slovensko ljudstvo na R-,
Izhaja vsaki Četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne via-fajo. Nelrankovana pisma se ne spre-lemajo.
Cena listu znaSa ia celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ia druge dežele izven Avstrije 6 krin.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Gorici, ulicaj Vet-lurini St. 9.
letnik.
V	Gorici, 16., marca 1911.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te' kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
11. številka.
Na mnoga leta!
Prihodnjo nedeljo, na praznik sv. Jožefa, dne 19. t. m. bo v tržaški prvostolnici posvečen v škofa prečastiti in premilostivi gospod dr. Andrej Karlin. Posvetil ga bo mons. Nagi, prej škof tr-žaško-koperski, sedaj pomožni nadškof na Dunaju. Posvečenja se bodo udeležili prevzvišeni knezo-nadškof goriški dr. Sedej, knezo-škof ljubljanski dr. Jeglič, škof krški dr. Mahnič in škof poreški dr. Flapp.
Preč. in premilostni g. dr. Karlin je došel v torek zvečer v Gorico in se je včeraj odpeljal v Trst. V škofijski palači se je potem prebrala papeževa bula glede Njegovega imenovanja in sta se novemu škofu predstavila tržaški kapitelj in č. duhovščina.
Včeraj je torej tržaško-ko-perska škofija dobila v svojo sredo moža, ki je po božji previdnosti poklican voditi jo. Dela in truda čaka v tržaški škofiji obilo. Vsemogočni Bog naj spremlja Njegovo delovanje in naj .Mu da potrebnih milosti, da bo mogel srečno voditi izročeno škofijo na mnoga leta in na koncu ponovno reči se sv. Pavlom: .Veste od prvega dne, ko sem prišel, kako sem z vami ves čas bil, službujoč Gospodu z vso ponižnostjo, s solzami in s skušnjami, ki so se mi godile; kako nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil oznanil in vas učil očitno in po hišah spričujoč spreobrnjenje k Uogu in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa. . . . Svoj tek sem dokončal, čaka me krona pravice, ki mi jo bo dal Gospod pravični sodnik.a
^Primorski list“ izraža novemu škofu svojo udanost in ljubezen, ki se bo javljala, v tem, da bomo Njegova sveta prizadevanja podpirali in branili. Naj bi se pod Njegovim vodstvom utrdilo Božje kraljestvo na gorkih tržaških tleh ! Zato kličemo s prav srčnimi, čutili :
ffA MNOGA LETA!
..Centralna posojilnica".
Ta naš denarni zavod je imel v četrtek, dne 9. t. m., svoj redni letni ODčni zbor.
Ne moremo kaj, da bi ne ob tej priliki podali našim čitateljem malo sliko tega našega denarnega zavoda, ki tako lepo napreduje in vrši sveto na logo: z nizkimi obrestmi pomagati našemu posestniku na noge na polju osamosvojitve.
Deseto leto deluje »Centralna posojilnica". V tem času si je zbog svoje solidnosti pridobila neomajno zaupanje našega ljudstva. Naša ..Centralna1* je postala dobrotnica kmečkega ljudstva posebno kot mali naših kmečkih posojilnic po deželi, katerim daje denar.: ko ga potrebujejo in sprejema, ako ga imajo preveč.
Naša ..Centralna" je tu J i v očeh nasprotnikov soliden denarni zavod, do katerega se obračajo dan na dan s prošnjami za posojila in pa z vlogami. To je najboljše spričevalo* za posojilnico.
Seveda si je »Centralna" pridobila tak ugled zbog pametnega in treznega vodstva. ..Centralna" ne dela ntu umil špekulacij, tudi ne odira strank z visokimi obrestmi, nedela vratolomn h skokov na polju dozdevne narodne osamosvojitve. ampak premišljeno koraka na-
prej : trezno premotrivajoč dani položaj na levo in na desno ima pred očmi to-le: Kadar gospodariš s premoženjem drugih, s krvavimi Žulji trpinov, pazi kaj delaš, pazi, da si ne nakopaš pro-kletstva in sovraštva vsled lahkomišlje-nega gospodarstva, vedi. da so ti težko prislužene groše zaupali ljudje, ki so se mučili in stiskali leta in leta in so marsikaterikrat napravili križ na ustih, da so nekaj skupaj stisnili za slabejše čase ali pa za svoje male.
Pod takim vodstvom pa, kakor ga ima naša „Centralna" je nemogoč korak nizdolu, marveč vtJno navzgor!
*
* *
Iz tiskanega letnega poročila, katerega je izdala »Centralna posojilnica" posnemljemo :
V	upravnem letu 1910 sta pristopila na novo dva člana z 11 glavnimi deleži, en drugi član z enim glavnim deležem ter 154 članov s 154 opravilnimi deleži. Odstopil je 1 član z 10 glavnimi in 12 članov z 12 opravilnimi deleži, tako. da je štela »Centralna" koncem leta 1910 85 članov z 202 glavnimi in 1733 članov z 1733 opravilnimi deleži. —
Denarni promet je znašal v minulem letu 9,555 362 26 K. Hranilnih vlog ima »Centralna posojilnica" 2.190.241 ‘33
kron. Hranilnih knjižic se je na novo izdalo v I. 1910 263, realiziralo pa 210.
Posojil se je v I. 1910 dalo na osebni kredit, na vknjižbo in na mesečno odplačevanje 590.009 59 K. Vrnilo pa se je 280.326 40 K. Koncem 1. 1910 so znašala posojila 2,521.910 65 K. Na novo se je izposodilo v minulem letu 165 strankam, vrnilo je posojila 132 strank.
Promet v tekočem računu je znašal V I. 1910 6,489.440 77 K.
Čisti dobiček v I. 1909 je znašal 13.773.10 K, ki se je razdelil po sklepu občnega zbora z dne 14. aprila 1910 tako-le: Rezervnemu zakladu S.446‘44 K, razpoložnemu zakladu 3.069 12 K, za 5" , dividend 2.257 54 K. Rezervni zaklad je znaš.al koncem I. 1910 44.374 69 K, razpoložni zaklad pa 4.684-05 K.
Cisti dobiček za deseto upravno leto znaša 14.817 83 K. Predlog načelstva občnemu zboru glede uporabe čistega dobička se glasi v smislu § 15. društvenih pravil: 10% pripis rezervnemu zakladu, 5"/„ dividenda deležem, od ostanka prva polovica rezervnemu zakladu; druga polovica razpoložnemu zakladu.
»Centralna posojilnica" je članica „Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev v Gorici" in »Zadružne zveze" v Ljubljani. Zakonita revizija se je izvršila po »Zadružni zvezi" v Ljubljani dne 7. — II. aprila 1910.
Iz zgoraj zabilježenih podatkov je razviden napredek »Centralne posojilnice". V očigled skoraj deset milijonskemu prometu v minulem letu izkazuje bilanca še ne 15.000 K čistega dobička, kar je vsekako malo. To pa pride od tod, ker »Centralna" daje posojila zelo ceno in nudi našemu kmečkemu ljudstvu največje ugodnosti posebno potom rajfeizenovih posojilnic na deželi, s katerimi je v vedni zvezi.
Kakor dosedaj, tako upamo, da bode tudi v prihodnje in še boljše. Pošteni posestniki naj se le zatekajo v potrebi v okrilje »Centralne".
Sadovi liberalizma in svobodomiselstva.
Odkar je zavladal liberalizem v človeški družbi, je začelo strašno smrdeti. Sadove odpada od cerkve in sv. vere in sadove svobodnega življenja nam kažejo v bengalični luči številke lista „Volkswart“, ki je glasilo nemške organizacije v varstvo nravnosti.
Število mladih hudodelcev, sodnijsko obsojenih je naraslo v enem letu (1905 do 1906) od 51.498 do 55.270 Spolno bolnih rekrutov je imelo mesto Essen (I. 1903 do 1905) 12 4, Diisseldorf 13 2. Aachen 13 8, Viesbaden 15 3, Charlotienburg 163, KO-nigsberg 19 1, Breslau 20 7, Danzing 22'6, Coln 24 9, Frankfurt 25'I, Kiel 25 5, Leipzig 29 4. Hamburg 298, Altona 31 0 Rix-
Mons. dr. Knrlin, tižaško-koperski škof
dorf 346, Schoneberg 38 3, Berolin 41 '3 na tisoč. Spolno bolnih dijakov se je naštelo I. 1894-95 na posameznih nemških univerzah 33 3 do 69 2 odstotkov. V bolnišnicah je bilo bolnih na spolnih organih 1879: 41.410, I. 1900 že 196.008. Prostitutk pod policijskim nadzorstvom so našteli v Frankfurtu I. 1905: 1645, I. 1906 2898; v Čolnu pride na 700 priglašenih 7000 skrivnih; v Berolinu pa jih cenijo zmerni cenilci na 24 do 25.000. Po StrOhnibergu je vseh prostitutk na Nemškem 330.000; drugi jih navajajo ogromno število 1.500.000. Število umazanih knjig, podob in razglednic je grozno. Takozvani „šund-romani" imajo do 200.000 abonentov in se razpečavajo v več kot 1,000.000 izvodih. Samo v Mona-kovem so zaplenili v enem letu (od 4. julija 1904 do 4. julija 1905) 18.000 fotografij in v štirih mesecih (od 19. julija do 19. oktobra 1905) 2822! Ceniki desetih trgovin, ki razpečavajo same umazanosti, so ponudili 40.893 nesramnih fotografij in ste-reoskopnih slik. Število porodov je samo na Pruskem padlo od leta 1901 do 1904 za 36.657. Nezakonskih porodov pa je v Berolinu vsako leto 15 do 18.000, v COlnu pa (I. 1907 do 1909) povprečno vsak mesec 152. Zakonsko ločenih se je naštelo na Pruskem 1905: 6924, 1909: 9070. Venerične bolezni požro vsako leto 90,000.000 mark narodnega premoženja, umazana literatura pa 50,000.000. To so številke, da nas mora biti groza. S strahom se moramo vprašati: kam plove moderni svet ?
