VESTNIK
=":HiMHHi)HHHtmtH!!l!HH!IIH!HI!HHtl!Hmtl!]!HHH!HH!tn!!tEt
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov cetoietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.

LETNtK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, S. MAJ 1978
ŠTEV. 18 (1864)
PREDSEDNtK ZSO NA SVEČANOST! V SELAH:

Ostanimo zvesti svetiim ideaiom
zat katere so se boriti ir) umirati naši junaki
Ko smo se pred osmimi dnevi na Dunaju klanjali spominu 13 obglavljenih iz Sel, Obirske, Lobnika, Suhe, Železne Kaple in Borovelj, smo iz usf zveznega predsednika slišali svečano izjavo, da koroški slovenski junaki, ki jih je nacistični krvnik kakor najhujše zločince obsodil na smrt z obglavljenjem, .niso brez časti in nikdar niso bili — vredni so častnega spomina naše republike, kajti v smislu moskovske izjave so se poslužili svoje pravice upora proti izbrisanju Avstrije in proti diktaturi."
Tako je na nedeljski spominski sve-
osvoboditev naše domovine," je dejal predsednik ZSO. .Ker sem pred osmimi dnevi na spominski svečanosti na Dunaju pred zveznim predsednikom izrazil željo, da žrtev tedanjih junakov ne bi bila zaman, temveč naj bi prispevala k temu, da bi spričo visokega krvnega davka naše narodne skupnosti bili tekoči politični procesi ukinjeni, smatram za svojo dolžnost, da danes na spominski svečanosti tukaj na domačih rojstnih tleh junaških žrtev v Selah v imenu vseh izrečem predsedniku zahvalo, da je tako hitro izpolnil to željo in prav za 35-letnico obglavlje-
UK!N!TEV POSTOPKOV ZOPER SELANE:
Prav za 35-tetnico obg!av!jenja 13 stovenskih antifašistov iz Se! in Žetezne Kapie je zvezni predsednik dr. Kirchschtager na pred!og pravosodnega ministra dr. Brode ukini! kazenski postopek zoper štiri setske fante, ki so bi)i postavijeni pred sodišče zaradi ..oviranja" jezikovnega preštevanja teta 1976. V utemetjitvi svojega ukrepa se zvezni predsednik izrecno skiicuje na dejstvo, da so obtoženi setski fantje do-raščafi v občini, ..katere siovenski občani so morati v boju proti nacističnemu nasiiju doprinesti posebno visok krvni davek" ter spominja,
/D%/;e Mr! $. str%7!Ž_)
ZVEZA KOROŠKtH PARTiZANOV V CELOVCU vas vabi na
,SpomMi.s%ro svečanosf
ob odkritju dne 31. oktobra 1976 razstreijenega in spe! obnov-!jenega partizanskega spomenika na Komtju v spomin dvanajstim padiim partizanom pri Apovniku.
Prireditev bo v nedeijo 28. maja 1978 s pričetkom ob 10. uri dopoidne z nastednjim sporedom:
$ svečano odkritje spomenika $ poiaganje vencev ob žatostinki .Žrtvam"
# govori
$ nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta z godbo, pesmimi in recitacijami.
Na predvečer odkritja spomenika bo v soboto 27. maja ob 18. uri v šotoru na travniku pred Posojitnico v Piiberku koncert Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Po koncertu bo družabno srečanje s preživetimi borci na Komiju, kjer bomo skupno prižigati kres v spomin vsem padiim za svobodo v borbi proti fašizmu.
Poktonimo se njim, ki so darovati za nas najdragocenejše, kar so imeti — svoje živtjenje!
Dvojezični
pouk
je osnova za kulturno sožitje
V 77!CSCC% 77!%;% 50 7!% OSMOVMzA SO-/%/z vp/sž so/%7*;ef7-z%čef7!Ž^ov. % ;e p7-z/oŽ7!osf, z/% se sf%7*sž ^os/%žZ;o pr%-Mce, ;!77! ;0 J%;e Z%^07!.' f/% prZ^uZ/o ož7*o^% posede; f%z/Z ^ s/o-
W7!S^C77!% pO%^% 77! 77!% 5 f&77! Z%gOfO-fZ/O, z/% /?Z) T7 OS7!OWzZ So/Z z/č/eŽCT! po%^% oAe/z z/fžf/7!z'Z7 ;?zz^Z/7 — v svo;e77! 77!%!e7*!7!e77! ;ezZ^% !7! v ;ez:'-^% 7!%roz/%-sosez/%. PW;%i7o ;'e !7*e^% op7*%i7!!z' prž T7oz/sfv% so/e %/Z %Sf7ZO a/Z p!577!e7!0.
O potreb: z?! p077ze7!% vzgo;e otro& 7!% 7Z%7'0z/7!0Sf7!0 77!es%7!e77! 0^77!0Č;% t' oAe/7 /ezZ^Z/z ;e AZ/o že fe/Z^o pove-z/%7zo. O vreR?7!ostz f%^e vzgo;e se 7:% /%Sf7!e očz /%/z^O prep?'!Č%77!0 VS%^ f/%7!
spz-ofZ.
