECB sicer članice območja evra tudi odločno spodbuja, naj okrepijo reforme z namenom zmanjšanja togosti na trgu dela in trgu proizvodov. S tem po besedah Sveta članice "ne bi le spodbujale zaposlovanja in dviga potencialne gospodarske rasti, ampak bi tudi prispevale k blažitvi cenovnih pritiskov".Svet ECB sicer na zasedanju 10. aprila v skladu s pričakovanji ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki že od junija lani vztraja pri štirih odstotkih. Pozive k znižanju obrestnih mer zaradi upočasnitve rasti v območju evra je zadušila inflacija, ki je marca po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat dosegla rekordnih 3,6 odstotka. (sta)
Tripoli • Dogovor Putina in Gadafija
Rusija bo Libiji odpisala 4,5 milijarde dolarjev dolga
Rusija je pripravljena Libiji odpisati dolg iz časov nekdanje Sovjetske zveze v vrednosti 4,5 milijarde dolarjev, se je danes izvedelo iz ruske delegacije, ki spremlja ruskega predsednika Vladimirja Putina na obisku v Libiji, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bo Rusija odpisala dolg v zameno za pogodbe v Libiji za ruska podjetja. "Rusija je odpisala dolg v zameno za nekaj milijard dolarjev vredne pogodbe za ruska podjetja," je ob robu Puti-novega obiska v Libiji izjavil ruski finančni minister Aleksej Kudrin.
Putin se je z libijskim vodstvom po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v sredo zvečer dogovoril o tesnejšem sodelovanju na energetskem področju. Libijski zunanji minister Abdul Rahman Šalkam je v zvezi s tem dejal, da je Putin izrazil zadovoljstvo, da so ruska podjetja že prisotna v libijski naftni industriji in industriji plina. Z libijskim premierom Al Bagdi-jem al Mahmudijem pa je ruski predsednik govoril tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja med državama. Al Mahmudi je med
drugim dejal, da se Libija zanima za miroljubno rabo jedrske energije in upa na rusko podporo.
Kot še poroča AFP, ki se sklicuje na današnje poročanje libijske televizije, je libijski voditelj Moamer Gadafi uradni obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na sredini večerji označil za "zgodovinskega in strateškega". "To je prvi obisk ruskega predsednika v Libiji. Je zgodovinski, strateški in zelo pomemben obisk. Pripomogel bo k poglobitvi sodelovanja, saj oboje druži proizvodnja plina in nafte. Skupaj bomo obranili naše interese," je dejal Gadafi. (sta)
ZDA • Zadnje soočenje Obame in Clintonove pred Pensilvanijo
Trenutno spet bolje kaže Clintonovi
Demokratska predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton sta se v sredo pomerila na zadnjem televizijskem soočenju pred strankarskimi volitvami prihodnji torek v Pensilvaniji, na katerih po anketah bolje kaže senatorki iz New Yorka, ki mora obenem nujno zmagati, da ostane v igri za predsedniško nominacijo.
Ankete kažejo, da ji bo uspelo, čeprav je Obama v zadnjih dnevih nekoliko zmanjšal razliko. Clintonova je bila zelo napadalna, prav tako Obama, ki je deloval nekoliko utrujeno zaradi splošnega medijskega odnosa do predsedniške kampanje, ki ga je že v preteklosti označil za "butastega". Voditelja televizije ABC, nekdanji član kabineta predsednika Billa Clintona George Step-hanopoulos in Charles Gibson, sta nadaljevala v tem slogu in Clintonovi omogočila številne napade.
Pred torkovimi volitvami ima Obama po štetju ameriške tiskovne agencije AP skupaj 1643 delegatskih glasov, Clintonova 1504. V Pensilvaniji jih bodo razdelili 158. Obama vodi glede na skupno število osvojenih glasov volivcev in glede na število osvojenih držav, vendar bodo zmagovalca odločili tako imenovani super delegati, ker brez njih niti Obama ne bo zbral potrebnih 2025 delegatskih glasov. (sta)
Bruselj • Belgijski premier napoveduje:
Belgija namerava odpreti trg dela za
novinke
Belgija namerava z majem popolnoma odpreti trg dela za osem novink iz širitve 2004, tudi Slovenijo, za Romunijo in Bolgarijo pa z januarjem 2009, je danes v Bruslju potrdil belgijski premier Yves Leterme. "Takšna je volja belgijske vlade," je Leterme odgovoril na vprašanje, ali bo Belgija odprla trg dela za nove
i-oio: iniernei g^ Eu
Državljani iz novink sedaj za delo v Belgiji potrebujejo delovno dovoljenje in njegova pridobitev je v večini primerov dolgotrajen administrativni postopek. Belgijski premier, ki se je danes v Bruslju srečal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, je potrdil, da naj bi se dostop do trga dela za vse članice EU sprostil januarja 2009.
Ob vstopu novink v EU so imele stare članice možnost omejiti dostop do trgov dela za največ sedem let. Omejitve lahko za novinke iz leta 2004 uveljavljajo najdlje do konca aprila 2011. Leta 2009 se izteče drugo, triletno prehodno obdobje, po katerem lahko omejitve uveljavljajo še največ dve leti, če Evropski komisiji dokažejo resne grožnje trgu dela.
Doslej je trge dela za osem novink iz širitvenega vala 2004 - za Malto in Ciper omejitve niso veljale - v celoti odprlo deset držav. Velika Britanija, Irska in Švedska že takoj ob širitvi maja 2004, po koncu prvega prehodnega obdobja so jih maja lani odprle še Finska, Španija, Portugalska in Grčija, nato pa še Italija, Nizozemska in Luksemburg.
Če bo Belgija uresničila svojo namero, bo tako enajsta država, ki bo popolnoma odprla trg dela za osem novink iz širitve 2004. Avstrija, Danska, Francija in Nemčija sicer še vztrajajo pri določenih omejitvah za teh osem držav, medtem ko omejitev za Bolgarijo in Romunijo nimajo Slovenija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska. (sta)
SINGAPUR - Cena surove nafte se je v sredo v elektronskem trgovanju umirila pri 113 dolarji za 159-litrski sod. V torkovem trgovanju pa je prvič presegla ceno 114 dolarjev za sod. Ponovne rekordne vrednosti so predvsem posledica poročila o padcu proizvodnje nafte v Rusiji. Ta je padla prvič v zadnjih desetih letih. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v maju je bilo treba odšteti 113,80 dolarja, en cent več kot v torek. V Londonu se je severnomorska nafta vrste brent pocenila za 13 centov na 111,45 dolarja za sod. Vzrok za rekordne cene surove nafte analitiki pripisujejo predvsem skrbi o nezadostnih svetovnih zalogah nafte. Vlagatelji čakajo na poročilo ameriškega ministrstva za energijo o zalogah ameriške nafte. Pretekli teden je ministrstvo poročalo o nepričakovanem zmanjšanju zalog surove nafte, kar je vodilo k ponovnem zvišanju cen črnega zlata. Rekordne vrednosti nafte so po mnenju analitikov tako odraz nizkih zalog nafte v ZDA kot tudi šibkega dolarja. K dvigu cen je obenem pripomoglo tudi popravilo na naftovodu v ZDA, po katerem dobavljajo nafto na ameriški srednji zahod. Daljša zaustavitev dobave po tem naftovodu bi lahko pripomogla, da bi cena nafte še rasla, menijo analitiki. Tudi cena nafte Opeca se je nekoliko podražila; za sod nafte članic kar-tela je bilo v torek treba odšteti 105,73 dolarja, kar je 1,71 dolarja več kot v ponedeljek.
RIO DE JANEIRO - Pred brazilsko obalo Atlantskega oceana so odkrili eno največjih naftnih polj na svetu. Po besedah direktorja brazilske državne naftne agencije (ANP) Harolda Lime bi šlo lahko za tretje največje najdišče nafte na svetu. Zaloge novo odkritega naftnega polja Carioca v kotanji Santos ocenjujejo na 33 milijard sodov (po 159 litrov). Lima je povedal, da so podatki še neuradni, vendar jih je po njegovih zagotovilih posredovala državna naftna družba Petrobras. Po njegovem mnenju gre nemara za največje odkritje nafte na svetu v zadnjih 30 letih. Brazilski minister za energijo Edison Lobao je medtem povedal, da je treba vendarle počakati na uradno poročilo o najdbi. Delnice Petrobrasa so na borzi v Sao Paulu v ponedeljek poskočile za 7,67 odstotka. Carioca se nahaja pred obalo prestolnice Rio de Janeiro v globini kakih 5000 metrov pod debelo plastjo soli. 45 odstotkov naftnega polja si lasti Petrobras, 30 odstotkov British Gas, 25 odstotkov pa je v lasti španskega Repsola. Komunike Petrobrasa navaja, da bo natančna velikost naftnega polja znana šele čez nekaj dni, ko bodo opravljene nadaljnje študije. Petrobrasovi strokovnjaki poudarjajo, da se še ne da napovedati, ali se bo črpanje sploh izplačalo.
WASHINGTON - Potrošniške cene v ZDA so se marca zaradi rasti cen energije, hrane in letalskih vozovnic zvišale. Kot so sporočili z ameriškega ministrstva za delo, je potrošniška inflacija na mesečni ravni znašala 0,3 odstotka, na letni pa štiri odstotke. Marčna osnovna inflacija, v katero cene energije in hrane niso vštete, je na mesečni ravni znašala 0,2 odstotka. Tolikšna inflacija je tudi v skladu s pričakovanji analitikov. V zadnjih 12 mesecih so se potrošniške cene zvišale za štiri odstotke, in sicer predvsem na račun vse višje cene energen-tov. Ti so se v enem letu podražili za 17 odstotkov, hrana pa je dražja za 4,4 odstotka. Od tega sta se najbolj podražila kruh (14,7 odstotka) in mleko (13,3 odstotka). Stopnja potrošniške inflacije zbuja skrb pri prebivalcih, predvsem zaradi krepke upočasnitve gospodarske rasti, ki terja številna odpuščanja. Stopnja brezposelnosti v ZDA je tako marca dosegla 5,1 odstotka. Gradnja novih hiš in stanovanj je bila marca na najnižji stopnji v zadnjih 17 letih, medtem ko se je obseg industrijske proizvodnje nekoliko okrepil.
NEW YORK - Ameriška bančna skupina JP Morgan Chase je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 2,37 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je polovico manj kot v enakem lanskem četrtletju, ko je ustvarila rekordno visok dobiček. Rezultat odraža zaostritev na trgu po izbruhu finančne krize, ki jo je povzročila ameriška nepremičninska kriza. JP Morgan je razkril, da je morala njegova divizija, ki se ukvarja z investicijskim bančništvom, na račun nepremičninske krize odpisati za 2,6 milijarde dolarjev slabih posojil. Negativen vpliv na poslovanje pričakuje še v vsem letošnjem letu.
ATLANTA - Največji proizvajalec osvežilnih pijač na svetu Coca Cola je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 1,5 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki so se povečali za 21 odstotkov na 7,38 milijarde dolarjev. Družba je dobre poslovne rezultate zabeležila navkljub štiriodstotnemu padcu prodaje v Severni Ameriki in splošni negotovosti na ameriškem trgu. Na tujih trgih pa je prodajo dvignila za sedem odstotkov, najbolj donosni trgi pa so bili Turčija, Indija, Kitajska in Brazilija.
SEUL - Južnokorejski proizvajalec elektronike LG Electronics je letošnjem v prvem četrtletju zabeležil dobiček, medtem ko je v enakem obdobju lani beležil izgubo. Čeprav se je dobiček povzpel na 270 milijonov evrov, je bilo to slabše od pričakovanj. Peti največji proizvajalec mobilnih telefonov je v tem obdobju zabeležil 14,8-odstotno rast prodaje, ki je znašala 4,4 milijarde evrov. K dobrim rezultatom je prispevala prodaja mobilnih telefonov, ki je v prvem četrtletju znašala rekordnih 24,4 milijona.
BRUSELJ - Evropska komisija je sprožila javno razpravo o morebitnih spremembah o direktiv o bankah, da bi tako dobila mnenja in predloge podjetij in drugih. Namen omenjenih direktiv je zagotoviti finančno stabilnost bank in investicijskih podjetij, komisija pa jih želi zdaj posodobiti. Javna razprava bo odprta do 16. junija. Direktivi o kapitalskih zahtevah (2006/48EC in 20-06/49EC) predstavljata osnovo za nadzor finančnih institucij v EU. Vendar pa je ta pravni okvir potrebno stalno posodabljati in izboljševati po potrebah vseh vpletenih v ta proces, poudarjajo v Bruslju. Poleg tega pa se komisija s to javno razpravo odziva tudi na zadnja priporočila foruma za finančno stabilnost skupine G-7. Komisija zato poziva vse, ki želijo podati svoje mnenje o izboljšavah oz. spremembah teh direktiv, naj jih pošljejo na elektronski naslov markt-crd2008-survey@ec.europa.eu, razprava pa bo do 16. junija letos odprta na spletni strani http:// ec.europa.eu/internal_market/bank/regcapital/index_en.htm. Na podlagi teh priporočil in komentarjev pa bo komisija nato oblikovala svoj predlog, so še napovedali v Bruslju. (sta)
Ptuj • Modernizacija ceste Terme-Siovenja vas
Asfalt in kolesarska steza
Svoj del t. i. obkanalske ceste, ki z 880 metri sega tudi v območje MO Ptuj in ki je že dolgo kamen spotike zaradi makadama, bo MO Ptuj v letošnjem letu končno modernizirala. Cesta bo dobila asfalt, v celi dolžini pa tudi kolesarsko stezo. Gre za investicijo v višini 606 tisoč evrov.
S projektom modernizacije te ceste so se okvirno v prejšnjem tednu seznanili tudi v ČS Breg-Turnišče. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, je ob tej priložnosti povedal, da naj bi investicijo, ki ob asfaltiranju obsega še ureditev odvodnjava-nja, prometne opreme in signalizacije ter javne razsvetljave, začeli junija letos, dokončali pa novembra. Investicija je vezana tudi na nakup zemljišč. Potreben denar bodo zagotovili iz proračuna in s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj. V letošnjem letu ima MO Ptuj možnost pridobiti dobrih 254 tisoč evrov, za skoraj 175 tisoč evrov bo kandidirala v letu 2009, nekaj manj kot 176 tisoč pa naj bi zagotovila v letošnjem proračunu. V strukturi potrebnih investicijskih sredstev naj bi MO Ptuj za modernizacijo
ceste v Terme Ptuj zagotovila manj kot 30 odstotkov potrebnega denarja, Evropski sklad pa nekaj več kot 70 odstotkov.
Cesta v Terme je namenjena lokalnemu prometu, v glavnem
za lažja vozila. Osrednji cilj pa je turistična obdravska povezava med občinama Hajdina in Ptuj ter turističnim območjem Term Ptuj. Sestavljavci investicijskega projekta so prepričani,
da bo posodobitev ceste Terme Ptuj-Slovenja vas še v preostalem delu, torej z 880 metri asfalta, pripomogla k učinkovitejši rabi naravnih virov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Makadamsko cesto Terme Ptuj-Slovenja vas naj bi letos končno le asfaltirali.
Ptuj • Miadi in mednarodno prostovoijstvo
Največja reklama so izkušnje
Festivalu prostovoljstva, ki je tudi letos pod pokroviteljstvom Slovenske filantropije potekal v različnih kraji Slovenije, smo se pridružili tudi na Ptuju. V Centru interesnih dejavnosti so namreč izpeljali okroglo mizo o prostovoljnem delu mladih v mednarodnem prostoru.
K sodelovanju je CID Ptuj povabil dve slovenski organizaciji, ki mladim ponujata možnost pridobivanja prostovoljskih izkušenj v mednarodnem prostoru. Način in možnosti sodelovanja sta predstavila Primož Jakop iz Mladinskega informacijskega centra (MIC) in Rada Drnovšek iz Mreže mladinskih centrov (MaMa), ki koordinira promocijo evropske prostovoljne službe preko mladinskih centrov kot podpornih organizacij. Oba predstavnika sta predstavila programe, ki jih ponujajo omenjene organizacije, ter možnosti sodelovanja z njimi.
Kot je dejal Jakop, je bilo lani v njihove programe vključenih okrog 85 prostovoljcev,
letos pa je ta številka še narasla. "Glavna reklama so izkušnje ljudi," je poudaril predstavnik MlC. Pojasnil je tudi, da občasno pri prostovoljnem delu v tujini nastanejo težave, največkrat povezane s kulturnim šokom. Dvakrat doslej se jim je zgodilo, da je bil ta prevelik in so zato prostovoljca predčasno poslali domov.
Svoje izkušnje s prostovoljnim delom so predstavili tudi nekateri prostovoljci. Sodeč po njihovih pripovedih, se prostovoljno delo bistveno razlikuje glede na to, preko katere organizacije delaš in kje. Medtem ko so nekateri več mesecev preživeli v tujini, ne da bi porabili kaj svojega denarja, so drugi del sredstev vendarle
morali prispevati sami. Vse pa je odvisno od potreb in navad prostovoljca. Zraven potnih stroškov, nastanitve in hrane večji del organizacij svoje prostovoljce nagradi z žepnino. Vse
je seveda odvisno od organizacije in tega, v kateri državi dela. Izbor le-teh pa je izredno velik, od Bosne in Španije do Indije, Brazilije in Madagaskarja.
Dženana Bečirovič
Pa brez zamere
"Taveliki" in "tarnali"
Vprašanje moči
Če bi vas nekdo pozval, da z eno besedo opišete svet, v katerem živimo, kaj bi vam prišlo na pamet? Katera je tista beseda, ki najbolj označuje našo dobo okupacije tega planeta? Naj vam skrajšam razmišljanje in zaupam, da je teh besed seveda več. A ena izmed njih, ena izmed najpomembnejših in najbolj točnih je pa beseda "moč". "Moč" je pojem, ki označuje eno izmed najpomembnejših vrednot in karakteristik današnjega časa. Ta lastnost današnji čas zaznamuje še bolj zato, ker se na veliko in povsod razglaša, da to dandanes pravzaprav sploh ni pomembno. Biti močan, namreč. Marsikdo sicer temu verjame, a to ne spremeni dejstva, da je danes moč vse. Vojaška, politična, gospodarska, fizična, moč religije. To so dejavniki, ki določajo, kaj je prav in kaj ne. Sicer se nikoli ne manifestirajo v odkriti obliki, ampak nastopajo pod krilaticami ali visokoletečimigesli, kot so "svobodni trg", "svobodna izbira", "liberalni kapitalizem", "demokracija", "napredek", "enakost" in kar je še takih. A preden začnete nejevoljno razmišljati, da kaj za hudiča spet naklada tale pisun, naj kar navedem, da bomo danes dali poudarek samo moči, ki temelji na velikosti.
Da, tako pač je. Naš svet je pač takšen. Večji kot si, več moči imaš. To se na osnovni pokaže že v zgodnjih letih odraščanja, recimo v vrtcu, osnovni šoli ali pa na ulici, kjer se zbira mularija iz soseske. A takrat je ta stvar (kot večina ostalih) jasna. Pozneje, ko odraščamo, se razmerje moči skrije. To ne pomeni, da se spremeni, le na deklarativni ravni se zabriše in spremeni v mnogotere olepševalne besede. A dejstvo ostaja: moč je bistvena. Tisti, ki jo imajo, jo izkoriščajo na vse možne načine in povsod; tisti, kije nimajo, ki so majhni, pa iz tega svojega manjka precej uspešno gojijo vse mogoče komplekse. Štos v tem, ko pride do vprašanja moči, je, da se skoraj nikoli ne uresniči tisto, da majhni navkljub vsem zakonitostim lahko postanejo veliki. Seveda še enkrat poudarjam, da tukaj ne gre za velikost duha, misli, kajti ta edina ne pozna fizičnih omejitev glede velikosti, ampak gre za vprašanje moči in velikosti ter za travme, ki prihajajo iz tega izvira.
Pa da ne bomo ostali samo pri teoriji, navrzimo še primer. V prejšnjem tednu sem imel priložnost obiskati neuradno prestolnico naše nad-države, Bruselj, o čemer bom kaj več napisal v prihodnjih dneh. A za današnje potrebe naj bo dovolj naslednja opazka: v vseh barih, kjer strežejo tudi prigrizke, ni opaziti nikakršnega sanitarnega čistunstva. Pa s tem ne mislim, da je tam vse posvinjano. Nasprotno, čistoča in higiena sta na najvišjem nivoju; hočem povedati zgolj to, da ko si naročiš odlično omleto ali tatarski biftek, oštir omenjena živila pripravi kar za gostilniškim pultom, po domače - za šankom, brez dodatnih sterilizacijskih ukrepov. Si morete misliti?!? Prestolnica EU, ki bi morala biti poosebljenje vseh evropskih zapovedi in direktiv, pa se tako požvižga na predpise lastne nad-državne tvorbe, katere prestolnica je? In še več! V lokalih, ki so označeni kot "zone fumeurs", se lahko celo kadi! Nezaslišano? Niti ne. Gre zgolj za to, da si tisti, ki niso tako majhni in ki nimajo kompleksa majhnosti, lahko privoščijo, da malce ignorirajo, ne upoštevajo ali prikrojijo pravila, ki jih nekateri manjši tako poslušno upoštevajo in jih v svoji želji, da bi izpadli še bolj papeški od papeža, celo upoštevajo še bolj striktno, kot pa to narekujejo sama pravila; pri tem pa upajo, da bodo od "ta-velikih" dobili kakšno pohvalo ali vsaj dodatno kost. O patetičnosti in bizarnosti takega ravnanja najbrž ni treba posebej govoriti, saj govori to ravnanje itak že samo zase. A taka je pač usoda majhnih, ki so obremenjeni s svojo majhnostjo.
Gregor Alič
Benedikt • Viaganja v posodobitev šoiskih prostorov
Štiri dodatne učilnice
V februarju so v Benediktu pristopi k tretji fazi gradnje osnovne šole - adaptaciji starega dela stavbe. Z dograditvijo in obnovo bodo pridobili 14 novih učilnic, kuhinjo, večnamenski prostor in knjižnico.
Ob adaptaciji pa že razmišljajo o dodatni širitvi šolskih prostorov. V občini Benedikt je priseljevanje zelo veliko, zato tudi število otrok v šoli iz leta v leto narašča; ugotovili so, da bodo že čez leto dni potrebovali dve dodatni učilnici. Prav tako razmišljajo, da bo potrebno nekaj postoriti pri povečanju prostorov vrt-
ca. Zato so svetniki na zadnji seji sklenili, da bodo ob adaptaciji eno etažo dvignili in tako bodo pridobili štiri dodatne učilnice po 49 kvadratnih metrov, obstoječo teraso pa bi preoblikovali v avlo 200 kvadratnih metrov in zagotovili prostor za sanitarije in čistila. Z omenjeno dodatno investicijo bodo zagotovili,
da bodo lahko jeseni vpisali dodatni oddelek vrtca in zagotovili normalno delovanje devetletke v naslednjih letih.
V občini Benedikt je bilo v zadnjih dveh letih veliko finančnih sredstev vloženih v posodobitev športnih površin, saj so v gradnjo telovadnice in v urejanje zunanjih športnih površin namenili
možna širitev. Župan Milan Gumzar pravi, da bodo morali razmišljati o novogradnji. Vrtec ima kapaciteto okrog 70 otrok, v tem trenutku pa bi morali vpisati okrog 100
otrok, če bi želeli vsem staršem zagotoviti varstvo, ki ga želijo. Zato razmišljajo o preselitvi vrtca na čisto novo lokacijo.
Zmago Šalamun
čez dva milijona evrov. V tem trenutku poteka dograditev in adaptacija starega dela šole, ki bo stala naslednja dva milijona evrov. Dograditev štirih učilnic z dvigom etaže pa je ocenjena na 300.000 evrov.