Nemci so v strahu radi te nenravnosti, ki bi vtegnila zelo škodovati nemškemu narodu. Zato so začeli z narodnega stališča svariti pred njo in se organizirati proti njej. Koliko bolj bi se morali organizirati proti nenravnosti Slovenci, ki smo le majhen narod. Naše ljudstvo je do zdaj še precej nepokvarjeno, verno in nravstveno. Zato kaže tudi proti vsem narodnim nasprotnikom svežo moč. Ako se pa zanese med naše ljudstvo po umazanih časopisih nenravnost, bi naš narod bil kmalu izgubljen. Zato pa je sveta dolžnost delovati na to, da izginejo iz vseh slovenskih družin in društev liberalni časopisi: „Jutro“, .Slovenski Narod»Soča1'. Primorec” itd.
„Mro“.
V	Ljubljani izhaja list, ki se tiska v »Učiteljski tiskarn i“, kateremu je ime „J u t r o“. Ta list je mej vsemi slovenskimi listi najbolj umazan in po-hujšljiv. Videti je. da so si nekateri postavili satansko nalogo pohujševati z njim našo mladino. Po pravici ga knezo škof ljubljanski v svojem zadnjem pastirskim pismu navaja imenoma in piše o njem: ..Umazano in o-b r e k I j i v o „J u t r o“ in dostavlja : „Čujem, kako drzni, nasilni, surovi, brezbožni so šolarji in rokodelci in delavci
Pastirček Pepče.
Črtica - 1910. 14. IV.
Spisal: S m u d i n s k y.
Imel je sedem let Boštijanov Pepče, ko mu je umrla mati. Deževalo je oni dan, in čez 'vso pokrajino je bežala kot mora siva megla. Žalosten je bil Pepče ta dan in z nikomur ni govoril. Udano in proseče so gledale njegove velike oči.
—	Kedo mi bo reza! od sedaj naprej kruh, kedo mi bo postiljal mehko po stelj, kedo mi bo nosil na pašnik kosilo, ko si mi umrla li draga mati. Ah. mati, kedo me bo zagovarjal in branil pred hudim očttom, da me ne bo tepel. Umrla si in s tabo mi je umrlo vse. da prav vse kar sem imel. Sam sem ostal in trpeti bom moral veliko.
Velika je bila Pepčeva žalost. Ves objokan je taval krog odra. na katerem mu je ležala draga mati. Ljudje so prihajali kropit, a on se ni menil za nikogar. Sedel je v kot za peč. stisnil svojo glavico v roke in misiii na vse lepe
in trgovke, ki se s tako omotnim zajtrkom vsak dan pitajo."
Tak list bi se res moral tiskati v svinjak u, a se tiska v »Učiteljski tiskarni. To je zelo značilno. Za greh pa je sedaj prišla tudi kazen, kakor je prišla kazen tudi na »Sočo" in njene^.piruhe". Lastnik „Jutra“ Milan Plut je danes dolžan ..Učiteljski tiskarni"
23.000	K, za katere ga tiskarna sedaj toži. ..Učiteljska tiskarna" sama je v nevarnosti, ker je na njej že itak inta-buliranih 200.000 K dolga. Poleg tega tožijo tiskarno tovarne za papir, katerim je dolžna veliko svoto.
Zanimivo je tudi vedeti, da je ..Učiteljska tiskarna" dolžna veliko svoto nemški „Krainische Sparkasse", ki je na prvem mestu intabulirana.
Najlepše pri tem je, da so v tiskarno naloženi denarji ..Učiteljskega konvikta", ..Učiteljskega udovskega in sirotinskega fonda" in »Učiteljske hranilnice".
Kakor je videti, nimajo gospodje v napadanju cerkve in duhovščine nobene sreče, kakor je tudi „Soča" ni imela se svojimi „Tutti frutti".
Preč. knezo škof ljubljanski je naročil svoji duhovščini, da mora v cerkvi s prižnice in altarja svariti ljudstvo pred sledečimi časopisi: Jutro", „Slov. Narod", ..Slovenski Dom", »Gorenjec" in „Rdeči prapor". V omenjeni poslanici piše: „V imenu Bo žj e m Vam kličem: Na noge! Proč s slabimi, po h u j š I j i v i m i, zmotnimi, Bogu zoprnimi listi!"
Politični pregled
Politični položaj.
Z Dunaja se poroča, da je nastal med miuisterskim predsednikom baronom Bienerthom in med nemškimi nacionalci spor, ki utegne imeti važni: posledice za našo notranjo politiko. V pondeljek se je vršil ministerski svet, po katerem je bil vsprejet baron Bienerth od cesarja v avdijeuci. Tudi v torek in včeraj so se vršila ministerska posvetovanja. Nemški nacionalni poslanci čutijo namreč, da izgubljajo zaupanje pri svojih volilcih. Zato se pa obotavljajo proti temu, da bi glasovali za nove finančne predloge in za posojilo, katero zahteva vlada v budgetnem provizoriju za vojaške kredite. Vsled tega se govori, tla se hoče baron Bienerth obrniti na »Slovansko Enoto", da bi mu pomagala iz zadrege in stopila v kombinacijo, da bi se finančna reforma in brambni zakon rešila. Seveda pa je jako dvomljivo, da bi „Slov. Enota" storila Bienerthu to uslugo samo za to, da bi vlada dobila nove davke in povišanje rekrutnega
čase. ki jih je preživel z mamico. In sedaj je ni več. Sam sebi ni mogel tega verjeti. Kako bi ga pač mogla zapustiti, ko jo je imel vendar tako rad. Saj ji je storil vse, kar mu je ukazala, saj ji je vendar prinesel vsega, kar si je poželela. Jagode in maline ji je nosil preteklo poletje s pašnika, kakor mu je naročila in letos bi jih prinašal ravno tako. Saj so vendar posekali tam pri Primoževem Kalu cel kup gozda in malin in smokvic bo še več ko lani.
Tako je premišljal Boštjanov Pepče in njegovo mlado srce je občutilo vso grenkost in žalost. Malo jo je izkusil še do sedaj, a sedaj ga je začela obsipali v veliki meri.
Začelo se je mračiti in ljudi je prihajalo vedno več in več. Posedli so po klopeh ob zidu, ali kmalu so zasedli vse in začeli so znašati klopi iz vseh stranij. Tudi Ptfpčkov oče Boštijan je prišel večkrat v sobo in odmeril temu in onemu prostor. In zgodilo se je. da je zagledal na klopi pri peči Pepčka, kateri je bil zadremal. Prijel ga je in
kontingenta, ki je z reformo brambnega zakona v zvezi. Na vsak način je baje pričakovati v doglednem času presenečenj.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je v petkovi seji sprejela najprvo poročilo ustavnega odseka o predlogu posl. Pernestorferja, da smejo tudi ženske pristopiti kakor članice k političnim društvom, in glede premembe društvenega zakona.
Potem je zbornica razpravljala o agrarnih resolucijah. Minister je razpravljal podrobno o predlogih, ki so bili sproženi v odseku, ter je zagotovil, da bo poljedelsko ministerstvo iste po možnosti pospeševalo. Rekel je, da bo vlada pospeševala zboljšanje polj in travnikov, ter živinorejo. V ta namen bo pred vsem pospeševala delovanje kmetijskih zadrug. Izrazil je nado, da bo kuga na gobcu in parkljih kmalo ponehala.
Potem ko je govorilo več govornikov, je bila pretrgana razprava o agrarnih resolucijah in se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu poslanca Fresla, da se odpravi davek od mesa.
Nujnost predloga je bila sprejeta.
V podrobni razpravi je poslanec Fresl modificiral svoj predlog v tem smislu, da se vlada poživlja, naj predloži zakon, ki odpravlja davek na meso n užitnino v zaprtih mestih.
Predlog je bil odkazan davčnemu odseku.
V torkovi seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o agrarnih resolucijah. Prvi je govoril poslanec Roškar, ki je razmotrival vzroke neza-dovanja kmetijstva in poudarjal potrebo velike melioračne akcije od strani države, ker štajerski deželni odbor slovenski del dežele namenoma zanemarja.
Izza kulis ob aneksljskl krizi.
V Ašu je govoril poslanec VVolf o dispozicijah nemške armade ob bosenski krizi. Tri dni poprej, ko je odstopil srbski prestolonaslednik, je obvestila Nemčija Rusijo, da je Nemčija vse pripravila, da mobilizira svojo armado. Rusija in Angleška pa še nista verovali, da Nemčija resno misli. Nato je naročila Nemčija vojaškim pooblaščencem v Peterburgu, da če pride do vojske med Avstrijo in Srbijo, takoj zasedeta dva saška ajmadna zbora Češko, da zadušita eventuelno revolucijo. Nadalje je obvestil rusko vlado, da je že tudi pripravljena bavarska armada, da odrine na južno avstrijsko mejo, ker namerava Italija zasesti Trst in Tri-dent. Obenem je javil zastopnik Nemčije. da je tudi vse pripravljeno za vojsko proti Rusiji. Nato niso imeli Rusi več veselja do vojske.
Sankcljonlranl delegacijskl sklepi.
„Wiener Zeitung" je razglasila sankcijonirane sklepe delegacij.
nesel ven, a v veži pri ognjišču mu je še zabičal:
— Pazi, da se mi ne prikažeš več v sobo! Tukaj bodi in ne jemlji prostora ljudem, ki so bolj potrebni sedeti kot ti. Tu bodi na ognjišču!
— Bom, oče.
In Pepče je moral dšlati zunaj. Sam je bil in strah ga je bilo. V sobi pa mu je ležala mrtva mati. Tam na odru leži mirna, niti ne zgane se, sveče gorijo krog nje in ljudje jo kropijo. Na odru leži mirna, pa je bila vendar tako ve sela. smehljala se mu je in pravljice mu je pripovedovala, a sedaj molči, njene roke mirujejo in njen obraz je tako bled, tako upadel ...
Soba je bila že polna ljudij. Stari Jakoo je začel moliti rožni venec, a ko je izmolil tega je začel druzega in nazadnje še nekaj očenašev za umrlo in pa za verne duše v vicah.
Slišal je Pepče molitev iz sobe in tudi on je molil, molil je goreče iz vse svoje otroške duše.
Italijanska pravna fakulteta.