A/e s%77!0 prž M%s M% A/oros^eT?!, f%z/z 77!%rs!^;e z/?*%goz/ so ^7n's/Z z/o spoz?!%-M;%, z/% ;e pr%v s^%p7!% vzgo;% o!ro^ v so/Z, ^z ;z7?! posrez/%;e zz:%7!;e oAe/z jezZAov zM ;žA sezM%7!Ž s ^%/t%ro o^e/z 7!%roJov, M%;'Ao/;s% poz//%g% z% poznejše e7!%^opr%v7!o sožZf;e Zzz 77!ez/se-Ao;7:o spostov%7!;e pržp%z/7!z'^ov z/ve/? TMroz/ov V S^%p7!Ž z/o77!OfZ7!Z. Pr%!7 f%-^o p% so z'z^%S7:;e prž 7!%s zn z/7*%goz/ po^%z%/e,	z/% po/ž!z^% seg7-eg%cZ;'e,
Z%poČet% !7 So/s^Z z/oAZ, 7!%;7!0 voz/Z ^ pog/%A/;%7:;% prez/soz/^ov Ž7! 7!ezz!%p%-n;'%, &%r česfo ^oz!Č% v šovŽ7!Žsržc7!Ž
nestrp7!ostž, ^z' 7!osž v seAz' 7:ev%r7!Osf
Sf%/z!z'/7 Sporov Ž7! 7!e77ZŽrOV.
Te %goZovž!ve Az 77zor%/e AZfZ vzro-^% z/ovo/;, z/% se prž vpz's% ožro^ v šo/o sp/0/7 ?!e Až p077!Žš/;z!/ž, 77!%rvee Až se 'Zz: prž;'%vo ^ z/vo;ezzc7!e77!% po-%^% Oz//oČz7ž VSŽ 7!C g/ez/e 7!% 7!z!r0z/7!0 pržpzzz/zzos!. ^ !e77! Až z% /epso Aoz/oč-wos! /(oros^e z?! 7!;e7!Ž/7 preAžv%/cev gožovo ?!%pr%vz7ž z/os!z' več /zof p% tžsfž, ^ž se sžcer r%z/z' fr^%;o 7!% svo;% /?%;'e z/o77!OvŽ7!Žzvesf% prs%, veTZz/%7* z Wo svojo „z/077!0VŽ7!S^0 ZVesfoAo" z/o77!ovŽ7!Ž s%?7!o š^oz/%jejo, ^er gojžjo 7!%CŽ07!%/Žze77! Ž7! Z 7zjŽ77! Z%Sfr%.p/j%jo
ozr%čje v z/eže/ž.
A/ez/fe77: ^0 je 7ze77!s^o govorečz'77! Otro^OTT! pO%^ V 77!%ferŽ7!SČŽ7!Ž 7!% VS%^ 7!%ČŽ7! Zz!gOfOv/je7!, pOTMenz' Z% A/o-vence sez/%7!jz: %rez/z'fev očžfrzo z/žs^rž-77!z7!%czjo, ^er 77!or%jo svoje ofro^e se pose/zej pržj%vžfž, če jŽ7?! /zočejo z%-gofovžfž pO%^ V 77!%ferŽ7!SČŽ7!Ž. Z%fo p% /e z% ^/ovence pr%vž/7!% oz//očžtev p7'ž fzpžszz ofro^ v so/o se poseAzzo v%Ž7!%. A/Žs/Ž77!0 7!% fo V prz770z/7!jŽ/7 z/zze/z Ž7! fez/zz/A, ^o Ao v so/zzA vpžsov%7!;e so-/%7'jev-z%čef7!Ž^ov. Z/%sfz prž 7:jz/7, ^z se Aoz/o prvžč sreč%/ž z resz:osfjo žžv-/je7!;'%, je ve/ž^eg% p077!e7!zZ, z/% jž/? 7!% ^or%^% žz z/o77!%čeg% z/r%žŽ7zs^eg% o^o/jzz v o^vžr so/s^e s^%pz:osfž spre77!/j% fop/% 77!%ferŽ7!% Aesez/%.
/ezž/? je fžsfo %7!Žverz%/z!0 oAčž/o, ^Ž 7!% poseAeT! 7!zZČŽ7! feSTZO Ž7! fr%j7!0 Zz/r%ž%je vse č/%7!e ne^eg% n%roz/7!eg% oAeesfVz!, je g/oA/jŽ r%ZpOZ7!%V7!Ž Z7!%^ "z!s s%77!Ž/7. T% %gofovžfev ve/j% sevez/%
vs%^ jezž^ zn vs%^ 7!z:roz/. Z%fo Z%gOfovŽ77!0 s pržj%vo ofro^ ^ z/vo-jezžČ77e77!% po%A%, z/% Aoz/o ofrocž v so/ž z/oAz/ž pOz//%gO, ^Ž jŽ7?! /70 077!0-^očž/%, </% Aoz/o svoj jezž^ /j%/7Ž/ž žz: z/rzzge jezž^e sposfov%/ž. To Ao M%77!-
/z/zoz/žsče z% gr%z/žfev res7!ŽČ7!eg%
f°zžtj%,	0S7!0V%7!0 7!% ^%/f%.rŽ.
^^% „^%/f%r7!% Aoe^sz'sfe7!C%" je vs%-^e77!% 7!%rOz/% S%77!0 V ^oržsf, Ž7?!% p% "^^W!OSf Oz//oČŽ/e7! pOTMCT! Z% 77!%/e "%7-oz/e, ^%ferŽ77! je 7!jž/70V% ^%/f%r% Tz:^o re^oč ez/ŽKŽ fe77!e/j zn ez/Ž7!o j%77!-^fo z% %pr%vžče7zž žn pofreAz!/ 7!%-"i/jz:jžo/7SfojŽ7:r%zvoj.