V Benediktu pa se ubadajo s težavami v vrtcu, saj stoji na lokaciji, kjer skoraj ni več
Foto: ZS
Ptuj • Viktorinov večer o jubileju na Ptujski Gori
600-letnici naproti
"Leta nam merijo življenje od zibeli do groba. Dokler živimo, smo vezani na to merilo. Čas nam teče nezadržno naprej - in nam postavlja mejnike na pot življenja: obletnice."
S hitrimi koraki se približujemo častitljivi obletnici, 600-letnici romarskega svetišča in župnijske cerkve na Ptujski Gori, ki bo v letih 2009-2010. Neposredne priprave na obletnico že potekajo, in sicer od leta 2004, ko so patri na Ptujski Gori zasnovali idejne načrte za celovito prenovo božjepotnega kraja. Tem načrtom se je z izgradnjo turistične infrastrukture pridružila tudi Občina Maj-šperk - tako so različna obnovitvena dela in priprave na obletnico že v polnem teku.
Patri s Ptujske Gore nas že pridno vabijo k sodelovanju in želijo z obiskovanjem različnih župnij z besedo in sliko, pa tudi s četrtkovim Vik-
torinovim večerom zdramiti Ptujčane in okoličane, da bi se globlje zavedli duhovnega in arhitekturnega bisera, ki je v naši sredi.
Duhovni pisatelji, posebej še škof Maksimiljan Držeč-nik, so bili prepričani, da se je moralo na Ptujski Gori pred 600 leti zgoditi nekaj čudežnega ... nekaj čudovitega, da so naši predniki zgradili tako veličastno svetišče.
Zamislimo si čas okoli leta 1400, ko so začeli graditi cerkev na Gori, predstavljajmo si takratno tehniko, pripomočke, prevozna sredstva. Po čudežu - po Marijinem znamenju, kakršno koli je že bilo - se je moralo takrat zganiti celo Dravsko polje, celo
Ptujsko polje, celo mesto Ptuj ... Koliko vpreg, koliko vozov, koliko kamenja, gradbenega materiala . Delalo je preko 40 različnih kamnoseških delavnic. Koliko vrhunskih mojstrov iz nemških in drugih dežel, ki so ustvarjali čudovite podobe - Marijo s plaščem, roženvenski oltar, Poklon treh kraljev, kip sv. Jakoba ...
Pred nami je mejnik, je obletnica, ki mora danes zdramiti tudi nas, ki smo dediči tega neprecenljivega zaklada naših prednikov, da ga bomo ohranili za prihodnje rodove. In prav to je namen tokratnega Viktorinovega večera.
P. Janez Šamperl, rektor svetišča, nam bo v sliki in be-
sedi predstavil pripravljalna in obnovitvena dela na božje-potnem kraju in v cerkvi na Ptujski Gori ter vse načrte, ki so povezani z jubilejnim letom 2009-2010. Glasbeni utrinek bodo dodali MPZ sv. Vida, ki ga vodi p. Slavko Stermšek, in ljudske pevke s Ptujske Gore.
Tokratni Viktorinov večer bo v četrtek, 24. aprila, ob 19.30 v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla. V preddverju cerkve bo na razpolago novejša literatura o Ptujski Gori, lahko pa boste oddali tudi svoj prispevek za obnovo in priprave na 600-letnico.
Ormož • Območna revija otroških pevskih zborov
Otroški pevski Cicido 2008
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, je organizirala območno revijo otroških pevskih zborov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž pod imenom Cicido 2008.
Na reviji v ormoškem domu kulture je zažgolelo 13 otroških pevskih zborov iz vrtcev in osnovnih šol treh občin. Njihovo petje je spremljalo precejšnje število obiskovalcev in strokovna spremljevalka Alenka Korpar. Ker je šlo za veliko število nastopajočih, je odgovorni organizator Tomaž Bolcar prireditev razdelil v dva ločena koncerta, ki sta se zvrstila 11. aprila popoldne. Zborovodje so s svojimi pevci pripravili po tri pesmi.
Prvi koncert so začeli pevci OPZ vrtca Ježek in 1. razreda pri OŠ Tomaž pri Ormožu. Tokrat so pod vodstvom Zlatke Kavčič zapeli Palček, Dere sen jaz mali bija in Smo trije petelinčki. Solistki sta bili Nika Klemenčič in Klara Cvetko. Na klavirju jih
je spremljala Darja Žganec Horvat, na violini pa Nastja Belec. OPZ OŠ Stanka Vraza Ormož sestavlja 14 pevcev, ki jih vodi Tanja Prosnik. Zapeli so Pesem o megli, Fse kaj lazi in Poj z menoj, solistka je bila Klavdija Hojč, na klavirju pa jih je spremljala Klavdija Zorjan Škorjanec. OPT Sme-ško OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, so v svojem nastopu nazorno pokazali, zakaj se tako imenujejo. 33 pevcev je zapelo Trije nilski krokodili, Če študent na rajžo gre in Rock and roll za zmeraj. Vodi jih Leon Lah. V OPZ Mavrica OŠ Ormož je zapelo 25 mladih pevcev, ki se petja učijo pri Ireni Blagovič. Za nastop so pripravili pesmice Ura, Mujcek drota prosi in Hi konjiček. Na Orffovih instrumentih sta jih spremljali
Nastja Feguš in Maša Jambri-ško, na diatonični harmoniki pa Saška Kozel. OPZ Tilen iz OŠ Miklavž pri Ormožu so zapeli Tü pri Miklošu, Ste vidli barona. Pri pesmi Orkester pa je zborovodja Leona Laha zamenjal mlajši pomočnik. Prvi koncert se je zaključil z nastopom OPZ OŠ Tomaž pri Ormožu, ki je zapel Jaz 'mam pa konjča belega, Babica vse ve in Do-re-mi. Presenetili so z zadnjo pesmico, v kateri je pevsko pobudo prevzela zbo-rovodkinja Andreja Klinc.
Drugi koncert se je začel z najmlajšimi. Nastopili so pevci OPZ Vrtca Ormož. Pod vodstvom Darje Hedžet in v klavirski spremljavi Blanke Pavlovič so zapeli Imam dolino zeleno, Prleška in Kaj vse znamo. Pevci OPZ Mu-renčki vrtca Velika Nedelja
Veliko zborov se je odločilo za otroško glasbeno spremljavo, kot recimo Otroški pevski zbor Mavrica OŠ Ormož z zborovodkinjo Ireno Blagovič.
so se predstavili s prijetnimi pesmicami o živalih Račka Plavačka, Ukradena putka in Kuža Pazi. Zbor vodi in s harmoniko spremlja Davorina Vajd, korepetitor pa je bila Petra Tomažič. OPZ Sonce OŠ Ivanjkovci je zapel Veseli tobogan, Tri miši na dežju in Mali lump. Zborovodja je Leon Lah. OPZ OŠ Velika Nedelja, podružnica Podgorci vodi zborovodkinja Teodora Ivanuša, za klavirjem pa ji je pomagala Tatjana Petek. Mladi Podgorčani so zapeli Smešen lov, Lipej raja in Moj očka 'ma. OPZ Papagaj OŠ Ormož vodi zborovodkinja Alenka Šalamon, ki je letošnji nastop svojega zbora opremila z zelo raznovrstno glasbeno spremljavo. Slišala sem ptičko pet so s kitarami spremljale Diana Kolarič, Ana Pintarič in Nastja Prapotnik, Uspavanko sta s klavirjem spremljali Darja Žganec Horvat in Nuša Štefančič, My bonnie is over the ocean pa so z violinami spremljale Urška Veber, Sabina Trop, Kaja Kirič, Eva Šantič Zadravec in Špela Kuharič ter s flavto Tjaša Ivanuša. OPZ OŠ Velika Nedelja je zapel Mala Nataša, Po mest' sem španci-ral in Mravljišče. Zbor vodi Teodora Ivanuša, s klavirjem pa jih je spremljala Tatjana Petek. Koncert se je zaključil z nastopom OPZ OŠ Središče ob Dravi, ki ga vodi Dragica Cvetko, njihov nastop pa je na klavirju spremljal Gorazd Premoša. Zapeli so Jaz pa v gorico grem, Uspavanko in Regiment pa cesti gre.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Na knjižni polici
Goran Vojnovic
Čefurji raus!
Ljubljana. Študentska založba, 2008 (Knjižna zbirka Beletrina)
Kdo je čefur? Čefurje oseba, ki živi na ozemlju določene države, vendar ni pripadnik tamkajšnje nacionalne večine. V pesmi Čefur jih je Robert Pešut Magnifico opredelil, da so njihove vedenjske lastnosti: ljubijo lagodno življenje, preklinjajo, radi imajo alkohol, nežnejši spol, nogomet. Obožujejo kič in zlati nakit. Slovenski etimološki slovar pojem čefur še posebej opredeljuje. Čef urji raus pa je priljubljen grafit na ljubljanskih ulicah.
Goran Vojnovic živi v Fužinah od šestega leta. Z njegovim literarnim prvencem so čefurji našli mesto v slovenski literaturi. Inovativno, duhovito, s folklorizmi prežeto besedilo je bilo najprej namenjeno za filmski scenarij, kajti Vojnovic je študent filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Čefur kot pojem pripadnika subkulture iz devetdesetih let se je raztegnil na vse pripadnike na -ic, priseljence in njihove potomce, ki opravljajo težaška in slabo plačana dela. Prvoosebni pripovedovalec ima s piscem skupnih nekaj motivnih drobcev. Skubičev predhodni Fužinski bluz se ne da primerjati z Vojnovicevim romanom, ki je freska propadlih družin in brezperspektivnega odraščanja, in kot je o romanu na predstavitvi programa menil urednik Beletrine Aleš Šteger, je pravo literarno odkritje.
Marko je sedemnajstletnik, igra košarko pri Slovanu, njegov oče je vse upe polagal v sinovo športno pot. Če si frajer, navijaš za klub iz svojega mesta, Ljubljana pa je čudno mesto. Vsi fotrovi kolegi, stari čefurji, so navijali za Crveno zvezdo. Fužine bi morale imeti svoj fuzbalski klub. Najbolj smešni so bili tisti, ki so govorili neko mešanico, fužinščino. Marko ob nedeljah zjutraj ne vstaja iz postelje, ker posluša Radovana in Ranko, kako se kregata, kako bosta razstavila svoj zakon na prafaktorje. Posedanje pred balkonom je fužinski nacionalni šport. V Fužinah so majhna stanovanja, velike družine, nizek standard. Čefurji niso za računalnike. Nobena prava čefurska družina ne hodi na kosila v restavracije, tudi ne k Jovotu. Pri njih ženska kuha, in da ne bi en dan kuhala, ni variante. Basket igrišča "na Fužinama" so prazna, tamali se fiksajo ali nabijajo video igrice. Za njega pa tu ni zajebancije, droga ali žoga, ker je športnik. Radovan vedno nekoga pozna, ki bo vse zrihtal, na koncupa vse zajebejo, komunizem še ni izumrl. Vliftu je teve voditeljica v živo še boljša. O seksu se čefurji ne pogovarjajo. Marko ne bo več treniral, čeprav je dal koš v zadnji sekundi. Rdečelični trener je seljak. Po njegovem ni večjih debilov, kot so slovenski policisti. Na koncu ti prinesejo papir, da te niso tepli. Markov problem je, da je edini otrok v družini. Slovenija mu gre na ... V Bosni pa se živi, ni samo »kucaposo, kuca poso.« Tam se imajo ljudje radi, tukaj pa vsi gledajo samo nase. Danes je sicer Bosna država, iz katere so pobegnili vsi Bosanci. Ni mu jasno, da njih policaji prebutajo, krimose, dilerje in mafijozote pa pustijo pri miru. Fotri se ga v Kubani narokajo vsak večer. Spominja se, kako je svojega Rado-vana kot otrok vlekel za rokav, da bi šel domov. In kako kakih trideset do zob oboroženih specialcev s čeladami obkoli blok in ven prinesejo Tasica, ki je največji invalid, ter ga dajo v kiblo. Zato so racije smešne. Najtežje od vsega je, kako pravilno reagirati na različne situacije. Nekaj je v tem nabijanju muzike v avtu, največji užitek je videti ljudi, kako zavijajo z očmi. To je življenje, ne pa smučanje, savne in druge slovenske kmečke fore, pa Nuše Derende in Saše Lendero. Fužine so čudno naselje, vsi te gledajo in se delajo, kako so nevarni. Radovan nima svoje države in to ga teži. Srbija pa ne bo nikoli normalna država. Neprestano nekaj igrajo, "glumata-jo", samo da bi bil mir v hiši. Fužine so največje naselje v bivši Jugi. Kaj potem, če je nehal trenirati, bo pa kaj drugega počel v življenju. Voditeljica je kul v razvlečeni ternirki. Center strokovnih šol so si izmislili Slovenci, ker ni so vedeli, kaj naj naredijo s čefurji. Ti tako sedijo v zadnjih klopeh , kamor so jih napotile že njihove če-furske mamice, ki niso znale prav slovensko. Čefurji se "na Fužinama" niso preveč asimilirali. Ne znajo sestaviti niti enega slovenskega stavka. Pa zakaj bi govorili, vse življenje delajo na gradbiščih, ali so med svojimi v kavarni, kje pa bi se naučili? To so slovenski kompleksi, ker ti nikoli niso znali igrati fuzbala. Vsi imajo vedno "nekog pametnijeg posla". Čefurji se ne ločijo, samo smrt jih lahko loči. Vsi so nervozni, zjebani, slabo plačani, nesrečni. Sanjajo vile na Beverly Hillsu, jaguarje, ferarije, rolekse. Oni so za druge samo tisti na -ic. Bosna je jadna, bedna in žalostna. Fužine so pa zakon. Saj, katero naselje pa še ima svoje vice?
Vladimir Kajzovar
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
Rokomet
Ormožani ostali brez zaslužene točke
Stran 12
Nogomet
Mat Kidričanov v treh minutah
Stran 12
Filipovič v moštvu od prve minute
Pred nogometaši Drave je bila v nedeljo sila zahtevna in pomembna naloga, saj so na svojem igrišču gostili neposrednega tekmeca v boju za obstanek v prvi slovenski nogometni ligi. Trener Buričič je moral tekmo začeti z okrnjeno zasedbo, saj sta manjkala poškodovana Kronaveter in Zilič ter porumeneli kapetan Emeršič. Na njegovem mestu je po hudi poškodbi in daljši
Kolesarstvo
Ptujčani s tveganjem do stopničk
Stran 13
Supermoto
Uspešna otvoritev sezone v Hajdošah
Stran 13
odsotnosti zaigral Filipovič, ki si za svoj nedeljski nastop zasluži visoko oceno.
Nekoliko bolje so srečanje pričeli gostje, ki so v 4. minuti že imeli prvo priložnost: po prekršku je prosti strel s 25 metrov izvajal Zatkovič, njegov močan udarec pa je za malenkost zgrešil vrata Murka. Ajdovci so bili najbolj nevarni iz prekinitev igre, tako je bilo tudi v 9. minuti, ko so znova izvajali prosti strel, tokrat z 18 metrov, neugodna odbita žoga od živega zidu je skoraj končala
v domači mreži. V nadaljevanju prvega polčasa pa so bili domačini boljši tekmec na igrišču. V 20. minuti so imeli prvo veliko priložnost, ki jo je zapravil Ke-lenc, ki je po podaji Radetiča sam krenil proti vratom Pri-morja, a v zaključku ni uspel premagati Neneziča, ki je njegov strel ubranil. Že v naslednji minuti so imeli domačini še eno lepo priložnost, znova je bil v glavni vlogi Kelenc, ki je tokrat z 11 metrov streljal veliko bolje, a žoga je končala tik ob desni vratnici Neneziča. V 32. minuti pa še najlepša priložnost za Primorje, ki jo je po napaki domače obrambne vrste za goste zapravil Teinovič, ki z desetih metrov ni uspel premagat Murka. Tako se je prvi polčas ob nekoliko boljši igri Drave končal brez zadetkov.
Odličen uvod v drugi polčas
Nadaljevanje srečanja pa je že v 48. minuti prineslo veliko veselja med navijače Drave: po podaji Kelenca na desno stran si je spretni Radetič uspel izboriti žogo, ki jo je na koncu z natančnim udarcem poslal v nasprotni kot vratarja Nenezi-ča - 1:0. V nadaljevanju srečanja smo videli sila povprečno
Strelstvo
Po organizacijskuh še rezultatski uspehi
Stran 15
Nogomet
Ormožani z novim trenerjem do zmage
Stran 14
in živčno nogometno predstavo z nekaj polpriložnostmi na obeh straneh. Sam zaključek je potem, ko so se domači preveč osredotočili na branjenje svojih vrat, pripadel gostom. Le-ti pa si razen nekaj nevarnih poizkusov od daleč niso uspeli pripraviti nobene prave priložnosti za dosego zadetka. Tako se je lepa sončna nedelja končala zelo uspešno za domače nogometaše, ki so zmagali na izjemno pomembni tekmi v boju za obstanek. Do konca letošnjega državnega prvenstva nas loči še sedem napetih krogov.
Janko Bezjak
»Še naprej bomo delali trdo in pošteno«
Milan Duričič, trener Drave:
»Tri zelo pomembne točke v boju za obstanek so zasluženo ostale doma. Čestitke za obe ekipi, ki sta glede na pomembnost srečanje odigrali zelo v duhu ferpleja. Borba za obstanek bo še huda, še naprej bomo delali trdo in pošteno.«
Borivoje Lučic, trener Pri-morja: »To je bilo izjemno pomembno in živčno srečanje z veliko napakami. Velika napaka moje obrambne vrste je na koncu odločila srečanje.«
tedmk
7 ZAVOD
ZA ŠPORT P PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Domžalčani so se (začasno) rešili iz primeža
Derbi 29. kroga je bil odigran na koprski Bonifiki, kjer so gostovali državni prvaki iz Domžal. Slednji so prav v tem izredno pomembnem srečanju prikazali eno najboljših predstav v spomladanskem delu prvenstva in zasluženo ostali neporaženi. Če bi v prvem polčasu Dario Zahora izkoristil eno od številnih idealnih priložnosti, bi lahko iz Kopra odnesli celo popoln izkupiček.
Najuspešnejši klub v spomladanskem delu, Interblock, je v Celju ostal brez točk. S to zmago so Celjani nakazali, da se po številnih sestankih na relaciji uprava-trener-igralci nekaj vendarle premika na bolje. Največji delež krivde za slabe rezultate v zadnjih krogih so nase prevzeli igralci, kar je zelo odgovorna poteza z njihove strani. V glavni vlogi se je spet znašel Nejc Pečnik, ki je dosegel zadetek in atraktivno (s peto) podal pri drugem.
Drugi derbi tega kroga so v Gorici dobili domačini, ki so si z dvema zadetkoma v prve pol ure uspeli priigrati dovolj varno prednost pred nadaljevanjem tekme. Trener Horjak je po tekmi opravičeval svoje nogometaše zaradi utrujenosti po sredini pokalni tekmi na Ptuju in prevelikega števila poškodovanih igralcev. Kakšnega razpoloženja bo šele naslednjo tekmo pričakal trener Gorice Darko Milanič, ki je ostal brez treh napadalcev: Osterc se je poškodoval, Velikonja in Ekpoki pa sta dobila parna rumena kartona in v soboto proti Primorju ne bosta smela nastopiti.
Livar tudi proti Nafti ni uspel osvojiti točke, čeprav je imel za to lepe priložnosti. Edini gol na tekmi je padel že v 4. minuti.
Nogometaši Drave so si lahko upravičeno oddahnili po tekmi z Ajdovci. Sedaj imajo pred njimi dve točki prednosti in psihološko prednost, ki lahko v takšnih primerih pomembno vpliva na razplet. Prav psihološka stabilnost bo v zadnjih krogih igrala pomembno vlogo v trikotniku Celje-Drava-Primorje: nihče si namreč ne želi 9. mesta in dodatnih kvalifikacij za obstanek.
JM
Drava - Primorje 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Radetič (48)
DRAVA: Murko, Calamante, Prejac, Filipovič, Grižonič, Horvat, Bošnjak, Tisnikar (od 35. Ogu John), Kmetec (od 83. Grbec) , Radetič (od 67. Dre-venšek), Kelenc. Trener: Milan Duričič.
PRIMORJE: Nenezič, Vidic, Ostojič, Cvijanovič, Krstič (od 55. Sardare-vič), Škerjanc (od 78. Kreft), Zatkovič, Teinovič, Mlakar, Kosmač (od 66. Bunderla), Šaranovič. Trener: Borivoje Lučič. RUMENI KARTONI: Calamante (59), Prejac (65); Ostojič (79).
PrvaLiga Telekom Slovenije, 29. krog:
HiT Gorica - Maribor 2:1 (2:0); strelci: Demirovic 7., Komel 27.; Bači-novič 66. R. K.: Ekpoki 88./HiT Gorica Livar - Nafta 0:1 (0:1); strelec: Ošlaj 4.
MIK CM Celje - Interblock 2:1 (0:0); strelci: Pečnik 49., Puc 78.; Gra-bus 83.
Koper - Domžale 2:2 (1:1); strelci: Plut 35., Amusan 73.; Benko 20., 58. R. K: Jankovic 48./Domžale
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	DOMŽALE
2.	KOPER
3.	INTERBLOCK
4.	HIT GORICA
5.	MARIBOR
6.	NAFTA
7.	MIK CM CELJE
8.	DRAVA
9.	PRIMORJE
10.	LIVAR
29 29 29 29 29 29 29 29 29 29
iB M M iS ii iG iG iG 9 4
9
S S
S S
iG S
S
B S
4
B
iG
5 iG
9 i4 i4 i4 22
49:2S S4:S9 S9:2S 45:S7 4S:S9 SS:47 SS:4G S7:52 4G:SB S5:7B
57 5i 47 47 4i 4G S5 S5 SS iS
Pari 30. kroga, v soboto, 26. 4., ob 16.30: Interblock - Drava, Nafta - MIK CM Celje, Maribor - Koper; ob 18.00: Domžale - Livar; v nedeljo, 27. 4., ob 16.30: Primorje - HiT Gorica.
Nogomet • 1. SNL, 29. krog
Pomembne točke ostale na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Drava, modri dres) je imel v prvem polčasu nekaj lepih priložnosti za dosego zadetka, a jih tokrat ni uspel realizirati.
Foto: Črtomir Goznik
Igro Radetič (Drava, modri dres) je v nedeljo s svojim prvim zadetkom v dresu Drave odločil tekmo s Primorjem.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ostali brez zaslužene točke
Jeruzalem - Gold Club 31:32 (16:19)
Jeruzalem: G. Čudič (1 obramba), Cvetko (11 obramb - 1x7m); Belšak, Korpar 5, Krabonja, M. Bezjak 9, Bo-gadi, R. Bezjak 2, Radujkovic, B. Čudič
6	(3), Sok 3 (1), Hebar, Žuran 6, Potoč-njak, Pisar. Trener: Saša Prapotnik
Gold club: Torlo (8 obramb - 3 x
7	m); Vončina (12 obramb); Svetelšek
8	(1), Koražija 5, Erčulj 2, Ivanuša 1,
1. A SRL MOŠKI -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gold club 31:32, Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 29:25 (16:14), Trimo Trebnje - Gorenje 26 :31 (11:12).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 27 21 3 3 45
2.	GORENJE	27 21 2 4 44
3.	CIMOS KOPER 27 20 3 4 43
4.	TRIMO TREBNJE 27 17 0 10 34
5.	GOLD CLUB 27 15 2 10 32
6.	JERUZALEM ORMOŽ 27 10 2 15 33
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATA 5. KROGA: Rudar RVJ Trbovlje - Slovan 32:32 (15:16), Knauf Insulation -Prevent 29:33 (14:8).