Razprava o italijanski pravni fakulteti v plenumu poslanske zbornice se bode najbrže vršila po Velikinoči in to zaraditega, da bi Italijani ne imeli kdo ve kakega vzroka prav prisrčno vsprejeti nemške liberalne poslance, ki se mislijo udeležiti v Rimu slavnosti zedinjene Italije.
■ Potovanje avstrljskik nemško - nacionalnih poslancev v Rim.
Vedno je bolj verjetno, da potovanje nemško-nacionalnih poslancev v R m, katero je bilo svoječasno napovedano, najbrže izostane. Govori se namreč, da delajo proti temu zlasti krščansko-socialni poslanci, ki grozijo liberalcem, da jim odpovedo svojo, v sedanjih časih tako dragoceno pomoč, ako romajo v Rim. Nemški nacionalci hočejo pa opravičiti s tem svojo odsotnost v Rimu, ker ni še italijanska pravna fakulteta spravljena pod streho in se nočejo praznih rok prikazati Italijanom v Rimu.
Oesar Viljem II. na Dunaju.
Po dosedanjih odredbah za vspre-jeiri pride nemški cesar Viljem drugi na Dunaj dne 24. t. m. ob 10. uri in pol predpoldne. Od kolodvora se ^oda v SchOnbrunu na poset k našemu cesarju.
Revolucijonarno gibanje v Makedoniji.
Različne skupine bolgarskih in makedonskih ustašev, ki so se dosedaj medsebojno pobijali, so v zadnjih dneh imeli zborovanje, na katerem so dosegli popolen sporazum glede enotnega postopanja. Čuje se, da o delovanju v bližnji bodočnosti še ni bil napravljen nikak sklep, vendar se zdi, da je v načelu gotovo složno postopanje z alban skimi revolucionarji
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko siroti š če":
Nekdo v Gorici 20 v, Josip Patek, klepar v Gorici 1 K, Rudolf Drufovka, trgovec 2 K, Josip Buda, Gorjansko 20 v, Josip Fon. vikar 97 v, Ivan Humar, kurat 1 K, za prodane razglednice 20 v, Nekdo v Gorici 80 v, v nabiralniku v gostilni g. Mihe Hvalič 3 K, I. Peternel, dekan, letni znesek 10 K. Josip Fabijan, župnik, v čast sv. Jožefu 20 K, neki ..preostanek" 38 K 10 v, razprodaja razglednic vrgla 40 v.
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Ko so odmolili, se je začel glasen pogovor. Govorili so o ranjci. o njenem življenju in trpljenju in o vseh njenih čednostih. Na dolgo in široko so obravnavali vse to. Ko jim je pa potekel govor o tem, so prišli na vrsto strahovi, božje poti. čudežna ozdravljenja na teh božjih poteh in še mnogo enakega. A, na vse zadnje so se odločili mladeniči in mladenke za to, da se mora peti. Priletni možje in žene so utihnili, fantje in dekleta so pa zapeli:
Delaj pokoro o kristjan,
Dokler imaš še čas in dan ...
In peli so kropilci in se razgovar-jali, medtem pa je potekal čas. Ura je odbila polnoči in ljudje so se začeli razhajati. Pri odhodu je pokropil še vsak mrliča in zmolil očenaš. Vsi so odšli, le stara Reza je ostala za varuha Staro je bilo to ženišče že kakih petinsedem-set let in za nič drugega ni bilo več na svetu kot za varuha pri mrličih.
(Dalje prihodnjič.)
Za „A I oj z i j c v išče":
Preč. gg.: Švara Franc v Devinu 10 K. Kalin .Josip, kurat v Drežnici 140 kg fižola, Ivan Martelanc, župnik na Proseku 6 K, Jakob Pirih, vikar v Vi-polžah 10 K, duhovnija Vipolže 10 K, slavno županstvo v Cerknem 25 K, slavno županstvo na Livku 10 K, blag. gosp. Alojzij Širca 5 K, Ivan Kovačič, župnik v Pocjmelcu 10 K, N. N. 6 K, Jan. Vuga, vikar v Gabrovici 20 K, slavna »Centralna posojilnica" v Gorici 200 K.*
Domače in razne vesti
Nov tržaški škof. Nov tržaški škof monsgr. dr. K a r 1 i n se je v torej* pripeljal iz Ljubljane v Gorico v spremstvu svojega brata župnika v Smledniku in njegovega kaplana. Na državnem kolodvoru v Gorici ga je vsprejel naš prevzvišeni knezonadškof dr. Sedej, katerega sta spremljala preč. gg. dr. Ličen in dr. Ujčič, profesorja v centralnem semenišču. Nov tržaški škof dr. Karlin je prenočil pri našem knezo-nadškofu. yčeraj predpoludne pa se je odpeljal v Trst. Do Gorice sta mu prišla nasproti dva tržaška korarja in pa tajnik tržaškega škofijskega ordinarijata. V nedeljo bode, kakor je že znano novi tržaški škof slovesno ustoličen.
Na državnem kolodvoru v Trstu je bjl višji pastir slovesno sprejet. Prvi ga je pozdravil njons. Petronio, kj mu je predstavil namestnika, nak^r mu je namestnik predstavil župana Valerio, ter druge načelnike raznih tržaških uradov, ki sp bili polnoštevilno zastopani. Po sprejemu se je podal višji pastir v gala-kočijo, v katero je prisedel tudi namestnik. Zadei pa so se uvrstile kočije z visokimi uradniki, in vsi so se podali do škofijske palače, nakar so se razšli.
V veliki dvorani škofijske palače je bila zhrana svetna in redovna duhovščina, v imenu katere je pozdravil prevzviše-nega mons. Petronio.
Ljudstvo je po tržaških ulicah spoštljivo pozdravljalo prevzvišenega.
Pobožnost češčenja pres. R. T. bo nedeljo, dne 19. t. m., praznik sv. Jožefa v Sovodnjah in v Logjeh.
Občni zbor »Slovenskega slrotišča" za 6. upravno leto bo v četrtek dne 23. marcija ob 10. uri predpoludne v posvetovalnici »Goriške zveze". Dnevni red: 1. Poročilo o računu za 1. 1910. 2. Slučajni predlogi.	Odbor.
Občni zbor »Centralne posojilnice".
—	V četrtek predpoludne se je vršil redni letni občni zbor »Centralne posojilnice", ki je bil dobro obiskan. Daljše poročilo o tem našem denarnem zavodu prinašamo na prvem mestu današnjega lista. Tu naj opomnimo le, da smo posneli iz predsednikovega govora, da zadnja splošna denarna kriza ni imela na »Centralno posojilnico" nikakega u-pljya ter da »Centralna posojilnica" ni bilq nikdar primurana zateči se h kreditnim operacijam, marveč (Ja je prav dobro ishajala s svojim lastnim dena-rom. Izposodila je v minolem letu
280.000	K več nego ji je bilo vrnjenih posojil. Pri dopolnilni volitvi v ravnateljstvo je bil izvoljen g. prpf. A. Ipavec.
V nadzorstvo pa so bili izvoljeni gg. dr. Anton Gregorčič, dr. Fran Kos, monsgr. Josip Pavletič, dr. Andrej Pavlica in šolski svetnik Anton Šante|.
Načelstvo »Centralne posojilnice" je podelilo iz čistega dobička minolega le(a s|ecieče podpore, in sicer: za »Spiski Do,m" 1000 K, za novo kapucinsko cerkev 1000 K, zq »Slpvensko sirotišče" 3Q0 ft, za slov. .Alpjzijevišče" 200 K, akademiCrteimi društvu v Pragi „Dafl" 25 K, dvetfla Yispkošolceni^ 244 K, društvu sv. Nikolaje v Trsti; 25 in odboru za ljudsko štetje v Gofici 100 K ter sklenilo, da pristopi »Centralna posojilnica kot ustanovni član k »Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju" z zneskom 200 K.
Sankcljanlran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon, sklenjen od goriš-kega deželnega zbora, s katerim se menja § 1. zakona od 8. oktobra 1902 glede uvrstitve med konkurenčne ceste, cestnega dela, ki vodi od konkurenčne ceste Št. Peter-Dornberg pri Dobravi do državne ceste pri Ozeljanu, in cestnega dela od Sv. Lucije pri Vogerskem do šole v Šempasu.
Odlikovanje. — Cesar je najvišim odlokom od 10. t. m. podelil kapitular-nemu vikarju in proštu stolnega kapi-telja tržaškega mons. dr. Frančišku Pe-tionio komturski križ Fran Josipovega reda.
„Ilustrovani tednik", št. 2, kteri ima najbrže namen biti enkrat in če bo mogoče že v kratkem, ako ne pojde tiskarna v franže, »illustrierte Hacke" za Slovence, je tako naroden, da imenuje v zvezi z-zajčjo smrtjo v kolesu slovenske Peto vi je — Peteano. G. Mraz, ako ste s sporočilom kaj v zvezi, naj vas pretrese enkrat narodni mraz — nel parodon I ampak ponos, če mogoče.
„A|>basso 1’An strla" so vpile 13. t. m. v Rimu množice pri proslavi Mazzinija. Za ta|<e ljudi delajo naši liberalci reklamo, da bi jih šli letos v Rim obiskati Še Nemcem se zdi to preneumno.
Železnica od Čedada v naše kraje. V nedeljo se je v Vidmu vršil sestanek železniškega odbora za železnico od Čedada do sv. Petra.
Pri tem sestanku se je obširno govorilo o nasprotstvu, ki ga gojijo vojaški krogi proti zgradbi železnice od Čedada do Kanala, ter o prednostih, ki bi jo imela ta železnica, ako bi se zgradila od Čedada skozi sv. Peter in Pod-bonosec do Kobarida. Sklenilo se je, da se poda o Velikinoči mnogobrojna de-putacija v Rim, da tam vendarle izposluje pri merodajnih krogih zgradbo železnice od Čedada v Kanal ali pa od Čedada v Kobarid.
Ljubezen do poklica. Hans Trunk, ces. svetnik in bivši meščanskošolski ravnatelj, piše v svoji knjigi ..Erfahrun-gen und RatschSge aus der Schule und filr die Schul^" tako-le: »Člpvek brez ljubezni do poklica in do mladine, in naj ga diči nadarjenost v še tako obilni meri, ni za učitelja. Vestno izvrševanje dolžnosti je prvo, na kar mora učitelj misliti, za tem šele pridejo drugi oziri. Izvrševanje dolžnosti pa mora biti vestno in točno tudi v malem. Človek, ki išče le samega sebe, ki se hoče kakor hitro mogoče povspeti v službi, ne pa v šolskem napredku, ni za učitelja."