čanosti v Selah (o kateri obširno poročamo na posebnem mestu — op. ured.) dejal predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je poudaril, da iveini predsednik s tem ni rehabiiitirai ie teh žrtev, ampak vsa junaško borbo koroških partizanov, saj so se vsi posiu-žiti ie svoje pravice upora proti nacističnemu napadu na domovino in narod.
..iskreno smo hvaieini zveznemu predsedniku za to končno potrebno re-habiiitacijo naše partizanske borbe, ki je brez dvoma bita tudi prispevek za
nja selskih žrtev ,z ozirom na visoki krvni davek selske občine' ukinil sodni postopek zoper selske fante zaradi preprečitve nerazumljivega in nepotrebnega preštevanja.
To ni le razumljiv korak, marveč korak, ki ga je treba pozdraviti, kakor piše list Salzburger Nachrichten; in fo ni le človeška odločitev, kakor piše uradni list zvezne vlade Wiener Zei-tung — marveč je pravična odiočitev, ker ti fantje niso storiii nič drugega, kakor da so se posiužiii pravice samoobrambe v siini stiski svojega ijudstva.
Mič drugega pa niso storiii tudi ostat!, ki so še vedno obtoženi, zato tudi za njih zahtevamo enako pravično rešitev — da se tekoči procesi ukinejo!"
Govornik je omenil reakcijo na ta ukrep zveznega predsednika ter dejal, da nas ne moti, če proti temu pravičnemu ukrepu protestirajo in bruhajo strup nemški nacionalisti, ne moremo pa razumeti pisanja glasil obeh velikih koroških strank, ki enako obsojata ustavitveni ukrep zveznega predsednika kot udarec zoper pravno pojmovanje slehrenega državljana. .Zlasti namestnik glavnega urednika Volkszeitung Pust ne more iz svoje nacionalistične toposti in žolčnosti ter očita Selanom, da so se baje borili za odcepitev južne Koroške od avstrijske domovine," je naglasil dr. Zwit-ter. „Zato tukaj na spominski svečanosti, ko se v giaboki hvaiežnosti kianja-mo tem in brezšteviinim drugim našim žrtvam, ki so daie svoje živijenje v borbi proti nacifašizmu, nedvoumno poudarjamo: Maši partizani in borci za svobodo se nikoii niso boriii samo zatoaiidrugodržavo.nitizapostav-ijanjeaii odstranitev meja, ki so jih podirati nemški nacionaiistični in naci-fašistični osvajaici — boriii so se v smisiu gesta ,Smrt fašizmu — svobodo narodu!' za uničenje nacifašizma, proti vojni za mir, proti nasitju za svobodo in proti sovraštvu med narodi za bratstvo med narodi."
Danes vemo, da niso umrli zastonj. Iz bojev in zmag, iz krvi in trpljenja, iz junaštva in smrti raste današnje življenje in z njim naša moč za prihodnost. Vsako ime — imena trinajstih pred 35 leti obglavljenih, kot ime zadnjega nepoznanega padlega borca za svobodo — pomeni knjigo v boli in stiski, pa tudi v veličini in neuklonljivosti našega naroda. Nam pa narekuje, da jih
moramo posnemati v ljubezni do naroda, v delu in trpljenju, v borbi in žrtvi, da se nikdar več ne ponovijo časi, in zločini, kakršen je bil tisti pred 35 leti, ko so v nemi grozi otrpnila srca koroških Slovencev, ki niso slutili, da se ie plaz zločinov šele sprožil. Saj so temu zločinu potem sledili še in še vseh vrst zločini in nasilja do tistega v nebo vpijočega pokola 11-članske Peršmanove družine te nekaj dni pred koncem vojne.
^Jto pa ne moremo razumeti vedno spet in prav v zvezi z ukinitvijo postopkov proti seiskim fantom ponovno se porajajočih giasov o poračunavanju,"
je dejal predsednik ZSO. .Ziočini se ne dajo kompenzirati z ziočini. tn kdor poskuša te ziočine primerjati z nekon-troiiranimi dogodki ob razsulu nacističnega rajha, je aii zionameren provokator ati pa norec."
Govornik je spomnil na napis na spominskem mestu v Jeruzalemu, posvečenem vsem po nacistih umorjenim Židom, kjer je zapisano:	.Zelja po
pozabljenju podaljšuje izgnanstvo — skrivnost odrešenja se imenuje spomin". Ta stavek bi moral veljati za vse, v vsaki smeri, je dejal, tudi za nas. Nihče ne more zahtevati, da bi pozabili, kar se nam je prizadejalo. Zločini in krivice so tako gorostasne, da jih ni mogoče pozabiti! A mogoče je posnemati žrtve, ki so ljubile svoj narod z vsem svojim srcem in zanj darovale tudi svoje življenje, ki pa so se hkrati uprle proti tistim, ki so svoj narod povzdignili nad vse in v zaverovanosti v nadčloveštvo svojega naroda tlačili, podjarmljali in uničevali druge narode.
..Zavedajmo se torej ideatov, za katere so se boriii naši junaki in za katere so šli v smrt," je poudaril dr. Zwit-ter. ..izročimo svetel spomin nanje tudi našim potomcem, da si bodo tudi še poznejši rodovi pripovedovali o teh neurjih, o pretresljivih dogodkih in a krvavih bojih, ko se je v dimu in ognju, v krvi in smrti porajala svoboda; da bodo strmeli nad resnico, da se je iz takih neurij porodila nova svetla miselnost bratstva in strpnosti, kakor je prišla do izraza zlasti v deklaraciji o splošnih človekovih pravicah. Za to so morale biti žrtve, za ohranitev in popolno uresničitev te svetle miselnosti pa se mora prizadevati vse človeštvo in vsak človek v vsakem času in povsod, še posebno pa tam, kjer ta miselnost še ni zmagala. Kakor se na žalost vidi, tudi na Koroškem šeni zmagala, ker ne morejo razumeti pravičnega človeškega sklepa zveznega predsednika."