1.	PREVENT 26	11	3	12	25
2.	SLOVAN 26	9	4	13	22
3.	KNAUF INSULATION 26	9	2	15	20
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 26	6	5	15	17
5.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE26	3	2	21	8
Makuc, Čorovic 4, Božič 1, Martinc 4, Lelic 3 (2), Konečnik 2 (1), Štefanič, Stankovic 2, Drožina, Markičevic. Trener: Vojko Lazar
Sedemmetrovke: Jeruzalem 7/4; Gold C. 5/4.
Izključitve: Jeruzalem 12; Gold C. 14 minut
Rdeči karton: Martine (48. - grob prekršek)
Igralec tekme: Miha Svetelšek (Gold Club)
Na Hardeku sta se pred 400 gledalci pomerili ekipi Jeruzalema in Gold Cluba, ki v Ligi za prvaka še nista osvojili točk. Hrpeljci so tekmo pričeli odlično in v 24. minuti povedli že za 8 zadetkov, 19:11. Pred
Nogomet • 2. SNL
Mat Kidričanov v treh minutah
Aluminij - Krško 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 A. Medved (32), 2:0 K. Medved (35), 3:0 Bingo (85)
ALUMINIJ: Bratušek, Pavlin, Topo-lovec, Krajcer, Bingo, Težački, Stojnič, A. Medved, Veselič (od 72. Vračko), K. Medved (od 66. Purišič), Rotman (od 85. Marinič). Trener: Bojan Špehonja.
Po dveh krogih, kjer so Ki-dričani osvojili le točko (remi doma proti Zagorju in poraz v Zavrču), so tokrat ponovno razveselili svoje najzvestejše privržence z zmago proti ekipi Krškega, ki se bo po prikazani igri očitno borila za obstanek v drugoligaški konkurenci. Z novimi tremi točkami Aluminij še naprej konkurira za najvišja mesta v drugoligaški konkurenci.
V veliki želji po zmagi jim je uspelo brez posebnih težav premagati ekipo iz Krškega. Vprašanje o končnem zmagovalcu je bilo praktično odločeno v roku treh minut, ko sta po dobrih akcijah celotnega napada v 32. in 35. minuti v polno zadela Aljaž in Klemen Medved.
Na začetku drugega polčasa so se prebudili tudi gostje in pokazali malo več kombinatorike in hrabrosti, vendar brez pravega zaključka. Ta njihova pobuda je bila kratkotrajna, saj je že v 60. minuti Uroš Veselič zamudil priložnost za zvišanje vodstva. Napadalcem Alumini-
ja je pet minut pred koncem z doseženim zadetkom na pomoč priskočil izkušeni branilec Klemen Bingo in samo potrdil zasluženo zmago Kidričanov.
Danilo Klajnšek
Bonifika - Zavrč 0:0
ZAVRČ: D. Golob, S. Golob, Gabro-vec, Čeh, Lenart, Murko, Murat, Ristic, Satler (Bajlec), Korez (Kuserbanj), Ko-kot. Trener: Miran Emeršič
Zavrčani so se vrnili iz obale z veliko točko. Čeprav rezultat ni bil po godu gledalcem (ni bilo zadetkov), vsaj niso bili prikrajšani za borbeno igro obeh ekip, ki sta si skozi srečanje pripravili veliko priložnosti za zadetek.
Na zelo slabem igrišču so gledalci lahko spremljali dinamično igro obeh ekip, ki sta narekovali visok tempo, tako da so
2. SNL				
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij				
- Krško 3:0 (2:0), Bonifika - Zavrč				
0:0, Krka - Zagorje 2:3 (2:0), Triglav				
Gorenjska -	Bela krajina 1:2 (1:1),			
Rudar Velenje	- Mura 05 9:2 (1:1).			
1. RUDAR (V)	21 11	3	7	53:28 36
2. BELA KRAJINA	21 10	5	6	37:27 35
3. ALUMINIJ	21 10	5	6	31:19 35
4. BONIFIKA	21 9	6	6	33:20 33
5. TRIGLAV GOR.	21 9	4	8	29:30 31
6. MURA O5	21 7	6	8	22:31 27
7. KRŠKO	21 6	8	7	21:33 26
8. ZAVRČ	21 6	6	9	24:29 24
9. ZAGORJE	21 6	6	9	37:42 24
10. KRKA	21 4	5	12	18:48 17
si akcije sledile kot po tekočem traku. V 7. minuti so igralci Bo-nifike zadeli prečnik, v 15. minuti pa so imeli prvo pravo priložnost tudi Zavrčani, a Murat in Čeh nista zadela; najprej je Murat streljal mimo desne vrat-nice, Čehu pa je žogo tik pred
Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Igrali smo dobro, izkoristili svoje priložnosti ter na koncu zasluženo premagali borbene goste iz Krškega. Upam, da bomo tudi v naslednjih srečanjih nadaljevali v takšnem tempu."
i m\
Velenjčani na Hardeku
Le še pet krogov je preostalo do konca Izredno zanimivega prvenstva v 1. A ligi. Celjani (45) še vodijo, vendar zdaj le še za točko pred Gorenjem (44) in dve pred Cimosom (43). Vse ekipe se bodo med seboj pomerile še enkrat, odločitev o prvaku pa bo zagotovo padla na »malih« tekmah v Trebnjem, Hrpeljah in Ormožu. Hardek bo že v sredo, 23. aprila, ob 19. uri gostil velenjske ose, ki so trenutno v najboljši formi in tudi najbolj spočite, saj so Velenjčani hitro izpadli iz Evrope ter slovenskega pokala. Na srečanju med Jeruzalemom in Gorenjem bo zanimivo videti dvoboj Marka Bezjaka in Draga Vukoviča, ki po tej sezoni odhaja v nemški Gummersbach. Prav dirigent ormoške igre bo nova zamenjava za hrvaškega reprezentanta v dresu Gorenja. Jeruzalem je letos že odščipnil točko Gorenju in če se kaj podobnega rumeno-črnim zgodi še enkrat, potem je jasno, da je sanj o naslovu državnih prvakov konec. Dvorana na Hardeku je ob gostovanjih Gorenja zmeraj polna in najbrž bo tudi tokrat. V tem 6. krogu sta preostala para: Celje Pivovarna Laško - Gold Club in Trimo Trebnje - Cimos Koper.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož, beli dres) je bil najučunkovitejši igralec svoje ekipe, dosegel je devet zadetkov.
golom uspel izbiti vratar Boni-fike Rupnik. Zadnji del prvega polčasa so na sceno spet stopili domači, ki pa v zaključkih niso bili dovolj zbrani.
Drugi polčas lahko označimo kot polčas prekinitev. Ob pritisku Bonifike na vrata Goloba, so igralci Zavrča pametno zaustavljali njihove nalete na sredini igrišča. Primorci so posledično temu pošiljali dolge in nevarne predložke pred vrata Zavrča, vendar je obramba gostov delovala kompaktno in zanesljivo. Kljub temu, da so domačini imeli pobudo in več priložnosti, so tudi gosti preko Murata in Ristica zapravili lepi priložnosti za dosego zadetka.
V taboru Zavrča so zadovoljni s točko, ki je tudi najbolj pravična, čeprav bi lahko zmagali tako eni kot drugi.
Peter Golob
Cluba je blestel Svetelšek, ki je do 14. minute dosegel kar šest zadetkov. Menjava v golu Jeruzalema, Cvetko je uspešno zamenjal Gregorja Čudiča in boljša igra v obrambi je le prinesla preobrat, saj je Vinarjem uspela serija 7:0, 18:19. V 46. minuti je Jeruzalem preko Marka Bezjaka povedel s 26:25. Tedaj so gostje zamenjali vratarja, Vončino je zamenjal Torlo in slednji je do konca tekme s sedmimi obrambami postal junak
hrpeljske zmage. Ormožanom je med drugim zaustavil kar tri sedemmetrovke (Bojan Čudič 2 x, Sok) in v zadnjih sekundah je sledil še met Korparja, ki je sprožil strel pod prekrškom Konečnika, vendar sta piščalki ajdovskih sodnikov Krašne in Vodopivca ostali nemi. Gostitelji so si zaslužili točko, toda tokrat je bila boginja Fortuna na strani Hrpeljcev.
UK
tem je že v 13. minuti domači strateg Saša Prapotnik moral vzeti minuto odmora, saj so gostje vodili z 10:6. Ormoška obramba ni storila nobenega resnejšega prekrška in mreža tokrat nerazpoloženega Gregorja Čudiča se je tresla kot po tekočem traku. V dresu Gold
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Razen prvih dvajset minut smo odigrali dobro srečanje in bili blizu prvih točk v Ligi za prvaka. Na koncu nam je zmanjkalo zbranosti in vratarja Torla smo prelevili v junaka tekme. Čestitam svojim igralcem, da se kljub visokemu zaostanku niso predali.«
Darjan Ivanuša (Gold Club): »Zanimiva tekma s srečnim koncem za mojo ekipo, čeprav bi tudi Ormožani lahko osvojili prve točke v Ligi za prvaka. Odlična vratarja Vončina in Torlo sta poleg Svetelška najzaslužnejša za osvojeni točki. Večina igralcev se poslavlja od dresa kockarjev, saj je odhod sponzorja Lorisa Požarja iz rokometa dokončen.«
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres, št. 4) je s svojim zadetkom potrdil zmago proti Zagorju.
Rokomet • 1. B SRL
Mariborčani niso izkoristili »darila«
Moškanjci Goriš-nica - Krka 27:24 (10:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Petek, Zorli, Štorman 1, Šoštarič 1, Su-ljič 1, Prejac, Lozinšek 3, Golob 1, Vin-cek 3, Marušič 11, Špindler 6, Grizolt, Valenko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Moškanjci-Go-rišnice so se na najboljši možni način poslovili od svojih privr-
1. B SRL (m)
REZULTATI 21. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Krka 27:24, Dol TKI Hrastnik - Krško 34:36, Grosuplje - Klima Petek Maribor 29:29, Istrabenz plini Izola - Ajdovščina 31:27, Mitol Sežana - Ribnica Riko hiše 23:35, Dobova - Radeče MIK Celje 17:24.
1. RIBNICA RIKO HIŠE	21	18	0	3	36
2. KRKA	21	16	1	4	33
3. KLIMA PETEK MB	21	15	2	4	32
4. KRŠKO	21	13	3	5	29
5. MOŠKANJCI - GORIŠ.	21	13	0	8	26
6. GROSUPLJE	21	9	4	8	22
7. ISTRABENZ P. IZOLA	21	8	2	11	18
8. MITOL SEŽANA	21	7	1	13	15
9. RADEČE MIK CELJE	21	6	2	13	14
10. AJDOVŠČINA	21	6	1	14	13
11. DOL TKI HRASTNIK	21	5	2	14	12
12. DOBOVA	21	1	0	20	2
žencev, saj so premagali drugo-uvrščeno novomeško Krko, čeprav so nastopili brez poškodovanega Dejana Ivančiča. Gostje iz Novega mesta so si v prvem polčasu priigrali štiri zadetke prednosti in tako upravičili vlogo favoritov v tem srečanju.
V začetku drugega polčasa pa se je razmerje na igrišču hitro spremenilo, saj so Gorišni-čani z dobro igro v obrambi in dobrimi obrambami Valenka (na sliki) naredili delni izid 6:0 (16:14). Tega minimalnega vodstva niso do konca srečanja več izpustili iz rok, tako da so zasluženo premagali nasprotnika, ki bo v naslednji sezoni najverjetneje zaigral v 1. A slovenski moški rokometni ligi. Gorišniškega »darila« namreč niso izkoristili Mariborčani, ki so z Grosupljem igrali le neodločeno.
DK
Ivan Hrupič, trener ekipe Moškanjci-Gorišnica: »V prvem polčasu nismo igrali tako, kot smo se dogovorili. V drugem polčasu pa smo dobro pričeli in do konca držali naše vodstvo.«
Rokomet m 2. SRL - končnica
Suverena zmaga Nedeljanov v Tržiču in številne izključitve Drave
Duplje Tržič - Velika Nedelja 31:36 (13:17)
Velika Nedelja: Kovačec, Preac; Kvar 5, Cimerman 4, Meško, Hanželič 10, T. Kaučič, Bezjak, Veselko, Kneže-vič 2, M. Kaučič, Tušak 1, Kumer 10 (4), Munda 4. Trener: Samo Trofenik.
Sedemmetrovke: Duplje Tržič 3/2; Velika Nedelja 4/4
Izključitve: Duplje Tržič 8; Velika Nedelja 10 minut
Igralec tekme: Matjaž Hanželič (Velika Nedelja)
Velika Nedelja je v Tržiču odigrala eno svojih najboljših letošnjih predstav in zasluženo slavila proti gostiteljem, ki niti v enem trenutku tekme niso vodili. Izid je bil le dvakrat izenačen 8:8 in 9:9. Najvišja prednost gostov je znašala že 8 za-
2. SRL					
REZULTATI	6.	KROGA:		Alples	
Železniki - Drava		34:16,		Sevnica	
- Kranj 28:23, Duplje Tržič				- Velika	
Nedelja 31:36, Šmartno 99				-	Grča
Kočevje 34:27					
1. ALPLES ŽELEZNIKI	6	5	0	1	31
2. ŠMARTNO 99	6	5	1	0	23
3. GRČA KOČEVJE	6	4	0	2	14
4. DRAVA PTUJ	6	2	1	3	11
5. KRANJ	6	2	1	3	10
6. VELIKA NEDELJA	6	2	0	4	S
7. SEVNICA	6	2	0	4	6
8. DUPLJE TRŽIČ	6	0	1	5	5
detkov, 33:25. Pri zmagovalcih sta blestela izkušena Hanželič in Kumer, ki sta skupaj dosegla kar dvajset zadetkov. V soboto, 26. aprila, pri Veliki Nedelji ob 19. uri gostuje Kranj. To bo letošnje slovo rokometašev Velike Nedelje od svojih zvestih navijačev.
UK
Alples Železniki -Drava Ptuj 34:16 (14:8)
DRAVA PTUJ: Dogša, Marjanovič, Mesarec 1, Halilovič 1, Petraš 3, Lu-skovič 7, Bračič, Predikaka, Kafel 2, Pučko, Galamič 1, Kokol 1. Trener: Marjan Valenko.
Ptujski rokometaši se iz Gorenjske vračajo z visokim porazom. Do 17. minute so Ptujčani še delno držali korak z domačini (5:3), nato pa so Gorenjci naredili delni izid 5:0 in na odmor odšli s šestimi zadetki prednosti.
V drugem polčasu pa so gostje klonili pod pritiskom izključitev, saj so jih na celi tekmi zbrali kar 28 minut! Na drugi strani so v obrambi zelo grobo igrali domačini, vendar za to niso bili kaznovani s strani ženske sodniške dvojice.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • TBP Lenart
Obal zmagal v Varaždinu
V soboto, 19. 4., so se starejši mladinci udeležili 53. VN Va-raždina. Na 105 km dolgi krožni progi je prepričljivo slavil Primož Obal, na osmo mesto se je uvrstil Mihael Holsedl.
Mlajši mladinci in dečki so se udeležili 9. dirke za VN Medvod. V kategoriji dečkov A je na 1,8 km dolgem krogu, ki so ga morali prevoziti kar 18-krat, ponovno blestel Simon Kom-peršak in je prepričljivo zma-
gal. V kategoriji mlajših mladincev (28 krogov) je bila to prva dirka v Sloveniji; Andrej Rajšp je osvojil 6. mesto, Mario Javornik pa 16.
V nedeljo, 20. 4., so se mlajši mladinci udeležili dirke v Pieri-su (Italija). Na zelo zahtevni, 61 km dolg dirki, kjer je bilo kar nekaj nevarnih spustov v dolino, se je izkazal Andrej Rajšp z osvojenim tretjim mestom.
Danilo Klajnšek
Primož Obal (KK TBP Lenart)
Kolesarstvo • Dirka Rhone Alpes v Franciji
Ptujčani s tveganjem do stopničk
Kolesarji Perutnine Ptuj so ob koncu tedna nastopali na dirki v Franciji. Ptujska šesterica je poskušala ponoviti uspeh, zmago izpred dveh let, na koncu pa je tretjo mesto uspelo osvojiti Radoslavu Rogini. Prvi dve sta pripadli domačinoma, Jeremiu Darangeru ter Nicho-lasu Vogodniju.
Odločilen korak proti stopničkam je Rogina naredil že prvi dan, ko je v družbi osmih kolesarjev v pobegu prevozil skoraj celo progo. Na ciljni črti je bil od njega boljši le Nizozemec Jos Van Emden. Drugo mesto v etapi je pomenilo tudi drugo mesto v skupnem seštevku. Naslednji dan sta načrte vsem prekrižala končna zmagovalca. V zahtevni gorski etapi so mnogi pokazali željo po zmagi, zato je bilo precej pobegov. Izmed Ptujčanov je bil zelo aktiven Kristjan Fajt, prava kombinacija pa se je v ospredju znašla v zadnjem delu etape. S Francozoma se je spopadel Matija Kvasina, žal pa mu je v zadnjih petih kilometrih zmanjkalo moči in je zaostal za najboljšima. Rogina je bil edini od zmagovalcev prvega dne v prvi zasledovalni skupini, a je vseeno nazadoval na tretje mesto. V sobotni kraljevski etapi, s sedmimi kategoriziranimi vzponi, je bil francoski tandem ponovno najmočnejši. Njunemu tempu je na zadnjem vzponu lahko sledil zgolj še Rus Fir-sanov. V zadnjih 25 kilometrih do cilja sta tempo v prvi zasledovalni skupini narekovala Matija Kvasina in Kristjan Fajt ter s tem Rogini pripomogla, da ni nazadoval na četrto mesto. Prednost pred Rusom je bila pred zadnjo etapo skromna, zgolj tri sekunde, a so jo Ptuj-čani uspeli ohraniti. »Dirka je bila za razliko od mnogih zelo težavna. Popuščanja ni bilo od starta v četrtek do cilja v nedeljo, tekmeci niso taktizirali, kar nas je malo presenetilo. Z rezultatom moramo biti zadovoljni, saj smo dali vse od sebe, tudi taktično nismo storili nobene napake. Moramo vedeti, da so nastopili nekateri vrhunski tekmovalci, Vogodny je bil na primer na francoskem
Foto: Marjan Kelner
Radoslav Rogina (KK Perutnina Ptuj) se je v Franciji uvrstil na stopničke skupnega seštevka dirke Rhone Alpes.
Touru generalno že osemnajsti,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
Mitji Mahoriču je v nedeljo uspel še zaključek etape, saj je osvojil drugo mesto. V pobegu s štirimi Francozi in Rusom je bil več kot polovico dirke, na cilju pa je skupina ohranila le sedem sekund pred glavnino. Ubežnike so, ne glede na dober položaj Mahoriča, lovili prav perutninarji, saj je bil z njim Francoz Carl Naibo, ki je bil Rogini nevaren v skupnem seštevku. Izteklo se je dobro, s sicer tveganim početjem so Ptujčani iztržili zanje ugoden rezultat.
Tretja zmaga Ilešiča
Še eno ptujsko moštvo je v nedeljo nastopilo na enodnevni mednarodni dirki dveh držav. Na 131 kilometrov dolgo progo so se kolesarji podali v Beogradu v Srbiji, cilj pa jih je čakal v kraju Bijeljina v Bosni in Hercegovini. Zraven perut-
ninarjev sta nastopili še dve slovenski moštvi, ljubljanska Radenska KD Financial Point in kranjska Sava. V gorenjskem dresu je ponovno zablestel Ptujčan Aldo Ino Ilešič, ki je osvojil tretjo letošnjo zmago. Na četrto mesto se je uvrstil Ljubljančan Matic Strgar, od perutninarjev je bil na šestem mestu najvišje Matej Stare. Na dirki je nastopilo sto tekmovalcev iz dvajsetih moštev. »V moštvu nismo imeli nobenega pravega sprinterja, zato smo poskušali s pobegi. Napadali smo ves dan, vendar interesa pri ostalih tekmovalcih ni bilo. Kot da bi dirkali z mrtvaki,« je bil jezen Marjan Kelner, ki je v spremljevalnem avtomobilu nadomeščal Srečka Glivarja.
Včeraj (po sklopu naše redakcije) je karavana vozila še drugo enodnevno dirko. Po prevoženih 124 kilometrih je bila končna destinacija Banja Luka.
Uroš Gramc
Motociklizem
Uspešna otvoritev sezone v Hajdošah
Minuli konec tedna je kartodrom v Hajdošah ponovno oživel, saj je AMD Ptuj organiziralo prvo dirko za državno prvenstvo kakor tudi prvo dirko za pokalno prvenstvo v Super-motu. Na otvoritvi sezone se je pričakovalo precej več voznikov in voznic, na koncu pa se je številka ustavila pri sedemintridesetih. To pa je bilo kljub temu dovolj za zelo dobro in kvalitetno tekmovanje, v katerem je ob lepem in sončnem vremenu uživalo precej gledal-
cev, ki jih je bilo tokrat precej več kot na lanskih dirkah.
Vožnja po asfaltu in delno po makadamu (kjer je bila postav-
17. dirka Rhone Alpes Isère - 2.2 UCI, Francija, 17.-20. aprila
Četrtek, 1. etapa: La Ver-pilliere-Charvieu Chavagne-ux, 132 km
1.	Jos Van Emden (Niz, Ra-bobank Continental), 3.05.45 (42.637 km/h)
2.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.20
3.	Michael Tronborg Kristen-sen (Dan, Designa K0kken), +0.28
Petek, 2. etapa: Charvi-eu-L'Isle d'Abeau, 154 km
1.	Jérémie Derangere (Fra, SCO Dijon), 3.52.16 (39.312 km/h)
2.	Nicolas Vogondy (Fra, Agri-tubel), +0.16
3.	Alexander Mironov (Rus, Rietumu Bank-Riga), +0.59
8. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +1.09
Sobota, 3. etapa: St. Maurice l'Exil-St. Maurice l'Exil, 149 km
1.	Nicolas Vogondy (Fra, Agri-tubel), 3.57.06 (37.402 km/h)
2.	Jérémie Derangere (Fra, SCO Dijon)
3.	Sergey Firsanov (Rus, Rietumu Bank-Riga), oba isti čas
13.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.43
14.	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), +0.58
15.	Kristjan Fajt (Slo, Perutnina Ptuj), isti čas
Nedelja, 4. etapa: Ville de Vaulx Milieu-La Verpilliere, 173 km
1.	Alexander Mironov (Rus, Rietumu Bank-Riga), 4.03.14 (42.428 km/h)
2.	Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj)
3.	Rémi Cusin (Fra, VC Lyon Vaulx En Velin), oba isti čas
Skupni seštevek
1.	Jérémie Derangere (Fra, SCO Dijon), 10.56.06
2.	Nicolas Vogondy (Fra, Agri-tubel), +0.17
3.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), +1.13
15. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), +3.20
ljena še skakalnica), je prinesla zelo razgibano in adrenalinsko dirko. Tekmovalci so se na takšne razmere dobro pripra-
vili, tako da so vse dirke minile skoraj brez zapletov. AMD Ptuj je s svojo ekipo, na čelu katere je bil direktor Boris Fras, dirko odlično izpeljala. Na tekmovanju je nastopil tudi domači voznik Renato Pulko, ki vozi za klub ZZMS.
Danilo Klajnšek
REZULTATI
SKUPNO (dve dirki): RAZRED S-2: 1. Marko Škarja (AMD Sitar Racing) 50 točk; S-125: 1. Luka Hauptman (ŠD Karting Koper) 47 točk; S-1 1: Uroš Nastran (AMD Sitar Racing) 50 točk; S AMATER IN S -3: 1. Gašper Knific (MK Divji petelini) 50 točk.
