O04u' os* J * aic* uriSKI L * ^ #1 f^tnina plačana v gotovini ^ «AA i • *«• postale i gmppo Lena oUO lir DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 135 (10.655) TRST, sreda, 11. junija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* ^ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEDELJSKIH IN PONEDELJKOVIH UPRAVNIH VOLITVAH Velika italijanska industrijska mesta bodo še upravljali levičarski odbori Negotova obnovitev levih deželnih odborov v Piemontu, v Liguriji in v Laciju - Zmagoslavje Socialistov v Milanu - Levica se je okrepila na Severu, na Jugu pa so komunisti nazadovali RIM — Uidi pokrajinskih in občinskih volitev v veliki meri . ra?ai*> deželne rezultate. Tej. ugotovitvi, ki velja za vso Italijo , le treba takoj dodati, da so se v vseh velikih mestih utrdile farske stranke in torej odbori, ki so doslej upravljali ta mesta. zvezi z deželnimi volitvami je treba najprej povedati, da je s>o do vidnejših sprememb, ki bi lahko vplivale ,na sestavo dru->Uh deželnih odborov od sedanjih v treh deželah in sicer v Pie-v • Liguriji in v Laciju. V S«tu so komunisti izgubili dva kili Va*ca, po enega pa so prido-® socialisti in liberalci, kar po-^Bl» da je dosedanja levičarska jjj Va za en glas šibkejša od prej-Id je že itak razpolagala sa-1 30 svetovalci od skupnih 60. t2j. Liguriji so imeli doslej komu-5 “ 16 svetovalcev, socialisti pa ^ skupnih 40. Ker so komunisti izgubili enega svetovalca levica se- daj nima več večine. V Laciju so doslej sestavljali večino komunisti z 19 svetovalci, socialisti (6), socialdemokrati (3) in republikanci (2). Ker so v tej deželi komunisti izgubili dva svetovalca, razpolagajo sedaj te stranke s polovico glasov. V ostalih deželah se stanje ni bistveno spremenilo in je povsod možna ohranitev dosedanje večine. Pri pokrajinskih volitvah se ne bomo dalj čas zadrževali, saj so v primerjavi z deželnimi in občinskimi volitvami pokrajinske politično precej nepomembne, tudi zaradi majhnih pristojnosti pokrajin. Sicer pa so volilni izidi jasno razvidni iz razpredelnice o poteku pokrajinskih volitev, za katere smo prejeli že dokončne podatke. Mnogo važnejše so bile seveda občinske volitve. Volivci so obnovili občinske svete v vseh velikih italijanskih industrijskih mestih. Začeli bomo pri Milanu, kjer so komunisti izgubili tri svetovalce, socialisti pa pridobili 4 svetovalce, kar v odstotkih pomeni 19,6, oziroma 4,8 ll^l'|i"iii,il,,,,,,,,,,,,,,,,,,„„11,1,„m,,,,,,,,,,,i,IIIIIIIIIIIilllllltl,lliIIIIIMIIII),,,,,,,,, i, iiiinii niimiiimiiiiiiiiiuimimimiiiiiiiiii PO OBJAVI KONČNIH REZULTATOV NEDELJSKEGA GLASOVANJA Vsedržavna vodstva političnih sil ocenjujejo izide upravnih volitev Jutri bodo zaceli zbirati podpise za razpravo v parlamentu o aferi «Donat Cattin-Cossiga» ■ Leva opozicija PSI kritično ocenila volilno zmago tajnika baxija ■ KD pred novimi polemikami med «preambulo» in pristaši laccagninijeve struje ■ Komuniste skrbi bodočnost nekaterih deželnih uprav — p0 objavi končnih izidov vnih volitev se sedaj vsedržav-ttJgtlstva strank pripravljajo na komentarje in politične oce-SLvA sklopu tega bodo jutri v ;ki zbornici začeli zbirati pod-med poslanci in senatorji' za [iPravo v parlamentu o «aferi Cattin - Cossiga*, kar bo ne-pomembna preizkušnja za jw,anjo tristrankarsko vlado. Do podnje srede bodo morali pobudni-liiJ^Pisov zbrati najmanj 318 pod j)g-,v in nato bodo skoraj gotove teJanci in senatorji razpravljali o «, • kakšno vlogo je imel predsed-vlade pri begu Marca Donat ki Ijetične dejavnosti. Debata v par- nato bodo skoraj gotovo n senatorji razpravljali c ta1 * * * kakšno vlogo je imel predsed-(v.,.vlade prj begu Marca Donat [Jrja. ki je kot znano obtožen te-ne *la tu Lo gotovo ponovno preve-g. Politično moč in ugled Cossi-tu® vlade, postavila v ospredje o-VL^jsko bitko KPI ter odločilno i£ socialistov v vladni koaliciji, ten® Vsega tega pa bo debata v ‘amentu o «aferi Donat Cattin -to a*£a» preverila osebno sposobnost meškega predsednika, da do vQ'e javnosti, da z zagonetno zade 111 imel nič opravka. povolilna bitka pa se bo razvila kj ik° v parlamentu, ampak zno-vi samih pohtičnih sil. Nedeljske %tVe 80 okrepile iz političnega vi ^zavezništvo med socialisti in fcjJjr perspektive sedanje vlade, ju “aua zmaga tajnika PSI Craxija kts^ativno dobri uspehi laičnih ji ^k postavljajo ponovno v ospred-tH^ožnost petstrankarske vlade kj? KD. PSI, PLI, PSDI in PKI, *'i predsedoval socialist, O tem se bo gotovo čimprej razvila in to predvsem v PSI in v VfJ tt,ti taki koaliciji se je že (d a.l izrekel demokristjan Galloni, I4C . najbolj prestižni! voditeljev ‘rnenovanegu Zaccagninijevega kk^noja, ki je po pogovoru s tajni le t KD Piccolijem izjavil, «da se Volil oa kljub vsemu še soočati z rig močjo komunistov*. Tiskov-dLsgencija leve opozicije v KD pa »kjj^a. «da je moč KPI po nedelj-tij6 v°Ktvah jstala skoraj nedotak-iij J tem bo vsekakor govor Ognjih sejah vsedržavnega ^tjfnega vodstva in zlasti na ki č;anju vsedržavnega sveta KD. \ V*JU) sestal prve dni julija in Šr» terem se bo tako razvil nov Wn|i spopad med večino «pream 4 Ui med močno levo opozicijo. C^..v PSI si bodo predstavniki Prizadevali, da bi ošibili la, yJ0 Politično moč Bettina Craxi-tej zvezi sta včeraj dva u-iti >.a Predstavnika levice, Covatta %rwil'ciri‘’ izjavila, da je volilno pranje PSI sad prizadevanj 'V^a,rePitev levičarskih uprav in NhT0r ne predstavlja odločilne ■ rpurr Sec*anji tristrankarski vladi. ^k> Sti Pa v tem trenutku posve-VilvPozornoxt bodočnosti deželnih Ul občinskih uprav v največjih ■ Skoraj povsod so levičarske H(yje. P°trdile svojo moč in jo po-°krepile, kot npr. v Tu-kifle ji0?- KPI ne samo (»pravila * ti*12 lanskega leta, ampak je tu-iitH^Predovala za Več kot en od-w l97sV primerjavi z volitvami le-i^Ui Predmet razprave so pred-w*UKr^r?ye v Piemontu, l.aciju in ” kjer sd komunisti prizadevni in ^"'kiuhitev zunanje podpore 'štip pSDl in za tesnejše sodelo s socialisti. V povolilni debati so se včeraj oglasili tudi glavni voditelji enotne sindikalne zveze. Vsedržavni tajnik UIL Benvenuto je med drugim 0-vrednoui napredovanje PSI in laičnih strank ter je polemiziral s CGIL, ker ni podprla referendumov, ki jih predlaga radikalna stranka. Tajnik CGIL Lama "a je bil precej previden in izrazil zadovoljstvo ob okrepitvi PSI, ki po njegovem mnenju bo morala sedaj dobro izkori- stiti ta uspeh. Carniti pa je govoril o «statičnem glasovanju, ki ni nikakor okrepilo sedanje vlade*. BRUSELJ — Izraelski zunanji minister Shamir je včeraj zaključil svoj uradni obisk v Belgiji. Izrael ski državnik se je v belgijskem glavnem mestu srečal tudi s predsednikom izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Jenkin-son. več kot pred petimi leti, in kar 8 odstotkov več kot na političnih volitvah lanskega leta. Komunisti in socialisti imajo tako 28 svetovalcev, kar tudi pomeni, da ne bo težav za obnovitev sedanje večine, ki jo obe levičarski stranki sestavljata skupno s socialdemokrati; glede na to da so socialdemokrati izgubili e-nega svetovalca je število predstav-, nikov večine ostalo nespremenjeno. Levica je premočno zmagala v Turinu, kjer so komunisti prešli od 31 na 33 svetovalcev, socialisti pa od 10 na 12 svetovalcev in razpolaga levica, - ki je imela doslej pičlo večino 41 svetovalcev od skupnih 80 sedaj kar s 45 svetovalci. Po enega svetovalca so izgubili socialdemokrati in liberalci. Tudi v glavnem mestu Piemonta ne bo nobenega problema pri sestavi nove večine. Levica se je okrepila tudi v Neaplju, kjer so občinski odbor sestavljali komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. Komunisti so ohranili 27 svetovalcev, socialisti so pridobili enega in jih imajo sedaj 6, socialdemokrati so jih ohranili o in republikanci 2: skupno torej 40 glasov (vseh svetovalcev v Neaplju je 80), medtem ko so jih stranke, ki sestavljajo občinski odbor imele doslej le 39. V Bologni so komunisti izgubili 2 svetovalca, vendar pa je treba poudariti, da so pred petimi leti nastopili na skupni listi z neodvisno levico. Obe svetovalski mesti sta ostali na levi, saj je enega pr e. jela DP, enega pa socialisti, ki so tako prešli od 5 na 6 svetovalcev. Nobenega dvoma ni o potrditvi levičarske uprave, obstaja pa mož nost, da bodo socialisti zahtevali župansko mesto. V Benetkah je levica, ki je doslej upravljala občino, ohranila večino 32 glasov, spremenilo pa se je razmerje med obema strankama, tako da imaj« sedaj komunisti 21 svetovalcev (prej 22), socialisti pa 11 (prej 10). Dva svetovalca so pridobili tudi demokristjani, Iz teh podataov jp jasno razvidno, da so se levičarske stranke močno okrepile v vseh glavnih mestih, ki so jih doslej upravljale. Enako o-krepitev so zabeležili tudi v manjših mestih, tradicionalno «rdečih» dežel, predvsem Emilije - Romagne, Toskane in Umbrije. Pač pa o takem napredovanju ni mogoče govoriti v številnih manjših občinah, predvsem na Jugu, kjer je še zlasti KPI zabeležila manjše število glasov. To je treba nedvomno povezati tudi z dejstvom, da je bila na Jugu letos volilna udeležba izredno nizka, delno tudi zato, ker se je vrnilo na volitve manjše število izseljencev, ki se običajno odločajo za levičarske stranke. Izidi pokrajinskih volitev Stranke Pokrajinske 1980 Pokrajinske 1975 glasovi sedeži glasovi % sedeži KD 11.116.374 36,0 981 10.755.867 34,8 949 KPI 9.603.214 31,1 816 10.105.582 32,6 860 PSI 4.119.965 13,3 343 3.949.176 12,8 333 MSI 1.923.005 6,2 144 2.110.815 6,8 162 PSDI 1.673.324 5,4 129 1.816.471 5,9 143 PRI 1.062.261 3,4 78 1.050.755 3,4 72 PLI 911.486 3,0 52 842.636 2,7 41 PDUP 94.615 0,3 3 57.414 0,2 3 Druge 250.641 1,3 23 260.215 0,8 8 V ALŽIRU SO SE DOGOVORILI 0 POENOTENI* CENI 32 DO 37 DOLARJEV ZA SOD NOVA ZELO MOČNA PODRAŽITEV PETROLEJA IN NAPOVEDI 0 PODVOJITVI CENE METANA Za Italijo dodatno breme 1.200 milijard lir na leto pri uvozu - Hude posledice za gospodarstvo industrijskih držav in dežel v razvoju ALŽIR — Tudi 57. vrh petrolejskih ministrov 13 držav OPEČ se je končal z običajnim izidom: pogonska sila industrijskega razvoja se je ponovno podražila, čeprav samo na koncu in po utrudljivih pogajanjih in prerekanjih so se države, ki razpolagajo z naftnimi ležišči le dogovorile o enotni uradni ceni, kar se je v začetku polletne konference zdelo zelo težko, spričo močnih razlik v izhodiščih med tako i-menovanimi «jastrebi» in zmernejšimi člani organizacije. Odslej bodo Volilni izidi in sestava deželnih svetov DEŽELNE 1980 POLITIČNE 1979 DEŽELNE 1975 glasovi % sedeži glasovi % glasovi % sedeži KD 11.153.439 36,8 290 11.964.108 38,1 10.699.576 35,3 277 KPI 9.555.767 31,5 233 9.983.676 31,8 10.148.723 33,4 247 PSI 3.851.722 12,7 86 3.127.540 9,9 3.631.912 12,0 82 PSDI 1.565.607 5,0 31 1.179.070 3,8 1.701.864 5,6 36 PRI 922.970 3,0 18 949.706 3,0 961.797 3,2 19 PLI 816.418 2,7 15 629.569 2,0 749.821 2,5 11 MSI - DN 1.785.750 5,9 37 1.770.068 5,7 1.950.213 6,4 40 PDUP 372.102 1,2 8 442.939 1.4 147.030 0,5 4 DP 274.100 0,9 2 — — 271.216 0,9 4 P. Rad. — — — 1.087.244 3,5 — — — Drugi 82.904 0,3 — 284.702 0,8 71.878 0,2 DEŽELA Leto KD KPI PSI PSDI PRI PLI MSI DP PDUP Prejšnja večina PIEMONT 1980 20 20 9 3 2 3 2 1 1975 20 22 8 4 2 2 2 — - KPI, PSI LIGURIJA 1980 13 15 5 2 1 2 2 — — 1975 13 16 5 2 1 1 2 — - KPI, PSI LACIJ 1980 22 19 6 3 2 1 6 1 1975 20 . 21 6 3 2 1 6 — 1 KPI, PSI, PSDI, PRI LOMBARDIJA 1880 34 23 11 3 2 2 3 1 1 1975 32 25 11 3 2 2 3 1 1 KD, PSI, PSDI, PKI VENETO 1980 32 13 7 3 1 1 2 1 1975 31 14 8 3 1 1 2 — - KD EMILIJA-ROMAGNA 1980 13 26 4 2 2 1 1 — 1 1975 13 26 4 2 2 1 1 — 1 KPI, PSI TOSKANA 1980 15 25 5 1 1 1 1 — 1 1975 15 25 4 2 1 - 2 — 1 KPI, PSI UMBRIJA 1980 9 14 4 1 1 — 1 — — 1975 9 14 4 1 1 — 1 — — KPI, PSI KAMPANIJA 1980 25 15 7 3 1 1 7 1 — 1975 23 16 6 4 2 1 7 1 - KD, PSI, PSDI, PRI KALABRIJA 1980 18 10 7 2 1 — 2 — — 1975 17 10 6 2 1 - 3 — 1 KD, PSI, PSDI, PRI ABRUCI 1980 20 12 4 1 1 - 2 — — 1975 18 13 4 2 1 - 2 — — KD, PSDI, PRI MOLIZE 1980 17 5 3 2 1 1 1 — — 1975 16 6 3 2 1 1 1 — - KD, PSDI APULIJA 1980 22 13 6 2 1 1 4 — 1 1975 21 15 5 2 1 1 5 — - KD, PSI, PSDI, PRI MARKE 1980 16 15 4 1 1 1 1 — 1 1975 16 15 4 2 1 — 1 — 1 KD, PSI, PSDI, PRI BASILICATA 1980 1975 14 13 8 9 4 4 2 2 — — 2 2 - — KD, PSI, PSDI države OPEČ prodajale petrolej po uradni ceni (ki je obenem najnižja) 32 dolarjev za sod, z možnimi doplačili do 5 dolarjev glede na boljšo kakovost nafte. Cena petroleja, ki so jo v zadnjem letu (po odpravi enotne., cene ob iranski revoluciji) določale samostojno posamezne članice OPEČ in je nihala od 28 dolarjev (Saudo-va Arabija) do 38,21 dolarja (Alžirija), je torej načelno zopet enotna, dejansko pa bodo kupci plačevali od 32 do 37 dolarjev za sod. Kompromis je bil torej dosežen s podražitvijo doslej cenejše nafte, ne pa s pocenitvijo dražje, navzlic zatrjevanjem ministra Jamanija, da Saudova Arabija sprejema le poenotenje le na nižji ravni. Tudi glede zmanjšanja proizvodnje je prevladala zahteva ^jastrebov* (Iran, Libija, Alžirija in nekatere druge države) z načelno obvezo, dasi je vsaki državi prepuščena odločitev o količini. Po najnižnji ceni 32 dolarjev bodo odslej prodajale svojo nafto, vse s poviškom na dosedanje cene, naslednje države: Saudova Arabija (+ 4 dolarje), Gabon (4- 3), Indonezija (+ 1,50), Irak in Kuvajt (+ 2), Katar (+ 0,7), Združeni c-mirati (4- 0,4) in Venezuela (4-1). Dosedanje višje cene bodo ostale nespremenjene v Iranu (35,50), Ekvadorju (36,08), Nigeriji (36,71) in Libiji (36,72 dolarja za sod) Edino Alžirija bo znižala ceno. ozi roma pravilneje dosedanjo dodatno premijo «za raziskave*, od dosedanjih 3 dolarjev na 1,79, tako da bo njena nafta stala 37 dolarjev za sod. Posledice take odločitve petrolejskih držav bodo zelo hude za vse uvoznice, tako za industrijsko razvite, kot še zlasti za države v razvoju, ki ne razpolagajo z nafto. Za Italijo pomenijo nove cene dodatno predvideno breme skoraj 1.200 milijard lir na leto, od katerih približno 800 za uvoz iz Saudove Arabije, 270 iz Iraka, 120 iz Kuvajta in okrog 10 milijard za uvoz iz Venezuele. Ne more biti dvoma, da se bodo te podražitve takoj prenesle na povišanje cen bencina in vseh petrolejskih derivatov, ki bo mnogo večje od že