Ob koncu je predsednik ZSO ugotovil, da so junaki, ki se jim klanjamo, umrli zato, da mi živimo. Njihovih krvnikov ni več! Ostali pa so slovenski kraji na Koroškem, prepojeni s toplo slovensko krvjo! „To je spomin, ki bo trpek in boleč vsedotlej, dokler ne bo pravično rešeno naše vprašanje, člen 7, ki je sad naše borbe — dokler ne bo uresničena naša pravica, da bomo lahko živeli v mirnem sožitju in strpnosti, v plemenitem medsebojnem tekmovanju, v ljubezni do skupne domovine z narodom sosedom kot enakopravni med enakopravnimi!"
Tudi v bodoče vso podporo
boju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
Kakor smo kratko poročati že v zadnji števitki našega tista, je bito tudi na kongresih ZK drugih jugo-stovanskih repubiik in avtonomnih pokrajin govora o odnosih med sosednimi državami in posebej o viogi narodnih manjšin pri razvijanju tega sodetovanja. Vsakomur mora biti jasno, da v sodobnem svetu, ki ga označujejo integracijski procesi svetovnih razsežnosti, nacionatno vprašanje ni točeno od druž-beno-zgodovinskih dogodkov, pač pa zavzema izredno pomembno mesto, je bito na primer poudarjeno na kongresu ZK Makedonije.
Kot pozitiven primer urejevanja odnosov med državami so biti omenjeni osimski sporazumi, „s katerimi niso urejeni te števitni probtemi meddržavnih odnosov med Jugostavjo in ttatijo, vktjučno z zagotovitvijo pravic narodnostnih manjšin, marveč je s tem zadan tudi vetik udarec vsem reakcionarnim sitam, ki ovirajo razvoj teh odnosov."
Ravno ob tem pozitivnem razvoju pa se te še botj vidi, da v odnosih z Avstrijo žat ni zastediti ta-
kega premika, je biio poudarjeno na kongresu v Skopju. Nasprotno: .Ti odnosi so resno obremenjeni zaradi negativne avstrijske potitike do stovenske in hrvaške narodnostne manjšine, kajti Avstrija je gtuha za vse mednarodne obveznosti in hoče z raztičnimi mahinacijami obdržati potožaj, ki bi omogočat nemoteno asimitacijo pripadnikov manjšin. Makedonski narod in narodnosti ter ZK Makedonije se najod-točneje zoperstavtjajo takšni asimitacijski potitiki in dajejo potno podporo pravičnemu boju stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji za njihove nacionatne pravice."
Znotraj pa se bo ZK Mokedonije še naprej borita za dostedno uresničevanje potitike enakopravnosti makedonskega naroda ter atbanske, turške in drugih narodnosti. V ta namen bodo širiti materiatno osnovo za enakomeren razvoj občin, kjer žive narodnosti, podpirati bodo njihov kutturni razvoj, kakor tudi enakopravnost v jeziku in pisavi ter se boriti proti vsem težnjam in pojavom, ki bi spodkopavati njihovo enakopravnost.
VESTNIK
5. maj 1978
Premagani fašizem
spet dviga svojo giavo
Prihodnji teden se bomo spet spominjati zgodovinskega dneva v maju 1945, ko je bi) nacifašizem vojaško premagan in se je — vsaj v Evropi — z brezpogojno kapitu-tacijo nacistične Nemčije končata druga svetovno vojna. Po letih nasitnega režima, ki je v imenu nemškega „herrenvolka" ponese] plamenico imperialistične vojne daleč po evropskih deželah in povsod širil smrt in uničenje, je spet zavladal mir — za ceno mnogih desetin milijonov človeških življenj in ogromne materialne škode so si narodi priborili svobodo.
Ravno ta visoka cena, ki jo je bilo treba plačati, pa tudi nalaga obveznost, da ljubosumno čuvamo drago plačano svobodo in demokracijo ter budno skrbimo, da se kaj takega nikdar več ne more povrniti. Toda: ali se te obveznosti res in v zadostni meri zavedamo; ali smo res napravili vse, da v maju leta 1945 vojaško premagani fašizem ne bi živel dalje v svoji miselnosti?
^Najboljšo kupčijo stoletja" imenujejo trenutno poplavo nacistične literature, ki je zajela predvsem Zahodno Nemčijo in Avstrijo. $e nikdar po končani drugi svetovni vojni stari in novi nacisti niso tako izzivalno dvigali glave, kot se to dogaja v zadnjih mesecih. Če se spomnimo nedavne 40-letnice nacistične zasedbe Avstrije, potem pač ne moremo prezreti, kako predrzno in naravnost nasilno se že spet upajo — in smejo! — nastopati v javnosti krogi, ki so obremenjeni z rjavo preteklostjo. In te s krvjo omadeževane preteklosti se prav nič ne sramujejo, nasprotno, celo ponosni so nanjo in v njenem duhu zastrupljajo tudi mladino.