Foto: Langerlolc
Del proge so vozniki morali prevoziti po makedamu, kjer so izvajali tudi atraktivne skoke.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Ormožani z novim trenerjem prekinili negativno serijo
3. SNL - vzhod: pomembna zmaga Stojnčanov
REZULTATI 20. KROGA: Stojnci
-	Paloma 2:0, Odranci - Pohorje 2:0, Dravinja - Šmartno 1928 2:1, Črenšovci - MU Šentjur 0:0, Tehno-stroj Veržej - Malečnik 3:1, Koroška Dravograd - Roma 6:0, Trgovine Jager - Kovinar Štore 2:2.
1.	MU ŠENTJUR 19 14	3	2	46:12	45
2.	ŠMARTNO 1928 19 10	4	5	34:27	34
3.	ČRENŠVCI 19 9	4	6	32:28 31
4.	TEHNO. VERŽEJ 19 8	6	5	37:25	30
5.	TRGOV. JAGER 19 8	5	6	30:27	29
6.	DRAVINJA 19 7	7	5	32:28 28
7.	DRAVOGRAD 19 7	5	7	35:27	26
8.	MALEČNIK 19 7	5	7	26:26 26
9.	ODRANCI 19 6	6	7	24:29	24
10.	KOV. ŠTORE 19	5	8 6 40:33	23
11.	STOJNCI	19	5	7 7	28:25	22
12.	PALOMA	19	6 4 9	24:33	22
13.	ROMA	19	3	4 12	23:54	13
14.	POHORJE	19	3	2 14	18:52	11
Dvajseti krog v 3. slovenski vzhodni nogometni ligi je bil uspešen za nogometaše Stojncev, saj so na domačem igrišču premagali Palomo iz Sladkega Vrha. Zmaga bi lahko bila še višja, a Filip Žnidarič ni izkoristil strela z 11 metrov.
Vodeči Šentjur je na gostovanju pri tretjeuvrščeni ekipi Črenšovcev izvlekel točko, ob porazu Šmartnega v Slovenskih Konjicah pa je njihova prednost velikih enajst točk. Teoretično jih lahko katera ekipa še dohiti, praktično pa je verjetnost izredno majhna.
STOJNCI - PALOMA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Marinič (29), 2:0 Žnidarič (68)
STOJNCI: Veselič, Milošič, Rižnar, Mlinarič, Janžekovič, Rumež, Topolo-vec, Klinger (od 88. Mulej), Žnidarič (od 85. Pernek), Fridauer (od 46. Habrun), Marinič. Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga: rekordna zmaga ekipe Gerečje vasi
REZULTATI 20. KROGA: Železničar - Gerečja vas Unukšped 0:8, Podvinci - Peca 4:1, GIC Gradnje Rogaška - Simer Šampion 5:3, Oplotni-ca - Šentilj Jarenina 4:4, AHA EMMI Bistrica - Šoštanj 0:1, Zreče - Mons Claudius 1:2, Holermuos Ormož
-	Partizan Fram 2:1.
1. SIMER ŠAMP. 20 15		3	2	63:27	48
2. GEREČJA VAS U. 20 14		2	4	59:25	44
3. MONS CLAUD. 20 13		2	5	46:31	41
4. ŠOŠTANJ 20 11		4	5	43:23	37
5. HOLER. ORMOŽ 20 10 3			7	44:40	33
6. A. E. BISTRICA 20	9	3	8	40:37	30
7. ZREČE 20	9	2	9	39:32	29
8. PODVINCI 20	9	2	9	40:40	29
9. PARTIZAN FRAM 20	9	1	10	33:29	28
10. GIC ROGAŠKA 20	7	3	10	33:47	24
11. PECA 20	7	1 12		34:45	22
12. ŠENTILJ JAR. 20	5	3	12	23:47	18
13. ŽELEZNIČAR 20	5	0 15		26:53	15
14. OPLOTNICA 20	2	1	17	20:57	7
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi so dosegli rekordno zmago tega kroga.
PODVINCI - PECA 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kralj (6. z 11 m), 2:0 Bratec (34), 3:0 R. Petrovič (46), 3:1 Gluhovič (77), 4:1 Belšak (90)
PODVINCI: Vesenjak, Čeh (od 22. Toplak), Šebela, Petek, Kralj, Lah (od 50. Mahovec), Bratec, Brumen, D. Petrovič, R. Petrovič (od 68. Juršek), Belšak. Trener: Slavko Petrovič.
DK
HOLERMUOS ORMOŽ -PARTIZAN FRAM 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 M. Jerebič (13), 1:1 Furlan (37), 2:1 Jurčec (87)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, Novak, Kolarič, L. Mlinarič, Piberčnik (od 70. S. Zadravec), Zorman (od 73. R. Mlinarič), Pra-potnik, M. Jerebič, R. Zadravec (od 77. Mihalič), Jurčec. Trener: Bojan Novak.
Po štirih zaporednih porazih (MC Rogatec, Šentilj, Simer Šampion, Šoštanj) je v Ormožu prišlo do menjave trenerja Benjamina Krajnca. S slednjim so se v ormoškem klubu sporazumno razšli. Do konca prvenstva bo moštvo vodil Bojan Novak, ki je pri Krajncu opravljal vlogo pomočnika trenerja.
Po dolgem času je po poškodbi v ekipi Holermuosa zaigral kapetan Prapotnik, zaradi parnih kartonov pa sta manjkala Druzovič in Zidarič. Start v tekmo proti Partizanu je bil obetaven in Mihael Jerebič je že v 13. minuti zadel mrežo Pungartni-
ka. Po desnem boku je vse do gola prodrl Piberčnik, ki je lepo asistiral soigralcu, ta pa je z glavo premagal bivšega slovenskega reprezentanta v malem nogometu. V 18. minuti je "partizane", ki so imeli bučno podporo svojih navijačev, rešila vratnica. Holermuos je imel več od igre in več priložnosti, toda odlični prodori Jur-čca so ostali brez pike na i. Do 29. minute so si "gradbeniki" prislužili kar štiri rumene kartone glavnega sodnika Tomija Brkljačiča iz Zreč. V 39. minuti pa je obramba domačih pozabila na Hajnca, najboljšega moža v dresu Partizana, ki je neoviran sprožil z roba kazenskega prostora in zadel v polno.
V 2. polčasu smo spremljali slabo nogometno predstavo na obeh straneh. Več od igre so imeli gostje, ki pa niso več našli luknje v domači obrambi. Odločilen trenutek tekme se je zgodil v 87. minuti, ko so gostitelji vendarle zadeli. Lep predložek z leve strani Mihaela Jerebiča je v kazenskem prostoru Partizana dobro zaustavil Jurčec, ki je nato v nadaljevanju akcije lepo zadel pod prečko za zmago Ormožanov z 2:1.
UK
1. LIGA MNZ PTUJ: Bukovčani ustavili nalet Vidma
REZULTATI 16. KROGA: Središče - Zgornja Polskava 3:0, Ro-goznica - Gorišnica 0:1, Dornava
V dvajsetem krogu Štajerske lige so rekordno zmago dosegli nogometaši iz Gerečje vasi, ki so Železničarju nasuli kar osem zadetkov. Z osvojenimi tremi točkami so zmanjšali zaostanek za vodečim Simerjem šampionom samo na štiri točke, saj so Celjani malce nepričakovano izgubili v Rogaški Slatini. Uspeh ekip z našega območja so dopolnili Podvinčani, ki so premagali Peco, in Ormožani, ki so po dolgem času zmagali - na svojem igrišču so bili boljši od Frama. Očitno je zamenjava na trenerski klopi na igralce delovala pozitivno.
Težave ali neresnost?
Pri pisanju člankov o 3.SNL - vzhod in Štajerski ligi imamo v spomladanskem delu precej težav. Tekmovanje vodita MNZ Celje in MNZ Murska Sobota, ki pa podatkov o odigranih tekmah spomladanskega dela (v jesenskem delu so oboji delovali precej bolje) nikakor ne uspeta pravočasno poslati medijem ali vsaj objaviti na spletni strani. Konec tedna je bil odigran že dvajseti krog, vendar na omenjenih zvezah očitno še niso našli formule, kako najhitreje obdelati podatke in jih posredovati javnosti. Očitno se ne zavedajo dovolj, da se nogomet igra zaradi gledalcev in tudi tistih, ki preko medijev spremljajo tekmovanja. Upamo le, da bodo te stvari končno stekle, vsaj do konca prvenstva.
Na drugi strani pa moramo pohvaliti MNZ Ptuj, ki redno in zelo ažurno poskrbi za vse podatke, tudi iz lig mlajših selekcij. Vsega torej niso vedno krivi klubi, ampak zgoraj navedeni zvezi.
Danilo Klajnšek
-	Skorba 4:1, Videm - Bukovci 2:3, Cirkulane - Apače 3:1, Hajdina
-	Boč 1:2.
1.	BUKOVCI 16 10 2 4 34:14 32
2.	BOČ	16 9 3 4 29:23 30
3.	APAČE 16 8 4 4 33:21 28
4.	HAJDINA 16 9 1 8 37:28 28
5.	DORNAVA 16 7 5 4 32:17 26
6.	VIDEM 16 7 5 4 42:28 26
7.	SREDIŠČE 16 7 3 6 29:26 24
8.	GORIŠNICA 16 6 3 7 28:35 21
9.	CIRKULANE 16 4 4 8 28:32 16
10.	ROGOZNICA 16 3 7 8 22:33 16
11.	SKORBA 16 2 5 9 23:47 11
12.	ZG. POLS. - 1 16 2 2 12 18:38 7 HAJDINA - BOČ 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Volavšek (39), 1:1
Flajsinger (63), 1:2 Sagadin (75)
SREDIŠČE - ZGORNJA POLSKAVA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Habjanič (20), 2:0 Lesjak (53. z 11 m), 3:0 Prapotnik (75)
CIRKULANE - APAČE 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Zavec (13), 2:0 Gervus (39), 2:1 Skrbinšek (43), 3:1 Zavec (83)
ROGOZNICA - GORIŠNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Lapornik (71) VIDEM - BUKOVCI 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Kokol (32), 1:1 An-tolič (42), 2:1 Pečnik (46), 2:2 Anto-lič (56), 2:3 Strelec (71) DORNAVA - SKORBA 4:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Golob (17. avtogol), 1:1 Novak (22), 2:1 Serdinšek (41), 3:1 Cvetko (83), 4:1 Novak (89)
2. LIGA MNZ PTUJ: pet zadetkov Krajnčiča
REZULTATI 12. KROGA: Markovci
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI - LIGA ZA PRVAKA
PARI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje, Celje Pivovarna Laško - Gold club, Trimo Trebnje - Cimos Koper.
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 6. KROGA: Prevent - Sviš Pekarne, Rudar EVJ Trbovlje - Knauf Insulation.
1. A SRL ŽENSKE
Zaostala tekma: Mercator Tenzor Ptuj - Velenje.
Danilo Klajnšek
-	Tržec 1:2, Spodnja Polskava - Grajena 0:3, Pragersko - Leskovec 8:0, Slovenja vas - Hajdoše 1:5, Lovrenc
-	Podlehnik 1:0.
1.	PRAGERSKO 12 11 1 0 54:7 34
2.	HAJDOŠE 12 7 1 4 33:25 22
3.	MARKOVCI 12 6 2 4 24:11 20
4.	LESKOVEC 12 4 3 5 20:28 15
5.	GRAJENA 12 4 3 5 25:34 15
6.	SP. POLSKAVA 12 4 2 6 18:26 14
7.	TRŽEC 12 3 4 5 23:27 13
8.	LOVRENC 12 4 1 7 14:20 13
9.	PODLEHNIK 12 4 0 8 10:21 12
10.	SLOVENJA VAS 12 3 3 6 18:33 12
PRAGERSKO - LESKOVEC 8:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Krajnčič (13), 2:0 Kancler (37), 3:0 Novak (29), 4:0 Krajnčič (50), 5:0 Krajnčič (69), 6:0 Krajnčič (77), 7:0 Krajnčič (86), 8:0 Petrovič (88) MARKOVCI - TRŽEC 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Pintarič (27), 1:1 Pilinger (29), 1:2 Sitar (79)
LOVRENC - PODLEHNIK 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Pišek (26) SLOVENJA VAS - HAJDOŠE 1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kaučevič (38), 0:2 Kaučevič (48), 0:3 Glažar (64), 0:4 Kaučevič (68. avtogol), 1:4 Sakelšek (85), 1:5 Glažar (90)
SPODNJA POLSKAVA - GRAJENA 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Mlakar (33), 0:2 Breg (58), 0:3 Breg (88)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 13. KROGA: Leskovec
-	Podvinci 0:1, Ormož - Grajena 5:1, Stojnci - Gorišnica 1:4, Markovci -Tržec 4:2, Dornava - Videm 2:3.
1.	GORIŠNICA
2.	VIDEM
3.	PODVINCI
4.	GRAJENA
5.	STOJNCI
6.	MARKOVCI
7.	ORMOŽ
8.	TRŽEC
9.	DORNAVA
10.	LESKOVEC
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 13. KROGA: Pragersko - Polskava 3:2, Skorba - Hajdi-na 2:4, Lovrenc - Zgornja Polskava 2:3, Podlehnik - Boč 0:7, Apače
-	Prepolje 1:3.
1.	HAJDINA 13 11 0 2 44:11 33
2.	PRAGERSKO 13 10 1 2 47:12 31
3.	ZG. POLSKAVA 13 9 2 2 37:21 29
4.	SKORBA 13 8 1 4 41:20 25
5.	BOČ	13 7 1 5 38:27 22
6.	POLSKAVA 13 6 1 6 25:23 19
7.	PREPOLJE 13 4 1 6 25:45 13
8.	APAČE 13 4 0 9 22:37 12
9.	LOVRENC 13 0 3 10 11:40 3
10.	PODLEHNIK 13 0 2 11 9:63 2
Danilo Klajnšek
13	9	4	0	35:11	31
13	8	3	2	33:21	27
13	6	2	5	20:16	20
13	6	2	5	22:26	20
13	6	1	6	28:28	19
13	5	4	4	20:23	19
13	4	4	5	18:21	16
13	3	3	7	19:28	12
13	2	3	8	15:25	9
13	1	4	8	12:23	7
Nogomet • 1. SŽNL
Nepričakovan poraz Ptujčank
REZULTATI 15. KROGA: Ljudski vrt - Senožeti Škale 0:6, Velesovo - Pomurje 1:4, Krka - Slovenj Gradec 8:0, Olimpija - Maribor 0:4.
1.	KRKA	15 14	1 0	115:3	43
2.	POMURJE	15 12	1 2	86:13	37
3.	VELESOVO	15 10 1 4	51:17	31
4.	SLOV. GRADEC	15 6 2 7	72:36	20
5.	OLIMPIJA	15 6 1 8	30:42	19
6.	SENOŽETI ŠKA. 15 4	0 11	33:59	12
7.	MARIBOR 15 2 1 12 12:117 7
8.	LJUDSKI VRT 15 2 1 12 15:127 7
Ljudski Vrt - Senožeti Škale 0:6 (0:1)
ŽNK LJUDSKI VRT: Karin Matja-šič, Daša Grdina, Klavdija Ljubec (Teja Šmintič), Nina Pihler, Maja Koren, Urška Arnuš, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Katja Nežmah, Martina
Potrč (Barbara Petek), Nina Cafuta. Trener: Miran Zorčič.
Nogometašice iz Ptuja so tokrat doživele nenadejano visoki poraz. V prvem polčasu so igrale dobro in zaostajale samo za zadetek, v nadaljevanju srečanja pa so popustile, naredile nekaj nepotrebnih napak, kar so gostje izkoristile in še petkrat zadele v polno.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽNK Ljudski vrt (rumeni dres) so si pred srečanjem proti ekipi Senožeti škale obetale zmago, doživele pa precej visok poraz.
Rokometna šola Ptuj
Prva končna odločitev
Starejši dečki - B
Igralci letnika 1994 (trener Mitja Žuran) so se v dvorani Kodeljevo v Ljubljani pomerili na zaključnem turnirju za uvrstitev od 5. do 8. mesta v državnem prvenstvu.
Po lanski zmagi na turnirju (in osvojitvi 5. mesta) so tudi letos dosegli odlično 6. mesto v državnem prvenstvu! Na turnirju so premagali ekipi RD Slovan in MRK Krka Novo mesto, izgubili pa z RD Riko Ribnica (z njimi so letos že dvakrat igrali neodločeno).
Rezultati:
RD Slovan - RŠ Ptuj 17:19 (9:7)
RŠ Ptuj - RD Ribnica 18:22 (9:9)
RŠ Ptuj - MRK Krka NM 23:15 (10:13)
V Markovcih popoln uspeh naših ekip!
Zaradi zasedenosti dvorane Center so tri selekcije RŠ Ptuj domače tekme odigrale v ŠD Markovci.
Mlajši dečki B: RŠ Ptuj - RK Brežice 20:9 (7:5)
Mlajši dečki A: RŠ Ptuj - RK Krka NM 29:21 (13:13)
Starejši dečki A: RŠ Ptuj - RK Prevent 38:18 (18:7)
Fantje vseh ekip so še enkrat dokazali, da niso zaman v »prvi ligi« slovenskega rokometa v svojih kategorijah in so zabeležili tri prepričljive zmage, za kar si zaslužijo iskrene čestitke.
UR
Karate
Izjemen uspeh Ljutomerčanov v Angliji
V Lincolnu v Angliji je bila v začetku aprila tradicionalna tekma v karateju svetovne Kofukan organizacije, ki goji tradicionalni Tani-ha Shito-ryu stil karateja. Turnir velja kot neuradno svetovno prvenstvo. Sodelovalo je devet klubov s tovrstnim stilom v Sloveniji - ob Ljutomeru še Petrovče, Polzela, Ichi-ban Laško, Hrastnik, ŠD Dinamik Celje, Shito-ryu Celje, Polzela in Maribor, sicer pa je bilo skupno udeleženih 300 tekmovalcev iz 9 držav. Slovenci so s petindvajsetimi osvojenimi medaljami dosegli doslej največji uspeh.
Odlično se je odrezala devetčlanska odprava krate sekcije TVD Partizan Ljutomer pod vodstvom trenerja Riharda Žibrata, ki je osvojila skupno kar 10 medalj in prispevala pomemben delež k uspehu
REZULTATI:
Kadeti borbe ekipno (Tkalec, Kotnik, Halec) - 2. mesto, deklice - 16 let borbe ekipno (Vrbnjak, Duh) - 3. mesto, Vrb-njak (borbe deklice 12 let) - 1. mesto, Tkalec (borbe kadeti +70 kg) - 1. mesto, Kotnik (borbe kadeti -70 kg) - 2. mesto, Duh (borbe deklice 14. let)
-	3. mesto, člani borbe ekipno (Preglej, Potrč, Vrbnjak, Pre-log) - 3. mesto; posamezno: Samo Prelog (-68 kg) - 3. mesto, Igor Vrbnjak (+78 kg) - 3. mesto, Aleš Preglej (+78 kg)
-	3. mesto.
celotne slovenske ekipe. Pri Ljutomerčanih sta še posebej zablestela zmagovalca v svojih starostnih kategorijah Tanja Vrbnjak in Roman Tkalec.
NŠ
Ljutomerska vrsta v Angliji
Rokoborba
V Budimpešti je potekal turnir za ženske, na katerem je sodelovalo 127 tekmovalk iz Avstrije, Srbije, Madžarske in Slovenije. Naše tekmovalke so prišle iz Maribora, Razvanja in RK KD Finanč-
na točka Ljutomer. Rezultati:
deklice, do 50 kg: 5. Anja Me-siček (Razvanje); kadetinje, do 56 kg: 4. Rebeka Rep (Maribor); do 60 kg: 6. Katarina Šauperl (Razvanje); članice, do 55 kg: 1. Mihaela Čirič (RK KD Finančna točka).
UR
Strelstvo • 17. DP v streljanju z zračnim orožjem
Organizacijskim uspehom sledili tudi rezultatski
V soboto in nedeljo se je v Športni dvorani Center na Ptuju, v organizaciji domačega strelskega kluba Ptuj, odvijalo 17. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince. Organizatorji iz Ptuja so s partnerji prvenstva, med njimi generalnim pokroviteljem prvenstva podjetjem Impacto d.o.o., pripravili tudi številne obtekmovalne aktivnosti in družabna srečanja, ki so s povabljenimi gosti, tekmovalci in drugimi ljubitelji strelskega športa, potekala na lokacijah Park Hotela Ptuj in Ptujske vinske kleti, kar je za vse udeležence prvenstva predstavljalo edinstveno in neponovljivo predstavitev domače turistične ponudbe.
S tekmovalne plati smo poznavalci strelskega športa tleli največja pričakovanja v kategorijah članic in članov s pištolo, kjer smo iz ptujskega in okoliških klubov imeli prva favorita za zmago, pri članicah Ptujčan-ko Majdo Raušl in pri članih kidričevskega strelca Boštjan Simoniča. Obe finalni streljanji zadnjih 10 strelov pa sta dali nova prvaka v zadnjem strelu! V predtekmovanju si je odlično izhodišče pristreljala Ptujčanka Majda Raušl, ki je prav ob koncu sezone dosegla najboljši rezultat 382 krogov in se v finale uvrstila s štirimi krogi prednosti pred strelko Olimpije Ireno Toroš. V fina-
Utrinek s finala članic, kjer je osvojila Irena Toroš (v sredini) bila na koncu druga.
lu je Majda odlično začela z zadetkom 10.1, vendar je že takoj v drugem strelu sledila napaka v koncentraciji in zadetek 7.3, ki je predstavljal najverjetneje odločilni psihološko moment nadaljnjega poteka streljanja. In tako se je na koncu zgodilo, da je strelka Olimpije sproščeno iz ozadja stopnjevala pritisk na vodilno in na koncu slavila z 0.9 krogi prednosti. Tudi v ekipnem delu so slavile strelke Olimpije s 1091 krogi, druge so bile strelke iz Rečice s 1071 krogi in tretje Ptujčanke s 1007 krogi.
Pri članih s pištolo se je odvilo podobno napeto streljanje, kjer je samo vodilni po
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s finala članov, kjer je imel najbolj mirno roko Boštjan Simonič (v ospredju). Poleg njega so na sliki še Simon Simonič, Peter Tkalec in Damjan Sajovic.
Šolski šport
Šolsko prvenstvo v krosu
Foto: Črtomir Goznik
prvo mesto v razburljivem finišu Majda Raušl (v rdeči majici) pa je
rednem delu Boštjan Simonič zanesljivo iz strela v strel korakal proti svojemu tretjemu naslovu državnega prvaka. Nekaj priložnosti za zmanjšanje zaostanka so zasledovalci dobili le od njegovega četrtega do šestega strela, ki pa je niso izkoristili. Na 2. mesto se je uvrstil drugi kidričevski strelec Cvetko Ljubič, ki je z drugim najboljšim finalnim rezultatom napredoval iz 5. mesta ter poskrbel za dvojno posamično zmago strelcev SD Kidričevo. Največje presenečenje finala pa je pripravil Domžalčan Miha Grohar, ki je z odličnim zaključkom zadnjih štirih strelov naredil največji skok po lestvici finalistov in z najboljšim finalom (98,6 krogov) prvenstvo končal na 3. mestu, z 0,1 krogom prednosti pred tretjim kidričevskim strelcem Simonom Simoničem, ki je kot drugouvrščeni po rednem delu nesrečno ostal brez medalje.