IZ Agro-MerknrJ*. ~ V »Slovencu" čitar^o: „V zatišju Agro - Merkurjevega konkurza se vrše tajne §tv$ri. Dr. Žerjav biva v tujini, in neki gospodje se silno trudijo, da bi vse zvrnili na odsotnega, sebe pa potegniti iz šlamastike. Vsega je sedaj kriv samo dr. Žerjav. Če bi imeli narodnp-napredni prvaki kaj požrtvovalnosti, bi bili diferenco pri Agro-Merkurju pač sami pokrili in ne bi bilo treba kopkurza. To je bilo pričakovati, k#jti Agro-MerHur je bil pqlitično strankarsko podjetje prve vrste. Z Agro Merkurjem in z Zvezo slovenski}] zadrug so hoteli liberalci pridobiti npveg^ polja za politično borbo. Zato so narodno-na-predni prvaki dali tudi svoje časopisje čisto na razpolago Žerjavu in Ribnikarju, ki sta nastopila Kakor nova Dioskura. Ko je pa grozila izguba, so se izmaknili najprej starini in položili roko na žep, češ: mladini naj svojo godljo sami pojedo jn Lenarčič je tekel k sodišču naznanit konkurz. Zdaj so se pa izmazali tudi mladini. Ribnikar neče nič več slišati o Agro Merkurju in molči o njem kakor grob. Vse so tqrej vrgli na dr. Žerjava, češ, da je delal na lastno roko, brez dovoljenja odbora itd. Prej so mu peli hozano, zdaj, ko bi bilo treba malo
plačati, ga pa tirajo v kriminal Ribnikar se redi na mestne stroške, da je vedno debelejši, svojega prijatelja pa pusti na cedilu. Tako je v liberalni stranki, a o tem se nič ne sliši na libe ralnih shodih."
Prebivalstvo Primorske. »Osser-vatore Triestino" prinaša uradne podatke o vspehih ljudskega štetja po posameznih okrajih. Glasom omenjenega štetja šteje Trst brez vojaštva 226.423 prebivalcev (leta 1900 — 176.383).
S posadko vred znaša število prebivalstva 229.475 (178.599).
Na Goriškem se razdelja prebivalstvo po posameznih politiških okrajih:
Gorica (mesto) 28.297 (23.671). Gorica (okraj) 73.612 (68.371). Gradišče 34.679 (31.197). Tržič 52.652 (42.424). Sežana 30.141 (29.084). Tolmin 38.094 (36.303). Skupno število prebivalstva Goriške znaša 257.475 (231.050). Z vojaštvom vred znaša prebivalstvo 260.500 (232.897).
V Istri:
Rovinj (mesto) 12.118 (10.302). Koper (okraj) 90.134 (79.787). Lošinj 21.106 (19.876). Pazin 48.287 (44.568). Poreč » 61.151 (54 485). Pula 77.996 (59.338). Krk 21.289 (21.140). Volovsko 53 915 (74.967). Skupno 385.987 (337.363). Z vojaškimi posadkami vred 403 000 (345.050).
V odstotkih se je število prebivalstva zvišalo v Trstu za 28-333%, na Goriškem za 1143 odstot. in v Istri za 14‘4I odstot.
Cela Primorska šteje (brez vojaštva) 869.885 prebivalcev, proti 744.706 pred 10 leti. Absolutni povišek znaša totej 125.085 ali 1679 v odstotkih. Z vojaškimi posadkami vred znaša število prebivalstva 893.000 proti 756.546.
Zanimivo je, da so pred desetimi leti našteli na celem Primorskem brez vojaštva 744.796 In z vojaštvom vred 756.546 prebivalcev. Vojaške posadke na Primorskem so torej štele pred 10 leti 11.750 mož. Letos pa so našteli brez vojaštva 869.885 prebivalcev in
893.000	z vojaštvom vred. Vojaške posadke na Primorskem štejejo torej danes 23.115 mož — so se torej v zadnjih letih pomnožile za skoro 100 odstotkov. To pa bržkone vsled zboljšanih prijateljskih razmer s sosednjo Italijol
Vreme. — Po dolgem času smo dobili te dni še precej dežja. Po naših gorah pa je zapadel sneg.
Nesreča na železnici. V torek zvečer ob 11. uri in 15 minut se je zgodila na postaji v Bohinjski Beli velika železniška nesreča. Tovorni v|ak je peljal z Jesenic proti Boh. Beli. Radi strmine je pomagala porivati od zadaj še ena lokomotiva. Kq je vlak uže odhajal s postaje Boh. Be|a je službujoči uradnik zapazil, da je vlak pretrgan, zato je dal znamenje, naj se zadnji del vlaka ustavi. Strojevodja sprednje lokomotive je tq zapazil in pijs|il, da velja to znamenje njemu ter jel ustavljati. Strojevodja zadnje lokqmfitive pa tega ni opazil. Vsled tega je potisnila zadnja lokoinativa s tako silo vlqk skupaj, da je bilo nakrat sedem vozov razbitih, eclen vri' drugega. Promet je hj| seveda ustavljen in vlaki niso mogli do sinoči skpzi voziti. Človeške žrtve ni nobene, kqkor le en sprevodnik je bil lahkpi ranjen. Škoda znaša več stotisoč kron.
Sladkor bo dražji. — Odbor sladkornih tovarn je sklenil podražiti s prihodnjo soboto sladkorne cene za 1 K 75 v. Opravičuje to s podraženjem surovin.
Stavka v ljubljanski predilnici. V
Ljubljani so začeli delavci in delavke tamošnje predilnice štrajkati.
Napad na Jetnlškega paznika. V
zaporih deželne sodnije v Inomostu nahajajoči se Ivan Staninger, ki je bil na zadnjem porotnem zasedanju obsojen radi ropa na tri in polletno ječo in
Hrnst Klotz, ki se nahaja v preiskavi radi poskušenega umora, sta minulo nedeljo, med običajnim sprehodom po dvorišču zapora napadla jetniškega paznika Senonerja. Onesvestila sta ga z udarci železne posteljne noge ter mu potem pokrala ključe. Potem sta odprla vrata in prišla neovirano na piano. Ko je paznik prišel k zavesti, je potegnil alarmni zvonec. Toda begunca nista dolgo uživala svobode, ker so ju kmalu dotekli. Paznik Senaner je sicer težko, vendar ne smrtno nevarno ranjen.
Roparji napadli na cesti trgovca. Eden roparjev ustreljen, drugi ranjen. Iz Ptuja poročajo, da je pred dnevi trgovec Franc Simonič iz Vutoinarcev se vračal ponoči iz Ljutomera domov.
V	bližini Sv. Nikolaja pa ga je napadla večja tolpa cestnih roparjev, ki so mu ustavili konje ter mu grozili. V tej stjski je potegnil Simonič iz žepa revolver ter dvakrat ustrelil med roparje. Fden se je zgrudil mrtev na tja, med tem ko je drugega težko ranil v nogo. Nato so ostali pobegnili. Simonič je oba napadalca nato naložil na voz ter peljal do prihodnje orožniške postaje, kjer je o vsem dogodku poročal. Ranjeni napadalec, baje Madžar, je pri okrajnem sodišču v Ormpžu dejanje že priznal ter je tudi imenoval svoje tovariše.
Avstrijski IzseUenol. — Vsako leto se izseli iz Avstrije okolu 500.000 ljudi v Ameriko in na Nemško. Največ jih gre v Ameriko in med temi jako veliko Slovencev. V Ameriki je bil dosedaj »avstrijska družba", ki je imela tudi izseljeniški dom. To družbo je avstrijska vlad^ podpirala z letnim prispevskom
20.000	K. — Ker je pa biio delovanje te družbe pod vsako kritiko v vsakem pogledu, je ameriški komisar prepovedal, da bi ta družba sprejemala ljudi pod streho. Tako so naši izseljeniki navezani sami nase, ko stopijo na ameriška tla. Zato je drž. posl. dr. Krek v ti zadevi interpeliral trgovinskega ministra Wickenburga.
Na to interpelacijo je odgovoril trgovinski minister, da se je začela tudi avstrijska vlada baviti s tem vprašanjem. Rekel je, da je vlada »avstrijski družbi" odvzela vsako podporo, ker se je vlada prepričala, da je društvo za nič. Izseljeniško vprašanje misli tako urediti, da pritegne k delovanju razne narodne in verske organizacije, ki bodo primorane vzeti v svojih narodnih do-mih izseljenike pod streho. Tako bodo izseljeniki tudi ločeni po narodnosti in veri. izdeluje se tudi sedaj zakonski načrt za izseljence, ki se bo, ako bode odobren od interesiranih krogov, predložil državnemu zboru.
Znano je, da imajo skoro vse evropejske države svoj izseljeniški zakon. Tudi po časopisih se perijodično objavljajo razne interese izseljenikov zadevajoče stvari. Pri nas pa pride le tuintam kaka notica na svetlo. Zato bi bilo dobro, da bi se ustanovil informacijski urad, ki bi imel vedno v evidenci delavske, življenske, zdravstvene itd. razmere in bi se tozadevna poizvedovanja po tem informacijskem uradu razpošiljala v razne liste. Dokler se pa ta urad ne ustanovi, naj vlada sporoča take podatke Rafaelovi družbi, ki bode za to skrbela, da pridejo v javnost, sicer bodo slučaji, da se ljudje izseljujejo v kraje, kjer ni kruha ne dela, vedno gostejši.
Nagla smrt. — V četrtek je vMo-nakovem umrl nagle smrti grof Artur Baguer, brat grofa Silvija Baguer, stanujočega v Gorici. Grof Baguer je stopil kot španski odposlanec na belgijskem dvoru v pokoj in se je ravno hotel pripeljati v Gorico k bratu.
Prebivalstvo Galicije Po površnem ljudskem štetju ima 80 galiških okrajev z mesti Lvovom in Krakovom 7,965.404 prebivalcev. Od 1910 se je prebivalstvo pomnožilo za 649.645.