Na merodajnih mestih je na upravičene prosteste, na svarila in opozorila vedno slišati enake izgovore: Živimo v demokratični državi, kjer vsak lahko zastopa svoje mnenje; sicer pa gre za tako majhne sile, da se jim ne izplača povsečati pozornost. Ali so odgovorni dejavniki res tako gluhi in slepi, da ne vidijo, kam lahko pelje tak razvoj? Tudi na začetku tiste poti, ki je potem vodila v nacizem in v drugo sve-
tovno vojno, so bili ,malenkostni", vendar so se zaradi malomarnosti in neodgovornosti pristojnih čini-teljev razrasli v silo, ki je potopila Evropo v morje krvi. Danes gotovo še ni nevarnosti, da bi šel razvoj spet po tej poti. Toda ni to edina nevarnost. Dovolj nevarno je namreč že to, da se med ljudstvom in zlasti med mladino širi strup nacionalizma, ki ob neoviranem gojenju poganja nevarne cvetove, kot so šovinizem, rasizem in drugi izrodki tiste miselnosti, ki ne pozna enakopravnosti in sožitja med narodi.
Vladna komisija SFRJ je ob zaključku pregleda vojaških grobišč v Avstriji ugotovila, da se tozadevni člen 17 državne pogodbe lahko smatra kot izpolnjen (resnici na ljubo je treba poudariti, da je vsaj na Koroškem k izpolnitvi tegai člena uradna stran še najmanj prispevala!). Toda komisija bi celo na podlagi lastnih doživetij lahko opozorila tudi na druga določila državne pogodbe, na tista, ki nalagajo Avstriji obveznosti glede pojavov starega in novega nacizma.
NEVARNA MISELNOST
nedavne??! oMne?n zMra zveze M?wM^ „a^weMM?np/e?-;ev" ;e Mo spet veEM govora o te?n, MM potreben je fad/ danes M; za KorosM M MM „ ogrožen" je v tej JežeJž večinski TMroJ. CeJo afvornž svetni dr. VaJentrn E/nsp/eJer, M mK gotovo n; mogoče o<jreMtt ;'ntef;gence, se je spKst:J na raven t%M primitivnega argawen/žra?!;a, M je tožii, MM ..zapostavljeni" so nemški otroci v žoii.
Pravzaprav je imei Einspieler ceio prav.- namreč v tem smisM Ja so tisti otroci, ^i niso prijavljeni ^ dvo;ez:čne?na poaM, JejansM zapostavljeni, Mr so prikrajšani za prednost, ki jo daje sMpna vzgoja v jezi-kik okek narodov, kar je priznano in JoMzano najMJjsa osnova za mirno in enakopravno sožitje na narodnostno mesanik okmočjik. Vendar Einspieler zapostavljenost ni miški v tem pogfeda, marveč je nasprotno zakte-vai, da mora kiti izvedena stroga iočitev med soiarji. V tem smisi% je okčni zkor tad: osvojii znano zaktevo HeMatd/ensta, ki gre za tem, da je na podiagi rezaftatov zadnjega jezikovnega štetja(7) za manjšino treka astvar/t: posekne soje — da otroci, ki niso prijavijeni k dvojezičnemu poaM, ne kodo več „zapostavijeni".
Z zaktevo po enakem pospeševanja nemskik gospodarskik, MJtar-nik in športnik astanov, kot so ga Jeiežne podokne astanove Mros^j? 3(ovencev, so se pravzaprav arezaf? v (astno meso.* ok taksni podpori, kot jo dokivajo siovenska draštva, ko namreč marsikje otežkočeno aii spiok astavijeno prodiranje nemštva v naše kraje.
$tari kojevniki nadaije zaktevajo strogo omejitev dvojezičnega poimenovanja krajev ter se zavzemajo za kitro izvedko procesov proti pripadnikom siovenske narodne skapnosti. .Končno pa kočejo posekno označko za vse astanove in posfopja, ki dokivajo podporo iz državnik sredstev za pospeševanje manjšin.	^
Za zaktevami, ki jik je v zadnjem časa siišati iz Joiocenik krogov na Koroškem, se skriva nevarna miseinost. 5aj je vendar se Jokro v spomina doka, ko so posekno označevaii najprej židovske trgovine in potem posamezne Žide ter jik končno spraviii v geto, od koder je vodiia ena sama pot — v smrt. Koroški 5iovenci zato oJMa?:;a7no „rešitve", ki ki nas riniie v izoiacijo, marveč kočemo na svojem avtoktonem naseiitvenem ozemija enakopravno živeti in astvarjati kot svokodni državijani avstrijske repa-kiike, k katere osvokoditvi in zopetni vzpostavitvi smo kistveno Jopri-nesii z našim kojem proti nacizma — kar je nedvoamno priznaj in potrdii tadi zvezni predsednik dr. Kircksckiager na spominski svečanosti za sei-ske žrtve.
Vprašanje vrnitve arhivov
še vedno bremeni odnose med Avstrijo in Jugoslavijo
Kakor :mo v našem Hstu že večkrat poročati, med probteme, ki boij aii man) bremenijo odnose med Avstrijo in Jugosiavijo, spada tudi vprašanje arhivov, ki bi jih morata Avstrija izročiti oziroma vrniti Ju-gostaviji. Tozadevno sta obe državi skteniti poseben sporazum teta 1923, vendar avstrijska stran dotga desettetja ni bita pripravtjena na izpotnitev svojih obveznosti. Zato je bit sporazum teta 1958 s posebnim protokotom ponovno potrjen in teta 1960 je Jugostavija znova postavita Avstriji stvarne zahteve po vrnitvi arhivov. Ktjub temu pogajanja, ki so se začeia teto dni po podpisu protokota, niso rodita uspeha in so bita prekinjena, še preden je prišio do razprave o jugostovanskih zahtevah. Šete teta 1975 so bita pogajanja obnovtjena in trajajo še zdaj.