V ekipnem delu so državni prvaki postali favorizirani strelci SD Kidričevo s 1703 krogi, drugi so bili strelci Dušana Poženel iz Rečice s 1692 krogi, Ptujčani pa so dosegli svoj največji ekipni uspeh v zadnjih 10 letih in se s 1666 krogi uvrstili na 5. mesto, s smolo slabše zadnje serije enakega rezultata v primerjavi s strelci iz Kopačevine in Olimpije. Več o
Clani pištola:
1.	Boštjan Simonič, KID, 569+96.4, 665.4 krogov
2.	Cvetko Ljubič, KID, 565+98.4, 663.4 krogov
3.	Miha Grohar, DOM, 564+98.6, 662.6 krogov
4.	Simon Simonič, KID, 569+93.5, 662.5 krogov
5.	Klemen Tomaševič, ŽEL, 564+96.2, 660.2 krogov
6.	Andrej Brunšek, DPO, 565+94.6, 659.6 krogov
7.	Peter Tkalec, DPO, 569+90.5, 659,5 krogov
8.	Damijan Sajovic, DPO, 565+91.3, 656.3 krogov
11.	Aleksander Ciglarič, COA, 561, 13. Miran Kolednik, PTU, 561, 17. Simon Simonič, JUR, 559, 23. Ludvik Pšajd, JUR, 555, 29. Matija Potočnik, PTU, 553, 33. Simeon Gonc, PTU, 552, 36. Miran Miholič, JOK, 550, 38. Jurček Lamot, KID, 549, 52. Mirko Moleh, JUR, 540, 59. Jernej Peteršič, DOR, 538, 61. Stanislav Golc, PTU, 537, 64. Borut Sagadin, PTU, 535, 65. Milan Stražišar, PTU, 533 krogov.
Članice pištola:
1.	Irena Toroš, OLI, 378+95.8, 473.8 krogov
2.	Majda Raušl, PTU, 382+90.9, 472.9 krogov
3.	Vesna Kržan, BRE, 371+97.8, 468.8 krogov
4.	Tanja Rabič, KOP, 373+91.2, 464.2 krogov
5.	Valerija Kufner, DPO, 363+96.6, 459.6 krogov
6.	Ksenija Maček, DPO, 367+88.2, 455.2 krogov
7.	Alenka Dimec, MRO, 367+84.5, 451.5 krogov
8.	Olga Knez, REP, 359+89.8, 448.8 krogov
12.	Petra Simonič, JUR, 352, 13. Sonja Raušl, PTU, 350, 17. Staška Benko, JUR, 337, 19. Tanja Žmauc, PTU, 275, 20. Nina Pavlin, JUR, 249 krogov.
rezultatih mladincev in izjave najboljših pa si lahko preberete v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
V Termah Ptuj se je v sredo, 9. 4. 2008, odvijal šolski kros za vse učenke in učence OŠ Mladika. Učenke in učenci so tekmovali v različnih razdaljah od 400, 600 in 1000 pa vse do 1500 metrov. Celotna šola je na krosu pripomogla k dobremu vzdušju, saj so se učenci pred tekom razgibavali, med tekom navijali za vse udeležence, posamezniki pa so se razveselili medalj. Športni dan se je začel ob 9.00, prve pa so se pognale v tek učenke drugih razredov. Med krosom so bile tri podelitve odličij najhitrejšim učenkam in učencem. Medalje je podeljevala pomočnica ravnateljice gospa Viktorija Bezjak. Športni dan se je zaključil ob 12.30, ko so se zadnji na progo podali učenci devetih razredov. Predvsem prvošolci so bili zelo veseli, saj so prvič tekmovali na takšnem šolskem tekmovanju.
Alen Hliš, 8. b, OŠ Mladika
Ptuj • Četrti zaposlitveni sejem
Tudi starejši dobra izbira
V Krempljevi ulici na Ptuju, v prostorih Cipsa (Hiše informacij), Regijskega višješolskega in visokošolskega središča (Revivis) in Ljudske univerze Ptuj, je 16. aprila potekal že četrti zaposlitveni sejem, ki sta ga pripravila Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, in ZRS Bistra Ptuj. Posvečen je bil zaposlovanju starejših in tudi drugim iskalcem zaposlitve.
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega zaposlitvenega sejma na Ptuju se je udeležilo več kot 1000 iskalcev zaposlitve iz evidence Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj.
Območna služba Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER - M/Ž; diagnostici-ranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
PRODAJALEC, PRODAJALKA SLAŠČIC IN KRUHA - M/
Ž; prodajalka pekovskih in slaščičarskih izdelkov, določen čas polni delovni čas, enoizmensko delo. FIGARRO D.O.O.; FIGAR-RO ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ.
Območna služba Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž; pomoč pri raznovrstnih gradbenih delih, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jev-sovar@email.si.
EKONOMSKI TEHNIK, ADMINISTRATOR - M/Ž; tajniška dela, fakturiranje, nedoločen čas,skrajšan delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GORAZD, 051/609-666, info@pozarnavar-nost.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TROINSTALATER -M/Ž - M/Ž; montaža elektroinstalacij, določen čas 3 mesece polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 02 74816-63, elektrotehnika@t-2.net. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR - M/Ž; elektri-kar, določen čas 2 meseca polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BA-UKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.do.o.o@siol.net. ELEKTROINŠTALATER, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TROINSTALATER, DELO PO GRADBIŠČIH V SLOVENIJI -M/Ž; elektroinštalater, določen čas 12 mesecev polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
KEMIJSKI TEHNIK, TEHNIČNO STROKOVNA DELA III. - M/Ž; laboratorijski analitik, določen čas 12 mesecev polni delovni čas, enoizmensko delo. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, ŠNEBERGER NADA, 02
799-51-13, nada.sneberger@ta-lum.si.
KLJUČAVNIČAR, MONTER
-	M/Ž; monterska dela na terenu, določen čas 2 meseca polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BA-UKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.do.o.o@siol.net.
LESARSKI TEHNIK, TESAR
-	M/Ž; tesar, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. MEHANIK ELEKTRONIK, FINOMEHANIK, SERVISER IGRAČ IN OTROŠKE OPREMA - M/Ž; prevzem in popravilo poškodovanih in pokvarjenih reklamiranih izdelkov, določen čas 3 mesece polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. APOLLO PROIZVODNJA, TRGOVINA IN DRUGE STORITVE D.O.O., SVETINCI 35, 2253 DESTRNIK, KRAJNC VIDA, 02 749-32-00, uprava@apollo.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC -M/Ž; manj zahtevna dela v gradbeništvu, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, vozniški izpit A,B-kategorije. ARNUŠ SREČKO S.P. - FASADERSTVO SOBOSLIKARSTVO, PLESKARSTVO TER ŠTUKATURSTVO, GOMILCI 6, 2253 DESTRNIK.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; strežba pijač in pic, določen čas 12 mesecev polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FERČEC VLADIMIR S.P. -GOSTINSTVO MARAKUJA, VOŠNJAKOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, FERČEC VLADO, 041 603-928. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ PRI ZIDANJU IN OMETAVANJU - M/Ž; delo z motorno žago, posek pod DV, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 700 EUR neto / mesečno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SLIKOPLE-SKAR (POMOŽNI DELAVEC)
-	M/Ž; slikopleskarska dela, nedoločen čas,polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. RADEJ DANILO S.P. - ZAŠČITA POVRŠIN, RA-BELČJA VAS 32 A, 2250 PTUJ, RADEJ DANILO, 041 670-465. POMOŽNI DELAVEC, PRIPRAVA, PRODAJA IN STREŽBA HITRE HRANE IN PIJAČE - M/Ž; priprava, prodaja in strežba hitre hrane in pijače, določen čas 6 mesecev skrajšan delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. OKREPČEVALNICA HAMBURGER HILL KLAVDIJA PERKO S.P., CESTA XIV. DIVIZIJE 11, 2000 MARIBOR, PERKO KLAVDIJA, 031 305 658, jerica. donaj@amis.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKARICA - M/Ž; strežba alk. in brezalk. pijač ter
napitkov, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece. ŠIPEK IVAN S.P. - KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJA-NA, 031/715-230, remont.mirja-na@email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ
- M/Ž; monter strojev in elektro-instalacij, določen čas 2 meseca polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAGE STORITVE, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ SREČKO, 051 636 103.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijače, nedoločen čas,-polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo. POŽAR KSENIJA S.P. - BAR ŽABICA, GABRNIK 3 A, 2256 JURŠINCI, POŽAR KSE-NIJA-ANDREJ, 031 377-736. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLASTIFICI-RANJE KOVINSKIH PREDMETOV IN PRIPRAVLJALNA DELA - delovno mesto je v Brunšviku 88, 2327 Rače - M/Ž; plastificiranje kovinskih predmetov in pripravljalna dela, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TAŠNER FRANC S.P. - POSREDNIŠTVO, GRAJENA 57, 2250 PTUJ, TAŠNER FRANC, 031 349-281; 02 6852025, tasner. franc@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC - M/Ž; PROdaja rezervnih delov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC D.O.O.; AVTOCENTER PRSTEC D.O.O. PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJALEC RIBIŠKEGA PRIBORA - M/Ž; prodajalec ribiškega pribora, nedoločen čas,polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil -osnovno. LEVSTIK LOLITA S.P. -PROIZVODNJA IN TRGOVINA, VEGOVA ULICA 6, 2250 PTUJ, LEVSTIK SAMO, 040848038. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STROJNIK - M/Ž; montaža ogrevalnih naprav in vodovoda, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba da. EURO-MONTAŽA VODOVODNE, PLINSKE IN SANITARNE INŠTALACIJE, ROBERT SPE-ŠIČ S.P., VITOMARCI 45 A, 2255 VITOMARCI.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK - M/Ž; voznik, določen čas 6 mesecev polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit C-kategorije. RADOLIČ ALEKSANDER S.P. - AVTOPRE-VOZNIŠTVO IN POSREDNIŠTVO, KUNGOTA PRI PTUJU 10, 2325 KIDRIČEVO, RADOLIČ ALEKSANDER, 041 709-264, SRADOLIC@VOLJA.NET.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, TEH-NIČNO-STROKOVNA DELA III. - M/Ž; delavec začetnik-V. st.str. - usposobitev za samostojno delo, določen čas 12 mesecev polni delovni čas, eno-izmensko delo. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, VESELIČ TANJA, 02/7995111, tanja.vese-lic@talum.si.
Sejem so spremljala tudi predavanja na temo iskanje zaposlitve in priložnosti za starejše, vključno z okroglo mizo o zaposlovanju starejših s pomočjo aktivne politike zaposlovanja. Na sejmu so se predstavile tudi štiri izobraževalne institucije: Ljudska univerza Ptuj, Regijsko višje- in visokošolsko središče, Animacija in zavod Vitis. Na sejem so povabili 2100 ljudi, iskalcev zaposlitve s seznama zavoda, več kot polovica je tudi prišla in iskala svojo priložnost za zaposlitev pri posameznih delodajalcih.
Mag. Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj, je bila s potekom četrtega zaposlitvenega sejma nadvse zadovoljna. Ptujska Območna služba je bila prva, ki je začela zaposlitvene sejme v Sloveniji, lani jih je bilo že 17. "Pod sloganom 'Izkušnje so prednost' želimo promovirati zaposlovanje starejših. V naši evidenci brezposelnih je starejših od 50 let čez 800, kar pomeni vsak četrti starejši. Delodajalci v prvi vrsti iščejo mlade delavce, mi pa jim želimo pokazati, da so tudi starejši delavci dobra izbira. Sejem je ravno taka oblika neposrednega srečevanja, ko delodajalec delavca vidi, in če vidi, da je zdrav, aktiven, vitalen in da veliko zna, se bo
verjetno drugače odločil, kot če ga vidi le na seznamu po EMŠO. To priložnost neposrednega srečevanja med delodajalci in iskalci zaposlitve ocenjujemo kot zelo dobro. Četrtega zaposlitvenega sejma so se udeležile družbe oziroma podjetja, ki iščejo najmanj enega starejšega delavca." Danilo Čeh, ZRS Bistra Ptuj, je povedal, da jih kot soorga-nizatorja sejma veseli, da jim je uspelo pritegniti 16 delodajalcev in tri agencije za posredovanje dela. Podjetja so ponujala zaposlitev za 50 delavcev, od IV. do VII. stopnje izobrazbe. Za četrtino teh delovnih mest so iskali starejše delavce.
Na stojnici Taluma Kidričevo smo od Dejana Levaniča,
zaposlenega v kadrovski službi, izvedeli, da podjetje išče predvsem delavce s III., IV. in V. stopnjo izobrazbe za delo v proizvodnji. Zaželeni poklici so strojni tehniki, livarji, tudi mehatroniki, metalurgi, v glavnem poklice tehnične stroke. Potrebujejo kar nekaj delavcev, ker se proizvodnja širi. V Talumu zaposlujejo tudi starejše delavce, delavce z izkušnjami. Zbrali smo nekaj mnenj: Frančiška Bolčevic iz Za-vrča bo kmalu stara 52 let, na sejmu je iskala lažje delo, ker je invalidka III. kategorije.
Delo išče že od leta 1984. Ima poškodovano roko in ni sposobna za težka fizična dela. Na začetku je iskala delo čistilke, po poškodbi roke tega dela več ne more opravljati, zato ga tudi ne išče. Sejem je dobra priložnost za iskanje zaposlitve, je povedala, po možnosti bi jih kazalo organizirati večkrat.
Janez Rožmarin, Ptuj, mestni svetnik, prijavljen na zavodu: "Podjetje mi je omogočilo, da sem predčasno zaključil delovno dobo. Zdaj čakam na zasluženo upokojitev, vendar mi po vseh pravilih pripada nadomestilo z zavoda. Moram pa se obnašati enako kot vsi tisti, ki dejansko intenzivno iščejo zaposlitev. Čeprav čakam na upokojitev, me obravnavajo kot vsakega drugega iskalca zaposlitve. Zdaj se moram 'učiti', kako se napiše prošnja za zaposlitev, čeprav imam 38 let in štiri mesece delovne dobe."
Vladimir Horvat, Formin:
"Zaposlitvenega sejma sem se udeležil samo informativno, in sicer predavanja za zaposlovanje starejših s pomočjo ukrepov Aktivne politike zaposlovanja. Po poklicu sem orodjar, star 57 let. Iščem delo, primerno moji kvalifikaciji, vendar dvomim, da ga bom dobil."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na zaposlitvenem sejmu so bili tudi (od leve) Frančiška Bolčevic, Janez Rožmarin in Vladimir Horvat.
Srečko Šorli • Svarogove sanje (7.)
Bio-fotonsko sevanje
Eksperiment s črvi mi ni dal miru, imel sem občutek, da nam bo odprl pot za globlje razumevanje življenja. Pisal sem dr. Fritzu Poppu v Nemčijo, ki je že leta raziskoval fotonsko sevanje živih organizmov.
Odkril je, da vsak živ organizem seva fotone, imenoval jih je "biofotoni". Prosil sem Poppa, naj meri fotonsko sevanje ob smrti organizmov. Bil sem prepričan, da je bio-fotonsko sevanje povezano z zmanjšanjem teže ob smrti organizmov in bo ob smrti večje. Popp se je navdušil nad idejo, ampak eksperimenta ni nikoli izvedel. Dajal je pozitivno mnenje za objavo mojih člankov v Frontier Perspectives, drugače pa se ni hotel povezovati z mano. Bombardiral sem ga z mojimi pismi vsak teden. Moja ideja je bila, da je bio-fotonsko sevanje živih organizmov povezano z gostoto a-temporalnega prostora. Poppu je bila ideja a-tempo-ralnega vesolja tuja, na koncu mi je odpisal, da je pred pokojem, rahlo utrujen in ne more več slediti mojim znanstvenim
avanturam. Čez nekaj let me je njegov asistent poklical in mi povedal, da je prof. Slawinski iz Poljske izmeril deset- do stokrat večje bio-fotonsko sevanje pri umirajočih organizmih. Bil sem zadovoljen. Antonio je imel prav, živ organizem ni samo rezultat biokemičnih procesov na celični ravni, ampak je tudi povezan z energijo prostora, s prano, qi-jem. Najbrž se ob smrti organizmov del zgoščene energije Qi v organizmu sprosti v obliki bio-fotonov. Potrebna je izvedba dodatnih eksperimentov za razumevanje relacije Qi - bio-fotonsko sevanje. Upajmo, da bo znanost namenila več pozornosti temu zanimivemu fenomenu.
Z Antonijem sva se prvič srečala na letališču v Rimu. Nosil je ogromno prtljage, prosil me je, če lahko vzamem nekaj torb.
Bil je potujoča kuhinja, imel je s sabo olivno olje, paradižnikovo omako, začimbe in drugo. Italijanski hipiji, ko gredo v Indijo za nekaj mesecev, vzamejo s seboj olivno olje in špagete. Antonio je inteligenten, ni pa "intelektualec". Takšni ljudje so praktični, polni humorja in izvirnosti, znajo uživati življenje. V Bombaju sva vzela taksi do Goje. Enajst ur po indijskih cestah je preizkušnja živcev in telesne pripravljenosti. V Goo sva prispela bolj mrtva kot živa. Po tednu celonočnih zabav, poležavanja po plaži in osvajanja mladenk, sem ga zapustil. Prijateljstvo je kot val. Ima svoje vrhove in svoje globine. V globinah smo sami.
Potujem z vlakom proti Aru-nachali, svetemu hribu v južni Indiji, kjer je največji tempelj Šive v Indiji in pa ašram indijske-
ga modreca Ramana Maharšija. Na vlaku spoznam Mehikanko Glorijo, ki je utelešenje strasti in ljubezni, tiste prave, prekipevajoče, čustvene. Zveva, da je nekje na pol poti tridnevni party: pleše se neprenehoma tri dni in tri noči. Izstopiva na majhni postaji, vzameva rikšo - trikolesni moped taksi. Party je v polnem razmahu. Tisoče ljudi pleše v ritmih tehno na travniku, obdanem z velikim zavojem reke. Na vhodu Indijci pečejo "čapati" - indijski kruh in pa "dal", kuhajo čaj, prodajajo banane in mango. Z Glorijo se zapodiva na plesišče in se prepustiva. Energija je visoka, telesa se ogrejejo, topel val se dviga po hrbtenici navzgor. Glorija me gleda z očmi kobre, meni pa gredo po glavi misli, ali je vesolje končno ali pa mogoče neskončno. Globoko v noči me Glorija potegne za roko in me odpelje do reke. Oblečena plavava po mirnem toku navzdol in se zaustaviva na peščenem bregu. Pragozd je blizu, sliši se kričanje opic. Glorija je kakor opoj jasmina, čutim njen dih na vratu, njeno vroče srce na mojem. Ujameva se v "ples kober", medtem pa moj um še zmeraj predeluje vprašanje o mejah vesolja.
Se nadaljuje
Foto: SS
Foto: SS
Zakonski in družinski center Midva
Danes sem čisto na tleh
Včeraj sva se z možem spet skregala zaradi malenkosti. Na koncu sem spet pristala v sobi, jokala v postelji, pa ni prišel do mene, da bi me potolažil, objel. To je bilo edino, kar sem si v tistem trenutku najbolj želela, a tega ni bilo od nikoder. Zjutraj sva se odmikala drug drugemu, kot bi bila okužena. Telefon je tiho, ne morem se skoncentrirati, ves čas imam solzne oči. Sem trmasta, prvega koraka ne bom naredila, ker nima razlogov, da se muli name. Včasih se vprašam, kakšen smisel ima vse to. Trpijo pa otroci.
Gospa, od kod to, da vi sami jokate v postelji, ker želite objem in tolažbo, a tega ni od nikoder? Nekaj zelo globokega in zavezujočega se je prebudilo med vama. Odnos, ki ga poznata od doma. Le-ta vama nenehno prihaja v ospredje in vama ruši zakon. Ko berem vašo zgodbo, se mi zazdita kot dva otroka, vsak v svojem svetu, vsak se muli po svoje in želi od drugega, da bi bil objet, sprejet in razumljen ter predvsem začuten. Ob tem pa noben ne naredi koraka k drugemu in trmasto vztraja pri svojem. Gospa, zakaj se morata vidva toliko preigra-vati na otroških bolečinah? Ravno tam si zadajata rane, kjer vaju najbolj boli. Točno to čustveno dinamiko odno-
sa, ki ste jo opisali, vse to, kar se je zgodilo, zelo dobro poznata od doma.
Kaj je tisti delček, ki manjka v vrzeli in ga vidva v zakonu ne zmoreta in ne znata zapolniti drug drugemu? Ali, kdo bi že moral objeti, potolažiti, videti in začutiti solze, a tega ni bilo od nikoder?
Oba imata manjkajoči košček, zato sta se poročila, da si to vrzel zapolnita. Vendar, dokler bosta trmasto čakala, da bo drugi zadovoljil vajine potrebe, bosta ostajala na nivoju otroških preigravanj. Lahko pa se odločite in danes zase in za moža naredite nekaj drugače. Usedite se k možu, ko bosta sama, in ga vprašajte, koliko je bil prizadet in si je želel objema, koliko ga niste razumeli v tem, kar on doživlja? Če bosta našla stik v razbolelosti, ki si jo prebujata, se bo odnos sprostil. Tudi
on je v sebi najverjetneje zelo žalosten in osamljen, samo jokati ne zna, ker je izgubil svoje solze, jokate pa jih vi.
Rešitev obstaja, preko svojega čustvenega sveta, preko tega, kar vi doživljate, naslovite pri njem čutenja. Torej če se vi počutite sami, žalostni in nerazumljeni, preverite, koliko teh čutenj nosi tudi on. Presenečeni boste, kaj
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
vse je tam, v njegovem svetu, pa vam ni nikoli povedal na glas. Pove pa vam s čutenji, da vas pusti samo, v solzah in stiski, ob tihem telefonu, v čakanju. Koga pa on čaka? Vas? Preverite.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 22. april - danes je svetovni dan Zemlje in dan slovenskih tabornikov Danes goduje Leonida
1810 je trgovec F. Galle v Ljubljani ustanovil Kazinsko društvo. 1840 so na pobudo Valentina Staniča odprli v Gorici zavod za gluhonemo mladino.
1861 so se na seji goriškega deželnega zbora poslanci odpovedali "dnevnicam" in "potnim stroškom", oziroma vsakim odškodninam za svoje delo.
1877	se je rodil v Postojni slovenski zdravnik, pisatelj in publicist Lojz Kraigher.
1878	se je rodila v Ljubljani slovenska pisateljica Zofka Kvedrova. 1886 se je rodil v Šidu v Vojvodini l. slovenski pisatelj, diplomat,
kritik in umetnostni zgodovinar Izidor Cankar.
1941	so na Dunaju po zasedbi Slovenije podpisali Nemci in Italijani pogodbo dokončni meji.
Sreda, 23. april - danes je svetovni dan knjige Danes goduje Vojko 1705 se je rodil v Solkanu Anton Plenčič. 1787 se je rodil v Črešnjevcih slovenski slovničar Peter Dajnko.. 1845 je bloški kaplan Jožef Bevk Podgrivarski v Novicah poročal o hudi zimi na Blokah in o bloškem smučanju.
1849 je bil izdan zakon o usposabljanju in nameščanju gimnazijskih učiteljev.
1890 je bila sprejeta resolucija o uvedbi slovenskega učnega jezika v srednjih šolah na Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Koroškem in Primorskem s Trstom ter v učiteljskih pripravnicah v Ljubljani in Mariboru.
1897 se je začela na Goriškem prvi veliki bojkot italijanskih trgovcev in obrtnikov.
1922 se je rodil slovenskih slikar, grafik in freskar Ive Šubic. Četrtek, 24. april Danes goduje Jurij 1572 se je začel hrvatsko-slovenski kmečki upor. 1742 je nastala francoska državna himna marseljeza. 1799 se je rodil v Kranju prvi slo. velepodjetnik Fidelis Terpinc. 1886 se je rodil v Mančah slovenski politik, ban Dravske banovine Marko Natlačen. 1896 se je rodil v Ljubljani generalpolkovnik JLA Jaka Avšič.