Listnica upravo: Veleč. g. Goren-ščak Josip, kaplan, S. Leonardo d egi i Slavi: Naročnina plačana do konec 1. 19111 Srčna hvala! 0. Franc Ivančič, Ffiderlach Koroško: Naročnino prejeliI Plačano do konec I. 1911. Srčna hvala I G. Peternelj, Filip, Cerkno 142: Naročnino prejeli! Plačano do konec I 1911. Srčna hvala ! G. Krapež Josip, Otlic* 35: Naročnino prejeli! Plačano do konec 1. 1910. Hvala!
Mesine novice.
Opozarjamo one slovenske družine v m e s t u, k i o p r i 1 i k i ljudskega štetja niso dobile od gospodarjev popisovalnih pol, ali pa da so jim dali hišni posestniki ali pozneje magi-stratni revizorji le podpisati šene izpolnjene pole, katere so potem le ti sami posvoje izpolnili, da to naznanijo v par dneh odboru za ljudsko štetje v ulici Sv. Ivana Št. 7, ali na našemu uredništvuv ulici V e 11 u r i n i št. 9.
Odbor, tajnik je strankam na razpolago vsaki dan in sicer predpoludne od 9. do 10. ure, popoludne od 1. do
3	ure.
Smrtna kosa. — V petek je umrl po dolgi in mučni bolezni g. Ivan Jamšek, hišni posestnik v Gorici, v 72. letu svoje dobe. Pogreb je bil ^nedeljo ob 10. uri predp. iz hiše žalosti Via Barriera št. 45. N. p. v m. I
Voda za Podtnrnce. Ravnateljstvo nove deželne umobolnice je pri vhodu v umobolnico dalo nastaviti pipo za vodo, katero bodo smeli Podturnci, dokler traja pomanjkanje vode, zajemati. Na dan jim je na razpolago 200 hi vode od umobolmškega vodovoda. Pipa bode odprta vsaki dan od 8.—10. ure predp. in od 3.-5. ure pop.
Vsevedeži okolu »Soče" se zopet enkrat lahko obrišejo pod nosom, ker so svoječasno ropotali, da umobolnica ne bode imela dosti vode. Ako bi nedosta-jalo vode za umobolnico, bi je ona ne mogla dajati (in še v taki količini) drugim. ,,Soča“ pač nobene ne pogodi!
Potrjena Izvolitev. — Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Josipa Venutti-ja predsednikom in Josipa Mulitscha podpredsednikom goriške tr-govsko-obrtne zbornice za I. 1911.
Goriški trgovol proti municlplju 35 laških trgovcev iz Raštelja je v petek v hotelu „Union" protestiralo proti od municipija odrejeni preložitvi semenskega, lesnega in krompirskega tržišča iz trga sv. Antona na izvozni trg. Zahtevali so še, da se preloži ribji in kokošji trg iz dosedanjega mesta na trg sv. Antona, da se tako bolj oživi promet v Raštelju, ki se je vsled preložitve goreomenjenih trgov za mnogo zmanjšal, kai provzročuje trgovcem v Raštelju občutne zgube.
Krompir se uže zopet prodaja na trgu Sv. Antona.
Čudno naključje. Bilo je minuli torek. Nek gospod iz Gorice je nesel okoli poldne več denarja v »Centralno posojilnico". Ko je odštel blagajniku je zapazil, da mu je zmanjkal zavitek 100 K in sicer pet bankovcev po 20 K. Kajpada, zgubil jih je. Mislil si je: Adijo stotak! Dober tek onemu, ki ga je našel! — Seveda je bil gotov, da jih ne bo več dobil. Mimo »Centrala" pa je šel kmalu popoludne učenec »Narodne Tiskarne" Jožef PaŠkulin in našel izgubljenih 100 K. Povedal je v tiskarni, nakar se je objavilo v »Gorici", ki je izšla ob 4. uri popoludne. da se je našlo 100 K in da naj se dotičnik, ki je to svoto izgubil zglasi v »Narodni Tiskarni". Okoli 5. ure popoludne istega dne, torej v času, ko se je »Gorica" še tiskala, pride v »Narodno Tiskarno" oni gospod, ki je denar zgubil, naročevat neka tiskarska dela. Ko je s
faktorjem tiskarne bil gotov, se je uže poslovil in hotel je oditi, nakar se je še popraskal za ušesom ter. rekel: »Presneta reč, danes sem imel smolo". »Kaj pa se Vam je zgodilo?" ga vpraša faktor. „b, še za povedat ni, ker me bodo ljudje, ako zvedo, imeli še za norca. Veste, danes opoldne sem nesel v »Centralno posojilnico" nekaj denarja, a sem — najbrže po poti — zgubil pet bankovcev po 20 K". »Kaj Vi ste zgubili danes 100 K? Saj se nahajajo pri nas v tiskarni!" »A je mogoče?" je vprašal začudeno. »Da, je mogoče. Danes kmalu popoludne jih je našel naš učenec v veži »Centrala". — Si moramo misliti zadovoljnost dotič-nega gospoda. Najditelju je dal 10 K nagrade in se mu zahvalil za njegovo poštenost, katerega moramo tudi mi pohvaliti. — Le slučaj je nanesel, da se je dotični gospod zglasil v ravno istem poslopju, v katerem se je nahajalo zgubljenih 1O0 K.
Kanalizacijo mesta gorlškega nameravajo poveriti tvrdki Pittel-Brause-\vetter, ki je že sestavila in predložila mestnemu svetu tostvarne načrte in stroškovnik.
Ženske hlače v Gorici. Govorica ki se je širila v soboto po mestu, da. se prikaže namreč v nedeljo v ljudskem vrtu med koncertom mestne godbe tani zbranemu občinstvu ženska v hlačah, privabila je v ljudski vrt nenavadno mnogo radovednih ljudi, ki so pa zaman čakali na žensko v hlačah. Zadovoljiti so se morali le z ženskimi hlačami, ki so bile izložene v izložbenih oknih trgovcev Pregrad & Černetič in Steiner.
Pretep med vojaki in civilisti. V
neki gostilni blizu živinskega trga so v nedeljo plesali neki goriški rokodelci. Neki plesalec je pri plesu sunil nekega vojaka tuk. vojaškega oskrbništva. Vsled tega je prišlo do spora in do pretepa, pri katerem je bil od nekega vojak^, ranjen z bajonetom pekovski pomočnik Alojzij Pahor. Posegla je vmes policija,', ki je ločila pretepače.
Enolotnl prostovoljec nstreljen. —
V	soboto popoludne so imeli prostovoljci 3. domobranskega pešpolka v Gradcu pouk o orožju. Pred poukom so prinesli v šolsko sobo med drugim orožjem tudi automatično pištolo in k tej spadajočo municijo. En prostovoljec je nabasal to pištolo ter je, misleč, da so patrone »slepo" nabašane, pomeril in sprožil strel proti prostovoljcu Orzan u, sinu znanega tukajšnjega trgovca. Pa'-' trona pa je bila »ostro" nabašena in krogla je zadela Orzana v glavo; Orzan je bil takoj mrtev. Prostovoljca, ki je streljal in ki se imenuje Turkovski, so pa aretirali. Truplo Orzanovo so prepeljali v torek v Gorico.
Iz goriške okolice.
g Iz okolice. Še vedno se čuje tu in tam italijansko petje naših mladeničev. Tega si privoščijo posebno ko so malo v »rožcah". Takrat pozabijo na vse! Pozabijo, da so Slovenci, pozabijo, da je sramota za slovenske mladeniče, da tulijo laške pesmi, pozabijo, da so člani tega ali onega slovenskega društva. Če jih kateri pametnejši človek posvari, se še bolj derejo z laškimi, večkrat ostudnimi pesmimi! Kedaj se odpravi ta nelepa navada! Toliko in toliko društev je v občinah, v marsikateri občini po tri, a vse nič ne pomaga! Žalostno! Delajmo z.družemo, da se to enkrat odpravi!
g Št. Audrež šteje po zadnjem ljudskem štetju 1738 prebivalcev. Hišnih številk je 302. Po narodnosti: 1727 Slovencev, 5 Nemcev, 1 Čeh, I Poljak in
4	Lahi.
Krompirja smo po večini posadili. Dela je bilo polne roke. LNadih smo ga
najbrže več ko lansko leto. Seveda smo morali mnogo gnoja kupiti, večinoma iz Trsta. Pa tudi goriške konjske hleve smo očistili, kakor tudi dragonske konjske hleve. Krompir za spine smo plačevali po 12 do 14 K kvintah
Sedaj delamo špargere. Toliko »mane" je za polje dež, ki je namočil polja. Pa saj je bil potreben.
Bog daj dobro!
g Št. Mihel. Naša mladina je tako raztresena in odurna, da je uže odveč. Po občini tuli klamfarske pesmi tako zoperno. da človeka prijemlje nevolja, ko to sliši. Zakaj bi se ne hodili učit petja cerkvenega in narodnega s sedanjimi cerkvenimi pevci, ki lepo napredujejo v cerkvenem in narodnem pet u! Ali ne slišite, kako lepo prepevajo cerkveni pevci v št. mihelski in ozeljanski cerkvi. Torej malo dobre volje, pa bo šlo I
g Sv. Mihel Ozeljan. Tudi žuljave roke morajo včasih prijeti za pero, ker razmere v zadnjih časih tu in tam so take, da jih je treba tudi javnosti povedati. Prestopil sem uže večkrat prag domače hiše in poznani navade drugod.
V	mislih imam namreč red v cerkvah. Ni lepa navada pri nas, da se začne polniti cerkev od zadaj. Tako se ne godi nikjer. Le pri nas je ta nelepa navada, katero bo treba odpraviti. Otročaji z nekaterimi odraščenimi moškimi založijo ozadje tako, da ljudje, ki nekoliko pozneje pridejo k službi božji, ne morejo naprej. Druga nelepa navada je, da mnogi smukajo v času službe božje okoli cerkve, in sicer možaki in mladeniči. Čemu to? Saj vendar pridejo do cerkve, da gredo potem notri k maši, k blagoslovu. Ako tega ne ma-rajo, potem pa je boljše, da doma ostanejo. Vsaj ne bodo Jakrat nobenemu v spodtiko. Potem se dobe spet drugi, ki v času pridige gredo vstran, baje pomagat kuhut v bližnje hiše.., rekoč, saj nam ni treba pridige, saj znamo vse! Ni čudo potem, da se mladi.nauče, kar stari delajo.