predvidenega, ki ga vlada še ni izvedla, da bi ne «motila vzdušja* pred nedeljskimi volitvami. Napoveduje se torej, zlasti v Italiji, novo naraščanje draginje, saj podražitev nafte vpliva na naraščanje cen malone vseh dobrin in storitev, od industrijskih proizvodov do prevozov. To postavlja vlado pred nove hude probleme pri izdelavi gospodarskih programov, pri katerih bo morala prilagoditi izhodišča novim razmeram. Nič kaj lahka naloga, zlasti ker prihajajo iz Al-žira vesti tudi o močnih podražitvah metana. Kot je znano je sklenila Italija pred kratkim prav z Alžirijo pogodbo o uvozu več kot 12 milijard kubičnih metrov plina in jr že v gradnji metanovod, ki ga bo pripeljal do Bologne, sedaj pa naj bi tudi temu energetskemu sredstvu podvojili ceno. Dolane v Romuniji BUKAREŠTA — član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je včeraj dopotoval na krajši delovni obisk v Romunijo na povabilo centralnega komiteja romunske KP. Obisk je nadaljevanje sodelovanja med ZKJ in KPR ter nadaljevanje plodnega sodelovanja in izmenjave mnenj med najvišjim vodstvom Jugoslavije in Romunije in partijama obeh držav. Stane Dolanc bo z generalnim sekretarjem romunske KP Ni-čoiajem Ceausescom proučil nekatera najpomembnejša vprašanja mednarodnega življenja, ki zanimajo obe strani, govor pa bo tudi o sodelovanju med ZKJ in romunsko KP. Obisku Dolanca v Romuniji pripisujejo velik pomen in ga ocenjujejo kot nov prispevek k vsestranskemu plodnemu jugoslovansko - romunskemu sodelovanju, kateremu sta trdne temelje postavila predsednika Tito in Ceausescu. Cossiga sprejel Metoda Rotarja RIM — Predsednik vlade France-sco Cossiga je sprejel včeraj zveznega sekretarja za zunanjo trgovino SFR Jugoslavije Metoda Rotarja, ki se mudi v teh dneh na u-radnem obisku v Italiji. Roy Jenkins zapušča laburiste? LONDON — Izjave predsednika izvršne komisije EGS Roya Jenkin-sa, ki se ob izteku evropskega mandata huduje nad «prehudim preo-kretom v levo* angleške laburistič- ne stranke, kateri sam pripada, in napoveduje možnost ustanovitve nove sredinske stranke, so razburile ozračje v političnih krogih Velike Britanije. Večina komentarjev je negativnih, zlasti pri laburistih, ki trdijo, da so Jenkinsove namere, da ustanovi novo sredinsko stranko, ki naj bi zbrala razočarane desničarje, liberalce in radikalce, JOHANNESBURG - V največjih mestih Južnoafriške republike se je tudi včeraj nadaljevala splošna stavka študentov višjih srednjih šol, ki protestirajo proti rasistični politiki vlade. Zmaga naprednih sil v Beneški Sloveniji V Beneški Sloveniji in v Reziji so se na nedavnih upravnih volitvah znatno okrepile demokratične sile, ki so se v skoraj vseh občinah enotno predstavile v sklopu krajevnih naprednih sil. Te sile bedo odslej naprej upravljale občine Špeter, Rezijo, Tlpano in Fojdo, medtem ko so obdržale volilno premoč v občini Grmek. Zmaga naprednih sil, v katerih so bili izvoljeni mnogi naši rojaki, predstavlja spodbudno priznanje tudi za slovensko narodnostno skupnost v videmski pokrajini. Poročilo o tem berite na 6. strani. P° DOLOČITVI NOVEGA TEČAJA DINARJA OECD UGODNO OCENIL JUGOSLOVANSKE UKREPE NA GOSPODARSKEM PODROČJU Večje možnosti za okrepitev jugoslovanskega izvoza BEOGRAD — Najnovejši ukrepi jugoslovanske vlade v okviru sta bilizacije gospodarstva in še posebej spremembe tečaja dinarja so vzbudili veliko pozornost v tujih sredstvih obveščanja. To še toliko bolj, ker je te dni organizacija za gospodarsko sodelovanj in razvoj OECD objavila uradno analizo o razmerah v jugoslovanskem gospodarstvu. OECD, katere člani” so najbolj razvite industrijske države zahoda, je pohvalila celotne rezultate jugoslovanskega gospodarstva in poudarila, da so na številni! področjih pomembni. Hkrati po poročilu izvedencev te organizacije pravi, da se Jugoslavija že dalj časa spopada s krizo in inflacijo tako kot druge države, da pa je kljub temu uspela ohraniti visoko stopnjo rasti, ki je na leto v povprečju znašala okoli 6 odstotkov Strokovnjaki OECD menijo, da je osnovni cilj države predvsem zmanjšati primanjkljaj plačilne bilance na 9 milijardi v letošnjem letu, kar je precej ambi ciozno glede na nedavno podražitev nafte. Pričakovati pa je večjo upo časnitev povpraševanja na doma čem trgu, zato je ta načrt po njihovem mnenju uresničljiv. Ob tem je treba dodati, da je OECD zasedal pred najnovejšim zasedanjem ZIS. OECD je tudi menil, da so jugoslovanske možnosti za povečanje izvoza nekoliko boljše kljub predvidenemu zmanjšanju rasti mednarodne trgovine v celoti. V podobnem tonu so komentirali najnovejše gospodarsk odločitve ZIS, pri čemer je v središču pozornosti sprememba tečaja dinarja. Izvedenci mednarodnega denarnega sklada vidijo razloge za slabosti jugoslovanskega gospodarstva v visokih cenah nafte, primanjkljaju v plačilni bilanci, slabirr vremenskim razmeram in v katastrofalnem potresu, ki je prizadel turistično najbolj razvita območja Črne gore. Ameriška tiskovna agencija AP o-cenjuje, da je Jugoslavija devalvirala dinar v okviru prizadevanj za zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza v letu, ki označuj daljnosežne ukrepe pri stabilizacij' gospodarstva. Prvi vtis je, da so Jugoslovani najnovejše ukrepe na področju stabilizacije gospodarstva v tujini sprejeli realno in z zaupanjem, (dd) PO IZIDU VOLITEV ZA OBNOVO POKRAJINSKEGA SVETA Stranke bodo v prihodnjih dveh tednih odločale o usodi občinskega odbora in pokrajinske uprave V petek, 27. t. m., se bo sestal občinski svet, ki bo moral odločati o novem proračunu Liste za Trst - V pokrajinskem svetu ni možna sestava nobene večine Če smo rezultate upravnih volitev v okoliških občinah pozitivno ocenili, saj bodo še naprej ostale v demokratičnih rokah, je bilo naše mnenje o izidu glasovanja, s katerim je prebivalstvo obnovilo tržaški pokrajinski svet, povsem drugačno. Negativno je predvsem dejstvo, da se pojav Liste za Trst še širi: v vsej pokrajini so listarji zbrali 33,3 od sto glasov, v sami tržaški občini pa je odstotek še višji, saj dosega 35,68 od sto oddanih glasov. S tako volilno močjo si je Lista za Trst v novem pokrajinskem svetu zagotovila 11 svetovalcev, kar je popolnoma spremenilo ne samo sliko pokrajinskega sveta, ampak tudi možnosti za sestavo koalicij. Glavno vprašanje je torej, kako sestaviti novo večino: v sedanjem trenutku lahko rečemo, da je to povsem nemogoče zaradi križanih vetov treh številčno najmočnejših V petek podelitev nagrad A. Bubniča Na odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Ul. Petronio 4 (Kulturni dom) bo v petek, ob 18. uri podelitev priznanj za »Nagrado Albina Bubniča*. Natečaja se je udeležilo veliko število mladih, ki so se skupinsko, v okviru šol, pa tudi individualno, z navdušenjem lotili raziskovalnega dela. Sodelovalo je okrog 70 učencev in dijakov treh različnih šol na Tržaškem in Goriškem, poleg njih pa še univerzitetni študentje. Temu primerno je komisija, ki so jo sestavljali Milan Pahor za Odsek za zgodovino NŠK, Marko Kravos za ZTT, Danilo Pilat ko*, bivši interniranec, Vojmir Tavčar in Ježe Koren za Primorski dnevnik, porazdelila nagrade, in sicer za kolektivna dela, za spise dijakov in dela univerzitetnih študentov. Na podelitev nagrad so poleg nagrajencev vabljeni tudi vsi avtorji prispevkov za natečaj in predstavniki šol. strank. Kljub temu pa je največ odvisno od stališča, ki ga bo zavzela KD, ki sicer izključuje možnosti neposrednega sodelovanja tako z listo kot s komunisti, a bi v primeru vzdržanja omogočila sestavo melonarske ali manjšinske uprave. Slednja bi v najboljšem primeru lah. ko štela le na 10 svetovalcev (7 KPI, 1 PSI, 1 SSk in 1 PSDI), medtem ko jih sama lista ima 11. Zato je taka rešitev med najmanj verjetnimi tudi če upoštevamo dejstvo, da so se voditelji Liste za Trst že takoj po volitvah odkrito izrekli, da so jim volivci poverili nalogo, da prevzamejo tudi pokrajino pod svojo u-pravo. Kako pa se bo celotna zadeva razvijala, nam bodo pokazali šele prihodnji dnevi, saj so rezultati voh te v še vedno glavni predmet Razprave strankinih pokrajinskih tajništev. Ne smemo niti pozabiti, da je še vedno odprto vprašanje občinskega odbora Liste za Trst, kateremu je občirski sv J z negativno oceno o proračunu s široko večino izrekel nezaupnico. Listarji pa so kljub temu še vedno ostali na svojem mestu, izid pokrajinskih volitev pa je brez dvoma še podkrepil njihove namene. Vsekakor pa se bo občinski svet ponovno sestal v petek 27. t. m., ko bo kot glavno točko dnevnega reda imel odobritev občinskega proračuna, ki ga mora občinska u-prava ponovno predstaviti. Zato .je gotovo, da se bo v obdobju, ki nas loči od prihodnje seje občinskega sveta, odločalo ne samo o nadainji usodi občinskega odbora, ampak tudi o novem pokrajinskem odboru. Jasno je, da sta obe vprašanji neposredno med seboj povezani, saj je marsikdo pričakoval rezultate nedeljskega glasovanj, predno bi se izrekel za tako ali drugačno rešite vprašanja upravljivosti tržaške občine in pokrajine. Ne smemo niti pozabiti, da se bo v teh dveh tednih v veliki meri od ločalo o prihodnosti Trsta in njegove pokrajine, ki že itak preživljata hudo družbeno - gospodarsko krizo. V primeru, da bi Lista za Trst prevzela oblast tudi na pokrajini, bi pomenilo, da je bil storjen še en korak nazaj na poti razvoja in preporoda, ki ga mesto in pokrajina že dalj časa pričakujeta. Levičarska pokrajinska uprava je v zadnjih letih sprejela celo vrsto pobud, da bi konkretno prispevala k družbenemu in gospodarskemu razvoju teh krajev; navezala je in jih v svoji mandatni dobi še okrepila, prijateljske stike s sorodnimi ustanovami iz Jugoslavije in s tem odprla pot konkretnega mednarodnega sodelovanja. Občinski odbor Liste za Trst pa je v svojem 2-letnem upravljanju jasno pokazal, kateri so njegovi nameni in za interese katerih slojev se je zavzemal in jih branil. V kolikor bi prevzel oblast na pokrajini, bi enako pot ubral tudi na tej ravni, česar pa se morajo zavedati vse družbene in politične sile, ki bodo v teh tednih odločale o usodi tržaške občinske in pokrajinske uprave. ŠE EN DOKAZ Lista za Trst prati Slovencem Nešteto je bilo že priložnosti, ko nam je Lista za Trst zgovorno pokazala, kako tolmači načelo dvojezičnosti. Kljub temu ne bo odveč, če zabeležimo še eno, ki prav tako zgovorno dokazuje, kako melonar-ski upravitelji radi razlagajo, da spoštujejo pravice Slovencev, v isti sapi pa te pravice grobo in nes ramno teptajo. Primer, ki ga navajamo, se u okvirja v volilno vzdušje. Pripetilo se je na volilnem sedežu št. 52 v Alturi. Tu je bila med skrutinato-rji slovenska občinska svetovalka Marta Ivašič, ki je opazila, da občinska uprava ni razobesila na volilnem sedežu poleg italijanskin plakatov s seznami kandidatov ter z ostalimi ustreznimi navodili tudi slovenskih plakatov. Zato je zahtevala, da pošlje volilna sekcija vlo go na občino. Tej zahtevi so ugodili in tudi občinska uprava je hitro odgovorila. Toda odgovor je naravnost neverjeten. Dvojezičnih plakatov (pripomniti je treba, da primer Alture ni edini) namreč ni bilo iz dveh razlogov, pravijo občinski melonarski možje: prvič, *ker ta sekcija ni med tistimi, ki spadajo pod teritorialno pristojnost» in drugič, iker v volilni sekciji št. 52 skih volitvah leta 1978 petih odstotkov glasov». Menimo, da se takšno tolmačenje načela dvojezičnega poslovanja komentira samo. Lahko dodamo le to, da Lista za Trst tudi tokrat ni zamudila priložnosti, da se pokaže v svoji pravi luči, kot nedemokratična in protislovenska politična sila. Bencinski kuponi od danes cenejši Od danes imajo 100-dinarski bencinski kuponi novo ceno v lirah: 2.508 lir ali 25,08 lire za dinar. S takim kuponom lahko onstran meje nabavimo 6,06 litra bencina super, ki stane v dinarjih 16,50, v lirah pa 413,82 na liter. Kuponi so naprodaj na sedežu ACI (Ul. Cumano 2) ter pri delegacijah Italij'anskega avtomobilskega kluba na Žaveljski cesti, na Trgu Duca degli Abruzzi in v Ul. Marsovega polja (Čampo Marzio) pri filiali Fiat. • V kongresni dvorani Pristaniške ustanove bo danes ob 18.30 še zadnje predavanje iz ciklusa, ki je bil namenjen novim težnjam v sodobnem slikarstvu in ki ga je priredil kulturni institut tržaške občine. Drevi bo predaval dr. Umbro Apollonio Izidi na volišču 293 V včerajšnji številki je pomotoma izpadel volilni izid, ki so ga zabeležili na volišču štev. 293 v os novni šoli Sillani v Bazovici. Izid glasovanja je naslednji: KPI 319, MSI 5, PRI 6, PSDI 17, LpT 36, PLI 4, MIT 2, PSI 57, SSk 91 in KD 42. Jutri seja deželnega sveta Po kratkem premoru zaradi volitev se bo deželni svet ponovno sestal jutri. Na dnevnem redu je obravnava raznih interpelacij posameznih svetovalcev, nakar bo sledila razprava o zakonskem osnutku, ki refinanoira 9. člen zakona št. 42, ki zadeva poklicno usposabljanje. Mimo tega pa bo posebne važnosti razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva podpore potrebnim delavcem; oziroma tistim, ki so iz takega ali drugačnega razloga ostali brez službe. V bistvu gre za dva odloka, ki sta tesno povezana z rešitvijo vprašanja obrata Sirt. Popoldan pa bo predsednik deželnega sveta Colli tudi uradno namestil novoizvoljeno deželno komisijo za radijsko in televizijsko služnost v dežeii. Kot znano so v tej komisiji tudi trije Slovenci, in sicer Ivan Bratina (KPI), Marjan Terpin (SSk) in Jurij Slama (KD). Vabilo občanom repentabrske občine Zadruga Naš Kras vabi občane repentabrske občine na važen se stanek, ki bo nocoj ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Prosimo za čim številnejšo ude-, ležbo. PO NEDELJSKIH UPRAVNIH VOLITVAH Sestava okoliških občinskih svetov v prihodnji 5-letni mandatni dobi Z DRUGO SKUPINO BRALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Na Titovem grobu na Dedinju Po nedeljskih upravnih volitvah, na katerih smo poleg pokrajinskega obnovili tudi okoliške občinske svete, je v le-teh prišlo do nekaterih sprememb. Premiki glasov v posameznih občinah niso bili tako izraziti, da bi lahko govorili o večjih presenečenjih, saj so se napovedi v glavnem povsod uresničile. V nastopajoči mandatni dobi bodo občinski sveti okoliških občin sestavljeni takole: 