1942	so Italijani objavili razglas o streljanju talcev v Ljubljanski pokrajini.
Petek, 25. april Danes goduje Marko 1496 je umrl diplomat in humanistični škof Tomaž Prelokar. 1848 so v Ljubljani ustanovili Slovensko društvo. 1867 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Dramatičnega društva. 1869 je bil v Biljani četrti slovenski tabor, pomemben za razvoj narodne zavesti v Brdih.
1953 se je na kongresu, ki se je začel na današnji dan v Ljubljani, Osvobodilna fronta (OF) preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva - SZDL.
1991 je prišlo v Sloveniji do prve razrešitve v demokratično izvoljeni vladi, takrat še izvršnemu svetu. Sobota, 26. april Danes goduje Marcelin 121 se je rodil politik in filozof, rimski cesar Marcus Aurelius. 1564 je bil krščen angleški dramatik William Shakespeare. 1731 je umrl angleški pisatelj Daniel Defoe, avtor znamenitega romana Robinson Crusoe.
1921	so izvedli občinske volitve v mestne občine s posebnim statutom v Sloveniji, 3. maja pa v podeželske občine.
1922	je vlada Kraljevine SHS izdala uredbo o razdelitvi države na 33 oblasti ali pokrajin.
1941 je Adolf Hitler ob obisku v Mariboru ukazal: "Naredite mi to deželo spet nemško!"
1948 se je začel v Ljubljani glavni tako imenovani Diehl-Oswal-dov dachauski proces, na katerem so obsodili 15 ljudi. Nedelja, 27. april
Danes je slovenski državni praznik - dan upora proti okupatorju
Danes goduje Jaroslav
1521 je bil v spopadu z domačini na Filipinih ubit portugalski pomorski raziskovalec Fernando Magellan. 1759 se je rodil angleška pisateljica Mary Wollstonecraf. 1872 so v Deželnem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili opero Gorenjski slavček Antona Försterja.
1904 je imelo v Trstu svojo prvo predstavo Dramatično društvo, ki so ga ustanovili marca leta 1902. 1913 so ustanovili v Trstu delniško družbo Adria. 1941 so ustanovili v Ljubljani Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
1988 so po vlomu Službe državne varnosti v prostore Mikroade in tajni preiskavi odkrili magnetogram 72. seje CK ZKJ s pogovori o aretacijah ter dva lista vojaškega dokumenta, ki sta pozneje postala "corpus delicti" procesa proti četverici. Ponedeljek, 28. april Danes goduje Pavel
1848 je bila v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih Novicah prvič objavljena Prešernova Zdravljica.
1922 so sprejeli v Kraljevini SHS zakon o "oblastnih in okrajnih samoupravah", ki je razdelil kraljevino na 33 oblasti.
1945 je Narodni odbor slovenskih demokratičnih strank s posredovanjem škofa dr. Gregorija Rožmana zahteval od Rupnika, naj odstopi in mu izroči upravo pokrajine.
1945 je prišlo v Trstu do vstaje oziroma uspešne vojaške akcije proti Nemcem.
1964 je Izvršni komite CK ZKS sklenil, da je treba ukiniti mesečnik za kulturo in družbena vprašanje Perspektive.
AvtottSOM
XF je jaguar novih časov in zamenjava za S-type
Jaguar je s svojo novo limuzino XF prišel na trg v kritičnem času, ko ga je koncern Ford v paketu z Land Roverjem prodal najbolj radodarnemu kupcu. Športno limuzino oziroma bolje rečeno štirivratni kupe britanskega duha smo prvič videli lansko jesen na salonu vozil v Frankfurtu. Trenutno velja za najbolj aerodinamični jaguar, z najtišjim dizlom v svojem segmentu in s tremi paketi opreme.
Zdaj je že uradno znano, da je indijska Tata novi lastnik omenjenih britanskih avtomobilskih znamk, saj sta družbi sklenili posel, s katerim je Tata od Forda za 1,6 milijarde evrov kupila Land Roverja in Jaguarja. Ob uradni sklenitvi posla so poudarili, da spoštujejo znamki in da nameravajo povečati ali vsaj ohraniti njuno dediščino in konkurenčnost, ne da bi spreminjali njuno identiteto. Ford se je obvezal, da bo v pokojninska sklada obeh britanskih družb plačeval določena sredstva, Tata pa bo zato tudi v prihodnje od Forda kupovala motorje.
Slabe prodaje Jaguarjevih avtomobilov, ki se na trgu nikakor niso mogli kosati z uspešnimi nemškimi modeli, pri Fordu nikoli niso komentirali; po neuradnih podatkih pa so lani izdelali le 55.000 jaguarjev, kar je precej manj kot leto poprej. Kolikor toliko zadovoljivo število kupcev so imeli le za svoj najdražji športni model XK, medtem ko se je prodaja bolj množičnih X-typa in zamenjanega S-typa lani dobesedno ustavila. Slednji je kot že omenjeno dobil zamenjavo v modelu XF, za katerega so po nekaterih neuradnih izjavah zbrali precej vnaprejšnjih naročil, a podobno se je dogajalo že s prejšnjimi jaguarji, zato ne moremo reči, da bo dejansko tudi uspešen. Je pa XF zagotovo avto novih časov in dostojni naslednik S-typa, ki je lani zapeljal v »pokoj«. Novi jaguar se je v dolžino potegnil do petih metrov,
pri čemer v tovarni pravijo, da si za resne konkurente šteje zgolj BMW serije 5, mer-cedesa E ter audija A6, potem pa zmanjka resne konkurence.
Oblika vozila (tako zunanja kot notranja) je delo domače oblikovalske ekipe, ki jo je vodil vedno bolj uveljavljeni mojster avtomobilskih oblin Ian Callum. Okrogla maska, kot pri S-typu, je pozabljena, prav tako okrogle luči. Za izginjanje tradicionalnih oblikovalskih vrednot, ki smo jih vajeni pri limuzinah znamke Jaguar ob pogledu na sprednji del vozila, je v prvi vrsti kriva na novo oblikovana globoka maska hladilnika, ki predstavlja oblikovno izhodišče vseh novih obraznih potez, podprtih tudi s parom agresivno oblikovanih sprednjih žarometov. Bočna podoba zadnjega dela in sama oblika zadka pa (ne)hote spominjata na še bolj prestižne izdelke pred časom še sorodne znamke Aston Martin. Z dinamičnejšimi in bolj agresivnimi oblikovnimi potezami v nasprotju s predhodniki XF meri predvsem na mlajšo publiko, in če bo uspešen, potem ostaja tovarni pod novimi lastniki še nekaj upanja za uspeh in vnovični preporod znamke. Jaguar XF združuje dvoje v enem avtomobilu: z nižjim zadnjim delom spominja na kupeja, v resnici pa je štirivratna limuzina z ugodnim količnikom zračnega upora 0,29 - skratka, novi model ponuja športno podobo, kupci pa bodo povedali, ali je to tisto, kar so pričakovali in je po njihovem okusu.
Streha se proti zadku opazno spušča, a kupejevska oblika ima svojo ceno: na zadnjih sedežih višina ni prav posebej razkošna, prtljažnik meri sicer 500 litrov, vendar je razmeroma plitek, dolg in zaradi klasične limuzinske zasnove s kar visokim prtljažnim robom. Ker je tudi pogonska zasnova klasična, torej motor spredaj, pogon zadaj, je sredinski tunel zajeten in zmanjšuje prostor za voznikove in sopo-
tnikove noge.
Povsem nov pristop so britanski inženirji uporabili tudi pri snovanju notranjosti, kjer na primer najdemo okrogli vmesnik za menjavo prestavnih razmerij, za pogon motorja pa ni treba uporabiti ključa, zadostuje pritisk na gumb, potem se odprejo lopute zračnikov in iz ležišča izskoči gumb, ki nadomešča menjalnik. Ta je izključno samodejni in šeststopenj-ski, s tremi programi vožnje (standardni, zimski in dinamični) in je ena najboljših stvari v novem jaguarju. Tudi izbiranje med programi oziroma prestavami je preprosto in predvsem hitro.
Pri Jaguarju pravijo, da je oblika armature zanje nekakšna revolucija, na prvi pogled pa lahko rečemo, da so linije čiste ter enostavne, pred voznikom se nahajata dva okrogla analogna merilnika, vsa odvečna "navlaka" in stikala pa so odstranjeni oziroma so dobili svoje mesto drugje. In če želi XF obdržati nekaj angleške zadržanosti, je še zmeraj poln tistega, kar sodobni kupec pričakuje in zahteva od vozila, ki sodi v vrh višjega srednjega razreda: izbirati je mogoče med tremi avdi-osistemi, na voljo je televizor z zaslonom na dotik, priključki za ipod, USB, telefonski bluetooth in še bi lahko naštevali.
Zaenkrat so pogonske izbire štiri, dizelski motor ima 2,7 litra delovne prostornine (210 KM) in velja za rezultat sodelovanja med Fordom ter koncernom PSA (Peugeot, Citroen). Zanj lahko rečemo, da je prijateljsko posojen Jaguarju, ugaja ne le s pričakovano skromnostjo pri porabi, ampak tudi z tihim delovanjem, kar je pri znamki, kot je Jaguar, nekaj samoumnev-nega in tudi zahtevanega. Sledi mu bencinski šestvaljnik (240 KM), na vrhu pa sta dva osemvaljnika z gibno prostornino 4,2 litra, a v dveh različicah: prva ima 300 KM, druga 420 KM, kar so dosegli s pomočjo turbinskega polnilnika.
XF se je na slovenski trg že pripeljal in je za britansko tovarno, ki je sicer v indijskih rokah, izredno pomemben; upal bi si trditi celo najpomembnejši avto ta hip. Brez dvoma bo odločal o nadaljnji usodi nekoč zelo prestižnega in uspešnega Jaguarja.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Urinska inkontinenca ali težave z uhajanjem urina
Inkontinenca je nehotno in nekontrolirano uhajanje urina, kije bolezensko stanje ter ima telesne in psihične posledice. Zaradi osamitve in izločitve bolnika iz družabnega življenja bližnje in širše okolice predstavlja tudi socialni problem. To je motnja, ki pesti od 5 do10 odstotkov populacije. Prizadene tako moške kot ženske, ljudi vseh starosti, največkrat pa starejše od 60 let. Ljudje, ki jih prizadene inkontinenca, o težavi po navadi neradi govorijo. Zdravnika obiščejo šele, ko se stanje poslabša do nevzdržnega za bolnika samega, svojce in okolico. Vendar pa je s poznavanjem problema, samodisciplino in uporabo pripomočkov, ki so danes na voljo, inkontinenci navkljub mogoče živeti aktivno in dostojanstveno.
Najpogosteje se inkonti-nenca pojavi v sklopu drugih kroničnih bolezni, predvsem nevroloških, kot je multipla skleroza, in presnovnih, na primer sladkorne bolezni. Lahko je posledica poškodbe
sečnih organov, hrbtenice ali možganov, v nekaterih primerih pa celo psihičnih bolezni. Zmanjšana količina hormonov pri ženskah v menopavzi, zaprtje, vnetja in določena zdravila so prav tako možni vzroki za nastanek inkontinence.
Veliko število ljudi ima težave zgolj ob smejanju, kihanju, kašljanju ali ob telesni aktivnosti. Takrat govorimo o stresni inkontinenci. Najpogostejši krivec za tovrstne težave so oslabljene mišice medeničnega dna. To so mišice, ki obkrožajo in podpirajo mehur in izvodila ter preprečujejo uhajanje urina iz mehurja. Ko te mišice izgubijo svojo moč in prožnost, zaradi starosti, prekomerne telesne teže, pri ženskah tudi zaradi poroda, že vsakodnevne aktivnosti lahko povzročijo uhajanje urina.
Včasih težave lahko uspešno odpravimo ali precej izboljšamo z uporabo novejših zdravil ali s kirurškimipose-gi, a to v večini primerov žal ni mogoče. Lahko pa z neka-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
terimi preventivnimi ukrepi preprečimo prezgodnji pojav omenjenih težav. Med takšne ukrepe lahko uvrstimo naslednje:
-	vzdrževanje primerne ravni fizične aktivnosti in uravnavanje telesne teže,
-	zdrava prehrana ter izogibanje alkoholu, kavi in pravemu čaju, ki lahko poslabšajo inkontinenco,
-	pitje dovolj tekočine (11,5 l na dan) v vročem vre-
menu in po telesni aktivnosti pa še več,
-	izogibanje pitju velikih količin tekočine v večernih urah, najmanj 2-3 ure pred spanjem.
Še nekaj nasvetov:
-	Sprostite se! Ne naprezajte se, da bi izpraznili mehur. Ženske naj sedejo na straniščno školjko, namesto da se nagnejo nadnjo.
-	Poskusite vzpostaviti pravo ravnovesje. Ne čakajte predolgo, ko morate na stranišče, in ne hodite tja "za vsak slučaj", tudi ko vas ne tišči.
-	Trudite se imeti redno prebavo.
-	Naučite se vaj za krepitev mišic medeničnega dna -vaje po Keglu - in jih začnite izvajati čim prej in redno.
Ko se inkontinenca pojavi, lahko marsikatero težavo reši že družinski zdravnik, pri ženskah pa njihov izbrani ginekolog. Zato z obiskom zdravnika ne odlašajte!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Počitnice so pred nami
Pred nami so letos nekoliko krajše prvomajske počitnice. Mnogi si boste z dopustom vred privoščili kratek oddih, drugi pa dneve izkoristili za delo na vrtu. Kljub temu da ga je veliko, si privoščite tudi kakšen sprehod po parku ali izlet po Sloveniji. Saj je ravno sedaj, ko se narava z vso močjo prebuja, najlepša.
Še vedno je med okrasnimi rastlinami v prvem planu balkonsko cvetje. Mnogi ste svoja korita že zasadili. Mnogi pa se še sprašujete, kako bi jih naredili nekoliko drugačna kakor vsako leto. Kar nekaj rastlin sem vam že naštela, ki lahko poživijo tudi korita z vašimi, doma vzgojenimi pe-largonijami.
Še vedno prevladujejo na balkonih in oknih naših domovanj. V koritih z vodno rezervo lahko k pelargonijam kombiniramo prav vse rastline. Če pa imate še navadna korita, potem k pelargonijam in bršljankam ne smete kombinirati rastlin, ki potrebujejo veliko zalivanja poleti. Brez skrbi pa na sončnih legah kombiniramo s pelargoni-jami okrasne trave, posebej lepo se k njim podata ščeti-nasta in dlakava perjanka, pa tudi bodalica ali stipa. Tudi sladki krompir se poda k bršljankam, le da izberite raje temnolistnega ali pisanolistnega. Svetlo zelenega pa boste morali redno obrezovati, da ne bo pelargonij prerasel.
Med cvetočimi pa lahko izbiramo med zajčjimi deteljicami, javorčki različnih barv in dolžin, tudi milijon zvončkov lahko kombiniramo k pelargonijam, neobčutljiva avstralska marjetica ali brahikoma bo uspela vsakomur, angelonija ali gaura pa bosta poskrbeli za višino korita. Tudi pokončna moljevka ali kopriva lahko naredita korito s bršljankami nekaj posebnega. Lahko pa preprosto kombiniramo pokončne pelargonije z visečimi bršljankami. Sama pa bi v tem primeru izbrala zvezdaste pelargonije, saj jih odlikuje zbitost, cvetljivost in predvsem odpornost na bolezni. Seveda pa ne smemo pozabiti suhih rož. Sorte za balkonska korita so nizke in zbite ter polne cvetov. Na okenske police in na balkone pa bi kombinirala prekrasno in dišečo temnolistno balkonsko baziliko. Ne samo, da prekrasno diši, uporabna je v kuhinji, odganja pa nadležen poletni mrčes.
Foto: Miša Pušenjak
Kombinacijo si zamislite pred nakupom rastlin, lahko pa si zamislite samo barvo in rastline nakupite po navdihu. Meni se običajno to celo bolje obnese. Tudi ni več potrebno, da nasadimo vsa korita enako. Lahko so različna, med njimi pa naj se vleče rdeča nit: ali ista cvetoča rastlina ali ista strukturna rastlina. Na tak način boste preizkusili veliko različnih rastlin in našli tisto, ki vam bo najbolj domača.
Korita napolnimo z zemljo do roba, vanje postavimo samo lončke z rastlinami. Nato rastline izlončimo. Sama korenine rahlo natrgam, a prav vsi vrtnarji tega ne priporočajo. Rastlino posadim in zemljo rahlo pritisnem ob, predvsem pa med korenine. Nato korito pretresem, da se zemlja usede. V korito nasujem zemlje do 1 cm pod robom. Drugače je zalivanje oteženo, voda pa nam celo poletje teče preko roba korita.
Bliža pa se tudi sajenje okrasni gredic. Tudi zanje je potrebno narediti načrt. Že nekaj let okrasne gredice sadimo pisano in mešano, ne po ploskvah in barvah. Ne pozabite, okrasne trave, iste kakor v koritih, so nujen sestaven del modernih zasaditev na gredicah. Potrebno pa je barvo okrasnih gredic uskladiti z barvo balkonskih zasaditev. Tako bo vrt deloval usklajeno in harmonično.
Ne pozabite, vrtnarije nam ponujajo tudi širok izbor zelišč in začimb. Domača in sveža zelišča nikakor ne morejo nadomestiti kupljenih, posušenih zelišč. Poskusite kuhati z njimi, pa boste videli. Tudi na balkonu lahko pridelamo dovolj zelišč za domačo kuhinjo. Mogoče pa bo komu prišla prav ideja na sliki. Res je zelo nenavadna, mogoče pa še niste svojih odsluženih gospodinjskih aparatov oddali na smeti in jih lahko uporabite tudi nekoliko drugače. Potreben pa je pogum, da si drugačen od množice.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Člani legendarne Irske rock zasedbe U2 so se vrnili v studio v Dublinu in nadaljujejo s snemanjem novega albuma. Producenta na novem albumu sta slavna Brian Eno in Daniel Lanois. Želijo si, da svoj novi glasbeni izdelek publiki predstavijo še letos. Material za album je nastal lani v času njihovega bivanja v Franciji in v Maroku. To bo njihov 13. studijski album, naslednik albuma How to Dismantle an Atomic Bomb iz leta 2004. U2 najavljajo že tudi novo svetovno koncertno turnejo v letu 2009. To bo njihova prva turneja po podpisu večmilijonske pogodbe s promocijsko hišo Live Nation, ki bo skrbela za njihovo promocijo naslednjih 12 let. Še bolj pa veseli novica, da bodo U2 zvočno obdelali svoje prve tri albume, ki bodo pri založbi Universal ponovno izšli 21. julija. Po ponovni izdaji albuma The Joshua Tree v lanskem letu bodo podobno storili tudi z albumi Boy (1980), October (1981) in War (1983).Vsak od teh albumov bo izdan v treh verzijah - kot samostojen album, obogaten album s koncertnim izvedbami, za najbolj zveste oboževalce pa bodo poskrbeli celo z LP izvedbo. Vse tri izvedbe albumov bodo vsebovale tudi celotna besedila pesmi in neobjavljene fotografije.
The Fratellis so britanski publiki v živo predstavili skladbe s svojega novega prihajajočega albuma. Škotski rockerji bodo kmalu izdali
nov album, ki bo nasledil njihov večkrat nagrajen debitantski album Costello Music iz leta 2006. Album z naslovom Here We Stand bo uradno izšel 9. junija. The Fratellis so na tem albumu vse postorili sami ,od snemanja do produkcije, v svojem lastnem studiu. Rezultat njihovega dela bomo slišali 26. maja, ko bo tudi uradno izšel prvi singel z naslovom Mistress Mabel.
V Hollywoodu so podelili glasbene nagrade The Latin Billboard Awards. Najpopularnejši latino glasbeniki so prejeli svoje nagrade na svečani prireditvi v hotelu Hard Rock. Med glavnimi dobitniki nagrad so se znašli skupina Aventura, ki je prejela nagrado za najboljšo skladbo leta z naslovom Mi Corozoncito. Jennifer Lopez je za svoj album Como Ama Una Mujer prejela nagrado za najboljši pop album leta. Njen mož Marc Anthony za album El Cantante nagrado za najboljši moški tropical album leta.Vženski konkurenci je to nagrada prejela Gloria Estefan za album 90 Millas. Nagrade Latin Billboard se podeljujejo na osnovi uradnih podatkov o prodaji in številu predvajanj na radijskih postajah.
Škotska pevka z značilnim vokalom Sharleen Spiteri,
ki je polnih dvajset let vodila zasedbo Texas, bo pričela s svojo samostojno glasbeno kariero. Njen debitantski solo album z naslovom Me-
.isn, %
Ci -

I S


The Fratellis
l_e s t v i
NAJ
2. W
1ERCY - DUFFY
2.	WITH YOU - CHRIS BROWN
3.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
4.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
5.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
6.	LOVE IN THIS CLUB - USHER feat. YOUNG JEZZY
7.	WOW - KYLE MINOGUE
8.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBER-LAKE
9.	AMERICAN BOY - ESTELLE&KANYE WEST
10.	STOPE AND STARE - ONE REPUBLIC
11.	CHASING OAVMENTS - ADELE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
U2
lody bo v Veliki Britaniji uradno izšel 16. junija. Prva skladba, ki jo bo poslala v boj na svetovno glasbeno tržišče nosi naslov All The Times I Cried. Skupina Texas je svoj zadnji album Red Book izdala leta 2005, dve leti zatem pa so izdali še unplugged
album The BBC Sessions.
®@®
Morten Harket, front-man zasedbe AHA, ki je ena izmed najbolj uspešnih norveških pop rock skupin vseh časov, bo 2. junija objavil svoj novi samostojni glasbeni projekt - album z naslovom Pisma iz Egipta oz. v izvirniku Letter From Egypt. To bo njegov četrti samostojni album in drugi v angleškem jeziku. Prva skladba z novega albuma nosi naslov Darkspace (You're With Me) in bo uradno izšla 19. junija. Njegov zadnji »angleški«
album je bil Wild Seed iz leta 1995. Njegova matična tričlanska zasedba A-HA je prodala v karieri več kot 80 milijonov albumov in singel plošč. Njihov zadnji skupni projekt pa je album Analogue iz leta 2005.
®®®
v 81. letu starosti je v Mia-miju umrla Cedella Booker,
mati reggae legende Boba Marleya. Vsa leta po njegovi smrti je skrbela za Bobo-vo promocijo. Leta 1993 je ustanovila gibanje in festival Bob Marley Movement Festival, na katerem sta med drugimi sodelovala tudi kitarist Carlos Santana in pevec Wyclef Jean. Bob je umrl meseca maja 1981. Cedella Booker se je prav tako kot njen sin ukvarjala z glasbo. V svoji karieri je izdala dva albuma, Awake Zion in Smi-lin Island of Song.
Janko Bezjak
w
ém^H
Foto: internet
Sharleen Spiteri
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
2.	BLEEDIN LOVE - LEONA LEWIS
3.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	AMERICAN BOY - ESTELLE feat. KANYE WEST
2.	BLACK&GOLD - SAM SPARRO
3.	LOW - FLO RIDA feat. T-PAIN
NEMČIJA
1.	KUSCHEL SONG - SCHNUFFEL
2.	MERCY - DUFFY
3.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
Zanimivosti
Nastaja novi ptujski park
Foto: Črtomir Goznik
Ob Dravi nastaja novo športno igrišče.