Pa še nekaj moram opomniti. Ali je to lepo, da v času popoldanske službe božje kvarta mladina po gostilnah? Zakaj se mora ravno v tem času kvartati ? Bogu krade mladina čast in denar zapravlja! Županstvo bi se moralo zganiti in pokazati svojo moč! Prepove naj krčmarjem, da ne smejo dati kvart v roke igralcem med službo božjo! Uže pred leti je dalo županstvo razglasiti, da ni dovoljeno v času službe božje igrati, a razglas je ostal le razglas, Pa kaznuje naj te prestopke, ako ne pomaga nič beseda! Župan, pokažite svojo moč, katero vam je ljudstvo dalo, ko vas je postavilo na čelo občine!
Domačin.
g Št. Ferjan. V zadnji št. »Pr. L." tiči v dopisu iz Števerjana velika pomota. Stariši niso silili svoje hčerke na plesni venček, tudi sami se istega niso vdeležili; šla sta marveč brat in sestra sama, ki se pa nista dolgo mudila. S tem z veseljem popravljamo nehote storjeno krivico ugledni družini. Tudi kar se tiče treitev one druge Ma-riiine hčere, ki je bila baje izključena iz »Mar. družbe" ne odgovarjajo popolnoma resnici.	A. J. II. fant.
g Miren. — Miren postaja vedno bolj znamenit po svojem obrtovališču. Da imamo mnogo čevljarjev, je znano, enako imamo mnogo klesarjev. V zadnjem času se je še precej 'povzdignila tudi usnjarska obrt. Nova strojarska tovarna z modernimi strojarskimi stroji deluje uže nekaj časa. Last je g. Faga-' nellija. — V Mirnu se opaža, kakor rečeno, napredek pri obrti. Piski in tule-nje raznih strojev naznanja uže v jutranjih urah. da Miren napreduje. Da pa naših »pondeljkov" ne moremo odpraviti, je žalostna resnica. Pije pa se tako, kakor bi bilo vino zastonj. Ne vemo, kedaj se pride temu v okom.
g Iz Št. Petra. (Naš p os tajen a-č e 1 n i k M a y e r.) — Dolgo časa je bil naš postajenačelnik miren in sicer odkar se ga je podučilo, da je Št. Peter na slovenski zemlji in da treba znati pri nas slovenski, ako se hoče opravljati službo železniškega uradnika, in slovenščino spoštovati. Naš Mayer to dobro ve. V zadnjem času pa je spet začel kazati nemške rožičke s tem, da je začel uporabljati samoitemški pečat. Kdo mu je dal za to dovoljenje? Zahtevamo odločno, da se mora, kakor dosedaj uporabljati pečat, ki nosi tudi slovenski napis I In ako se to ne zgodi v kratkem, podrezamo na drugem mestu tako, da bo Mayerčka dolgo časa šegetalo. — Pa tudi na neke češke nadpise na nekih pošiljatvah, ki so došle s Češkega v Št. Peter, se je Mayer spravil nazivaje jih „Schweinerei“. Povemo mu, da takega njegovega početja ne bomo trpeli, ne bo to nič pomagalo, bomo preskrbeli drugo, boljše zdravilo.
g Požar v Cerovem. V nedeljo se je vnela hiša posestnika Ivana Kumar v Cerovem. Kumar se je podal v prvo nadstropje ter začel metati pohištvo skozi okno, a ni se zmenil za to, da so goreli tramovi pod njim. Naenkrat pa se je vdrl pod in s podom vred se je pogreznil tudi Kutnar, ki se je na čudovit način rešil strašne smrti. Razun par opeklin, ki jih je dobil, se mu ni nič zgodilo. A to ni vse. Obžalovati se ima tudi človeško žrtev. Zgorel je namreč triletni Kumarjev sin, katerega ni bilo mogoče rešiti. Poginila je tudi krava, mogoče edino imetje pogorel cev.
Iz ajdovskega okraja.
a Ponižnemu vprašanju v »Novem Času", kedaj bodo občinske volitve v Rihenbergu se odgovarja, da dokler politična oblast ne reši utokov proti volilnim imenikom, katere so uložili liberalci, do takrat se ne bodo vršile občinske volitve v Rihenbergu.
a Dol-Otlioa. — Tridnevnico smo obhajali in sicer od 6. do 8. t. m! Sv. R. T. je bilo razpostavljeno od 6. ure zjutraj do 6. zvečer. V tem času smo imeli tudi velikonočno spoved. Pomagali so čč. oo. kapucini iz Sv. Križa. Obha-jancev je bilo 874. Vsaki dan smo imeli po dva cerkvena govora, ki jih je cb-državal č, o. Bonaventura. Čč. oo. kapucinom se prav iz srca zahvaljujemo za trud, ki so ga z nami imeli. Obenem pa se prav srčno zahvaljujemo našemu preč. g. župniku, ki se toliko trudi za naš dušni in telesni blagor. »Marijina družba" in tretji red lepo napredujeta Le tako naprej in pot ne bo zgrešena!
Dol-Otličani. a Dol-Otllca. — Bolezen influenca se je pojavila pri nas. Kakor se vidi, roma ta nebodijetreba od vasi do vasi in potem pa od hiše do hiše. Ljudje varujte se in ne vstajajte prezgodaj, sicer se zna povrniti in potem bo še slabše.
Iz tolminskega okraja.
t Novi šoli. V seji ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šolskega sveta tolminskega so sklenili kotnisijonalni ogled za ustanovitev šole v Trenti in Lomu. —
t Bača pri Sv. Luciji. Blaga žena je zapustila dne 4. t. m. ta nečimerni svet. To je bila 70-letna Marija K o s. Dolgo časa se je bojevala s smrtjo, konečno jo je Bog rešil trpljenja in jo 'k sebi poklical — vsaj tako upamo. Saj je bila dobra žena pohlevna in ni nikomur nič žalega naredila. Da je to res je pričal pogreb, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Večna luč naj ji svetil
MANUFAKTURNA TRGOVINA
-a. a. js. jk. (prej Krojaška zadruga)
 	v	GORICI. =
TEOD. HRIBAR
| Pošle so krasne novosti za spomladansko sezono. Vzorci st pošiljajo IrapMio in franto na
Iz kobariškega okraja.
kbd Izpod Krna. Dne 27. m. m. je pri nas nagloma umrl posestnik Ivan Sivec. — Letošnjo pomlad bodo popravili libušenjski zvonik. — Nekemu posestniku je poginilo jagnje. — Gn mož je padel ter si pri tem poškodoval roko. — Vreme je pri nas krasno. — V kratkem zgradijo pri nas mlekarnico. V zadnjem času so že nekateri skupno prodajali maslo in sicer po 2 K 10 v kg. Cena teletom je po D40 K kg mrtva, živai. — V Vršnem se pridno gradi vodovod. — Krnska pisma ostajajo še vedno na pošti. Več prošenj za pismonošo je bilo zavrnjenih. — Naša cerkev in posebno pa naš zvonik kažeta rebra, ker odpada omet. Ura na zvoniku je bolana, bo treba zdravnika. — Policijske ure še nimamo. Nič čudno, da cvilijo gramofoni neprestano. Morali bi se ob-dačiti. (0. Hribodolski, le tako naprej; Hvala I)
kbd LlbuSnJe. — Želelo bi se, da bi se razglasi županstva prebirali po sv. maši, a ne takrat, ko jih je še polovica v cerkvi, marveč takrat, ko so vsi zunaj. Ljudstvo se pritožuje, da ne sliši razglasov. Prosimo, da bi se to uredilo.	Libušenjci.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — V nedeljo, na praznik sv. Jožefa, ob 3. uri popoludne bode v dvorani »Gospodarskega doma" v Cerknem občni zbor kat. slov. izobr. društva z dnevnim redom po § 15. društvenih pravil.	Odbor.
c Iz Oerkna na Goriškem se nam
poroča, da sredpostni pondeljek, dne 20. marca t. L, ne bode običajnega živinskega semnja, kateri se opusti radi živinske kuge na gobcu in parkljih, ki je po sosednjem Kranjskem zlasti po Gorenjskem močno razširjena, kakor tudi baje vže v Bači ob Idriji v tolminskem okraju.	_______
lz komenskega okraja.
km Administracija vlkarljata Šem-
polaj, ki je ostal po smrti preč. g. Alojzija Bratine brez duhovnika, je poverjena preč. g. Karolu Oblak, kuratu v Gorjanskem.
km Lukovec pri Štanjelu. — Popi: viti moramo naš zadnji dopis iz Lukovca tako, da je umrl pri nas blagi Alojzij Jerič št. 8, a ne Alojzij Jerič po domače Majerjev, kateri še živi, in kateremu želimo, da bi še mnogo mungo let tlačil kraško in posebno pa še iukovško zemljo I
km Gozdni požari na Krasu se ninože zlasti v zadnjem času. Poroča se, da je minulo nedeljo gorelo nad Malim Dolom. Požar so omejili, sicer bi bila škoda velika. — V torek zvečer je nastal požar nad Ri-ticnhergom. Prišli so gasit Škrbinci in Ri-henherčani. — V sredo je gorel borov
gozd pri Medjivasi ob železnični progi. Naj-brže je skočila iskra z lokomotive in užgala gozd. Škoda je velika.
km Iz Komna. Naša »Kmečka hranilnica in posojilnica" izda tiskan letni računski sklep, kakor druge posojilnice, ki se razdeli med člane. Da je bila ne-obhodno potrebna hranilnica in posojilnica, je razvidno iz lepega napredka, katerega kaže leto za letom. Sicer je njen obstoj še mlad, šele tretje leto se je zaključilo z 31. decembrom 1910, a zabilježiti se mora, da ljudstvo v Komnu in v obširni okolici neomajno zaupa vodstvu posojilnice. Naj sledi nekaj podatkov: Tekom rač. leta 1910 je pristopilo na novo 31 članov, izstopil ni noben, tako da šteje posojilnica koncem leta 1910 123 članov. Promet v računskem letu 1910 je znašal K 86.867'82. Stanje hranilnih vlog koncem rač. leta 1910 je bilo K 37.670 93. Vseh posojil vkup koncem I. 1910 je bilo K 41.341 •—. Čistega dobička izkazuje bilanca za I. 1910 K 513*63, ki se dene v rezervni zaklad. Rezervni zaklad znaša K 774-05. — Vidi se torej lep napredek. Ljudstvo spoznava dobroto posojilnice. Naša posojilnica postane — upamo — v par letih zelo važen faktor v javnem življenju v Kornen-ščini, kajti naše vrste v krogu posojilnice se množe. — Načelnik posojilnice je naš dekan preč. g. Ignac Valentinčič.