1102). Prvi neizvoljen je Orlando Žbogar, ki je prejel 38 glasov. PSI: Vittorino Caldi (171), Srečko Colja (62). Prvi neizvoljen je Alfredo Burger s 60 preferenčnimi glasovi. KD: posl. Giorgio Tombesi (297). Luciano Colomban (139), Giuseppe Frisolini (132), Giovanni Gobbo (89), Remigio Lenarduzzi (108). Prvi neizvoljen je Bruno Beltramini z 79 preferenčnimi glasovi. LpDA: Silvio Bari (39), Giovanni Udoviči (33). Prvi neizvoljen je Urbano Midolini, ki je prejel 13 preferenčnih glasov. MSI: Norberto Quadracci (29). S 13 preferencami je Vifgili«), Claudio prvi neizvoljen. Občina Devin - Nabrežina Tako KPI, kot PSI, ki sta doslej vodili devinsko-nabrežinsko občino, sta ohranili enako število svetoval cev, kot v prejšnji mandatni dobi. Svetovalca več je pridobila SSk, dva predstavnika v občinskem svetu pa je izgubila KD, enega in e dinega pa PSDI. Novoustanovljena Lista za Devin - Nabrežino je izvo lila dva predstavnika, fašisti pa so ohranili eno svetovalsko mesto. Ob činski svet, ki šteje 20 svetovalcev, bo po novem takole sestavljen: KPI: posl. Albin Škerk (prejel je 275 preferenčnih glasov), Giorgio Depangtrer (206), Pavel Fonda (74j, Giorgio Veggian (60), Majda Terčon por. Puglia (53), Marino Voc-ci- (55-), -Ivo Širca -<46). Prvi neiz voljeni sta Zora Legiša por. Mervič in Tatjana Gergič por. Iskra, ki sta prejeli po 38 preferenčnih glasov. SSk: Bojan Brezigar (198). An-tek Terčon (148), Ivan Brecelj v slovenska lista ni dosegla na občin- Trije Slovenci na Listi Frausin v novem miljskem občinskem svetu Kljub ostri ofenzivi, ki so jo proti levičarskim upravam okoliških občin sprožile konservativne in desničarske sile, je »rdeči obroč* le vzdržal. Še posebno je važen uspeh, ki so ga demokratične sile dosegle v milj ski občini, kjer je bila ofenziva melonarske liste še posebno silovita. Lista Frausin, ki je s socialisti doslej upravljala občino, je sicer izgubila dve svetovalski mesti, kljub temu pa jih je ohranila še 15. Tudi PSI je izgubil enega od dveh svetovalcev, zaradi česar bo občinska uprava lahko razpolagala s 16 svetovalci. Enega svetovalca je izgu bila tudi KD, edinega Dredstavnika pa sta izgubili tako PRI, kot PLI. 6 svetovalcev je v občinski svet izvolila inačica Liste za Trst, ki se je v Miljah predstavila z edinim namenom, da bi zrušila levičarsko upravo, kar pa ji ni uspelo. Poleg tega pozitivnega dejstva je za slovensko narodnostno skupnost še posebno važna izvolitev treh slovenskih predstavnikov na Listi Frausin. Jurij Vcdopivec, ki te kandidiral kot neodvisen kandidat, je po številu preferenčnih glasov na četrtem mestu, Kiljan Ferluga in Pe roma osmem mestu med petnajstimi izvoljenimi kandidati. Občinski svat, ki šteje 30 svetovalcev, bo po novem tako sestavljen: Lista Frausin: Willer Bordon (prejel je 1.225 preferenčnih glasov), Gastone Millo (362), Diego Apostoli (197), Jurij Vodopivec (191), Claudio Metton (165), Marina Marži (144), Kiljan Ferluga (138), Peter Viola (131), Vincanzo Campaena (128), Galliano Donadel (124), Gianni Me-negazzi (120), Liliana Pratolongo nor. Sanii (109), Lvisa Balbi (106), Paolo Nicolini (104), Adriano Cre-vatin (92). Prvi neizvoljen je Luciano Tremul z 81 preferenčnimi glasovi. PSI: Iacopo Rossini (73). Prvi neizvoljen je Elvio Russignan z 71 preferencami. KD: Rizzi, Birsa, Cuscito, Dragan, Onor, Patruno, Bruna Visintin. PSDI: Aldo Derin. LpM: Giovanni Marchio, Italico Stener, Marisa Garbassi, Dino Zac-chigna, Riccardo Huber; šestega svetovalca pa bodo izbrali iz trojice Bruno Barut, Vincenzo Serio in Antonia Stener, ki so prejeli enako število preferenčnih glasov. ter Viola pa sta na sedmem, ozi- Zamujena priložnost pri Sv. Ivanu Vrag in žegnana voda le ne paše-ta vkup, pa si je svetoivanski rajonski svet po zgledu Poncija Pilata lepo umil roke, zato da bo volk sit in koza cela ter sklenil odreči pokroviteljstvo tako praznovanju pa-trona te naš d mestne četrti v priredbi župnika don Agostina, kakor «svetoivanskim kresovom* v parku bivše psihiatrične bolnišnice v organizaciji centra za umsko zdravje in sorodnih krogov. Obe prireditvi bosta istočasno, in to konec prihodnjega tedna. Patro-na bodo počastili v soboto, 21. t.m., s koncertom Beethovnovih skladb v svetoivanski cerkvi, naslednjega dne s tradicionalno procesijo, nato še v ponedeljek, torek in sredo z nastopom Verdijeve godbe na pihala in treh pevskih zborov (tudi slovenskega). »Svetoivanski kresovi* bodo od 20. do 23. junija. Kres v pravem smislu bo v ponedeljek pozno zvečer, v soboto popoldne bo javno borova-nje, da bi se krajani, bivši bolniki in psihiatrični operaterji skupaj po-razgovorili o žgoči stvarnosti po zaprtju umobolnice. Sicer bodo na spo redu glasbene, gledališke in folk- lorne prireditve, pa še jazz in fo torazstav" o psihiatrih, sodelovale bodo tudi slovenske skupine^ Prva prireditev sega daleč v preteklost, združuje Italijane m Slo vence, in ni politična, zato ji treba dati prednost, je trdil misovski svetovalec m tedaj se je začelo krešenje isker med različnimi pogle di. Padla je marsikatera pikra in povolivno obarvana, zdelo se "am je, da prisostvujemo spopadu med don Camillom in Pepponejem, nazadnje 'a kompromis: 14 svetovalcev je bilo zato, da svet ne da pokroviteljstva ne eni ne drugi prireditvi, eden se je vzdržal, .nisovec p je trdovratno bil svoje. Svetovalci niso imeli lahkega dela, ivsezadnje pa je dejstvo, da prireditev ni bilo mogoče združiti v eno osrednjo, veliko in demokratično ljudsko praznovanje, oplemeniteno s kakovostnim skokom najširše javne debate o problemu umsko prizadetih, pomenilo poraz vse krajevne skupnosti; zato, ker ni znala pokazati dovoljšne zrelosti za prebroditev sicer težkih, nikakor pa ne nepremostljivih zaprek. Zamujeno priložnost bodo Svetoivančani morda ujeli prihodnje leto. Čeravno z drugimi besedami, je to željo izrazil tudi dr Dell’Acqua, psihiater, ki je bil tudi sam na sinočnji seji rajonskega sveta in jo je zapustil s trpkim občutkom, da se je dolgovezno razpravljanje okrog prirtopa k pobudi v bivši umobolnici sprevrglo v farso, (dg) ZADNJA VEST Tržačan umrl pri Palmanovi Prometna nesreča na avtocesti v bližini Palmanove je terjala življe nje Tržačana Sergia Ferluge iz Ul. Mangart 19. Ferluga se je peljal z avtom 127 tržaške registracije, ko je zadel ob premični žerjav, ki je bil ustavljen na avtocesti. Sunek je nesrečnika vrgel iz avtomobila v tistem trenutku pa je pripeljal golf videmske registracije, ki je Ferlugo do smrti povozil. Nesreča se je zgodila malo po 23. uri. Zoran Kutin (271), Stana Milič por. Lazar (266), Ivan Škabar (267), Alojz Škabar (266). SSk: Rado Komar (154), Karlo Guštin (151), Romano Škabar (149). Prvi neizvoljen je Karlo Škabar s 148 preferenčnimi glasovi. Občina Dolina >«• -• V novem dolinskem občinskem svetu bo v tej mandatni dobi 11 svetovalcev KPI, torej 1 manj kot prej, po 3 svetovalce bosta kot v prejšnji mandatni dobi imeli SSk in KD, PSI pa je ohranil 2 svetovalski mesti. Novost predstavlja izvolitev predstavnika socialdemokratske stranke. Občinski svet, ki šteje 20 svetovalcev, bo po novem tako sestavljen: KPI: Edvin Švab (prejel je 587 preferenčnih glasov), Germano Švara (306), Boris Mihalič (153), Da-rio Kraljič (119), Silvana Mergia-ni por. Mondo (111), Rafael Tul (97), Stojan Sancin (94), Karlo Slavec (84), Emilio Mattietti (61), Robert Ota (51), Silvana Petaros (44). Prvi neizvoljen je Angelo Salvi, ki je prejel 39 preferenčnih glasov. PSI: Marino Pečenik (103), Marino Bandi (35). Prvi neizvoljen je Boris Pangerc s 27 preferenčnimi glasovi. SSk: Alojz Tul (84), Sergij Mahnič (42), Branko Slavec (42). Prvi neizvoljen je Glavko petaros, ki je prejel 40 preferenčnih glasov. KD: Robert Drozina (41), Duilio Biloslavo (19), Federico Bevilacqua (18). Prvi neizvoljen je Giuseppe Mahnič s 13 preferencami. PSDI: Sergio Verginella (15). Prvi neizvoljen je Roberto De Gioia s 4 preferencami. Občina Zgonik Sestava zgoniškega občinskega sveta je po nedeljskih volitvah ostala nespremenjena, še naprej ga bodo sestavljali izključno Slovenci, saj si je večino zagotovila Napredna lista, ki je odraz koalicije med KPI in PSI, kljub objektivni nevarnosti, ki jo je predstavljala KD na je o-pozicijo ohranila Slovenska skupnost. Občinski svet, ki šteje 15 svetovalcev, bo po novem tako sestavljen: Napredna lista: Josip Guštin (prejel je 685 preferenčnih glasov), Boris Simoneta (667), Tamara Blažina por. Simoneta (658), Miloš Budin (680), Stanko Budin (665), Marčelo Doljak (655), Anton Furlan (654), Srečko Širca (654), Divna Slavec por. Godnič (655), Boris Štrekelj (661), Stojan Stubelj (655), Žarko Šuc (661). SSk: Jožko Gruden (249), Srečko Štolfa (244), Jože Milič (243). ~Tvi neizvoljen je Mario Milič s 243 preferenčnimi glasovi. Občina Repentabor Tudi sestava repentabrskega občinskega sveta je po nedeljskih volitvah ostala nespremenjena. Občino bo tudi v tej mandatni dobi u-pravljala Napredna lista, ki poleg, predstavnikov KPI in PSI vključuje tudi nekatere neodvisne svetovalce, v opoziciji pa bo ostala Slovenska skupnost. Občinski svet, ki šteje 15 svetovalcev, bo po novem tako sestavljen: Napredna iista: Pavel Colja (289), Sonja Baiss por. Marucelli (271), Vinko Bevilacqua (268), Milan Bizjak (267), Karlo Gregoretti (270), Dušan Guštin (266), Aleksij Križman (269), Karlo Križman (269), Izdelava skulptur za avtoport Konzorcij za izgradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih je razpisal vsedržavni natečaj za izdelavo skulpture, ki bi jo postavili na sredo velikega parkirišča točno na mejni črti med Italijo in Jugoslavijo ter za izdelavo skulpture, ki bi krasila pročelje glavnega ravnateljstva av-toporta. Zainteresirani umetniki naj pošljejo osnutke in izdelke skulptur na sedež konzorcija. Ul. Cellini 3; najkasneje do 30. avgusta letos. • športna društva, ki bi se rada v tekmovalni sezoni 1980/81 okoriščala športne palače pri Pončani, morajo zadevno prošnjo predložiti najpozneje do 30. junija, in to oddelku XV tržaške občine (mladina, V ponedeljek dopoldne se je vrnila v Trst druga skupina tržaških in goriških Slovencev, ki so se v organizaciji Primorskega dnevnika podali v Beograd na grob tovariša Tita in se poklonili njegovemu spominu. Kot prvo potovanje je tudi to potekalo točno po predvidenem programu. Ob prihodu vlaka s štirimi posebnimi spalnimi vagoni za naše bralce, sta bila že pripravljena avtobusa z vodičema, ki sta nas popeljala najprej na Kalemegdan s katerega obzidja je prelep pogled na sotočje Save in Donave ter na del mesta in nato na ogled vojne ga muzeja, potem pa na Dedinje k Titovi grobnici. Tu se je našim očem nudil prizor, ki mora človeka resnično prevzeti zaradi svoje veličasnosti. Na vseh dohodnih bulevarjih in ulicah je parkiranih na stotine in stotine avtobusov iz vseh krajev Jugoslavije, v več kilometrov dolgi človeški kači pa na tisoče in tisoče ljudi potrpežljivo čaka v počasnem premikanju tudi po šest, sedem in celo osem ur, da pridejo do grobnice. Mnogi so oblečeni v svoje narodne noše, stari borci imajo na prsih pripeta vojrta odlikovanja Ogromno je tudi mladine pa celo otrok v naročjih mater in očetov. Med množico slišiš jezike vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Povsod vlada vzoren red, nikjer ni nobenega prerivanja, pa čeprav ni nikjer kake posebne rediteljske službe. Ko pa se človeška reka približa vhodu z Užičke ulice v de dinjski rezidenčni park Titovega domovanja, že prej pritajeno govore-nje v trenutku zamre in skozi gaje parka se pomika kolona dva po dva v grobni tišini, ki se ob sami grob niči sredi cvetličnih gred od časa do časa prelije v pritajen jok. Dobesedno grobno tišino prekinja samo ščebet ptic in od časa do časa krčevit in jokajoč zategnjen krik sprehajajočih se pavov. Vračanje od grobnice po isti poti skozi gaje na Užičko ulico poteka spet v grobni tišini in šele na sami ulici izven obzidja parka množica spet zaživi, pa čeprav pod vtisom žalostnega srečanja z mrtvim vo diteljem, ki spi svoj zadnji sen pod belo marmornato gmoto sredi cve tja. Težko je popisati vse to doživetje, le sam vsak zase ga lahko polno dojema v svoji intimnosti. Našim potnikom na Titov grob seveda ni bilo treba čakati ure in ure v vrsti. Po zaslugi prijaznega posredovanja generalnega konzulata SFRJ v Trstu nam je bil omo gočen dostop v dedinjski rezidenc ni park naravnost iz Užičke ulice tako, da smo vključno z nekaj po Stanki zaradi prihajanja državniških delegacij, opravili obisk Tito vega groba v manj kot eni uri. Toda z največjo zanesljivostjo lahko trdim, da bi bili naši ljudje pripravljeni čakati v vrsti tudi ure in ure, saj jih je v Beograd vodila ena sama želja: postati za trenutek ob grobu človeka, ki so ga imeli radi ko je bil živ in ga imajo radi zdaj šport in rekreacija)). GOBARSKA SREČA V DEVINU Sinoči je tretja televizijska mreža oddajala prvi del oddaje o dolinski majenci. Oddaja spada v ciklus «In-torno a časa nostra* (Okrog domačih zidov), posebnost sinočnje oddaje pa je bila ta, da je šla v eter v celoti v slovenščini in z italijanskimi podnapisi. Prvo nadaljevanje je prikazalo začetne priprave dolinskih deklet in fantov ter postopen razvoj praznika oz. postavljanja mlaja. Končalo pa se je s pesmijo Eno drevce mi je zraslo v nedeljo zjutraj, ko mlaj končno zakraljuje sredi vasi in z napovedjo enkratne vesti, ki je prazniku dala neizbrisen pečat (Titova smrt). Oddajo «Majen-ca - jesta di maggio* so pripravili režiserka Lilla Cepak, Mirjam Koren in snemalec Sašo Ota. Cepakova je vseskozi imela v mislih, da bi ustvarila oddajo, ki bi na nekonvencionalen način govorila o pradavnem slovenskem običaju v Dolini, želela je, da bi pripoved tekla sproščeno in bi globinsko zajela pomen praznika in njegovega magičnega vpliva na domačine, ki ga s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo pripravljajo iz leta v leto, kljub vztrajnemu izumiranju starih izročil. Sporočilo Lilline oddaje je bilo plastično in sočno, tako nabito s Domenom, da ni potrebovalo komentarja. Zato so bili tudi podnapisi kar se da strnjeni in so vsebinsko dopolnjevali sliko. Oddaja ima svež in modem prijem, razčlenjena pa je na vse bistvene sestavine, ki predstavijo dolinsko majenco resnično kot enkraten ritual, globoko vsesan v podzavest Dolinčanov. K uspehu režiserkine zamisli je bistveno pripomoglo tudi ogromno snemalčevo delo. Sašo Ota je v kamero dobesedno posrkal vse, kar se mu je ponudilo v obiektiv. Toda njegovo snemanje ni bilo rutinsko, temveč ie vsak fotogram uresničil z nadihom in hvalevredno skrbjo, kar se v celotnem kontekstu oddaje krepko pozna. Drugi del oddaje bo na sporedu v sredo, 18. junija, ob 19.30, prav tako na tretji televizijski mreži, ki pokriva celotni prostor Furlanije • Julijske krajine. Zaključek tečaja za zidarje Petnajst fantov med 15 in 17 letom starosti je v teh dneh dokončalo zidarsko šolo (Scuola di qualifi-cazione operai edili di Trieste), ki jo upravljajo gradbeniki in sindikati stroke. Sprva je bilo vpisanih 32 študentov, vendar jih je samo 15 u- Pino Lasič, vnet gobar iz Sesljana, kaže svoj neobičajni »plen* spešno dokončalo tečaj. Ti se bodo Letošnje zimsko poletje z obilnim ............................................................................ dežjem gre marsikomu že krepko na živce... gobarjem pa v slast. Pino Lasič iz Sesljana je vnet gobar in potrpežljivo brska za velikankami. Včeraj mu je bila sreča naklonjena — v gozdičku v gričkih nad Devinom je našel tri zajetne njivni-ce, katere strokovnjaki imenujejo palliota arvensis. Največja med njimi ima pri klobuku dobrega pol metra v premeru in tehta 70 dkg, obe manjši pa nekaj manj kot poldrugi kilogram. Vendar, pravi Pino, to niso največji primerki v njegovi zbirki. Pred leti v Hrpeljah je našel tudi gobo njivnico, ki pa je bila še večjih dimenzij. kot dediči njegove oporoke. Preostali čas do večernega odhoda vlaka proti Ljubljani smo izkoristili še za ogled centra Sava v Novem Beogradu, za ogled Titovega muzeja na Dedinju in za skok na Avalo k mogočnemu Meštrovi-čevemu spomeniku neznanemu juna ju. Vrnili smo se trudni toda zado voljni in predvsem potrjeni v tem, kar smo sicer že vedeli: da je ob Titu in njegovi oporoki strnjena vsa Jugoslavija in vsi njeni ljudje. «lgre brez meja» sinoči v Portorožu Sinoči je bilo v Portorožu prav posebno živo in pisano, saj je ta turistični kraj na slovenski obali gostoval tekmovalce «Iger brez meja*. «lgre brez meja» so širom po Evropi zelo znane in priljubljene, v njih nastopajo predstavniki mest iz o-smih držav, in sicer iz Švice, Francije, ZR Nemčije, Portugalske, Velike Britanije, Italije, Belgije in Jugoslavije. Po podatkih, ki so jih posredovali napovedovalci in voditelji sinočnjih iger, naj bi le-te preko televizije spremljalo nad 200 milijonov gledalcev. Torej tudi lepa propaganda za Portorož, ki je vse tekmovalce zelo prisrčno in B0^0" ljubno sprejel. . Fantje in dekleta so se tudi krat pomerili v vrsti bolj ali nta1 duhovitih iger, ki so bile seae povezane z življenjem na obali, ziroma ob morju. Domačini so res lepo izkazali in osvojili k°nc . prvo mesto, čeprav so jim bili Pre, stavniki ostalih evropskih mest sl no za petami. Zmaga slovenska fantov in deklet pa je Povsem.*n. služena, saj so skozi celotno lelc vanje vodili in sedaj bodo za ” grado potovali na finalno tekmov nje v Belgijo. MlatTna iz Nabrežini gostovala na Proseku Mladinski krožek Devin - Jj. žina se je v ponedeljek P/cds občinstvu s Proseka in Konto . z igro, ki so jo sami člani nap1 . ln s°. i° P™* llemi v d£u;turne» kazali v Nabrežini. V domu na Proseku je bilo kar’ PT , ljudi, ki so navdušeno sledili '9 ‘ Pobudo za ta večer je dal ™Wa,. ski krožek Prosek - Kontovet, je tudi poskrbel za srečanje, k ga imeli člani obeh krožkov P® 1 ključeni predstavi. .....................................11,11,11 ■ SINOČI PO TRETJI TV.MREŽI SOČNA PREDSTA VITEV DOLINSKE MAJENCE Delavska menza pri Domju je prav zares dobrodošla Delavska menza v socialnem centru pri Domju, ki jo je aprila odprl DISPRAL, deluje s polno paro: dnevno pripravijo že kar tisoč o-brokov, povpraševanje pa še dalje narašča. Tako je naglasil ravnatelj DISPRAL Mario De Carli, ko je orisal dvomesečno delovanje menze predsedniku ustanove za industrijsko cono EZIT in predsedniku Delavskih zadrug, katerima gre tudi zasluga za pobudo. Povedal je tudi, da so iz številnih malih podjetij zaprosili za prevoz pripravljenih toplih jedi iz menze na delovišča. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO SPREHOD KOSMATINCA PO OPENSKIH ULICAH Težak kosmatinec medvedjega rodu si je za svoje sprehajališče — vede ah po naključju — izbral Opčine in opensko gmajno. Nekaj običajnega je, če nam naproti pride pes bernardinec, ki po «tonaži» ne zaostaja veliko za medvedjim mladičem, ali če nam prečka pot velik buldog s črnim gobcem in krvavimi očmi. Nenavadno pozornost, smeh, strah in presenečenje obenem pa vzbudi medved, ki se «prišeta» po Konkonelski ulici, povoha v Poletov krožek, pobrska po verandi, denimo Edija Križmana, nato pa odlomasti v otroško naselje, ko da bi vedel, da imajo otroci z medvedki največje veselje. Kulturen in miroljuben medved, seveda ne more prezreti prosvetnega doma in se vsaj za hip zadrži na njegovem dvorišču. Ker je žival splošno znana kot divja zverina, jo skušajo do zob oboroženi karabinjerji obkoliti in uloviti, a zverina ne renči in preti z vzpenjanjem na zadnje šape, temveč se hladnokrvno izmota iz pasti in jo u-bere na gmajno, kjer zabriše za sabo vsako sled. »Ni bil divji, so rekli Openci, bil je miren, nenapadalen in ljubek. Najbrž je ušel iz kletke nekega cirkusa, ki je pred dnevi potoval skozi opensko železniško postajo...» Vse to se je pripetilo predvčerajšnjim — včeraj pa medveda ni bilo na spregled. Naj brž ga je razočaralo opensko pod nebje ali začudenje Opencev samih, ko pa je vendarle čisto navaden medved in še miroljuben povrhu ... • Kulturni krožek Spazio - Utopia načrtuje v tekočem mesecu dve prireditvi, oziroma srečanji. Tako bo jutri ob 20.30 v Študentskem domu srečanje s predstavniki redakcij revij «Co:itroinformazione» in «A-narchismo*, v četrtek, 19. t.m., pa bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost predaval dr. Slobodan Drakulič z reške univerze o »Socializmu in samoupravljanju v Jugoslaviji*. lahko zaposlili v raznih podjetjih v Trstu in tudi v na njem delu jim bo šola nudila u ? sabljanje. in Tečaj je trajal osem mesecev^ program je obsegal tako teorij v praktične vaje, ki so Pot,^h(,iu. paviljonu razstavišča na Monte ^ Paviljon so preuredili v 8ra“?!a£|j. tako da so se bodoči zidarji P'’1. li na resnost in težave tega de vg Na začetku je bilo vpisanih nekaj deklet, ki pa so verjetn . radi težkega dela — tečaj °Pl5.flia Po izpitih priredi gradbena . na trgovinski zbornici zakljucn0 jte, reditev, med katero bo arh. Ra Orto nagradil najboljše gojene • polju voj- • Zaradi prekopa grobov na VI. pokopališča pri Sv. Ani so^ ci umrlih med 12. julijem 1970 iu 1. avgustom istega leta vablj-^^ bUeni. da se za prenos posmrtnih °sta uSta drugam javijo od 4. do 8. avg ^ pri čuvajnici pokopališča ali bi št. 427 tržaškega županstva- Resna poškodba mladega motociklista ^ Nesreče z motornimi kolesij kar naprej na dnevnem re^u\'ejne raj popoldne se je v bližini^ težje poškodoval 17-letni Manto cesti od bar iz Velikega Repna 151- movalnim motorjem vrste KTM 250 sta se po poljski cesti od proti Vejni peljala Mauro »s -e in 17-letni Edmondo Lalovich, sedel na zadnjem sedežu. Meč ^ njo sta silovito trčila v vozeči fiat 850, v katerem s® y. dele tri osebe, dekle, ki je čPjj-ji. ljalo avto, 17-ietni Maurizio gnoto in 17-letni Luca Velise1*.^ sopotnika. Udarec je bil tako m g da se je Marko Škabar resno ^ v dimlje, ostali potniki pa 7^. izmazali z udarci in podp^r^ga Vse so odpeljali z avtom R® ^ križa v tržaško glavno bolni? ^ kjer so jih obvezali in P*"f7g su mov, razen Škabarja, katerega se sprejeli na urološki oddelek, W ^ bo moral zdraviti dober nieseC„; Nesrečo so Opčin. Iraviti dober mes^g % [»pisali karabinje J Ženska hudo ranjena pri trčenju na križišču ^ Sinoči ob 21, uri se je s sVjriisi fiatom 127 peljal po Ul. CamP* -g, 25-letni Francesco Vitale ifjr Z njim v avtu sta bili še ses1* juna, stara 14 let in tašča, 48-letn v,sj coronata Venuto por. DilaPj’ j8, trije • iz Gorice, Ul. Della f Na križišču z Ul. SchiapParf)nžof Vitale iz še nepojasnjenih ra* v- trčil v avto A 112, ki ga j® S-ljala Manuela Skarabot i* u ‘ Pasquale 15. . . d> Trčenje je bilo tako ki' so Incoronato Venuto sprejel1 a 0jD rurški oddelek s pridržano pr®f jja-zaradi hudih notranjih poškooD’ nuela Skarabot se bo morala ^ viti mesec dni, Vitalejevo sfsl gu? so odpeljali v otroško bolnice lo, kjer bo ostala najmanj 1 ant, Lažje ranjen je bil tudi Vita«' . pj-a so ga samo obvezali in taK7.jšH pustili. Na kraj nesreče Je ^ karabinjerska izvidnica Ob težki izgubi mame M ^eV| Gregorič por. Pahor izrekaj« jje in Rudiju Pahor globoko j^U' Barbara in Mario Gregorič ra in Zorko Ščuka. jok* Odbor Sindikata slovensK® c gb tajništvo Trst izreku Živki M* s8 3 1 9 29 5 6 41 43 49 Volišče 6 Domjo 200 5 7 21 79 5 4 28 32 88 Vplišče 7 Pesek .36 3 0 i 4 0 2 12 52 15 Volišče 8 Mačkolje 212 8 2 9 6 0 1 35 124 Vokšče 9 Donijo 156 12 6 31 90 6 6 52 11 99 Volišče 10 Boljunec 214 ■ 7 , 1 12 12 1 4 68 58 38 Volišče 11 Dom" \ Volišče 1 170 9 0 12 43 3 2 36 32 68 REPENTABOR 206 30 1 27. 46 7 2 51 140 57 Volišče 1 ZGONIK 243 6 4 12 54 4 0 40 138 33 Volišče 2 179 0 1 14 23 -■ 1 2 41 74 18 Volišče 3 173 13 9 27 73 14 3 23 43 44 DF m - NAr :EŽ;NA Volišče 1 146 0 T 6 5 1 2 37 108 24 Volišče 2 136 27 9 13 43 3 4 52 32 57 Volišče 3 109 13 8 19 25 2 1 37 28 50 Volišče 4 165 19 6 23 110 3 5 55 47 87 Volišče 5 58 22 11 11 61 5 5 29 43 85 Volišče 6 121 2 1 10 7 0 2 12 89 20 Volišče 7 213 6 2 10 8 1 0 28 94 9 Volišče 8 159 16 6 11 25 2 2 42 1(11 38 Volišče 9 160 15 10 16 61 2 3 38 42 230 Volišče 10 93 33 15 36 108 7 4 57 50 114 Volišče 11 38 22 6 19 95 11 4 17 6 196 Volišče 12 51 28 7 26 99 6 6 25 2 223 Volišče 13 130 19 14 7, 48 ■ 5 6 62 35 89 Volišče 14 82 34 17 18 91 10 3 23 45 91 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Tedenska oddaja o knjigah 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar 17.00 Družina Mezilcvih - risanke 17.25 Mama na štiri kolesa - TV film 17.50 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro - risanka 18.00 Šolska vzgoja: Skrivnost velikih želv 18.30 Dama iz Monsoreaua - 1. del TV nadaljevanke 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Sedem in pol, nagradno tekmovanje, ki ga vodi Claudio Lippi 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 dnevnik; 20.45 Iz evrovizije: Nogomet: Grčija - Holandska 22.20 Bert D’Angelo superstar -TV film - Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Biologija in okolje - Streha Alp - 1. del 14.00 Potovanje okrog sveta v 80 dneh - risani film 16.00 Waterpcolo 16.45 Iz evrovizije: Otvoritev nogometnih tekem za evropski pokal 1930 17.40 Nogomet: Češkoslovaška - Nemčija 19.30 Kako se hrani medvedka - risanke . . Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Iz evrovizije: Igre brez meja 1980 22.15 «Ritratti di citta* - Genova 23.C0 «Dottori in allegria* - TV film - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Mentcne - citta di frentiera 20.00 Olimpijski rekordi 20.05 Romantična avantura 21.25 Razprava 22.10 Olimpijski rekordi 22.50 Nogomet: Češkoslovaška - Nemčija 00.20 Nogomet: Grčija - Holandska JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.20 Poročila 17.25 Pikija boli zob, otroška nad. 17.40 Rim: Nogomet ČSSR - ZRN 19.45 Obzornik 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.28 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 21.00 Napačni človek, film 22.50 V znamenju 23.15 Za lahko neč: Radijski pi halni kvintet Koper 17.55 Nogomet: ČSSR - ZRN 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV dnevnik 21.00 Onkraj Edena, film 22.30 Nogomet: Grčija - Holandija Zagreb 16.00 Otroška oddaja 16.30 Rim: Slovesna otvoritev ev ropskega nogometnega pr venstva 17.35 Rim: nogomet ČSSR - ZRN 19.35 Risanka 19.45 Amaterji 21.00 Neapelj: nogomet: Grčija - Nizozemska 22.40 Glasbena oddaja ŠVICA 19.30 Program za najmlajše 19.35 Program za otroke 20.05 Nogomet 22.30 Argumenti 23.30 Musicalmente TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: «Mal’položi dar domu na oltar*, poslanstvo Ciril - Metodove šole; 9.G'0 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Umetnost dobre- kuhinje; 12.00 «Pod Matajurjan*, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: «Naša pomlad 1980»; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Tess iz rodovine D’Urtervillovih — Čista ženska*. 4. del; 15.00 Glasbeni popoldan za,mladino: In spet rOčKr Pačm^flSŠttiJVriNo^ ve plošče na dorhačetn trgii: Jazz na kon< šem prostoru: Mi in gl Izvajalci; Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev); Kulturne rubrike naših časopisov; Slovenska književnost v Italiji; Naši pevci. KOPER (Italijanski programi 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, J3.30, 14.39, 15.30, 16,30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročim; 8.00 - 9.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.GO Štirje koraki; 9.15 Poje Miilie Jackson in isaac Ha-yes; 9,32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.32 Glasbeni program; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Flash in glasba; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.C0 Lucianovi dop,sniki; 14 33 Zbrani za vas; 15.15 Mala diskoteka; 15 33 Telestart; 15.45 Z nami je...; 16 00 Kje naj se ustavimo; 10.45 Dalmacija in njene pesmi; 17.32 Crash; 18.00 Lestvica plesne glasbe; 18.32 Muratti mušic; 19.15 Ansambel Peter Ham-milton; 19.32 Veliki mojstri: Jože Falont; 20.15 Glasba. KOPER iSiove..skl piogram) 7.30, 8.25, 14 30, 15 30, 17.30 Po ročiia; 7.00 8.30 Glasba za do bro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kino -spored; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Zapojmo pesem — rpored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Pri slovenskih skladateljih; 15.37 Glasbeni notes, objave; 16.00 Do godki in odmevi; 16.30 Glasba'p° željah- 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888; 17.45 Reklame in zabavna glasba; RADIO 1 6.00, 7.00, 8.GO, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 6.00 - 9.02 Giasbeno prebujanje; 9.02 Radio anch’io; 11.03 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija: 13.30 Ul. Asiago ten-da; 14.03 Toscanini: 14.30 Disto-teca; 15.03 Rally; 15.25 Errepi R 17.03 Patchwork; 17.30 Nogomet; 19.50 Radio 1 jazz; 20.25 Radijska drama; 21.03 It’s only Rolling Stones; 21.30 Check - up; 22.00 Trideset let lirike; 22.30 Evropa z nami. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci: 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.45 Radijski pevci pred mikrofonom MPZ. dir.: Janez Kuhar; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine: 11.05- 12.35 Rezervirano za; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Danes ob trinajstih — Tz naših krajev -g Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in zabavna giasba; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15 25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba: 17.00 «Loto vrtiljak*: 18.00 Studio ob 17.00: 19.00 Zborovska giasba v prostoru in času «Uglasbene pesmi Srečka K°; soveia*; 19.15 Naš gost; 19.30 KaJ radi poslušajo 19.55 Minute za EP: . 20.25 Obvestila in zabavna glas. ba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z...; 21.00 Koncert za besedo - Morje: 21.25 Cesar Frančk: Sonata za viotončeio in klavir v A-duru (Heinrich Schiff - violon-če’o, Aci Bertoncelj - klavir); 22.05 Jules Massenet: Odlomki *z opere «Don Kihot*: 23.15 Informativna oddala v nemščini in angleščini; 23 25 Iz naših sporedov: 23 30 Revija slovenskih pevcev za bavne glasbe; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Jazz pred polnočjo Utrinki *Se A K’ iz življenja svetoivanskih 7. mandrjarjev Pozneje si jo je na zvit način prilastila tržaška občina, naši ljudje pa so bili prenaivni, da bi se znali upreti. Gmajna je bila torej, ba kateri je rasla revna trava, bodičje in koprive. Na njej se je pasla navadno suha siva kravica, last neke vdove domačinke. Tu pa tam so pasli kozo otroci avstrijskega železničarja ali policaja. Te družine so bile slovenske in njihovi otroci so bili naši sošolci, s katerimi smo se dobro razumeli in skupno igrali na gmajni. Prav na koncu te gmajne je ob zidu neke vile, kjer je raslo največ kopriv, pelina, ščavja in bodičevja, pasel suh črn možiček svojo še bolj suho kozo. Ko smo se otroci vračali iz šolo in razigrano skakali po gmajni, smo se mnogokrat u-stavili in obkrožili tega možička. Buljili smo v njega m v njegovo kozo. Ta je požrla vse, kar ji je prišlo v gobec, on pa )e obiral rumeno cvetje bodičevja, ga dajal v usta in jedel. Kdaj pa kdaj je rekel besedo, ki je nismo razumeli. Otroci so pravili, da živi v baraki, ki si jo je sam postavil tam na «črni cesti« na zapuščenem zemljišču. Mami sem povedala o možu in njegovi kozi in kaj jesta on in njegova koza in sploh, kako je mogoče jesti kaj takega! Rekla je, da je mož prišel iz južne Italije, kjer ljudje nimajo ne dela ne jela in še pristavila «Vi, otroci, pa pustite reveža pri miru«! Poznali smo še drugo «mižer’jo» v naši soseščini. Tudi ta je bil prišlek iz kraljevine. Bil je sicer mlajši, a prav tako droben in črn. Vzel je v najem majhen prostorček z vhodom na cesto. Na zid je obesil oguljeno o-gledalo, pod njega postavil mizico z brivskim priborom in kar je nujno spadalo v brivnico. To je bil brivski salon, ki je imel še par stolic in omarico. To je bila vsa oprema, ki mu je služila za delo, za spalnico in prav gotovo tudi za kuhinjo, ker ni zahajal v gostilne na hrano. Družil se ni z nikomer. Moral je živeti zelo skromno, ker so se naši možje brili sami. Tu pa tam je ostrigel grivo domačemu nonotu, ostrigel malo lepše naše očete, postrigel po modi brke učitelju ali slično. Denarja si prav gotovo ni nabral pri svojem delu. Ko so ljudje modrovali c njem, so navadno rekli: «Od čega živi, reva mižerna?«. Poznali smo tudi sladoledarje, ki so prihajali sezom slco s svojimi vozički preko meje iz Furlanije. Največkrat so prodajali nam otrokom za pol ali en «soud» sladoleda. V zimi so prihajali tudi prodajalci pečenega kostanja, ki so ga kar sproti pekli na ulici. Mnogokrat smo čuli tudi glas »pettorali, pettorali caldi«. To so bile kuhane hruške nabodene na paličico, ki so jih nosili okoli možje X velikih loncih, ki so jih imeli obešene na rami. Naši preprosti ljudje so poznali samo to Italijo La’ zato so se je bali. Tako se je za nas tržaške Slovence začela nova doba, ki se je vlekla leta in leta. Bila je doba žalosti, trpljenja, preganjanj, ponižanj, leta groze pa tudi uporov in borbe. Y tem času je začasna kasarna ostala za stalno in se širila, v njej je izginil še «Bonomovec», ki je bil del svetoivanske zgodovine. Kasarna je požrla to veliko mandr-jo zelenjave, ki je bila nekoč last plemenite tržaške družine Bonomo. Tu so imeli za časa naših pradedov in dedov domačini za viljo sv. Ivana vsako leto semenj pod ogromnimi kostanji pred staro hišo. Na ta dan je stari gospod Bonomo prišel iz mesta, da prisostvuje prazniku in občudujoč naše žene v njihovih prelepih narodnih nošah — na vrh pokrite — se je pogovarjal z domačini v slovenščini, tako je pravila nona. Kasarna je tako ostala in se širila, mi pa smo dan za dnem poslušali vežbanje in petje, ki se je iz leta.v leto Spreminjalo. Od italijanske himne do «Giovinezze ...», od •Roma rivendica lTmpero« do -Faccetta nera...» ob zavzetju Etiopie, ali kot so takrat rekli Abisinije. Takrat so tudi v vsakem kinu prikazovali pred glavnim filmom kratkometražni film -Luče«, da smo gledali zmagoviti pohod fašističnih hord v Etiopiji na skoraj golo in neoboroženo ljudstvo. Šli so na njih s tanki in metalci plamenov. Zamižala sem, da nisem gledala med nizkim grmičjem gorečih bakelj, ki so bežale. Dočakali pa smo vendarle dan, da je Impero propadel, nato še duce in fašizem. Koliko naivnega veselja je bilo v nas tisti večer, ko smo čuli, da je fašizem propadel. A zelo kratko je bilo naše veselje. Po zidovih so še vedno z velikimi črkami opozarjali in grozili »taci, il nemico ti ascolta«, »combattere e obbedire« in drugi slični. Res nismo več poslušali navdušujočih govorov «com-battenti del cielo, delia terra e del rnare.,.« a smo se vendarle dobro zavedali, da vojna še ni končana, samo gospodarji so se menjali. Nekega dne čujemo iz vojašnice glasno govorico id nato kričanje. Kaj je to? Po oknih so se vesih vojaki *d gledali gor proti cesti, ki se vije z Opčin proti sredi' šču. Še mi se ozremo in zagledamo kolono nemške vojsk0, ki se je pomikala s tanki in kamioni proti Trstu. Gledali smo in se tudi spraševali, kaj nam bodo od1 prinesli. Vojašnico pri cerkvi so oficirji že prej zapustili, v°ia' ki pa so se razbežali. V tej pa je vojaška komanda za'v tevala, da ostane vse po starem, zato da se obdrži d*' sciplina. Tako so naslednjega dne pravili mladi oficiri*1 obupani nad tem, da so njihovi vojaki ostali v pasti. Vojaštvo je tako čakalo in ko so zagledali Nemc®> so spoznali svojo usodo. Gledali so in komentirali, k®f začne nekdo na oknu na ves glas prepevati «vincere, vid' ceremo in cielo in terra in mare...». Razlegalo se je k° »memento mori«, da nas je stisnilo pri srcu. Si ostal živ ti neznani vojak? Nato so Nerpci brez odpora zasedli kasarno. Na glaV' nem vhodu je stražil mlad Nemec s puško na rami >n konec je bilo italijanske vojske. Italijanske vojake so P0' zneje strpali v živinske vagone in jih poslali v Reich. V drugo vojašnico pri cerkvi so pozneje prišli drug zavezniki Nemcev, domobranci iz vse Slovenije. Z nji111 nismo imeli stikov, kot da bi ne imeli skupnega jezik8, četudi je tu pa tam kdo od njih zbežal k partizano!*1' Prinesli pa so nam po tolikih letih molčečnosti neko d1® ščevalno zadoščenje. Preko njih zvočnikov se je dan z* dnem razlegala, po vsem Sv. Ivanu slovenska pesem, k* 1® dolga leta nismo čuli, ker je nismo smeli ne prepevati °e poslušati in fašisti se niso upali temu protiviti. ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. junija 1980 NOGOMET OD DANES DO 22. JUNIJA V ITALIJI 6. EP Danes začetek z dvema tekmama V otvoritvenem srečanju med ČSSR in ZRN je pričakovati ogorčen boj - Nizozemci favoriti v tekmi z Grki - Obe srečanji bosta po TV - Jutri «krstni nastop» Italije ®esto evropsko nogometno % ,, y°’ .ki bo od danes do 22. ju->j D . .sbrih italijanskih mestih, se danes z dvema tekma-'Orčija ~ ’n Nizozemska ^veliko športno manifestacijo že vse nared in tudi «no-Nffi^ca* je med italijanski-fc y j^lji nogometa dokaj nara-l^n-^ko je namreč pričakova-:'i UL^vsern za današnjo otvoritve-med ČSSR in ZRN, to za-k v Pa gotovo bo doseglo vili j*0 .bosta jutri v Milanu Italija k) odigrali svojo prvo tek-84 tem EP. OB 17.45 V RIMU ČSSR-ZRN je pred štirimi leti konča-j^0Psko nogometno prvenstvo s finalno tekmo med *lo j C^SR, se bo tako danes pri-.Ponovnim srečanjem med isti-mečema tudi letošnje EP v Hj k iskrna bo ob 17.45 (prenos v o .2) na olimpijskem stadio-ummu. :iljj °bP°nemška reprezentanca, ki l El,Za '-‘nega od glavnih, če ne Cetje Vnega favorita prvenstva, je iljj. Postave, ki jo je imela pred W n v Jugoslaviji, znatno k 2Rkt sv°j° izbrano vrsto. Tre-KN Jupp Dervvall meni, da ^ORED EP 11. JUNIJA * Rimu, 17.45: ČSSR - ZRN ij^omk Michelotti, Italija). ^Neaplju, 20.30: Grčija - Ni-vj^mska (sodnik: Prokop, ,, Dft). TV 1. fta. 12. JUNIJA furinu, 17.45: Belgija - An-(sodnik: Aldiner, ZRN). Milanu, 20.30: Španija - Ita-15® (sodnik: Palotai, Madžar- ska). tv Ni-Wurtz, V :-A, 14. JUNIJA "Neaplju, 17.45: ZRN timska (sodnik: racija) TV 1. ■ Himu, 20.30: ČSSR - Grči-hodnik: Portridge, Angli- TV 2. V^LJA, 15. JUNIJA . Milanu, 17.45: Španija-Bel->® (sodnik: Corver, Nizo-?mska). TV 1. »..‘Urinu, 20.30: Italija - An-»Ja (sodnik: Rainea, Romu->). TV 2. V .F:K, 17. JUNIJA 'Milanu, 17.45: ČSSR fe^ka (sodnik: v\,TV 2. / mu, 20.30: ZRN - Gr (sodnik: McGimlay, škot- C ' TV T V ®A, 18. JUNIJA "faplju, 17.45: Španija • Linemayr, Nizo-Ok, Turči- (sodnik V ltr,ja). TV 2. Riif1 mu. 20-30: Italija nei b», (sodnik: Garrido, Portu Bel TV 1. V°JA, 21. JUNIJA 3 ™eaPlju, 20.30: finale za ' Mesto. TV 1. VDrFjA, 22. JUNIJA h, R‘mi esto. TV 2. umu, 2030: finale za 1. >Hk\dutl te 'AJ v ~w' I < IltlIKSI IVJlIllUi , IU ^ g 0 kaj zavidati starim juna 1 M»ckembauerju, Gerdu Miille-jo ^erju itd. Zaradi moči, ki rt r»ka?ali prav ti mladi igral ,V|j ^ib klubskih prvenstvih v C'l n 10 uener Derwall verjetno i R,a ,rezervni klopi tudi slav-nbofa. Reprezentanti ZRN Schuma-Diclz; Briegel, Karl e, -er, Cullmann; Slielike, poster, Allofs, Mullcr, Rum Jta. POSTAVI S; I?NA NEMČIJA: rt |p Z' N v"su> V"" WVE: K:.J|urkemik. ( H- «.er. Kozak, Pancnka, Gaj- i-7pr> nv' Neh,Mla-V|j!?VE: Scman, Vojaček, Fia-*C’ Berger. : Mi,h,,,"“i (Balija). ^H,»SKa SODNIKA: Lattanzi Junghans, Zlmmer-Magath, Hnihesch. —iKA: Netnllcka; Jurkemik, Ondrus. Goegh; areseo A svojo , avhem prepričani v v uvodni tekmi proti ČS .»in ' nadaljnjih tekmah tega rtk *a prvenstva. l Hrva!0Va.ška oz. sedanji evrop-ie ekipa, ki jo že vsi ’ Saj je z razliko od ZRN ohranila v glavnem vse igralce, ki so zanjo igrali že pred štirimi leti. Moč te reprezentance pa je zato predvsem v veliki izkušenosti nekaterih igralcev, kot so Ondruš, Mas-ny, Panenka, Nehoda in še predvsem v dobri atletski pripravi ekipe. Zadnja vest o poškodbi na treningu najmočnejšega češkega napadalca Nehode, pa je postavila v škripce trenerja Josefa Venglosa, saj bo takega napadalca, ki je znan kot zelo učinkovit, težko zamenjati. Tekma bo vsekakor izredno zanimiva in napeta, saj bo praktično «povratno srečanje* iz Beograda. Torej tekma res vredna odprtja e-vropskega nogometnega prvenstva. OB 20.30 V NEAPLJU Grčija-Nizozemska Druga tekma bo v Neaplju med Grčijo in Nizozemsko ob 20.30 (prenos po TVI). Nizozemci so v tem srečanju nesporni favoriti. Grški tisk kot tudi grški trener in igralci so pa mnenja, da njihova reprezentanca ne bo igrala podrejene vloge. Ta njihov optimizem gre pripisati predvsem dobri pripravi grških nogometašev pod vodstvom trenerja Panaguliasa in presenetljivi zmagi Grčije v kva- POSTAVI NIZOZEMSKA: Schrijvers; Wijn-stekers, Hovenkamp, Krol, Van de Korput, Stevens, Vreijsen, Van de Kerkhof, Kist, Haan, R. Van de Kerkhof. REZERVE: Doesburg, Zondervan, Poortvliet, Nanninga, Koster. GRČIJA: Konstantinou; Kirastas, Iosifidis, Kapsis, Firos, Terzanidis, Ardizoglu, Livathinos, Kosstikos, Kuis, Mavros. REZERVE: Pupakis, Gunaris, Ga-lakos, Xanthopulos, Anastopulos. SODNIK: Prokop (NDR) STRANSKA SODNIKA: Kirschene, Hermann lifikacijah proti Bolgariji in Sovjetski zvezi. Največja upa te grške reprezentance sta, po mnenju vseh, napadalca Mavros in Galakos. Nizozemska je prava nogometna velesila, saj je bila v zadnjih letih vedno prisotna na vseh najvažnejših evror-’ -,i in svetovnih prvenstvih. Ni pa osvojila še nobenega naslova. Na tem EP ima torej možnost, da se oddolži svojim navijačem in da končno pokaže svojo pravo moč, V prvi tekmi ne bo verjetno igral napadalec Rep. Ta si je namreč poškodoval gleženj. Trener Zwartkruis bo Repa verjetno zamenjal z mladim Vrejsenom. Ostali igralci, med katerimi Krol, brata Van de Kerkof in Cruiyffov naslednik Kist verjetno r.2 bodo zatajili pričakovanj in bodo gotovo pripomogli k temu, da bo Nizozemska igrala eno vidnejših vlog v tem evropskem prvenstvu. KOŠARKA JUTRI V DOLINI OB 20. URI Svetovni prvaki med nami Za ekshibicijski nastop jugoslovanskih košarkarskih reprezentantov vlada veliko zanimanje ■ Ob 18. uri predtekma mladih (Konto vel-Bor) Chiappella dal ostavko PIZA — Trener italijanskega dru-goligaša Piše Beppe Chiappella je dal ostavko. Kičanovič, Dalipagič, čosič, Deli-bašič. . . slavna imena po vsem svetu. Košarkarji, ki so priborili Jugoslaviji vse mogoče naslove. Generacija košarkarjev, ki med amaterji verjetno nima enakovrednih nasprotnikov. Združenju slovenskih društev v I-taliji je torej uspelo prirediti pri nas ekshibicijsko srečanje teh velikih košarkarskih asov, ki nas bodo jutri v Dolina s pričetkom ob 20. uri navduševali s svojim velikim košarkarskim znanjem, s svojo iznajdljivostjo, z duhovitostjo. Nedvomno bo to za zamejski šport edinstveni dogodek v tej sezoni, prava poslastica za vse ljubitelje