V zadnjih tetih je bito nekaj vprašanj s tega področja pozitivno rešenih, toda med pogajanji se je pojavit tudi probiem tako imenovanih krajevnih arhivov, ki so biti za časa monarhije spravtjeni v dežet-nem arhivu v Gradcu, deioma z izrecnim zadržkom o tastninskih pravicah. Ker avstrijska stran teh depo-
niranih arhivov še vedno ni vrnita, sta Arhiv SR Sio-venije in komisija stovenskih strokovnjakov za izvedbo arhivskega sporazuma v sogiasju z repubtiškim sekretariatom za mednarodno sodeiovanje predtaga-to, da bi prizadete stovenske občine sprejete izjavo, s katero prekiicujejo depozitne izjave za shranjene arhive in zahtevajo kot iastnice vrnitev teh arhivov Tako izjavo so pred nedavnim sogiasno sprejeti deiegati vseh treh zborov mariborske občinske skupščine. Tudi ta občina je namreč za časa avstro-ogrske monarhije imeta v dežetnem arhivu v Gradcu shranjeno razno gradivo, kar je takrat bito povsem razumtjivo, saj je što ne te za isto državo, marveč tudi za isto dežeto — kronovino Štajersko. Po razpadu monarhije bi morai arhiv to gradivo seveda izročiti, ztasti ker mariborska občina nikdar ni odstopita tastninske pravice. Vendar tega vse do danes ni storii in zato je zdaj občinska skupščina sprejeta izjavo, s katero je data ponovno jasno vedeti, da vztraja pri svoji pravici in pri vrnitvi arhivskega gradiva.
VSESTRANSKI RAZVOJ MARIBORSKE OBČINE
Prejšnji teden — 29. aprila — so v Mariboru obhajali občinski praznik, in sicer v spomin na prvo uporniško akcijo proti nemškemu okupatorju. Bilo je namreč 29. aprila 1941, tri dni po Hitlerjevem obisku v Mariboru, kjer je zaukazal, da je deželo treba na* praviti nemško, ko je bila sredi mesta izvedena sabotažna akcija, ki je bila znanilec vstaje ter odraz borbene pripravljenosti. Zato je med slovenskim prebivalstvom globoko odjeknila, saj mu je okrepila samozavest in odločnost, da se upre nasilju. Tako je že v trenutku, ko so nacisti bili sredi svojega zmagoslavja, tudi mariborska akcija oznanila začetek junaškega boja slovenskega naroda, ki si je pod vodstvom Osvobodilne fronte izbojeval svobodo.
V spomin na to akcijo obhaja mariborska občina vsako leto svoj praznik. Obhaja ga pa predvsem tudi v znamenju novih delovnih uspehov, ki jih leto za letom beleži na poti svojega razvoja. O tem govorijo tudi naslednji podatki: V letu 1975 je družbeni proizvod v občini Maribor porasel za 22 % in je bil indeks rasti za približno 3 % večji od republiškega. Nominalna rast družbenega proizvoda v letu 1976 je znašala 18%, realna pa 4,6 "/o, medtem ko je lani dosegla 5,5 °/o. To pomeni, da je v obdobju 1974—1977
družbeni proizvod rastel nominalno za okoli 22 % in realno za okoli 4,6 %. Tudi rast industrijske proizvodnje je bila v omenjenem obdobju ugodna, saj je rastla v povprečju za okrog 7 % letno. Direkten izvoz mariborskega gospodarstva je v letu 1974 znašal 72,448.000 dolarjev, v letu 1977 je narasel na 124,269.000 dolarjev, za letošnje leto pa predvidevajo, da bo presegel 144 milijonov dolarjev.
Posebno važno mesto v gospodarstvu občine Maribor zavzema indu-
strija, ki je dajala že v preteklosti in daje tudi danes usmeritev celotnemu gospodarstvu. Industrija zaposluje okoli 55 % vseh zaposlenih v občini ter ustvarja tudi 55 do 65 °/o doseženega dohodka. Industrija občine Maribor je zastopana v 15 panogah in so skoraj vse v preteklih treh letih okrepile svoj položaj. Posebni kvalitetni premiki so bili zabeleženi v kovinski in elektroindustriji, v kemični industriji ter v industriji motorjev in gospodarskih vozil. Prav tako pa so močno povečale
Tudi v Mariboru :o v zadnjih ietih nastaia števiina nova poslopja, ki mu dajejo videz modernega mesta
svoje zmogljivosti tudi papirna, lesna in industrija barvne metalurgije ter prehrambena industrija.
V gradbeništvu je opazno stalno večanje obsega poslovanja in izboljšanje tehnologije dela. Razpoložljive zmogljivosti v gradbeništvu so večje, kot so potrebe v domači občini, zato so mariborske gradbene delovne organizacije zastopane tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem, pa tudi inozemskem tržišču, kjer dosegajo velike uspehe.
M-aribor, ki leži na križišču mednarodnih tranzitnih poti, si že vrsto let prizadeva, da bi se izboljšala prometna infrastruktura in da se tako Maribor ustrezno poveže z drugimi gospodarskimi področji. V zadnjih letih je bilo na tem področju veliko narejenega: zgrajeno je bilo mariborsko letališče, elektrificirana proga Šentilj— Zidani most in dograjena Slovenika.