Iz Iržiškega okraja.
Tatovi so se pojavili v Park Hotelu v Sesljanu. Ulomili so v razne omare ter hoteli okrasti marsikaj a so jih še pravočasno prepodili.
Nesreča lz neprevidnosti. — V četrtek sta se vozila dva prijatelja, neki Liebernian in neki Petrič, iz Tržiča proti Gorici v motociklu. Liberman je hotel med vožnjo poskusiti avtomatičen revolver. Tri tem sta ušla dva strela, ki sta zadela Petrič a, kateri je imel še moč ustaviti motor. Petrič se je nato zgrudil na tla. Nek kolesar, ki je slučajno mimo vozil, je javil pripetljaj v Tržiču. Prišel je zdravnik in odredil prevoz ranjenca v bolnišnico. Neprevidnega Liebermana pa so aretirali. Petrič se nahaja v nevarnem stanu.
Iz korminskega okraja.
kr Medana. — (Živa zgorela) Dne 7. t. m. je šla 70-letna Ana Mikulin v hrib blizu korminske meje steljo grabit. S seboj je vzela nekaj jedil, katere je hotela v gozdu segret', da jih povžije. A nesreča je hotela, da ko je zažgala ogenj, se je umela tudi tik nje nagrabljena stelja, katero je skušala seveda rešiti in ogenj pogasiti. Pri gašenju pa se ji je najbrže krilo umeloin revica je bila najbrže kmalu v sredi plamena. Seveda ji ni mogel nihče pomagati, ker ni bilo nobenega zraven, in zgorela je živa na licu mesta. Sicer je
hudo klicala na pomoč in ljudje so tudi prišli, a našli so jo na tleh ležečo na kupu ognja ožgano in seveda mrtvo. Pokopali so jo v petek.
kr Iz Dobrovega. — Dne 12. t. m. je bila okrožna seja telovadnega odseka »Orlov" v krčmi pri g. Ivanu Šviligoj. Govoril je g. učitelj iz Št. Ferjana, prišel je znani Valentin Mišigoj, pričel je zabavljati in žaliti katoliško stranko. G. krčmar ga je odstranil iz dvorane.
kr Iz Brd. (Vojaki pridejo I) V Biljani pridno delajo furlanski zidarji vojašnico. Seveda ni lepa furlanska navada, da skoraj vsaka žlica malte je spremljana s kletvijo. Kakor da bi bila kletvina predpisana, tako se je drže ti Furlani. — Pri zgradbi zaslužijo vozniki marsikateri krajcar. Vozniki so iz Biljane, Medane in Fojane. Mislimo, da se bo delo kmalu končalo, kajti prve dneve v aprilu pridejo k nam vojaki. Trgovci in krčmarji se jih vesele, kmetje pa se jih bojimo.
kr Biljana. — (Dan po poroki ženin umrl.) — Poročali ste o nesreči, ki se je zgodila komaj poročenemu zakonskemu paru, da je ženin Peter Marinič drugi dan po poroki nagloma umrl. Ta strašna novica o nesreči za mlado nevesto in za obe družini bodi v toliko popravljena, da ranjki Peter se ni pisal Marinič, marveč MaVrič, in ni bil iz Biljane, ampak iz Mecjane, med tem ko mlada, le en dari porpčena nevesta ni lz Medane, marveč iz Rojane, in ni rojena Marinič marveč Markovič. — Res žalostno, da uboga nevesta še domov ni pripeljala svojega moža in svojim starišem zeta. Lahko se reče: Nevesta-udova brez moža I N. p. vi m.
Drobtinice.
ski dvor nek zdravnik specijalist, da preišče prvorojenega sina kralja Alfonza. Specijalist je bil baje zato pozvan, da pregleda triletnega princa, ki je baje gluh. —
Bivši sultan v prisilnem Jopiču.
Bivši turški sultan Abdul-Hamid je hotel pred nekaj dnevi pobegniti iz vile Alatin, kjer je bil obstražen od vojaštva, Vojaštvo je bilo podkupljivo. Slučajno, so izvedeli o tem merodajni krogi, ki so odredili drugo vojaško stražo. Sultan, videč, da se mu je ta namera izpod-drsnila, je zbesnel. Razbival je ter kričal in klel mladoturški režim. Pomiriti ga niso mogli in morah so ga vtakniti v prisilni jopič kot storijo to pri besnih.
Za kratek čas.
V obrambo. — Sodnik: »Zakaj ste prinesli seboj ono debelo gorjačo?"
Obdolženec: »V pozivnici je pisano, da moram prinesti seboj vse, kar mi more služiti v obrambo. Hotel sem vzeti sekiro, a sem si mislil, da bode za vas, gospod sodnik, tudi gorjača zadostovala."
I
čebelarji!
Med zajamčeno pravi za pitanje čebel
se dobi pri
J. KOPAČU, sveča rju
v
GORICI.
Gena kllo.gr. 1a30 K.
Lakota na Kitajskem. Na Kitaj-skem preti v več pokrajinah lakota. Ljudje se preseljujejo proti jugu. L.! 1906 je bila tudi strašna lakota, a imeli s so Kitajci takrat pomoč od vseh strani, ^ medtem ko Se zdi, da sedaj ni od nikoder pomoči.
Po dveh letih aretiran. V Berlinu I so te dni prijeli onega, ki je pred dvemi leti izvršil kakih trideset aten- ] tatov z nožem na žene in dekleta. Ugotovili so, da je to 2Sletni slikar Benne-vitz, in deset prič ga je spoznalo kakor | alentatorja izza onih časov.
Dober gostilničar je F. Vesely v| Jarovi na Češkem. Že 15 let ima go stilno, v kateri se še nikoli ni igralo nal karte. Če kak gost zahteva karte, mu jih gostilničar ne da. ker jih sploh nima [ pa tudi noče kupiti.
8300 milijonarjev ima ['ruska.
Španski prestolonaslednik gluh. |
Iz Madrida se poroča, da je pred pai dnevi iz Švicarske bil pozvan na Špan-1
Kathreiner Kneippova sladna Kava
		
	služi zaradi svo-	
	jih nedosežnih	
	vrlin vsak dan na	
	milijone ljudem.	
	Edina prava dru*	
	žinska kava! Po	
	ceni in zdrava.	
1 -J		
BENJAMIN
je na ogled sl. občinstvu v izložbi tvrdke
J. Medved - Gorica.
RAČUNSKI SKLEP ..CENTRALNE POSOJILNICE" V (SORICI
ZA X. UPRAVNO LETO «910.
Denarni promet
j Sprejemki	Kron	vin-			Izdatki		Kron	j vin.
Račun blagajne		12.214	58			Račun	glavnih deležev		20.00	_T
„ glavnih deležev		2.400				n	opravilnih deležev		24		
„ opravilnih deležev . . . 			3.04	—			n	hranilnih vlog 		1,067.348	88
„ pristopnin		1.56				n	obresti hranilnih vlog 		5.968	85
„ hranilnih vlog 		876.168	98			n	posoj. na menico		148.086	12
„ posojil na menico		192.770	53			n	obresti posoj. na menice		339	28
„ obresti posojil na menice		39.378	33			H	posojil na vknjižbo		432.507	31
„ posojil na vknjižbo 		106.583	34			»	obresti posoj. na vknjižbo 		236	42
„ obresti posoj. na vknjižbo 		97.466	59			n	tožb. stroškov 		3.298	91
„ zamudnih obresti	'. . . .	3.771	27			n	upravnih stroškov . . ;		19.277	98
„ tožbenih stroškov		2.195	12			M	efektov 		60	
„ upr. prispevka 		7.118	46			*	knjig in tiskovin 		738	60
tekoči		3,420.006	47			)}	tekoči		3.069.434	30
„ tekočih obresti		494	81			n	tekočih obresti		2	59
„ posoj. na mes. odplačevanja 		10.929	32			n	razpol. zaklada		4.630	42
„ obr. posoj. mes. odplačevanja		1.792	55			ff	dividende 		2.002	06
„ stavbene uprave 		9.263	85			»	nakuplj. del. Kroj. zadr		320		
					n	posoj. na mes. odplačila		10.016	16 (
					M	obresti posoj. na mes. odplačila		 .	4	20 1
					n	stavb, uprave 		6.051	98
					n	blagajne: gotovina 31. decembra 1910		10 666	14
	4,783.014	20					4,783.014	20
	1	1				Promet:		|
						a) Sprejemki	K 4,783.014.20		
						b) Izdatki	„ 4,772.348.06		
						K 9555 362 26		
Račun bilance
Imovine
Kron
Vin-
Račun efektov .........................................
„	inventarja..................................
„	premičnega inventarja Central" . .	.
posojil na menico  ...........................
„ posojil na vknjižbo...............................
„	posojil na mesečna odplačevanja . .	.
tekoči: Stanje................................
„	Pripisane “/„	. .	....................
„	obresti posojil	na	menico:	zaostale
„	obresti posojil	na	vknjižbo	zaostale
„	obresti posojil na mes. odp. zaostale	.
„ knjig in tiskovin ................................
„ nakuplj. del. Kroj. zadruge.......................
„	obresti nak. del. „Kroj. zadruge . .	.
„	stavbe: vrednost 31. decembra 1910	.
„	stavbene uprave: zaostala najemnina	.
„	tožbenih stroškov.............................