košarke in športa sploh. Kako bo nastopila jugoslovanska reprezentanca v Dolini? Zvezni trener Ranko Žeravica ima na pripravah v Sežani na razpolago 16 i-gralcev, poleg tega se v Sežani pripravlja tudi mlada jugoslovanska reprezentanca. V Dolini bodo tako nastopili vsi člani in štirje najboljši mladinci, skupno 20 košarkarjev, ki jih bosta trenerja Žeravica in pomočnik Djerdja razdelila v dve sku- Jadralni šport je eden izmed tistih, ki je nam Primorcem najbližji, saj je morje element, ob katerem živimo že stoletja in nam ni predstavljalo le značilnosti področja, ampak tudi pogostoma eksistenčno osnovo. Zato je razumljivo, da nam je morje tudi kot predmet športnega udejstvovanja zelo blizu. Zamejski Slovenci imamo danes dve društvi, ki se ukvarjata s pomorskimi športi. Čupa deluje v Se-sljanu in ima v svojih vrstah predvsem «starejše» tekmovalce, barkov-ljanska Sirena, ki ima v svojih vrstah ljubitelje morja predvsem iz Trsta, pa se posveča trenutno v glavnem najmlajšim. Sirena je tako letos, v sodelovanju s Športno šolo Trst, priredila jadralni tečaj za osnovnošolce, da bi ta šport razširila med našimi najmlajšima športniki, čeprav je na prvi ‘pogled videti, da je jadranje za osnovnošolsko mladino nevarna disciplina, saj se starši gotovo boje, da bi se čoln prevrnil in bi se mladi jadralec daleč od obale znašel v vodi, v resnici ni tako in čeprav je po svetu jadranje za osnovnošol- iiiiiiiiii ii iiiiiimiir mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m iiiiiiui,uiiiiimiiiiiiiiiiiiiimii,um n,muimtmnmmMnHmiimimimunmuMuuimmmmmimtnunHinutHii Zahodnonemška nogometna reprezentanta Dietz in Schumacher OB TECAJII IPK SIRENA V BARKOVLJAH Jadranje je zdrav in prijeten šport Priporočljiv je tudi z ekološkega stališča ce izredno razširjeno, praktično nesreč ni. Organizatorji treningov in tekmovanj za najmlajše jadralce namreč vedno poskrbijo za vse varnostne ukrepe. Če vreme količkaj slabo kaže, «flota» sploh ne izpluje, čolni se nikoli ne oddaljijo daleč od obale, ob jadrnicah je vedno prisoten motorni čoln, ki lahko takoj posreduje, jadralci imajo obvezno rešilne jopiče in predvsem lahko stopi v čoln le tisti, ki zna dovolj do- KOŠARKA V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE K0NT0VEL NI BIL KOS DON B0SCU Kljub močnemu odporu mlado slovensko moštvo ostalo praznih rok Don Bosco — Kontovel 106:73 (50:29) KONTOVEL: Ban 35, Marjan Per-tot 8, Perini 12, Sedmak, Aleksej Pertot 6, Daneu 2, Prašelj 10. SODNIKA: Alegretto in Tamaro. Naraščajniška postava Kontovela, okrepljena s tremi mladinci, ni bila kos bolj veščim nasprotnikom, ki so že v prvi minuti povzeli pobudo v svoje roke in tako tudi prvi prišli v vodstvo. Prednost domačinov je stalno naraščala, ob koncu polčasa pa je znašala obilnih 21 košev. Upi Kontovelcev, da bi zmagali, so na ta način že po prvih 20 minutah splavali po vodi. Kljub temu so se naši fantje tudi v nadaljevanju pogumno bori’! proti boljši in višji domači ekipi. H. L. A SKUPINA IZIDI 15. IN 16. KOLA Bor SGT 82:112 Servolana A - Bor A 107:75 Don Bosco B - Jadran 82:70 Gre en Star S. Azzurra B 55:115 Jadran - Bor B n.o. CGI - Don Bosco B 50:73 Servolana A - SGT n.o. Bor A - Green Star n.o. LESTVICA Don Bosco B 28, SGT 24, CGI 20, Servolana A 14, Jadran 12, Stella Azzurra B 10, Bor B 8, Bor A 4, Green Star 0. PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Stella Azzurra B; Jadran - Servolana A (14.6. ob 17.30 v Dolini); Bor A CGI (14 6. ob 18.00 na stadionu «1. maj»); Green Star - Bor B (14.6. ob 20.15 v Ul. della Valle). Počitek: SGT. B SKUPINA UDI 15 IN 16. KOLA D. Bosco A S Azzurra A 101:58 Polet - Barcolana 66:65 Servolana B Bor C 94:58 D. Bosco A Kontovel 106:73 Barcolana Servolanr B 66:74 Hurlingham - Polet n.o. Stella Azzurra - La Tal pa <*3:53 LESTVICA Hurlingham 26, Don Bosco A 22, Servolana B 18, Kontovel in Polet 16, Barcolana 12, La Talpa 10, Bor C 4, Stella Azzurra A 2. PRIHODNJE KOLO Don Bosco A Bor C (14.6. ob 21.00 v Ul. dellTstria); Kontovel Barcolana (15.6. ob 9.30 na Konto-velu); Polet - Stella Azzurra A (15. 6. ob 11.00 na Opčinah); Servolana B - La Talpa. Počitek: Hurlingham. Bor A — Green Star Danes bo ob 20.30 na sporedu zaostala tekma prvenstva prve divizije med Borom A in Green Starom A. V tem srečanju so naši predstavniki favoriti. TURNIR «BIASI» (DEČKI) Ferroviarlo — Bor 76:62 (41:29) BOR: Vascotto 1 (1:3), Jagodic (0:3), Zaccaria, Gulič 33 (3:4) Tav- V ORGANIZACIJI ŠZ BOR Pravilnik košarkarskega turnirja veteranov L Turnir organizira ŠZ Bor in bo na sporedu od 23 do 27. junija. 2. Na turnirju lahko nastopajo igralci, ki v minuli sezoni niso nastopali v nobenem prvenstvu, oz. so nastopali le v prvenstvu 1 divizije. Nastopajo lahko le člani, t.j. igralci rojeni v letu 1960 in starejši. 3. Vsako ekipo mora sestavljati vsaj sedem igralcev; na tekmah mora biti prisotnih vsaj pet igralcev. 4. Vsaka ekipa mora imeti sodnike in narediti zapisnike, kot bodo to določali organizatorji. 5. V vsem drugem veljajo sploš na pravila italijanske ko šarkarske zveze. 6. Ekipe se morajo prijaviti najkasneje do 16. junija na uradu ZSŠD1 (tel 767304) vsak dan od 9.00 do 13.00 ali neposredno organizator jem. čar 4, Civardi, De Carli 11 (1:6), Tremul 4 (0:4), Volk 9 (1:3), Jogan V drugi tekmi turnirja «Biasix>, ki ga organizira Saba za kategorijo dečkov, so borovci klon li proti Fer- roviariu; vsekakor pa lahko trdimo, ....................... da so z igrišča odšli z dvignjejol polago prijavnice. glavo. Z okrnjeno postavo, ki jo je sicer močno ojačil Gulič (33 točk), so pokazali namreč solidno igro v obrambi. Precej dobro pa so igrali tudi v napadu. Cesto so uspešno izvajali tudi protinapad. Edina šibka točka je bil le skok pod košema, kjer je bilo jasno občutiti odsotnost Bradassija. No, fantje so se kljub temu izkazali in z nekoliko srečnejšo roko bi lahko tudi zmagali. Vsekakor pa ne gre pozabiti na dejstvo, da taki turnirji dajo predvsem možnost, da se vsi izkažejo. Prav zato pa lov za rezultatom ni potreben. V vrstah «plavih» je tokrat treba še zabeležiti p-vrat ek na košarkarsko igrišče Volka, ki je po večmesečni poškodbi končno le zaigral in to solidno. Meko AUSTIN — Mladi in povsem neznani skakalec v višino Jeff Woodard je izenačil državni rekord v skoku v višino z 232 cm. Prejšnji rekord ZDA je držal Dwight Stones. Mladi, komaj 22-Ietni Woodard je imei najboljši dosežek 222 cm, kar pomeni, da je izboljšal osebni rekord kar za deset centimetrov Naskakoval je celo novo svetovno znamko 236, toda ni uspel. Med ostalimi rezultati naj omenimo 48”87 David Leeja na 400 m z ovirami, kar je najboljši izid na svetu. Greg Foster je pretekel 110 m z ovirami v 13”42, Paige 800 m v 1’45"81, Jacksom 3000 m z zaprekami v 8’22"81. # # * Na atletskem ekipnem tekmova-, nju je dosegel daleč najboljši rezultat svetovni rekorde- Pietro Men-nea, ki je pretekel 200 m v 20”43, kar pomeni, da je za OI odlično pripravljen. Delovanje ZSŠDI Tečaj ga vaditeljice otroške telovadbe ZSŠDI seznanja slovenska zamejska športna društva, da bo od 24. julija do 6. avgusta v Mozirju tečaj za vaditelje telovadbe s predšolskimi otroki] ki ga prireja Partizan Slovenije. Rok za prijavo zapade v ponedeljek, 16 junija. Vsa pojasnila nudi tajništvo ZSŠDI, kjer so tudi na raz V ponedeljek, 16. t.m., se bo začel tečaj jadranja v razredu «optimist», ki ga prireja TPK Sirena, v sodelovanju s Športno šolo. S tem tečajem, bo klub skušal navdušiti za jadralni šport čimvečje število otrok in jim dati teoretične in praktične o-snove jadranja. Tččaj' je na-menjen letnikom 1969, 1970 in 1971, vendar ne bo društvo gledalo preveč strogo na to omejitev in se lahko prijavi še kdo drugi, ki ga jadranje veseli. Tečaj bodo vodili člani glavnega odbora, jadralce pa bodo trenirali Vlado Barborič iz izolske *Burje», Ivan Krivec in Tatjana Antončič iz koprskega «Jadra», tako da bo res strokovno na primerni ravni, saj so ti trenerji vzgojili že marsikaterega prvaka v razredu ropti-mist», tudi v mednarodnem merilu. Tečajniki bodo razvrščeni v skupine in bodo vadili teden dni, od ponedeljka do sobote, ali dopoldne od 7.00 - 14.00, ali popoldne od 14.30 do 18.30, v nedeljo pa bo zaključna regata. Najboljši bodo imeli možnost, da bodo po zaključku tečaja, ki bo predvidoma trajal tri tedne, nastopali na regatah, ki se jih bo društvo udeležilo, vsem pa, ki bodo čutili veselje do jadranja, bodo po močeh društva skušali dati možnost, da nadaljujejo s tem športom. Cena tečaja je 10.000 lir, vpisovanje pa v četrtek, 12. t.m. od 19. do 20.30, in v nedeljo, 15. t.m. od 10. do 12. ure v prostorih PD Barkovlje, Ulica Cerreto 12. pini. »Verjetno bomo igrali stari proti mladim», nam je dejal Žeravica. Torej jutrišnje srečanje ne bo le ekshibicijski nastop «plavih», za marsikaterega košarkarja bo to tudi zelo lepa priložnost, da z dobro igro dobi »zaupanje* zveznega trenerja in si pribori mesto v reprezentanci. Naj še omenimo, da bosta ekshibicijsko srečanje «plavih» sodila Novogoričana Prinčič in Lazič. bro plavati. Ob vseh teh varnostnih ukrepih so nezgode res skoraj nemogoče. Če smo ugotovili, da je jadranje za najmlajše eden izmed najbolj varnih športov sploh, pa moramo še dodati, da je tudi med najbolj zdravimi. Čeprav se otroci na videz le malo gibajo, pa le ni povsem tako. Mladi jadralci morajo namreč svoja plovila sami pripraviti in sploviti ter zopet spraviti iz morja, ter jih nato zopet urediti, pri čemer se še kar «razmigajo», poleg tega pa so med vožnjo na čistem zraku in v tišini, ki vsekakor blagodejno deluje na živčni sistem v svetu, kjer je hrup okolja v katerem živimo, pogosto že na meji zdravja. Pobudo TPK Sirena za naše mestne otroke lahko zato le pozdravimo in si želimo, da bi skozi te tečaje dobili čim več mladih jadralcev. NOGOMET Marchesi trener Napolija NEAPELJ — Rino Marchesi je novi trener italijanskega prvoligaša Napolija. Marchesi je prej trenira) Avellino. Napoli je ž. pred koncem prvenstva ostal brpz trenerja. Vinicio je namreč dal ostavko in njegovo mesto je začasno prevzel Sormani. » • • Baroti trener Benfice LIZBONA — Madžar Lajos Baroti, 66 let, je postal trener portugalskega prvoligaša Benfice in je v tem klubu zamenjal Maria Wilso-na, ki se bo odslej izključno ukvarjal s portugalsko reprezentanco. K... Mirza Delibašič V predtekmi se bosta ob 18. uri spoprijeli mladinski vrsti Kontovela in Bora (košarkarji letnikov 1967 in mlajši). 1:3 (1:0) Furlan (v d.p. NOGOMET Kras — Jadran KRAS: Skupek, _________ Sergij Budin), Lučiano Milič, Miloš' Budin, Živec, Rado Milič, Ladi Budin, Bruno Milič, Romania (v d.p. Vesnaver), Ivan Budin (Rebula), Kralj (v d.p. Marušič). JADRAN: Čuk, D. Verginella, V. Sosič, E. Daneu, D. Žužič (d.p. S. Štoka), B. Vitez, Ferluga (d.p. I. Starc), K. Starc, M. Vitez, A. Sosič, M. Ban. STRELCI: v 25. min. p.p. Budin, v 22. in 28. d.p. Valter Sosič, v 39. d.p. Ivo Starc. V soboto popoldne sta se na re-penskem pravokotniku pomerili v prijateljskem srečanju nogometni e kipi Krasovih odbojkarjev in košar karjev Jadrana. Domačini so v protinapadu prvi prešli v vodstvo z Budinom, ki je spretno izkoristil od prečke odbito žogo. V drugem polčasu je prišlo do nekaterih menjav v Krasovem taboru, kar se je bistveno poznalo na igrišču. Od takrat dalje so imeli jadranovci prosto pot in domačini jim niso bili kos. Kljub temu je moral trikrat kloniti in s tem so jadranovci z igrišča odnesli povsem zasluženo zmago. Pohvaliti moramo prav vse igralce za prizadevnost, med vsemi pa so med jadranovci izstopali Boris Vitez, A. Sosič in Klavdij Starc, med domačini pa vratar Skupek, ki je nekajkrat res odlično posredoval. Z. S. NOGOMET Na tradicionalnem srečanju v Križu Gurenci (udi letos ugnali Dulence Gurenci — Dulenci 2:2 6:3 po streljanju 11-metrovk GURENCI: Bubnič (D. Košuta), L. Švab, D. Košuta, N. Germani, S. Tence, D. Košuta, Guštin, Peri-sutti, S. Švab, F. Germani, Kost-napfel. DULENCI: Tretjak, Fabbro, F. Sulčič, Slatich, (R. Tence), B. Tence, Candotti, Z. Košuta, Purič, Ca-harija, Bortolotti, G. Sulčič (F. Tence). STRELCI: Guštin in S. Švab za Gurence, Purič in Bortolotti za Dulence. SODNIK: Vascotto. V okviru športnega praznika Mladine sta se v nedeljo v Križu v že tradicionalna nogometni tekmi pomerili domači fantje, ki prebivajo v spodnjem delu in v zgornjem delu vasi. Tudi tokrat je obveljala tradicija in po borbeni tekmi je zmaga pripadala tehnično šibkejšim, a pri-sebnejšim Gurencem. Kljub razmočenemu igrišču smo bili priča lepi tekmi, ki je ponovno potrdila, da razpolaga Križ s številnimi res dobrimi nogometaši. Tekovanje v igri «med dvema ognjema* pa je zaradi slabega vremena odpadlo. ODBOJKA 2. MOŠKA DIVIZIJA Domovci se poslovili odsvojili navijačev V zadnjem srečanju pa so naši odbojkarji, žal, izgubili Dom — Intrepida . 