Občina Maribor ima po zemljepisnem ekonomskem in družbenem položaju širše gospodarske in negospodarske funkcije v SR Sloveniji. Maribor nima le prirodne vloge regionalnega centra, temveč je tudi drugi največji center v Sloveniji in središče območja, ki presega celo slovenske meje. Gospodarstvo občine v določeni meri vpliva na razvoj širšega področja. Sodelovanje s sosednimi občinami je zla-
sti močno v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu in trgovini. Z vzpodbujanjem rasti gospodarstva v sosednih občinah pa se krepi tudi vloga občine in mesta Maribora kot prirodnega gravitacijskega središča. Tako ima Maribor kot center severovzhodne Slovenije in drugo največje mesto v republiki glede na svoj gospodarski potencial pomembno mesto v državi.
Izboljšani materialni položaj občine pa je dal tudi dobro podlago za nadaljnje preoblikovanje vzgoje in izobraževanja, modernizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa ter za dvig strokovno pedagoške ravni. Spet nekaj podatkov: V letu 1971 je bilo od 19.250 predšolskih otrok vključenih v družbeno varstvo 2.550 otrok ali 13,2 odstotka, konec leta 1977 pa je bilo v predšolske vzgojnovarstvene ustanove vključenih že 4.889 predšolskih otrok in 311 dojenčkov, kar predstavlja 23 % celotne populacije predšolskih otrok. S poglobljenim pedagoškim delom in smotrno realizacijo dopolnilnega in dodatnega pouka se je v zadnjih letih močno zmanjšal generacijski osip. Stalno se je zviševal učni uspeh šoloobveznih otrok; v letu 1976/77 je bil 98,1 °/o. Bistveno se je povečala tudi skrb za izobraževanje odraslih, saj v zadnjih letih konča osnovno šolo za odrasle 1000 slušateljev na leto. V šolskem letu 1974/75 je bilo v 103 oddelkih podaljšanega bivanja vključenih 2.539 učencev, v šolskem letu 1977/ 78 pa jih je v 129 oddelkih že 3.144. Visoke šole v Mariboru so v petnajstih letih svojega razvoja zrasle zaradi potreb v Mariboru samem in v širšem gravitacijskem območju. V letu 1975 je bivše združenje visokošolskih zavodov preraslo v drugo slovensko univerzo in so bili s tem dani tudi novi pogoji za nadaljnjo kvalitetno rast visokega šolstva v Mariboru.
Na področju telesne kulture so bili v zadnjem obdobju opravljeni pomembni premiki. Urejeni so bili številni novi tetesnokulturni objekti, zabeležena je bila rekordna udeležba na množičnih telesnokulturnih akcijah in dosežen je bil velik porast aktivnosti v šolskem, sindikalnem, planinskem in taborniškem telesnokulturnem delovanju. V zadnjih letih je bilo v Mariboru več pomembnih mednarodnih in državnih prireditev — šahovskih, smučarskih, motorističnih in drugih.
Pri prizadevanjih za izboljšanje ravni zdravstvenega varstva so v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom o namenskem zbiranju sredstev za izgradnjo mariborske bolnišnice nadaljevali z izgradnjo po sprejetem programu in prve objekte že predali namenom, drugi pa so v fazi izgradnje. Dograjena je bila hospitalska stolpnica, bolnica je bila povezana s podzemnimi hodniki in komunalno urejena; zgrajeni so bili prizidek h kotlarni bolnišnice, trato postaja in nova bolniška pralnica; adaptirana je bila vila Pohorski dvor za potrebe psihiatričnega oddelka ter nevrološki oddelek. V zadnjem obdobju je bi! znatno razširjen obseg specialistične ambulantne dejavnosti. Odprli so oddelek za hemodializo, razvili dejavnost nevrokirurgije, nabavili aparaturo za rentgensko obsevanje malignih tumorjev, razvili mikrokirurško tehniko na otorinolaringologiji in okulistiki ter uvedli nove preiskave na področju nevrofiziologije. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva so zgradili zdravstveni paviljon na Taboru, v katerem deluje splošna ambulanta, dispanzer za žene, dispanzer za otroke in šolski dispanzer ter adaptirali več ambulant. Na področju zobozdravstvenega varstva pa je bilo odprtih 11 specialističnih zobnih ambulant in v vseh ambulantah je bila posodobljena oprema.
Z razvojem Maribora so naraščale tudi potrebe po stanovanjskem prostoru. Hitrost izgradnje stanovanj je bila v obdobju od 1965 do 1974 mnogo manjša od potreb. Letno je bilo dograjenih le 300 do 500 družbenih stanovanj in do 300 individualnih, kar je hitro povečalo stanovanjski primanjkljaj. V zadnjem obdobju od 1974 do 1977 pa je bilo v občini Maribor zgrajenih 3911 družbenih stanovanj in približno 1220 individualnih hiš. Tak obseg gradnje je približno dvakrat hitrejši kot v prejšnjem obdobju in je tudi večji kot znaša prirastek novih družin, tako da se je stanovanjski primanjkljaj zmanjšal od približno 8000 na okroglo 6000 manjkajočih stanovanj. V istem obdobju je bilo moderniziranih več kot 300 km cest, to je približno petina dolžine vsega cestnega omrežja v občini. V mestu Maribor pa je delež makadamskih cestišč padel od približno 50 % na manj kot 20 %. Krajevne skupnosti v mariborski občini so v zadnjih letih zgradile 300 km vodovodnega omrežja, okrog 100 km kanalizacije ter nad 300 km asfaltiranih cest in ulic, tako da so danes vsa naselja povezana z asfaltiranimi cestami do središča občine in med seboj.