„	blagajne: gotovina 31. decembra 1910
K
342.800.10
19.475.65
1.684
2.208
485
500.470
1,981.551
39.888
362.275
9.947"
44.149
2.810
1.945
13.212
3.311
189.139
975
2.742
10.666
07
52
53 88 24
75
90
21
67
08 40 28 47 03 24 14
3,167.463	41
Dolgovine
Račun	hranilnih vlog.	Stanje:.........................K	J°097.860.63
kapit! »/o.............................. 92.380.70
„	tekoči:	stanje	.............................K	108.861.68
pripisane %	   34.888.39
„ glavnih deležev................................
„	opravilnih deležev..........................
„	rezervnega fonda............................
„ razpol. zaklada................................
„	obresti	posojil	na	menice:	predplačane
„	obresti	posojil	na	vknjižbo:	predplačane
obresti posojil na mesečna odplačevanja: predplačane
dividende: nedvg. dividende . . . •......................
stavbene uprave: predp. najemnina ........................
zgube in dobička: dobiček.................................
Kron
vin.
2,190.241	33
843.750	07
52.400	—
3.466	—
44.374	69
53	63
3.635	49
11.302	49
17	80
1.829	08
1.575		
14.817	83
3,167.463
41
Račun zgube in dobička
Zguba			Kron	. vin-
Račun	inventarja: 5% odpis		... K 116.15		
n	premič. invent. Central 10°, 0 odpis . .		170	15
n	knjig in tiskovin 20% odpis ....			 *	486	27
H	upravnih stroškov			19.277	98
	kapitaliz. % - - -	. . „ 5.968.85		
n	obresti hranilnih vlog: izplačane . . .	. . K 92.380 70	98.349	55
	tekočih obresti			14.920	52
n	bilance: dobiček 			14.817	83
			148.022	30
				
Dobiček
Račun uprav, prispevka .............................
„ pristopnin.....................................
„	obresti	posojil	na	vknjižbo	.	. . .
„	obresti	posojil	na	menico	.	. . .
„	obresti	posojil	na	mesečna	odplačila
„	obresti	nakuplj. deležev „Kroj	zadr."
„ zamudnih obresti...............................
„ stavbene uprave ...............................
Kron	vin.
7.118	46
156	—
98.898	47
30.647	87
2.685	05
923	63
3.771	27
3.821	55
148022	30
Berbuč Ivan, dež. poslanec in c. kr. prof. v Gorici, načelnik,
Anton Fon,
trgovec v Gorici,
Fran Vodopivec, c. svetni^ v p. v Gorici,
Anton Šantel, c. kr. šolski svetnik v Gorici, načelnik,
Dr. Fran Ko,s,
c. kr. profesor v Gorici,
Načelstvo:
Fran Leban,
c. kr. vladni svetnik v p. v Gorici,
odborniki.
fJadzorstvo:
Ivan Pirjevec,
c. kr. rač. ravnatelj v Gprici,
člani nadiorstva.
Dr. Fran Žigon,
prof. bogoslovja v Gorici,
Dr. Frqii Pavletič,
odvetnik y Gorici,
Ferdinand Sfiligoj,
veleposestnik v Gorici,
Monsg. Josip Pavletič, stolni dekan v Gorici,
Dr. Andrej Pavlica,
profesor bogoslovja v Gorici,
oo™ cene
se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. I)a se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo
PDMLBDRHSKIH IN LETNIH NOVOSTI.
Kdor ne za more sl sum oglcgntl najino zalog*, naj si naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na (lom pri domači tvrdki
Ivančič & Kurinčič-Goriea,
Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.)
Blago za „Orlovskett kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „Orlovska“ društva pod ugodnimi pogoji.
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev. 12
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj-nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo podtona.
Rojaki
11 Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma ,,
^ Odlikovana pekarija ^ ^ in »ladčičarna ^
| K. Draščik S
£ v Gorici na Kornu ^
(v lastni hlll)
a izvršuje naročila vnakovrittnega pe Jva, torte, kolače za blrmanoe ^ ln poroke, pince itd. Prodaja X različna fina viaa In likerje na ■ drobno ali orig. buteljkah. Pri-^ poroča ne sl. občinstvu. Cene W	Jftko nizke.
?nmnčn raznovrstne, izdeluje se JalUdM5	tudi	po	miri.
inlnšo prave ru8ke'
Juivov se popravlja.
fenio P 0 P 1 a 11 ter čevljarske Jlolljv	potrebščine.
Jrvarsko nZT°
I. Drufovka Gorica
losposka ulloa 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Peter Cotič,
:evljarski mojster, Gorica
Raštej 32.
aloga vsakovrstnih čevljev za odrasle Ir iroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne, dino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
j Prva slovenska trgovina * Jedli-'	nim blagom
I Anton Kuštrin,
)	v eo^iei
| Gosposka ulica štev. 25
(priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev ‘v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Tiižnim srcem naznanjamo vslmii sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat. stric in svak gospod
ANTON MATELIČ.
t
po kratki bolezni previden s tolažili sv. vere 13. sušca 1911 ob lh popoldne v 55 letu svoje starosti za vedno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 15. marca t. I. ob 8. uri predpoldne iz hiše Žalosti na Livku, na farno pokopališče.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin.
TTlatija, THiha, Andrej
bratje.
TTlarija, sestra.
Ivan, nečak.
Loterijske številke.
11. marca
Trsi
18 84 33	8	47
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
V
naslednik Karola Cufer
priporoču so tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem Škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d, oprave se izvrSujejo točno in po najnižji ceni.
AnPntlP 110 vsel‘ k™!1'1 države imajo naj-ve(« zaslužka z razprodajo izdelkov It natovske tovarne zastorov valjcih ter manufakture vetrnic Hollmann et Merke! v Uninovti št. 76 na Češkem. — Učinljive novosti v vezenih in v zastorih iz voščenega platna.
Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
ZAHVALA.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč skazati zadnjo časi na poti k večnem« počitku našemu preljublji-ncmu in nepozabnemu soprogu, oziroma očetu, gospodu
Ivanu Jamšek.
Posebno se zahvaljujemo »Slov. kat. del. društviM, katero seje vdele-žilo pogreba s zastavo, gg. članom tUkarskega društva, preč. g. dr. And. l’aviica, ravnatelju plinarne g. Kr. Kerfila. tvrdki Steiner ter sploh vsem, kateri so ustmeno ali pismeno izrazili soialje in nas v teh težkih urah tolažili.
Uog vsem stotero poplačaj!
Gorica, dne 15. marca 1911.
Žalujoča rodbina Jamšek.
h spomladansko sezijo
so došle
razne novosti v velikanski izberi
— I pri | -
Ravnikar-ju
v Raštelju štev. 16
(gorica.
Postrežba je ondi prav domača, obrnite se do te tvrdke ter jo priporočajte Vašim ===== znancem. -
Naznanilo.
Slav. občinstvu iiljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
Aleksander Ambrožič
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TBRPIN.
v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališEe nirnberskega in drobnega biagater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pliarne, kadilce I« popotnike.
Najboljše šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače In črevljarje.
S*etinjice, rožni renči mašne knjižice.
Hiina ulivala ta m letne iase.
Posebnost:
senena za zelenjave, trave la detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	.	■ -.
Za mnogobrojn.i naročila se loplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
JOSIP CULOT
v Rašfelju šfev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in krainarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
eassa.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8	K.
Vsled	denarnih zadreg več velikih	to-
varn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno.
—	Prodam	zato vsakomur 2 para	čevljev
za	gospode	in 2 za dame, rjavega	ali	čr-
nega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A.Gi,mpiajažrwDer,Mov! 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Redka prilika!
Tovarna, katero je uničil požar prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih
flanelastih odej
v vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive vodene madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju, II komadi krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih barvali in vzorcih. 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago je zadovoljen.
OTON BEKERi), c. kr. financ, nadstr. v p. NA6HOD (Češko).
Prosiva zahtevati listke!
K39I
e)
u
s?
a
ts
o
u
•«
e
a
H
u
o
N
O
PU
Največja trgovina z železjem
KMINlfJ & 1AIM
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e ii e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!
Kxxmxxxxxxxxxxxxxxxmxxxxxxg
S Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. K
^	_	Trskino	(itokflftevo	Jetrno	olje.
PoNebno sredstvo proti prsnim boleznim lu splošni telesni slabosti.
Izvrna steklenim tena olja na ravnomene barve po K 1*40, bele gflk'	barve	K	‘2.
Trskino ieleznsto Jetrno olje.
Raba tega olja jesosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkino Jetrno olje se železnim jodecem.
S lem oljem ee ozdravijo v kratkem Jaso i gotovontjo vse kostne boležni, ileini otroki, golSe, malokrvnost itd.
r—:.v (>D* eDe Meklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, kateren« narofain direktno Ir. Norrealje, prelite se redno r mojem kem. laboratorjn prodno se napolnijo strklenlre. Zato zamorem Jamčili svojim M. odjemalcem K*f‘l« člstote In stalne sposobnosti za zdravljenje.
CriHtofolettijeva pijača iz kine in želeja.
Najboljši pr'pomo6ek pri zdravljenju a trsklnim oljem
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
xxxxxxxxxxxxxa
Cevljarsha zadruga u Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Eabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. --- lina v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
®§s
iS-5
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTnEJETlO ZAVEZO
4♦ — v GORICI ±eei±i
obrestuje hranilne vloge po J'],0!«. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘i4°|0, na menice po.6%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Službo obe. tajnika
s plača 1000 kron na leto razpisuje županstvu Sv. Lucija. Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe, vložiti je do 25. marca pri podpisanem. — Nastop službe je L aprila 1911.
ŽUPANSTVO SV. LUCIJA
dne 22. februvarja 1911.
Župan:
VUGA.
er
M*
*
i
Goriška zveza
n®
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registru v au a. zadruga z omejeno zavez«
posreduje pri nakupil kmetijskih potrebščin in pri prodaji ‘'v- ^ ^ kmetijskih pridelkov. •'v ‘/v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ‘ v Gorici, TEKALIŠČE J0S- VERPI ŠT- 32-
t
1
iser
»Ljubljanske kreditne banke“
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Ologe na knjižice obrestuje po lv.%. »loge v tekočem računu po dogovoru.
t
Delniška [glavnlcaRK 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	JC	450.000.
— PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =====
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskara- (odgov. L Lukežič) v Gorici.