0:3 (3:15, 6:15, 14:16) DOM GORICA: Černič, Pahor, Prinčič, Juren, Gomišček, Jarc, Devetak in Komel. V 18. in zadnjem kolu druge moške divizije je goriški Dom na domačem igrišču izgubil s čistim izidom 3:0 proti šesterki Intrepida iz Mariana, ki zaseda prvo mesto na skupni lestvici. Gostje v tem srečanju niso imeli večjih težav, oziroma končna zmaga ni bila nikdar v dvomu. V prvih setih je bila na igrišču pravzaprav le ena šesterica in sicer Intrepida, saj «be-lordeči* niso nudili gostom nobenega odpora. Le v tretjem setu so se Goričani prebudili in prevzeli vodstvo, toda v odločilnih trenutkih so bili ponovno gostje prisebnejši in tako domovci niso uspeli osvojiti niti enega seta. Naj pri tem še pripomnimo, da so v Domovih vrstah tokrat v glavnem nastopali le mladi igralci (I. Pahor, I. Juren, I. Gomišček in M. Jarc), kar jim omogoča nabiranje novih in prepotrebnih izkušenj, po- lIllliliiiiimiiiiiiiiiiiiliililiiiilliliiiiiiiiimiiifimnimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiniu KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO Slovenski predstavniki dosegli izreden uspeh V ženski konkurenci naše osvojile prva štiri mesta - Na-dia Marassi zmagovalka • Poletovec Samo Kokoravec drugi Slovenski kotalkarji so v soboto in nedeljo na deželnem prvenstvu za naraščajnike, ki je bilo na Opčinah oziroma v Trstu dosegli izreden uspeh. Med deklicami so zasedli prva štiri mesta, med fanti pa odlično drugo, kar je nedvomno njihov največji uspeh v povojnih letih. Upoštevati moramo namreč, da je na tem tekmovanju sodelovalo skoraj 60 tekmovalcev iz 16 društev naše dežele, ki so si pravico do nastopa na deželnem prvenstvu priborili na prejšnjih prvenstvih. Med dekleti je bila najboljša Na-dia Marassi, članica društva Oton Župančič iz Štandreža, ki je osvojila prvo mesto tako v obveznih likih kot v prostem programu. Skupaj je dosegla 126,50 točke, poleg tega pa so ji sodniki dodelili nesporno prvo mesto. Drugo mesto je osvojila njena društvena sovrstnica Nadia Visintin, ki je zbrala skupaj 103 točke, medtem ko je bila tretja Poletova tekmovalka Nicoletta Sossi, ki je zbrala skupaj 100,50 točke. Če k temu dodamo še četrto mesto štandreške tekmovalke Loredane Cingerle je slika uspeha slovenskih kotalkaric popolna. Med fanti je prvo mesto osvojil lanski državni prvak Sandro Guer-ra, član tržaškega Jollyjj, ki je dosegel 114,75 točke. Toda kljub njegovemu prvemu mestu je bil moralni zmagovalec tekmovanja Samo Kokoravec, član openskega Poleta, ki je s 110,10 točke zasedel sicer drugo mesto, vendar je bi! zlasti v prostem programu boljši od Guer-re, ker je imel v svoji izvedbi več tehnično dovršenih prvin, težji program in manj padcev. Med društvi se je na prvo mesto uvrstil Oton Županč:č iz štandreža. ki ima 15 točk, drugi je tržaški Jolly s 14 točkami, tretji pa je o-penski Polet z 9 točkami, čeprav je tekmoval le s tremi tekmovalci Društvo Vipava iz Peči se je z dvema točkama uvrstilo na šesto mesto. Vsi nastopajoči tekmovalci so prejeli kolajne, ki jih je podelil Polet kot organizator tekmovanja, društva pa so prejela pokale, ki so jih darovali ustanove, podjetja in posamezniki. E. K. BOKS Antuotermo v Genovi GENOVA - Iz New Yorka je v Genovo prispel Vito Antuofermo, da bi se v Bogliascu pripravil za dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije proti Angležu Minterju. Antuofermo je izjavil, da je pre pričan, da bo osvojil naslov. OBVESTILA TPK SIRENA prireja jadralni tečaj v razredu »OPTIMIST* za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-ijab. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majd' tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure, vpisovanje pa v četrtek, 12. t.m., od 19. do 20.30 in v nedeljo, 15. t.m., od 10. do 12. ure. « • • ŠZ Gaja obvešča tečajnike, da bo teniški tečaj potekal po naslednjem spo redu: Danes, 11. 6.: od 9. do 11. ure. Jutri, 12, 6.: od 15. do 17. ure. Petek, 13. 6.: od 9. do 11. ure. • « * Športna šola sporoča, da bo seja odbora v četrtek, 19. t.m., ob 20. uri. « * • Gimnastični odsek ŠZ Bor sprejema preliminarne prijave za dečke in deklice, ki obiskujejo osnovno šolo, za sezono 1980-81. Informacije na sedežu društva pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7, vsak dan (razen sobote) od 16. do 19. ure, do konca junija. sebno še v takih srečanjih, kot so s prvouvrščenimi ekipami, ki so letos napredovale v višjo ligo. S tem srečanjem je torej Dom končal letošnje prvenstvo ki je trajalo kar pet mesecev (pričelo se je namreč januarja meseca). Dom je na končni lestvici zasedel peto mesto z dvanajstimi točkami, kar je zadovoljiv uspeh za naše odbojkarje. I. K. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Donatello 3:1 (15:12, 15:9, 9:15, 15:3) BREG: Salvi, Olenik, Martinelli, Stepančič, Švab, Slavec, Žerjal, Trenta. SODNIKA: Svanderlik in Orsi iz Trsta. V soboto so Brežanke odigrale zadnjo tekmo na domačem igrišču. Do konca prvenstva jih čaka še gostovanje pri tržaški Julii. Tokrat so se oddolžile za poraz, ki so ga utrpele v gosteh pri Donatellu v prvem delu prvenstva. Niso pa zadovoljile s svojo igro,, saj so precej grešile v napadu. Boljše so igrale v obrambi. MRS 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Luclnico 3:1 (15:5, 5:15, 15:6, 15:6,16:14) BOR: Birsa, Cergol, Furlanič, Gerdr', E. in L. Maver, Montana-ri, Tomšič. Prvenstvo druge divizije se je z nedeljskimi telunami končalo. V poslovilnem nastopu je naš zastopnik v tej ligi, druga postava Bora uspešno sklenila večmesečni trud in se z zmago proti Lucinicu uvrstila na čestrto mesto končne le-stivce. Za novinke v Ligi je to nedvomno več kot zadovoljivo. Zadnji nastop ni bil za mlade borovke posebno zahteven, saj je bil nasprotnik slabši. Odbojkarice iz Ločnika so v borbi pred izpadom nujno potrebovale obe točki in so zato zaigrale bolj motivirano kot naše igralke. Temu dejstvu lahko pripišemo tudi delni poraz •splavih* v drugem nizu in pa tesen izid v zmagovitem, zadnjem setu. Sicer pa ne gre pozabiti, da v vrstah Bora zaradi poškodbe ni igrala prva tolkačica Sonja Zupančič. Za konec lahko omenimo še dobro igro Laure Maver, ki je tokrat nastopila na zanjo neobičajnem mestu tolkačice in je svojo nalogo opravila brez večjih napak. Mig 3. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — II Modulo 1:3 (15:9, 13:15, 12:15, 11:15) , BREG: Pečenik, Kerin, Zobec, Smotlak, Kocjančič, Ksenja in Vilma Žerjal. SODNIK: Bait iz TS. Bregu ni uspelo premagati ekipe II Modulo. ki je pokazala odloč nejšo igro v ključnih trenutkih. V glavnem pa so same Bražanke krive za poraz, saj so na splošno preveč grešile. Igrale so tudi premalo zagrizeno. Popustile so namreč malo pred «ciljem», kot je tudi razvidno iz delnih rezultatov. La Talpa — Breg 2:3 (15:6, 7:15, 15:5, 12:15, 6:15) BREG: Ksenja in Vilma Kocjančič, Kerin, Pečenik, Žerjal, Maver, Smotlak, Ota, Alberti. SODNIK: Cannova iz TS. Zadnjo tekmo tega prvenstva so Brežanke odigrale v gosteh. Tekma je trajala zelo dolgo in tudi ritem igre se je stalno spreminjal Občasno smo prisostvovali dolgim in borbenim akcijam, nenadoma pa zaspani igri. Domačinke so igrale požrtvovalno v obrambi, šepal pa je napad, Brežanke pa so igrale dobro v napadu, zgrešile pa so vrsto servisov in napravile tudi nekaj napak pri sprejemu servisa ih v obrambi MRS Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjet|d mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 11. junija 1980 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|anO, Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43JJJ 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sawi lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanue - Juui ( krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug v Italiji pri SPI. . t član italijanskelj lzdaiaL_^ZTT zveze Jasopisnjl Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fik 400 Ob PRED VRHOM DRŽAVNIH POGLAVARJEV V BENETKAH ■v V DEVETERICA EGSISCE SVOJO VLOGO V TEŽKIH MEDNARODNIH RAZMERAH Pobuda la mir na Bližnjem vzhodu - Poskus izdelave enotnih stališč pred soočanjem z ZDA in Japonsko - Zahteve evropskih sindikatov BRUSELJ — Ko je prebrodila spor angleškega deleža v skupnem proračunu, ki je za več kot šest mesecev malone ohromil njeno dejavnost, se Evropska gospodarska skupnost sedaj usmerja k ovrednotenju svoje mednarodne vloge in k obnovitvi notranjih pobud. Državni poglavarji ali ministrski predsedniki deveterice, ki se bodo sestali jutri in pojutrišnjem v Benetkah, bodo gotovo namenili največji del svojih prizadevanj zaskrbljujočim svetovnim političnim razmeram, posebno glede na Bližnji vzhod. Odgovorni za politično sodelovanje v državah EGS že dalj časa pripravljajo osnutek skupne izjave o vprašanju miru na Bližnjem vzhodu in o usodi palestinskega naroda. V zadnjih dneh je namen Evrope, da prispeva k vzpostavitvi miru, vzbudil velik odmev v diplomatskem svetu, ki se odraža v reakcijah v ZDA (kamor se je podal zastopnik EGS italijanski zunanji minister Co-lombo), v Izraelu in v Egiptu. Z vrha deveterice v Benetkah bo po vsem sodeč izšla deklaracija, ki bo ponovno potrdila pravico Palestincev do samoodločbe in bo verjetno opredelila odnos EGS do njihove organizacije PLO. Glede notranjih problemov skupnosti bo beneški vrh predvsem opravil pregled gospodarskih in družbenih razmer v državah EGS ter poglobil monetarna vprašanja na osnovi analiz, ki so jih včeraj opravili finančni ministri, s posebnim poudarkom na problemu morebitnega preliva dolarskih viškov petrolejskih držav. Čeprav za sestanek ni določen točen dnevni red, najvišji voditelji deveterice bodo gotovo obravnavah tudi vprašanje usklajevanja gospodarstev, upoštevajoč proračunske spremembe, ki so posledica sporazuma o deležu Velike Britanije, in pa perspektive razširitve EGS s pristopom Španije in Portugalske. Posvet je torej velikega političnega pomena, saj bodo državni po glavarji in ministrski predsedniki držav EGS skušali tudi izdelati skupna stališča o mednarodni trgovini, perspektivah dialoga Sever -Jug (med razvitimi in nerazvitimi državami) in energetski politiki, ki jih bodo nato primerjali, prav tako v Benetkah, 22. in 23. t.m. z najvišjimi zastopniki ZDA, Japonske in Kanade. Vprašanje, o katerem bi mogli že sklepati, je pa imenovanje novega predsednika izvršne komisije EGS za dveletje 1381-1982. Za to mesto sta najres nejša kandidata Luksemburžan Ga-ston Thorn in Danec Olav Gunde-lach, govori se pa tudi o možnosti italijanske kandidature. Pred obema srečanjema na najvišji ravni med državami zanodne Evrope in industrijsko razvitega sveta vlagajo tudi evropski sindi kati največje napore, da bi v Benetkah upoštevali tudi zahtev.e in predloge delovnih ljudi. V imenu evropskih sindikatov so zastopniki italijanske enotne zveze CGIL, CISL, UIL priredili včeraj v Rimu tiskovno konferenco, na kateri so obraz ložili skupna stališča. Lama, Car-niti in Benvenuto so poudarili zahtevo po globoki preobrazbi gospodarske politike EGS, ki naj bo u-smerjena v reševanje hudih družbenih problemov, predvsem brezposelnosti, ki prizadeva že več kot 6 milijonov Evropejcev. Ustrezni skupni dokument bodo izročili Cos-sigi, ki bo predsedoval beneškemu vrhu. V Benetkah medtem zaključujejo priprave za sprejem uglednih postov. Preureditev prostorov na otoku S. Giorgio, kjer bodo potekali pogovori, je stala 5 milijard lir, za varnost voditeljev držav pa bo skrbelo 4.000 italijanskih in prav toliko tujih policistov, ki bodo spremljali posamezne delegacije. VOLILNI IZIDI MED SLOVENCI VIDEMSKE POKRAJINE Pomembni uspehi naprednih sil v Reziji in Beneški Sloveniji Zmaga demokratičnih sil v Špetru, Reziji, Fojdi, Tipani in v Grmeku - Med novoizvoljenimi svetovalci je mnogo slovenskih družbenopolitičnih delavcev ČEDAD — Kot smo včeraj že poročali so demokratične in napredne sile zabeležile na upravnih volitvah v Beneški Sloveniji in v ostalih predelih videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, zelo dober uspeh. Napredne liste so prevzele demokristja. nom in njihovim zaveznikom upravo občin špeter ob Nadiži, Fojdr., Tipa-na, Rezija ter obdržale večino v občini Grmek. Izidi teh volitev predstavljajo velik uspeh za tiste sile, ki se že dolga leta borijo za gospodarski in družbeni preporod Beneške Slovenije in za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Med novoizvoljenimi občinskimi u-pravitelji je mnogo znanih beneških družbenopolitičnih delavcev in aktivistov slovenskih kulturnih organizacij in društev. V občini Ahten, kjer je KD obdržala večino, sta bila v krajevno li- aiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKLEP PREDSEDSTVA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV SLOVENIJA NAPOSLED DOBI MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE Temeljni kamen bodo postavili v začetku prihodnjega leta LJUBLJANA — Slovenija bo naposled po treh desetletjih in pol želja, dobila muzej ljudske revolucije Slovenije. To so ugotovili na seji predsedstva republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janez Vipotnik. Temeljni kamen za novo poslopje bodo v Ljubljani postavili v začetku prihodnjega leta. Novo poslopje bo stalo okoli 400 milijonov dinarjev in bo obsegalo okoli deset tisoč kvadratnih metrov. S tem novim poslopjem bo omogočen celovit muzejski prikaz zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja narodnoosvobodilnega boi a in povojne Izgradnje v Sloveniji. Predvideno je, da bo ta kulturno -politična ustanova prevzela aktivno vlogo osrednjega muzeja revolucije v Sloveniji, kar bo ob pomoči pokrajinskih in lokalnih muzejev predstavljalo zagotovilo več, da bo čimbolj popolno zbrano bogastvo gradiva in primerkov iz vseh treh revolucionarnih obdobij Slovenije. Zdaj je v skladiščih spravljenih okoli 12 tisoč muzejskih predmetov iz obdobja NOB, več kot 150 tisoč fotografij in negativov, več kot 16 tisoč grafik, risb, olj in kipov, številni primerki partizanskega tiska in knjig in ostalo. Vsa ta verna zgodovina nove Slovenile in njene resničnosti bo postala dostopna občinstvu, raziskoval- Neredi v Zahodni Nemčiji Oboroženi policaji nadzorujejo rušenje dveh poslopij v Freiburgu, kjer je v prejšnji dneh prišlo do hudih neredov, ko so se demonstrant je hoteli vseliti v obe stavbi. Poslopji je kupila neka švicarska zavarovalnica. (Telefoto AP) cem, znanstvenim delavcem in drugim v tem novem poslopju. Predsedstvo borčevske organizacije je v nadaljevanju seje ocenilo, da je le majhen del starešin v jugoslovanski ljudski armadi slovenske narodnosti in se je zato zavzelo za takojšnjo temeljito akcijo za usmerjanje mladih v vojaški poklic, (jp) Povratek delegacije ZIS iz Iraka in Kuvajta BEOGRAD — V domovino se je vrnila delegacija ZIS, ki je bila pod vodstvom podpredsednika Zvoneta Dragana na krajših delovnih obiskih v Iraku in Kuvajtu. V delegaciji je bil tudi zvezni sekretar za finance Petar Kostič. Po prihodu v Beograd je Zvone Dragan v krajši izjavi za Tanjug dejal, da so se med obiski pogovarjali z visokimi predstavniki vlad obeh držav. Izmenjali so mnenja o ravni razvitosti in možnosti nadaljnje okrepitve medsebojnega dvostranskega sodelovanja, še posebej na področju gospodarstva, financ in medbančnega sodelovanja. V pogovorih s predstavniki obeh držav so pozornost namenili tudi sedanjim razmeram v svetu in vlogi gibanja neuvrščenih držav pri u-stavitvi procesa zaostrovanja mednarodnega političnega in gospodarskega položaja. Med obiskom v Iraku je Zvone Dragan predsedniku Sadamu Huseinu izročil pismeno poslanico predsednika