Na desnem bregu Drave okrog hotela Primus in ob Dravi, na območju pomola Term Ptuj nastajajo nove urejene površine, ki jih bodo ob gostih tega največjega turističnega centra na Ptuju lahko koristili tudi Ptujčani. Mesto bo dobilo nove parkovne in športne površine.
Novo športno igrišče ob Dravi so začeli urejati 16. aprila. Najprej so morali očistiti sam teren, ki so ga dodatno onesnažili nočni obiskovalci, ki jih je tudi na tem delu Ptuja vsak konec tedna izredno veliko. Akcijo čiščenja terena so Terme Ptuj izvedle v sodelovanju s Turističnim društvom Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj. Nov ptujski športni park bodo odprli že konec aprila, na dan tradicionalnega kresovanja. V začetku maja bodo ponudbo tega območja dopolnili s čolni na vesla, ki jih bodo lahko uporabljali vsi ljubitelji vodnih športov, gostje, sprehajalci oziroma domačini. Z urejanjem območja ob Dravi si Terme Ptuj prizadevajo še bolj oživiti transverzalo pešpoti iz starega mestnega jedra preko peš mostu do Term Ptuj in naprej do igrišča za golf. Okrog hotela Primus pa so v sklepni fazi dela pri urejanju novih zelenih površin na območju velikem skoraj dva hektara. Nastaja zeleni energetski krog s 55 drevesi. Ob Aleji EU, kot bodo poimenoval pot proti igrišču, bodo posadili 28 dreves, na tej poti se bodo lahko obiskovalci ustavili ob majhnem jezeru s tremi vodometi, kmalu pa se jim bo pridružil tudi zeliščni vrt. Zasaditev bodo v celoti izvedli z avtohtonimi slovenskimi drevesi. Če je gradnja ptujskega podvoza mestu pred leti vzela toliko in toliko zelenih površin, se sedaj na nek način vračajo na desnem bregu Drave, ki je tudi s prostorskimi akti opredeljen kot športno-rekreativna cona Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Na poti do igrišča za golf se bodo obiskovalci lahko že kmalu ustavili pri jezeru s tremi vodometi, vabil bo tudi energetski krog s 55 drevesi, kmalu pa tudi zeliščni vrt.
V nekaj dneh pa bodo v neposredni bližini Term dokončali tudi urejanje gramoziranega parkirišča za avtobuse in tudi avtodome. Pogosto se namreč dogaja, da turisti z avtodomi prihajajo v avtokamp ponoči, nimajo pa namena ostati dlje, zato bodo poslej lahko prenočevali na novem parkirišču, kjer bodo imeli na voljo tudi vse priključke.
MG
Tudi na Ptuju Društvo generala Maistra
V nedeljo, 6. aprila, se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev Društva Generala Maistra Ptuj, ki ga vodi znani Ptujčan Milan Kneževič. Pridružil se jim je tudi mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev Generala Maistra Slovenije. Osrednjo pozornost so v razpravi namenili vlogi generala Rudolfa Maistra, ki se je z mečem in pesmijo s svojo vojsko boril za našo severno mejo. Največjo pozornost so namenili možnostim sodelovanja s sedanjimi veteranskimi organizacijami na Ptujskem, predvsem pa, da dajo v tem prostoru in času poseben poudarek krepitvi domoljubja, za katerega si je toliko prizadeval prav general in pesnik Maister.
Na Ptuju že imamo Maistrovo ulico, ob tem pa se jim je porodila tudi ideja, da temu rodoljubu postavimo tudi v mestu ob Dravi ustrezno spominsko obeležje ali spomenik. Še zlasti zato, ker je general kot otrok preživel svoja mlada leta prav v Ptuju, v današnji Slomškovi ulici. Sicer pa je bil dogovor iniciativnega odbora, da v naslednjem obdobju pripravijo vse potrebne listine za ustanovitev in registracijo društva ter da se pridružijo drugim dvanajstim, ki so že ustanovljena po vsej Sloveniji.
_Stanko Lepej
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Narastek iz testenin in zelenjave
Foto: AS
TOREK
ocvrti lignji s tatarsko omako,
pomfri
SREDA
zelenjavna juha, zapečen krompir s
šunko*, solata
ČETRTEK
naravni zrezki v omaki, pire krompir PETEK
marelični cmoki z drobtinami,
kompot
SOBOTA
telečja obara s cmoki NEDELJA
goveja juha z ribano kašico, perut-ničke na žaru, paradižnikova solata PONEDELJEK
narastek iz testenin in zelenjave**, solata
*Zapečen krompir s šunko
1 kg krompirja, sol, 15 dag kuhane, na kocke narezane šunke, 8 dag naribane-
ga sira, peteršilj, 1 jajce, 1 dl sladke ali kisle smetane, sol, poper, 10 dag masla za potresanje.
Krompir olupimo, narežemo na rezine in ga v osoljenem kropu kuhamo 10 minut, nato ga odcedimo. Polovico krompirja stresemo v namazan pekač, po njem razporedimo šunko in potresemo s polovico sira in peteršiljem. Prekrijemo s preostalim krompirjem, prelijemo s prelivom iz stepenega jajca, smetane, soli in popra. Po vrhu potresemo s kosmi masla in preostalim sirom. Pečemo 30 minut v pečici, razgreti na 200 stopinj C.
**Narastek iz testenin in zelenjave
250 g testenin, poljubna zelenjava, sol, 3 jajca, 2 dl mleka, nekaj rezin sira.
Zelenjavo očistimo, narežemo in skuhamo v slanem kropu, vendar pazimo, da se ne razkuha. V slanem kropu skuhamo tudi testenine. V namaščen pekač stresemo kuhano zelenjavo in testenine. Prelijemo s prelivom, za katerega smo zmešali jajca, mleko in malo soli. Po vrhu naložimo rezine sira in spečemo v pečici.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
Če se mi zlažeš in ti verjamem, si kriv ti, če pa se to zgodi večkrat, sem si kriv sam.
-k-k-k
Človek je dober, ljudje pa so slabi.
•k-k-k
Palica spremeni dobrega v slabega, slabega pa v še slabšega.
•k-k-k
Nikoli ne prideš tako daleč kot takrat, ko ne veš, kam greš.
•k-k-k
Zaradi dobrote mora postati včasih človek nepošten.
-k-k-k
Kdor ne vpraša, ostane neumen.
-k-k-k
Najmanj radi slišimo tiste resnice, ki bi nam najbolj koristile.
-k-k-k
V majhnem čolnu ropa pirat, z veliko ladjo pa osvajalec.
-k-k-k
Norci povedo, kar pametni mislijo.
-k-k-k
Mladost je napaka, ki se vsak dan popravlja.
-k-k-k
Človek ima svoje otroke le na posodo.
-k-k-k
Od daleč so si ljudje zelo podobni, od blizu pa še bolj.
SLUŽBA PO ČRNOGORSKO
Črnogorec je na zavodu za zaposlovanje iskal službo in povedal: "Rad bi službo, v kateri ne bo treba nič delati!"
Na zavodu so mu dali delo vratarja na pokopališču, toda že drugi dan je dal odpoved. Ko so ga vprašali, zakaj, je pojasnil: "Kakšen posel ste mi dali! Vsi ležijo, samo jaz moram delati!"
©©©
NATAKAR IN IŠIAS
Miro v družbi delovnih kolegov pripoveduje svoj doživljaj: "Nekega dne sem v restavraciji naročil kosilo. Dolgo sem moral čakati, in ko se je natakar vrnil, sem opazil, da zelo težko hodi. Ko sem ga vprašal, ali ima išias, mi je odgovoril: 'Trenutek, prosim, grem vprašat v kuhinjo."
Družba se je pričela kroho-tati, eden med njimi pa je rekel: "Miro, meni se kaj takega že ne bi zgodilo."
"Zakaj pa ne?"
"Že prej bi pogledal na jedilni list, ali ga imamo, in me vprašanje ne bi zalotilo nepripravljenega."
©©©
POVIŠANJE CEN
Pri frizerju: »Mojster, ampak zadnjič sem plačal britje manj!«
»Seveda. Odkar je nova vlada, imate vsi daljše ksihte!« ©©©
ZGAGA
Gost naroči jajčka na oko. Ko poje, pokliče natakarico in naroči: "Kozarec mineralne, prosim. Zgaga me peče."
"A po jajcih?"
"Ne, po grlu."
©©©
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
KRAJ PRI KOMENDI
BELGIJSKA METALNA SKUPINA
POLITIK MUTALIBOV
PISATELJ FRUNZA
MOŠKI, KI STRIŽE, FRIZER
TROJANSKI KRALJ
ANGLEŠKI FILOZOF (RALPH WALDO)
LATVIJSKA PESNICA (ZENTA)
BREZGLAVO BEŽANJE PREPLAŠENE ŽIVINE
KAMION
DRAMSKO BESEDILO
AVTORSKE PRAVICE
VANJA ALIČ
STOJALO ZA
UMIVALNIK
NAŠ SKLAD.
(ALOJZIJ)
JAŠEK
KATALONSKI PISATELJ
ŽIVA AGREŽ
DOBA SREDNJEGA TRIASA
LAKOMNEZ, POHLEPNEŽ
OTO NORČIČ
PERUJSKI DENAR
LESENO KMEČKO VOZILO
MONGOLJSKO LJUDSTVO
LOJZE UDE
NEMŠKA OP PEVKA
DEL VOZA
KMEČKO NASELJE
PAS PRI KIMONU
DELOVANJE ORLOV
SILVO TERŠEK
OLGA ČEHOVA
KARMEN TERŽAN
ERIKA ANDERSON
LISIČJI SAMEC
IZDELOVALEC TOKOV
GL. MESTO POKRAJINE BAKTRIJE
NIZOZEMSKA
SORTA KROMPIRJA
INDIJSKI DROBIŽ
DESNI PRITOK UNE
PRIJETNOST, DINAMIČNOST
POGLED V NEBO
Voznik je zavpil na neprevidnega pešca, ki je med prečkanjem ceste gledal v nebo: "Če ne boste gledali, kje hodite, boste kmalu tam, kamor gledate!"
©©©
ZASTRUPILI SO GA
Janez se v bolnišnici zbudi iz kome. Zdravnik mu pravi: »Zastrupili ste se z alkoholom!«
Janez: »So že ugotovili, kdo
mi je dal strup v šnops?« ©©©
BANČNI DVIG
Neznanec vstopi v banko, stopi k blagajni in začne živčno iskati nekaj po žepih.
Blagajničarka ga vpraša: »Kaj je z vami? Boste vložili ali dvignili?«
»Če najdem pištolo, bom
dvignil, če ne, bom pa vložil.« ©©©
OBLETNICA
Voznik je podrl pešca. Izstopil je, se sklonil nad na cesti ležečim pešcem in zamomljal: "Pa ravno danes se je moralo zgoditi! Danes je točno trideset let, odkar sem naredil vozniški izpit!"
"In kaj naj zdaj?" se je oglasil
pešec. "Naj praznujem?" ©©©
STAREJŠI PAR
V predmestni hišici sta živela zdrava upokojenca, toda gospoda so čedalje bolj mučile skrbi. Naposled jih je zaupal ženi: "Ničesar več se ne moreva veseliti. Najini pokojnini sicer zadostujeta za vsakdanje življenje, nič pa nama ne ostane za zabavo, gledališče ali vsaj teden dni počitnic."
"Nič ne skrbi," mu je odvrnila žena. "Jaz sem prihranila nekaj milijonov evrov."
"Kako ti je to uspelo?"
"Veš, dragi ...," je gospe malo nerodno, "vsakič, ko sva v zadnjih tridesetih letih spala skupaj, sem položila na hranilno knjižico 100 evrov."
"Zakaj mi tega nisi že zdavnaj povedala? Če bi to vedel,
bi se ti veliko bolj posvečal!" ©©©
Ugankarski slovarček:
ANIZIJ = najstarejša geološka doba srednjega triasa; BAK-TRE = glavno mesto pokrajine Baktrije, tudi Bactra; BRIET = francoska filmska režiserka (Chantal); LAVAMAN = stojalo za umivalnik; LIEPA = lat-vijska pesnica (Zenta, 1916 - 1988); NAIDU = nemška operna mezzosopranistka (Ann-Katrin, 1972-); OTTENA = nizozemska sorta krompirja; PRIAPOS = sin Bakha in Afrodite, bog plodnosti, tudi Priap; TRIVA = hrvaški pianist (Arsen, 1922-).
■eaijiu!
'seue 'eu9uo 'aiPieg 'Je>joi '^ei -s|| '9|\| '3| 'OA}sao|JO 'ni 'npieiM 'm 'uejei 'zoA 'NO 'zsunoüas 'fizme 'eu9 'AOJ 'ab|ai 'uboibabi '^eiujoAoi 'goipnjgjd 'opadiuejs '9|opei|ns 'Hfl 'uubuuzoj 'sode -ud 'pug 'BAUi 'A6|ds :ouabj -opoA :3)|ueziJ)| 3) Arisen
Govori se ...
... da so na Holermoškem nekateri ekstra pametni, saj so na vsesplošno (ne)veselje občanov ob nedavnem prerekanju okrog tamkajšnjega muzeja ugotovili, da zanje pravne norme veljajo ali pa tudi ne. In tako očitno veljajo tudi pravila, ki so sijih postavili sami, ali pa tudi ne.
... da neki ornitološko usmerjeni naravovarstve-niki Markovčane zaman strašijo, da se z gradnjo južne variante obvoznice, ki so jo predlagali, v Bruslju na bodo strinjali, saj bojda za nameravano izgradnjo obvoznice tam sploh ne vedo.
... da so inšpektorji zelo nesramni: enega od naših županov so gnjavili, ker so občinski delavci urejali okolico njegovega podjetja. Kot da lepo urejeno županovo podjetje ne bi vplivalo na lep videz naših krajev!
... da enemu drugemu od naših županov po krivici
mečejo naprej, ker je ob prvih semaforjih v tem kraju postavljen smerokaz za pošto, cerkev in za specialistično ambulanto svoje žene. On pa baje za to sploh ni kriv.
... da kolesarski klub iz najstarejšega slovenskega mesta pospešeno zbira denar za odkup kolesarja, ki tekmuje za klub iz gorenjske
prestolnice. Šifra: vrnitev v staro jato.
Vidi se ...
. da je na odseku nove avtoceste Slivnica-Dražen-ci gneča, še preden je cesta sploh do konca zgrajena. O tem priča posnetek, ki je nastal včeraj zjutraj na odseku med Hajdino in Draženci.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Patricija Hojnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo so nam poslali Hojnikovi s Polenšaka. na drevesnem panju pri njih so namreč opazili zelo zanimiv vzorec, ki so ga ustvarile gobe.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
				7	4			
4	8		2					6
9	5							
	1				7		3	4
7	3				6		2	
		4			3		5	1
5	6	8			2	9		3
	7		4	9	8			
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bik	¥»¥	©	€€	000
Dvojčka	V	©©	€€€	00
Rak	VVV	©©©	€	0
Lev	VV	©	€€€	000
Devica	VV	©©©	€€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©	€	000
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©©	€	00
Vodnar	VV	©	€€€	000
Ribi	VVV	©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. aprila do 28. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 25. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Zoja Topolovec, Ob gozdu 15, Njiverce, 2325 KIDRIČEVO.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Francoski pisatelj Anatole France je dal svojemu služabniku 10 frankov in ga poslal na železniško postajo počakat prihod tašče. Služabnik ga je vprašal, kaj če tašče ne bo.
"Nič hudega,« je odgovoril pisatelj, »v tem primeru boš dobil še deset frankov.«
Angleški igralec Peter Ustinov je pripotoval v Berlin, da bi se udeležil premiere svojega novega gledališkega dela. Ker se je dobro poznal, je naročil šoferju, naj ga pride iskat dve uri po končani predstavi. Na dve uri je ocenil običajno slavnost po premieri.
Šofer ga je prišel točno iskat. Ustinov je bil z njim zadovoljen. Dal mu je 20 mark in mu naročil: "Peljite me zdaj naravnost v moj hotel in se ne ustavite pred nobenim lokalom, pa če bom še tako trdil, da moram izstopiti."
Ko je angleški pisatelj in dramatik William Somerset Maugham dopolnil 80 let, so ga vprašali, kaj je počel, da je tako čil dosegel visoko starost. Pisatelj je pojasnil: "Vsak dan sem naredil dve težki vaji: zjutraj sem moral vstati, zvečer pa leči v posteljo."
Nemški skladatelj Hans Pfitzner je bil zmenjen z dirigentom Fortwaenglerjem ob 19. uri v nekem berlinskem lokalu. Ker dirigenta ni bilo, je ob 19.05 odšel. Ob 19.06 je prišel dirigent in pol ure zaman čakal skladatelja. Ko sta se prihodnjič srečala, se je Fortwaengler opravičil: "Za nekaj minut sem bil zadržan."
"Če bi bil jaz nočni brzovlak, s katerim bi se hoteli odpeljati v Pariz,"je zagodel Pfitzner, "bi zagotovo prišli deset minut pred sedmo."
Švedi, ki veljajo za dobre jedce, so bili ob kronanju Karla XIV. zelo razočarani. Ko si je privzel ime Karel XIV., je izrekel škof tradicionalne besede: "Danes je Karel XIV. kralj in nihče drug!"
Že dobre pol ure po začetku pojedine je novi kralj vstal in dal znamenje, da je svečanosti konec. Zavladala je tišina, v kateri se je zaslišal glas: "Danes je sit kralj Karel XIV. in nihče drug!"
Cesar je vzel Wolfganga Amadeusa Mozarta v službo kot komornega skladatelja, mu določil 800 goldinarjev na leto, vendar Mozart ni dobil nikoli kakšne konkretne naloge. Ko ga je dvorna pisarna nekoč prosila, naj pošlje poročilo o svojih dohodkih, jim je odpisal: "To, kar prejemam, je preveč za tisto, kar delam, toda premalo za tisto, kar bi lahko naredil."
Markovci • Zanimivo in razgibano tudi na 14. seji sveta
Bodo Laguno sanirali z oplemeniteno morsko vodo?
Svetniki občine Markovci so na 14. redni seji v četrtek, 17. aprila, dnevni red razširili še za eno točko, tako da so sklepali o štirinajstih; ob tem, da so soglašali s spremembami in dopolnitvami nekaterih odlokov, povišanjem cene lokalne kabelske TV ter dodatkom za delovno uspešnost ravnateljev javnih zavodov, so osrednji del razprave namenili predlogu sanacije onesnažene Lagune, ki naj bi jo »očistili« strupenih snovi s pomočjo oplemenitene morske vode Super-NN.
Foto: M. Ozmec
O uspešnosti sanacije Lagune z oplemeniteno morsko vodo je prepričeval Mario Zibret.
Po uvodnem delu pred-praznične seje so svetnica in svetniki občine Markovci brez bistvenih pripomb soglašali s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča v Ptuju, nato pa z nekaj dodatki po skrajšanem postopku sprejeli tudi dopolnitve odloka o občinskih priznanjih, s katerim so na predlog predsednika komisije za odlikovanja in priznanja Vladka Kelenca poleg že ustaljenih oblik občinskih priznanj vnesli še pohvalo občine, kar bodo upoštevali že ob letošnjem 9. občinskem praznovanju. Po krajši obrazložitvi so sprejeli tudi predlog Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za humanitarne namene, ki določa postopek in kriterije za sofinanciranje humanitarnih programov, projektov in dejavnosti iz sredstev občinskega proračuna.
Na predlog komisije za odlikovanja in priznanja so po precej zanimivi razpravi mnenja uskladili in kljub nekaterim drugačnim predlogom sprejeli predlagano listo dobitnikov
priznanj ob 9. občinskem prazniku. Tako bodo na osrednji slovesnosti v petek, 25. aprila, tokrat podelili dva naziva častni občan občine Markovci, dve plaketi, dve listini ter tri pohvale Občine Markovci.
Laguno naj bi sanirali z oplemeniteno morsko vodo
V osrednjem delu seje so z zanimanjem prisluhnili Mariu Žibretu, predstavniku podjetja Super NN Šef in družbeniki, d. n. o., iz Ljubljane, ki je predstavil ponudbo za sanacijo onesnažene Lagune v Šturmov-cih s pomočjo oplemenitene in biotehnično obdelane morske vode Super-NN ter destilata ASA-3000, s katerima naj bi v razmeroma kratkem času intenzivirali oksidacijo in razpad gnilih ter razpadajočih snovi, ki naj bi posledično saniral smrad v Laguni. Tako obdelana voda naj bi po Žibertovih trditvah pridobila regenerativne lastnosti in pozitivno vplivala na celo-
tni vodotok ter podtalnico.
V prvem mesecu sanacije naj bi v Laguno natočili okoli 20.000 litrov vode Super-NN (ASA 3000) in suhega destilata Super-NN. V roku 30 dni pa naj bi vsake tri dni dolili še 2000 litrov te vode. Voda Super-NN ima večjo specifično težo, kar naj bi zagotovilo enakomerno delovanje po dnu lagune in celotni tekoči vodi, s čimer naj bi dosegli tudi proces regeneracije onesnažene vode in mulja. V roku 10 dni naj bi izginil smrad vode, ki naj bi bila tako obogatena z močno informacijo, s čimer naj bi dvignili njeno energetsko raven.
Mulj iz Lagune naj bi z dodajanjem oplemenitene vode Su-per-NN sanirali do te stopnje, da bi se vsi moteči elementi, kot so težke kovine, olja in fekalije, odstranili, tako da bi mulj s pomočjo mineralizacije organskih snovi postal kvaliteten in uporaben gnoj. Narava naj bi se zelo hitro odzvala, saj bi semena vodnih in drugih rastlin dobila razbremenjeno plodno in energetsko nabito podlago za svoj razvoj. Z rastjo vegetaci-
je naj bi tako okolje spet privabilo živali, v ta prostor pa naj bi se ponovno vrnilo naravno ravnovesje. Celotna sanacija naj bi veljala le 152.398 evrov, kar je nekajkrat manj, kot bi bilo potrebno za katero od drugačnih oblik sanacije, če pa bi sanacija uspela, naj bi po zagotovilu predlagatelja to postal vzorčni projekt za vso Slovenijo, ki bi ga bilo vredno pokazati tudi širši javnosti. Poleg tega pa bi sanirano in okoljsko urejeno Laguno lahko uporabili tudi kot sprehajališče v naravi.
Županu Francu Kekcu je bil predlog take sanacije Lagune zelo zanimiv, saj bi tako vodo v Laguni obdržali še naprej, le da bi bila potem čistejša ter okolju sprejemljiva. Svetnika Stanislava Toplaka je motilo, ker v ponudbi ni nobene garancije, nepoznane pa so mu bile tudi reference firme, ki je predlog sanacije sestavila, ter pogoji plačila, saj predlagatelj zahteva avansiranje, kar vzbuja v njem nezaupanje, poleg tega pa je menil, da gre za okoli 45 milijonov nekdanjih tolarjev, kar tudi ni tako malo. Tudi Franc Obran je bil do predloga skeptičen, saj naj bi govoril le o saniranju površinskih voda, v laguni pa je nekaj metrov mulja, močno onesnažena voda pa še vedno doteka, zato je izrazil dvom v njeno uspešnost. To, da ni dovolj garancij, je motilo tudi Milana Gabrovca, zato je Žiberta pozval, naj jih zaupa svetnikom. Ta pa je še enkrat ponovil, da lahko garantira, da bo voda v Laguni v 10
dneh sanirana, na Gabrovčevo podvprašanje, kaj bodo storili, če sanacija ne bo uspela, pa je Žibert odgovoril, da bo uspela v vsakem primeru.