predsedstva SFRJ Cvijeta-na Mijatoviča, v Kuvajtu pa šejku Al Sabahu ustno poslanico predsednika ZIS Veselina Djuranoviča. (dd) BUKAREŠTA — Pakistanski zunanji minister Shani je včeraj začel svoje obiske v raznih evropskih državah. V jutranjih urah se je za kratek čas zadržal v romunskem glavnem mestu, nato pa je prispel na uradni obisk v ZRN. STOCKHOLM - Včeraj je prispel na tridnevni uradni obisk na Švedsko kitajski minister za zunanje zadeve Huang Hua. ki bo imel razgovore s švedskim zunanjim ministrom Ullstenom. ................................................... CARTER OBLJUBIL, DA BO UPOŠTEVAL ZAHTEVE REVNEJŠEGA PREBIVALSTVA Nemiri v Miamiju ob Carterjevem prihodu Črnsko prebivalstvo napadlo sprevod predsednika in ga obmetalo s kamenjem MLAMl — Približno tisoč petsto črncev iz mestne četrti «Liberty Ci-ty» je včeraj izbruhnilo proti Carterju in njegovem sprevodu in ga obmetalo s kamenjem in žaljivkami. Predsednik je odhajal s sestanka s predstavniki krajevnih etničnih skupnosti, s katerimi je razpravljal o škodi, ki so jo povzročili majski nemiri in o perečem problemu brezposelnosti med črnci. Ti so kljub napredku v politiki in izobrazbi, družbeno in gospodarsko precej v zaostanku za belci in brezposelnost povzroča zadnje čase precej nemirov v vseh črnskih skupnostih. Nemiri so maja v četrti «Liberty City* nastali zaradi razsodbe državnega sodišča, ki je oprostilo štiri bele policaje, ki so do smrti pretepli nekega črnskega zavarovalniškega uslužbenca. Med razsajanjem razjarjenega prebivalstva je izgubilo življenje štirinajst ljudi. Pred prihodom v Miami se je Carter sestal s kongresno skupino, kjer so črnski voditelji izrazili svoje nezadovoljstvo ob reševanju teh 'problemov in zagrozili, da ga ne bodo podprli na volitvah, če ne bo j naslednjih tednih preusmeril in spremenil svojo gospodarsko politiko. Carter je v Miamiju pozval črnsko prebivalstvo, naj se ne poslužuje nasilja, ki lahko samo, pravi nadalje, uniči vsa upanja v prihodnost. Predsednik je tudi obljubil, da bo kmalu na razpolago stotisoč delovnih mest na državnih ustanovah in da se pripravlja načrt za priučitev brezposelnih k delu. O-bljubil je tudi, da bo njegov proračun primerno upošteval potrebe revnejšega prebivalstva mest. Na sliki (AP): Carterju in njegovi upravi so črnci očitali, da uveljavljata rasno diskriminacijo. TEHERAN — Pripadniki islamske revolucionarne garde so včeraj u-strelili deset razpečevalcev mamil in bivšega agenta zloglasne šahove tajne policije Savak, ki jih je iransko revolucionarno sodišče obsodilo na smrt. Tiskovna agencija «Pars» pa je sporočila, da so v nekem za selku v srednjem predelu države pred dnevi kaznovali z 80 udarci z bičem nekega kmeta. Nesrečnega moškega so presenetili, ko je na skritem pil alkoholno pijačo. sto izvoljena Romano Binutti in Marino Flocco, v listi demokratičnega zavezništva pa je bila izvoljena Maria Provedani. V Nemah so demokristjani obdržali večino, v občinskem svetu pa bodo sedeli tudi trije predstavniki alternativne liste Walter Tosoni, Giovanni Catarossi in Enzo Comelli. Občina Sovodnje bo odslej naprej imela demokristjan-skega župana, ki prevzema mesto zavednega Slovenca Pietra Zuanel-le. V občinski svet pa so bili kot kandidati krajevne napredne liste izvoljeni Giovanni Feletig, Mario Go-lop in Pietro Trinco. KD je obdržala večino tudi v občini Podbonesec, za napredno listo pa so bili izvoljeni Romano Blasutig, Piergiorgio Domeniš in Ferruccio Cencig. Demokristjani so obdržali večino tudi v občinah Praprotno, Srednje, Sv. Lenart in Bardo. V tej občini bodo napredno listo zastopali Viljem čer-no ter Dario in Giordano Molaro, v občini Sv. Lenart pa so bili v napredni listi izvoljeni Beppino Crise-tig, Rino Dorgnach in Paolo Toma-setig. V občini Rezija so bili izvoljeni na listi napredne Demokratične zveze naslednji kandidati: Antonio Barbarino, Luigi Bobaz, Livio Buttolo, Giuseppe, Lino in Sergio Di Lenar-do, Livio Ciusti, Enzo Lettig, Aldo Madotto, Gino Valetti, Federico Qua-glia in Giorgio Spendra. V Grmeku bodo krajevno napredno listo predstavljali v občinskem svetu naslednji kandidati: dosedanji župan Fa-bio Bonini, Lucio in Romano Cana-laz, Natale Chiabai, Enzo Gariup, Sergio Gus, Giorgio Marinig, Arman-do Rucchin, Enzo Rucli, Maurizio Trusgnach in Elio Vogrig. V občini Tipana so napredne sile združene v krajevni listi izvolile 12 kandidatov, KD pa tri. Napredno listo predstavljajo: Giuseppe Balloch, Elio Berra, Antonio Blasutto, Rug-gero Sacco, Adriano Filippig, Giordano in Livio Michelizza. Liliana Noacco, Gianni Saltarini, Danilo Si. mig in Carlo Tommasino. V občini Fojda je krajevna demokratična lista izvolila 16 kandidatov, KD pa štiri. Na demokratični listi so bili izvoljeni: Romano Grimaz, Franco Beccari, Eno in Roberto Bertolutti, Bernardino Celledoni, Franca Coi-retti, Paolo Del Bianco, Donatella Grimaz, Enrico Lazzaro, Dino Mic-coli, Claudio Minosio, Gianni Saffi-gna, Ennio Gerovello, Luigi Stefa-nutti, Manlio Tomat in Enzo Ursel-la. V občini Špeter, ki je ena večjih občin v Beneški Sloveniji, pa so bili na napredni listi izvoljeni: Firmino Marinig, Claudio Adami, Giuseppe Blasetig, Giorgio Blasut-ti, Antonio Borghese, Ivo Cedron, Luigino Chicchio, Bruna Dorbolo -Strazzolini, Lia Dorgnach, Walter Marinig, Renato Qualizza in Giu-liano Tropina. Poglejmo sedaj podrobneje volilne izide v posameznih občinah Beneške Slovenije (podatki kot tudi imena novoizvoljenih niso uradni). AHTEN: KD je prejela 581 glasov in bo imela torej 12 svetovalcev, kra jevna lista je prejela 227 glasov (2 svetovalca), lista demokratičnega zavezništva 192 glasov in enega sve. tovalca. NEME: KD 916 (12), Lista za Neme 149, alternativna lista za Neme 330 (3). SOVODNJE: KD 151 (12) in krajevna napredna lista 96 (3). PRAPROTNO: KD 366 (12) in PS Dl 315 (3). PODBONESEC: KD 577 (12), PS Dl 85 in krajevna lista 163 (3). SREDNJE: KD 220 (12), PSDI 165 (3) in napredna lista 67. ŠPETER: KD 507 (3) in napredna lista 824 (12). FOJDA: KD 691 (4) in napredna lista 889 (12). SV. LENART: KD 368 (12) in krajevna lista 270 (3). REZIJA: KD 397 (3), napredna Usta 458 (12) in PSDI 26. TIPANA: Napredna lista 299 (12), KD 165 (3) in PSDI 62. GRMEK: KD 240 (4) in napredna Usta 242 (11). BARDO: KD 266 (12) in napredna Usta 252 (3). V videmski pokrajini bo imela KD 13 svetovalcev, KPI 6, PSI 4, MSI 1, PSDI 3, PRI 1, PLI 1 in Furlansko gibanje 1. Občinski svet v Vidmu pa je tako sestavljen: KD 21 svetovalcev, KPI 9, PSI 7, MSI 3, PSDI 4, PRI 2, PLI 2 in Furlansko gibanje 2. $ RAcfsm i . ..-..■'.v. X.-.v...n *».■ i indonezijskim zunanjim ministrom Mohtarjem Kasumatmado pa so potekli v izčrpni izmenjavi mnenj in v luči vzajemnega razumevanja n prijateljstva, ker je značilno za odnose med Jugoslavijo in Indonezijo. Obe strani sta pri obravnavi dvostranskih odnosov tudi tokrat opozorili na nujnost nadaljnjih prizadevanj, da bi vsestransko sodelovanje med državama doseglo takšno raven, na kakršni je politično sodelovanje. Soglašali sta, da si je treba prizadevati za razvoj gospodarskih stikov za iskanje možnosti industrijskega sodelovanja, izmenjave tehnologije in tehničnega sodelovanja. Pri obravnavi mednarodnih odnosov sta Vrhovec in Kusumatmada izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega zaostrovanja razmer v svetu. Soglašala sta, da so glavni vzroki za to vse bolj pogosta uporaba sile v mednarodnih odnosih, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in poskusi, da bi suverenim državam vsiUU drugačno opre-deUtev, kot so si jo te zastavile. Izraelci v Dachauu Delegacija izraelskega parlamenta uničivalno taborišče v Dachauu je obiskala nekdanje »acistijp! (Telefoto iiiiiiiiiiiiiiiMinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiititiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiMiiu1 VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981 Zaključeni Vrhovčevi pogovori v Indoneziji DŽAKARTA — Predsednik republike Indonezije Suharto je včeraj sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, ki se mudi na štiridnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Indoneziji. Vrhovec je Suhartu prenesel ustno poslanico predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča in predsedstva Jugoslavije. V pogovoru so poudarili, da imata Jugoslavija in Indonezija, ustanoviteljici gibanja neuvrščenosti. Enake poglede na sedanje svetovne razmere, do uporabe sile in poudarjata, da se je treba bojevati proti takšnim razmeram v luči načel in ciljev politike neuvrščenosti. Zvezni sekretar za zunanje zdave je včeraj sprejel tudi podpredsednika indonezijske republike Adam Malik. Pogovori zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca z 13.23 D 13.40 L 14.30 E 17.12 R 17.18 D 17.35 L 18.05 L 194)8 E TRST - BENETKE - BOLO GNA - RIM - REGGIO CA LABRIA • C AT ANI A - SIRA KUŽE - PALERMO - Ml LAN - TURIN - GENOVA VENTIMIGLIA Odhodi 4.25 D Benetke 5.50 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetke) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.) 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke - Rim (*) 8.55 E (Benetke Express) Benetke 10.14 L Portogruaro 12.35 E Benetke - Bologna - Firence - Rim - Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo - Catania - Reggio Calabria Benetke - Milan - Turin Portogruaro Benetke Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova -Brignole (*) Benetke - Bologna - Bari - Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst -Lecce) Benetke Portogruaro (Simplon express) Benetke Rim ■ Milan Lam-brate - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst ■ Pariz) spalni vagoni Benetke - Pariz; (pogradi 2. razred Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz, Benetke - Pariz) 19 23 L Portogruaro 20.28 D Benetke 22.10 D Benetke • Milan - Turin -Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst - Genova) 22.20 E Mestre • Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim) Prihodi 2.17 D Benetke 6.12 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro 7.26 D Marseille - Ventimiglia - Genova - Turin • Milan -Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin - Trst) 7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim - Trst) 9.30 D Baletke 10.01 E (Simplon express) Pariz - Domodossola - Milan Lambrate - Benetke - Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz Trst; pogradi 2. razred Pariz • Zagreb in Pariz Beograd) 10.25 E Lecce - Bari - Bologna -Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce -Trst) 10.40 E Ženeva - Ziirich - Domodossola Milan - Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8.) — (pogradi 2. razred Ženeva Trst) 13.05 D Benetke 14.27 D Milan • Benetke 15.22 D Benetke 17.05 E Palermo - Sirakuze * Ca- tania - Reggio Calabria : - Neapelj - Rim Triburti-na - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria -Trst; Palermo - Trst in Catania - Trst) 17.52 D Turin - Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.10 D (Benetke express) Benet- ke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke - A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2. razred Benetke Istanbul, Benetke -Skopje, Benetke - Beograd in Benetke -Atene) (razen ob četrtkih m nedeljah od 5.6. do 28.9.) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*) 21.20 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin Milan • Rim -Benetke (spalni vagoni Rim • Moskva (4); spalni vagoni Turin Moskva - (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) (*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija. (1) nadaljuje do San Donš del Piave od 2. do 14. 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5.1. do 16. 4. in od 22. 4. do 30. 5. (2) ne vozi ob praznikih (3) ne vozi ob petkih (od 1. 6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25.9. (4) ne vozi ob sobotah (od 1. 6. do 25. 9.) in ob četrtkih in sobo-” tah (od 26.9.). TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi 10.21 E (Simplon express) Opčine Ljubljana Zagreb -Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd) 13.48 L Opčine - Ljubljana (1) (3) 14.48 L Opčine - Ljubljana (2) (3) 15.02 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Subotica ■ Novi Sad (pogradi 2. razred Trst - Subotica, pogradi 1. razred Trst - Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah — ne vozi od 15.8. do 1.11., 25. in 26. 12., 25. 4. in 1. 5.) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.30 Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.56 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razred Trst - Beograd) (4) 19.50 Opčine - Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine Ljubljana • Beograd - Skopje, Atene • Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke • Beograd; pogradi 2. razred Benetke Skopje in Benetke Istanbul; pogradi 2. razred Benetke - Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke • Atene - samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pograd: 2. razred Rim • Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Rim ■ Moskva (5), spalni vagoni Turin Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) Prihodi , 5.01 D Budimpešta - Ljubljana - Opčine K, ni vagoni Moskva - ^ samo ob petkih od 26.9.), spalni vagoni skva - Rim (6) ^ 5.30 D Novi Sad - Subotica greb - Ljubljana - °£hbo-(pogradi 2. razred “ j, tiča - Trst; pog^) razred Novi Sad ' sfe-(vozi samo ob torka1.’. ^ dah, četrtkih, P® 15,8.1 sobotah, ne vozi ^ 1. 11., 25. in 26. 1.1. do 25.4., 1-(3) Ljubljana - Opčine ‘ ,3) Ljubljana - Opčine G (3) Ljubljana - Opčine 1 (3) Ljubljana - Opčin ,3) Ljubljana - Opčine ‘ ,3) Ljubljana Opčine1 ^ (Simplon express) ^ grad - Zagreb - f']„di l na - Opčine (P0^ pari> razred Beograd ■ in Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine 9.17 D 10.17 D 13.35 L 14.35 L 16.38 D 17.38 D 18.48 E (1) vozi od 28. 9. (2) vozi od 2. 6. do 27. 9. (3) ne vozi ob praznikih trt- (4) vozi ob torkih, sredah. vJ 1. in 2. razred Trst) Videm i, Videm Milan - Vicenza so Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž Videm Videm j, Videm ^ Miinchen (samo ^9 do 27. 9.) Dunaj ' Videm (1) ne vozi ob praznikih