Potem ko so oplemeniteno in slano morsko vodo Super-NN svetniki lahko tudi poskušali, je k bolj optimističnemu razmišljanju svetnike pozval podžupan Zvonko Črešnik, ki je menil, da nimajo drugega izhoda, kot da predlagatelju in njegovi ponudbi verjamejo, saj v tem trenutku ugodnejše rešitve ne vidijo. Pridružil se mu je tudi Janez Liponik, ki je menil, da preveč skeptični ne smejo biti ter dodal, da bi se, če bi bila sanacija učinkovita, v občini rešili velikega okolj-skega problema. Župan Franc Kekec je ob tem dodal, da bo v vsakem primeru k sanaciji Lagune treba pritegniti njene največje onesnaževalce, to pa so po njegovem mesto Ptuj, Perutnina in Kidričevo, sicer pa so ob koncu sklenili, da bodo učinkovitost predlagane metode še temeljito preverili pri ustreznih inštitucijah, šele tedaj se bodo odločili o načinu sanacije.
Varnostne razmere ugodnejše?
Ko je vodja policijskega oko-
lanu Gabrovcu zdelo nekam čudno, da v poročilu niso omenjene kršitve v zvezi s prepovedano drogo, saj naj bi se po Markovcih o tem veliko govorilo. A se je moral zadovoljiti z Vrbnjakovim pojasnilom, da to pomeni, da na območju občine Markovci dejansko niso beležili kršitev povezanih z drogo, da pa so obravnavali občane iz markovske občine, ki so bili za-sačeni med storitvijo kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog na drugih območjih. Ob tem je Vrbnjak vse občane pozval, naj policistom sporočajo njihove ugotovitve in informacije v zvezi z drogo in sumljivimi osebami, saj je vsaka še tako mala informacija o tem za policiste in kriminaliste zelo pomembna.
Nato so kljub negodovanju posameznikov po krajši razpravi soglašali s predlogom operaterja Teleing, da zaradi rasti cen električne energije, vzdrževanja in višjih cen avtorskih pravic povišajo mesečno naročnino lokalne kabelske TV z dosedanjih dobrih 10 na dobrih 11 evrov, torej za 1 evro, nove cene pa veljajo od 1. maja 2008 dalje. Soglašali so tudi, da oddajo v najem kmetijsko zemljišče v k. o. Bukovci, da prodajo zemljišče v k. o. Zabovci, soglašali pa so tudi s predlogom za odobritev stvarne služnosti
Foto: M. Ozmec
Vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak je svetnike in občane pozval k sodelovanju pri odkrivanju kaznivih dejanj.
liša Marjan Vrbnjak svetnike seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine Markovci, so ti bili zadovoljni s splošno ugotovitvijo, da so trendi na večini obravnavanih področij policistov ugodnejši kot v minulem obdobju, da je manj kriminala, manj kršitev javnega reda in miru pa tudi manj kaznivih dejanj, se je Mi-
Iščemo vodjo računovodskega servisa.
Potrebne izkušnje: najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, poznavanje davčne zakonodaje, obvladanje računalniških programov (Windows, Word, Exel), sposobnost organiziranja dela. Osebni dohodek stimulativen. Pogodba se sklepa za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Prijave s priloženim CV pošljite na naslov:
Luci Aleš s.p.
Špindlerjeva ulica 22 2250 Ptuj
i-SVIT
Davčno svetovanje
za izgradnjo nizkonapetostnega omrežja Stojnci 1 za potrebe podjetja Elektro Ptuj.
Z nekaj pikrimi pripombami so soglašali tudi s predlogi o dodelitvi dela plač za delovno uspešnost ravnateljev javnih zavodov OŠ Markovci, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Glasbene šole Karola Pahorja ter direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, preden so se razšli, pa so potrdili še dokument identifikacije projekta za 3. fazo izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Markovci, ki naj bi skupaj s čistilno napravo veljal prek 900.000 evrov, zato se bodo s tem projektom do 15. maja prijavili še na razpis za pridobitev evropskih sredstev za regionalne vzpodbude.
M. Ozmec
Prireditvenik
Torek, 22. april
10.00 Ptuj, na Novem trgu, tradicionalna akcija delitve naravnega humusa in predstavitev ekološke tržnice, organizirajo Zeleni Slovenije ob dnevu Zemlje 15.00 Ormož, Kerenčičev trg, prireditev ob dnevu Zemlje
16.00 Stojnci, na novem igrišču z umetno travo, turnir v nogometu, dogodek ob 9.
prazniku občine Markovci 18.00 Ormož, zelena dvorana Glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.00 Maribor, SNG, balet, Cosi fan Tutte, VelDvo, za abonma Opera torek in izven 20.00 Maribor, stand up komedija Hamlet, zaključna predstava
-	Ptuj, CID, v dnevnem centru lahko igrate tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku
-	Ormož, Mladinski center, razstava prispevkov natečaja Zemlja - moj planet
Sreda, 23. april
19.00 Markovci, poročna dvorana občine, predstavitev knjige o Markovcih, dogodek
ob 9. prazniku občine Markovci 19.00 Maribor, SNG, balet, Cosi fan Tutte, VelDvo, za izven 19.00 Ormož, na gradu, Literarni večer dijakov ob dnevu knjige 19.00 Središče ob Dravi, Sokolana, prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju z gledališko predstavo dijakov Gimnazije Ormož: Poslednji mož
Četrtek, 24. april
9.30 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, praznovanje rojstnih dni stanovalcev
16.00 Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija, končni nastop baletnega oddelka
Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, pod vodstvom učiteljice Alenke Kostrevc 18.00 Markovci, v večnamenski dvorani, dan šole - Markovci 19.00 Maribor, SNG, balet, Cosi fan Tutte, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, razstavišče knjižnice, otvoritev razstave Zlata
vrtnica in predstavitev knjige Nebesa v robidah 19.00 Ptuj, Dom krajanov oz. v Koruzjaku na Bregu, Zadružni trg 12, koncert Slovenski državni prazniki v ogledalu zborovske pesmi, uživali boste ob že skoraj pozabljenih delavskih, partizanskih, nabožnih in obrednih skladbah, zbor vodi Mitja Gobec
19.30 Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, tema Cerkev na Ptujski Gori 600-letnici naproti, p. Janez Šamperl, rektor svetišča na Ptujski Gori, sledi glasbeni utrinek MPZ sv. Vida - Videm pri Ptuju, Ljudske pevke s Ptujske Gore
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Cvetka Potočnik, dr.dent.med V Trstenjakovi ulici na Ptuju - Domino center
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižje od 400 EUR ■ poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na = 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk»,p, Plvkova ulica 18/a, 2250 PTUJ
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,3 JTDM	2006	14.990	KLIMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 3181	2000	9.900	KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA3:318 D M-0PT1C	2007/08	32.990	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:3181	1998	6.900	KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DVOJNA KLIMA	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD	2004	11.990	KLIMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C31.4 HDIEXLUSIVE	2006	9.990	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN C41,6 UDI	2006	12.990	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD ESCORT 1,4i	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV.SREBBNA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KLIMA	ČRNA
ROVER 4141,6	1997	2.390	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT TOLED01.9 TO1110 KM	2003	7.990	KOT. NOV	KOV.SRERRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.990	KLIMA	BELA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2005	16.900	AVT.KUMA	T. MODRA
VW SHARAN 1,9 TD1110 KM FAMILY	1999/2000	6.990	AVT.KUMA	RDEČA
Kjerkoli si, smo s tabo, kjerkoli smo mi, si ti z nami, preveč smo te imeli radi, da bi te pozabili.
SPOMIN Ida Vodnik
IZ PTUJA
21. 3. 1946 t 22. 4. 2006
Minili sta dve leti, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, tašča in babica.
Vsem, ki obiskujete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.	Njeni najdražji
SJP
TV
Tsi®s32tysj SisfflrpsfKf isjgsf miSa Pft&gfFSimtm
SPORED ODDAJ
TOREK 22.4.
8.00 Destrnik - ob izdaji zgoščenke 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 71 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 158 20.00 Območna revija folklornih skupin 08
SREDA 23.4.
8.00 Hajdina - Prireditve ob Materinskem dnevu 18.00 SUPER HITI odd. 51 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 113 20.00 Koncert MoPZ PGD Hajdoše
ČETRTEK 24.4.
8.00 Dan šole OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 51 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 158 20.00 Revija mladinskih pevskih zborov
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS BOJLERJEV, odstranjevanje vodnega kamna, vodovodne inštalacije, ključavničarske storitve, balkonske ograje, vrtne ograje, stopnišča, nadstreški. S. M. montaža, Silvo Munda, s. p., Markovci 69, 2281 Markovci, GSM 041 570 383.
KMETIJSTVO
PO AKCIJSKI CENI prodamo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
C
CENJENE kmetovalce in vrtič-karje obveščamo, da imamo na zalogi vse sorte semenskega krompirja, semenske koruze, mineralnih gnojil po zelo konkurenčnih cenah. Vabimo vas, da nas obiščete, kajti zagotovo boste našli tudi zase kaj primernega. Vabljeni v prodajalne Kidričevo, Turnišče in Podlehnik. Tel. 799 00 80 in 788 08 70.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana z dostavo. Tel. 041 312 621.
PRODAM trda mešana drva, cena za kubični meter 35 €. Telefon 031 848 466.
PRODAM metrska drva. Telefon 031 623 356.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, bomo prodajali 10. maja 2008. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam apartma za štiri osebe, možnost 5. ležišča, v zasebni hiši, prosto v juniju in do 10. 7. in od 12. 8. dalje, oddaljeno od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
ODDAM DVOSOBNO stanovanje 5 km iz Ptuja, za dobo enega leta, z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel. 041 580 257.
ODDAM apartmaje v Stari No-valji na otoku Pagu. Telefon 041 756 510, Andreja.
PRODAM trisobno stanovanje v Trnovski vasi. Telefon 031 591 029, 031 596 932.
DELO
VSAK C STRTE K OB 20,00 URI
Ji f
POSKOČNIH
1.	Ans. B. KLAVZARJA - Le kdaj bo zadnji sneg skopnel
2.	ISKRICE-Na citre
3.	Ans. VRT-Na deželi
4.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
5.	Ans. ERAZEM - Hvala za ljubezen
6.	DRUŽINA FERME - Abrahamu se ne dam
7.	Ans SNEŽNIK - Najin svet je harmonija
POP 7 TOP
1.	DOMEN KUMER-Meteor
2.	NATALIJA VERBOTEN - Ko te zagrabi
3.	ELA-Za lahko noč
4.	SARA-Ne zapiraj vrat
5.	LEPI DASA- Pleše z mano vsa Slovenija
6.	ŽANA-Padli angel
7.	ANA ROTAR - Mamin sin
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glaaovnlce poiljite n. dopisnicah na iiailnv: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Horvat Anica Apače 84
2324 Lovrenc na Dr. polju
MOLER Franc Tašner, s. p., Stojnci 20 d, zaposli slikopleskarja in delavca brez poklica, z možnostjo priučitve. Tel. 02 788 81 33 ali 051 317 934.
ZAPOSLIM natakarico ali dekle za strežbo v 03 PAB Cirkovce. Neto OD je 750 evrov. Telefon 041 420 199.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicio do letnika 1996 v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
PRODAM avto Seat cordoba, l. 2002, prevoženih 120.000 km, srebrne kovinske barve, dobro ohranjen, dodatno štiri zimske gume s platišči. Inf. na tel. 031 551 203.
RAZNO
PRODAM PEC Buderos, elektronsko, 17 kb. Tel. 041 580 257.
UGODNO PRODAM sedežno garnituro, usnjeno. Tel. 041 521 794.
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne - je
SPOMIN
20. aprila je minilo 10 let, odkar si nas zapustil,
Boris Vuk
IZ CVETKOVCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Petru Pulku
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 50
7. 7. 1937 t 22. 4. 2007
Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče v njegov spomin.
Tvoji žalujoči
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
V SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek
Jože Pauman
S POBREŽJA 66
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
22. aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga
Angela Peršuh
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 142
Hvala vsem, ki jo nosite v lepem spominu in ji prižgete sveče ter postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
Minilo je že mnogo dni in let, odkar nas k vama druge vodijo poti, na kamniti plošči črke nemo govorijo, da za vaju, draga starša, svečke že leto in dvajset let gorijo.
V SPOMIN Ljudmila
1924 t 2007
Jože
1923 t 1988
Forštnarič
BUKOVCI 182
Hvala za vsako prižgano svečko, podarjen cvet in spomin nanju.
Vsi najdražji
Turnišče • Ustanovili civilno iniciativo Selska cesta
Osebna kronika
Nadvoz bi prestavljali pet pred dvanajsto
V četrtni skupnosti Breg-Turnišče so pred kratkim ustanovili civilno iniciativno Selska cesta, ki si prizadeva za spremembo lokacije nadvoza na Selski cesti na Ptuju čez avtocesto.
S prestavitvijo nadvoza na cesto, ki bo povezovala avtocesto z Zagrebško cesto na Ptuju, bi se ukinil nadvoz na Selski cesti. Poenostavljeno povedano bi s tem dosegli zaprtje Selske ceste, ki bi tako postala neke vrste slepa ulica, bi pa ohranila povezave. Nihče ne bi bil prikrajšan, vsakdo bi lahko prišel s Sel-ske ceste v Dražence in tudi iz Dražencev na Selsko cesto. Z novo rešitvijo oziroma prestavitvijo nadvoza Selska cesta bi se to območje "rešilo" tudi tranzita.
Člani iniciative Marjan Vin-diš, Martin Ivančič in Viktor Gosak, ki so predlog za prestavitev nadvoza predstavili tudi na četrtkovi seji sveta ČS Breg-Turnišče, so prepričani, da čeprav ni nastal v času predstavitve državnega lokacijskega načrta za avtocesto Slivnica-Draženci, ni neuresničljiv. Z njim sicer prihajajo zelo pozno, tega se močno zavedajo, vendar so prepričani, da se še da vse urediti. Šele stanje na terenu, zdaj ko je gradnja že močno napredovala, jim je odprlo oči, da bi se zadeva dala tudi drugače urediti, tako da bi se kvaliteta njihovega življenja lahko bistveno izboljšala. Za gradnjo viadukta še ni izdano gradbeno dovoljenje, čeprav
Foto: Črtomir Goznik
Člani civilne iniciative Selska cesta (od leve) Marjan Vindiš, Martin Ivančič in Viktor Gosak so prepričani, da njihova pobuda, ki pomeni tudi novo kvaliteto življenja ljudi ob Selski cesti (gre za okrog šeststo ljudi), ni neuresničljiva.
se je prvotno računalo, da bo do njegove rušitve prišlo že okrog 15. marca letos, do odprtja ceste pa je še tudi leto dni. V času priprav na samo gradnjo, ko so se srečevali s predstavniki komisije Darsa, so se vedno pojavljale težave glede njihovih pristojnosti za pogovor: enkrat se niso bili pristojni pogovarjati o vzporedni državni cesti, drugič o avtocesti, pravijo. Gre pa
Foto: Črtomir Goznik
Civilna iniciativa Selska cesta si prizadeva za spremembo lokacije nadvoza na Selski cesti čez avtocesto. Predlagajo, da bi se prestavil na cesto, ki bo povezovala avtocesto z Zagrebško cesto na Ptuju.
za zadevo, ki je povezana, o kateri se ni mogoče ločeno pogovarjati. Po državnem lokacijskem načrtu bi planirani nadvoz prečkal šest voznih pasov, predlagani s strani civilne iniciative pa samo štiri (avtocesto).
V zelo kratkem času je civilna iniciativa, ki ima polno podporo sveta ČS Breg-Tur-nišče, naredila zelo veliko. Kot je na seji 17. aprila povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janko Širec (iniciativa namreč dela tudi s podporo MO Ptuj), so po strokovni liniji doslej naredili vse, da bi jim uspelo. Zdaj je na potezi še politika, tudi na njeno pomoč se zanašajo. Član četr-tnega sveta Janez Rožmarin je dobil nalogo, da se poveže z Robertom Čehom, predsednikom mestnega odbora SLS, da bi preko stranke dosegli odgovorne, ki bi jim prisluhnili, prav tako se zanašajo na pomoč poslanca Branka Mariniča. Civilna iniciativa je predlog spremembe lokacije nadvoza za Selski cesti posredovala Darsu in ministrstvu
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe, ki jih bo najmanj v vzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 11, najvišje dnevne pa od 10 do 17 stopinj C.
V sredo bo še spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
za okolje in prostor, na Dars pa je šel tudi dopis z MO Ptuj. Zdaj so njihove oči predvsem usmerjene v politiko, zavedajo se, da se bodo projektanti poskušali izmikati, ker so to uradniki.
"Na Selski cesti, ob kateri so hiše od ceste oddaljene povprečno štiri metre, bi se izboljšala kvaliteta življenja prebivalcev zaradi zmanjšanja hrupa in emisij izpušnih plinov, saj bi se tranzitni promet preselil na obvoznico. Na Selski cesti bi se izboljšala prometna varnost, hiše ob nadvozu ne bi bile pod nivojem dovoza, saj bo višina le-tega v višini streh. Ker je nadvoz vzhodno od hiš, južno pa avtocesta s protihrupno ograjo, te hiše sploh ne bi imele sonca. Promet bodo imeli praktično nad glavo, zaradi tega bodo v stresu 24 ur na dan," utemeljujejo člani civilne iniciative Selska cesta svoj predlog oziroma prošnjo za prestavitev nadvoza Selska cesta čez avtocesto na novo lokacijo, s katero bi se ta navezal na cesto Maribor-Dra-ženci in novi priključek na Zagrebški cesti.
Ker so prepričani, da je njihov predlog še strokovno izvedljiv, če bo le politična volja, se jim tudi ne bo treba poslužiti državljanske nepokorščine, s katero pa so zagrozili v primeru, če se jim ne bo prisluhnilo. Od projektantov, ki delajo takšne in podobne projekte, se pričakujejo le najboljše rešitve za ljudi, poudarjajo. Z njihovo kvaliteto življenja in živci pa se ne gre igrati.
MG
Rodile so: Rosana Kos, Spuhlja 87/c, Ptuj - Anejo; Elizabeta Gavez, Stojnci 131, Markovci - Aneja; Rebeka Rogelj, Prečna pot 18, Ptuj - Lana; Maruška Drofenik, Koretno 16/ c, Šmarje pri Jelšah - Alena; Tatjana Cmrečnjak, Placar 13, Ptuj - Lano; Brigita Gabrovec, Videm 13, Videm pri Ptuju - Nika; Nataša Colnarič, Irje 8/c, Rogaška Slatina - Lukasa; Lidija Bračič, Pobrežje 60/a, Videm pri Ptuju - Katarino; Saša Kustor, Ul. 5 prekomorske 13, Ptuj - Zojo; Janja Cin-gesar, Janežovski Vrh 8, Destrnik - Jasmina; Anita Petrič Grajfoner, Zg. Korena 15/a, Zg. Korena - Lana; Jasmina Arnautovic, Dornavska c. 22, Ptuj - Nejca.
Umrli so: Jožef Gajser, Stogovci 47/a, rojen 1953 - umrl 10. aprila 2008; Zvonko Mohorko, Kungotapri Ptuju 20, rojen 1953 - umrl 11. aprila 2008; Melita Brmež, Gabrnik 4/ a, rojena 1979 - umrla 11. aprila 2008; Ernestina Mesarič, rojena Pišek, Rimska ploščad 8, Ptuj, rojena 1921 - umrla 13. aprila 2008; Štefanija Vraz, rojena Šuen, Lackova ul. 7, Kidričevo, rojena 1932 - umrla 17. aprila 2008.
Poroke - Ptuj: Jožef Kovačec, Mala vas 32, in Vesna Strelec, Bukovci 62/a; Aleksander Jerenko, Ul. mladinskih brigad 68, Miklavž na Dr. polju, in Katarina Golob, Bistriška c. 34, Poljčane.
%
RADIOPTUJ
89,8-98,£«1043
Črna kronika
Prek pločnika v elektro omarico
Foto: M. Ozmec
V	Raičevi ulici na Ptuju se je 16. aprila ob 6.10 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 34-letni domačin, voznik osebnega avtomobila Renault R5, hudo telesno poškodovan. Ta je med vožnjo po Raičevi ulici proti Slomškovi ulici zapeljal na levo, na nasprotno smerno vozišče, od tam pa na levi pločnik, kjer je trčil v dve razdelilni elektro omarici, nato pa še v kovinsko vrtno ograjo osnovne šole. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu, vozil je brez vozniškega dovoljenja, vozilo pa ni bilo registrirano.
Vlomi
Neznanec je v noči na 17. april vlomil v kapelico v Prelogah pri Slovenski Bistrici in iz nje odtujil kip Marije, visok okoli 1 meter. Škoda znaša okoli 2.500,00 €.
V	noči na 18. april je neznanec vlomil v bencinski servis na Zgornji Polskavi, odnesel pa je večjo količino cigaret. Materialna škoda znaša okoli 1100 evrov.
Sporna prodaja od vrat do vrat
Policisti policijske uprave Maribor in inšpektorji Tržnega inšpektorata RS, Območna enota Maribor, ugotavljajo, da se je po vstopu Slovenije v t. i. schengensko območje, s katero se je ukinila mejna kontrola na notranjih mejah držav pristopnic, povečala problematika prodaje blaga od vrat do
Foto: Arhiv y|-g|-
Gre za specifično obliko prodaje, ko posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje trgovske dejavnosti, na črno prodajajo blago. Ponudniki obiščejo potencialne kupce z najavo, še pogosteje pa brez nje, na domu. Pojavljajo se tako v strnjenih stanovanjskih naseljih in tudi na podeželju. Pogosto so prisotni tudi pred večjimi nakupovalnimi centri, kjer obiskovalcem ponujajo blago enake vrste, kot se prodaja v centrih, vendar »po bistveno ugodnejših cenah«. V prodajo ponujajo blago najrazličnejših vrst, od posteljnine, servisov do električnega orodja. Prodajalci so pretežno tujci in so glede na opisani način prodaje v prekršku zaradi dela na črno. V sklop navedene dejavnosti spada tudi prodaja od vrat do vrat. Ob tem bi se prodajalec, ki se pojavi na vratih kupca, moral izkazati s podatki podjetja, za katerega se izdelki prodajajo. Ob morebitni prodaji pa mora prodajalec obvezno izstaviti račun, ki mora vsebovati vse zahtevane elemente po Zakonu o davku na dodano vrednost. Za izdelke, kot so električni aparati, je skladno z določili Zakona o varstvu potrošnikov potrebno obvezno priložiti spremne listine: garancijski list, navodila za uporabo in seznam pooblaščenih servisov. Ker pri prodaji izdelkov od vrat do vrat, ko prodajalci opravljajo prodajo običajno na črno, teh listin ne zagotavljajo, potrošnike opozarjamo, da so posebej pazljivi ob nakupu in preverijo, ali imajo izdelki omenjene spremne listine. Če potrošnik ne razpolaga z navedenimi listinami, kasneje ne bo mogel uveljavljati pravic, ki mu sicer pripadajo glede na določila Zakona o varstvu potrošnikov. Pomembno je zavedanje, da je lahko blago, ki ga ponujajo v prodajo ti nelegalni prodajalci, tudi nevarno za življenje. Kot takšno se pojavlja električno orodje ponarejenih blagovnih znamk (npr. električni udarni vrtalni stoj HILTI), otroške igrače, narejene iz nevarnih in sicer nedovoljenih materialov, in podobno. Tržni inšpektorji so obravnavali tudi primere, ko je bilo posamezniku prodano električno orodje, ki v notranjosti sploh ni imelo električnih pogonskih mehanizmov (napolnjeno je bilo s kosom železa, tako da je pri običajnem pregledu pri posamezniku ob prijemu ustvarjen občutek, da gre za izvirno blago oz. izdelek).
Policijska uprava Maribor Tržni inšpektorat RS, Izpostava Maribor