Ze teh nekaj podatkov dovolj zgovorno kaže, da so občani Maribora in mariborske občine lahko upravičeno ponosni na uspehe svojega dela. Ti uspehi pa so tudi najlepše darilo ob njihovem prazniku.
Tudi kuiturna zaostaiost
je najmočnejša v nerazvitih dežeiah
Razdeiitev današnjega ;veta na gospodarsko razvite in nerazvite dežeie ima tudi še druge posiedice, namreč razdeiitev na kuiturna razviie in zaostaie predete. To zeio jasno prihaja do izraza v podatkih, ki jih je objavi! najnovejši statistčni ietopis UNESCO, speciaiizirane organizacije Združenih narodov za izobrazbo, kuituro in znanost, in ti podatki dokazujejo, da se te žaiostne raziike precej točno ujemajo tako na gospodarskem kot tudi na kuiturnem področju, kar pomeni, da je kuiturni razvoj čioveka v veiiki meri odvisen od njegove gospodarske razvitosti. Aii z drugimi besedami: na tiste, ki nosijo odgovor nost za gospodarsko zaostaiost veiikega deia sveta, pade tudi odgovornost za kuiturno nerazvitost tistih dežei in njihovih prebivaicev.
Pregled dejavnosti
Kluba slovenskih študentov v Gradcu
Eden izmed pokazateljev je na primer obisk kinematografov. Čeprav kino danes ne igrai več tiste vloge kot pred desetletji, so filmi na številnih področjih na svetu še vedno ena najbolj priljubljenih zabav. Glede obiskovanja kinematografskih predstav omenjeni letopis za leto 1975 navaja naslednje podatke: na Finskem je šel vsak prebivalec povprečno dvakrat v kino; Angleži, Avstrijci, zahodni Nemci
-9
in Belgijci že nekoliko pogosteje, vendar nekoliko manj kot trikrat; v Bolgariji pa že trinajstkrat, v Sovjetski zvezi osemnajstkrat in v Sin-gapuru devetnajstkrat — obratno pa so v Afriki kinematografske dvorane še zelo redke, zato pride povprečno na prebivalca manj kot en obisk filmske predstave.
Med glavne „krivce" za zmanjšanje števila občinstva v kinematografih nedvomno sodi televizija.
Več kot en TV sprejemnik na dva prebivalca ugotavlja letopis UNESCO za ZDA, kjer so imeli leta
1974	že 574 televizorjev no tisoč prebivalcev, v Monaku jih je bilo 640, v Kanadi 411, v večini razvitih držav pa pride povprečno 300 sprejemnikov na tisoč prebivalcev.
Velikanska je razlika med razvitimi deželami in deželami v razvoju pri številu izdanih knjig. Leta
1975	je v deželah v razvoju izšlo komaj 32 % vseh izdanih knjig na svetu, čeprav prebivalstvo teh dežel predstavlja 64 °/o svetovnega prebivalstva. V omenjenm letu je bilo na svetu izdanih skupno 568 tisoč knjižnih naslovov, od tega 388.200 v razvitih deželah. Največje število knjig (85.287 naslovov) je izšlo v ZDA, v Sovjetski zvezi 78.679, v Zahodni Nemčiji 40.616, v Veliki Britaniji 35.526 in na Japonskem 34.590.
Tiskana beseda se vztrajno upira televiziji, kar dokazujejo podatki o izhajanju dnevnega tiska. V ZDA je leta 1975 izhajalo 1812 dnevnikov, to je za 61 dnevnikov več kot deset let prej. V Indiji se je število dnevnikov tekom desetih let povečalo od 525 na 835, v Sovjetski zvezi od 639 na 691, na Švedskem pa od 119 na 135, medtem ko je v Franciji padlo od 121 na 98, v Švici od 132 na 95 in v Argentini od 171 na 164.
Podatki v statističnem letopisu kažejo, da bo treba na področju osnovnega izobraževanja prehoditi še dolgo pot. Skupno število vpisanih učencev na vseh treh izobra^ ževalnih ravneh se je med leti 1960 in 1974 povečalo od 324,522.000 na 542,761.000. V Afriki se je število učencev povečalo od 21 na 50 milijonov, v arabskih deželah od 9 na 21 milijonov, v Aziji od 115 na 213 milijonov, v Južni Afriki pa od 31 na 70 milijonov. Medtem ko je v razvitih deželah ostal prirastek prebivalstva na konstantni ravni in se vsa ta področja približujejo trenutku, ko bo izobraževalni sistem popolnoma zadovoljil potrebe, se dežele v razvoju soočajo s pravo demografsko eksplozijo prebivalstva in z zelo omejenimi sredstvi.
V večini afriških dežel je tudi število znanstvenikov, inženirjev in tehnikov znatno manjše od tozadevnega števila na drugih področjih. V Keniji in Nigeriji so bili na primer leta 1972 na desettisoč prebivalcev samo štirje inženirji in tehniki; v azijskih deželah se giblje
V svojem delovnem poročilu o zimskem semestru 1977/78 Klub slovenskih študentov v Gradcu navaja, da je posebno pozornost posvečal obveščanju nemške javnosti o aktualnih problemih koroških Slovencev, po drugi strani pa je svoje člane seznanjal z dogajanji znotraj narodne skupnosti.
Pri obveščanju graške javnosti so možnosti kluba seveda omejene, ker more svojo dejavnost v glavnem razvijati le med študenti na univerzi. Med tozadevnimi prireditvami navaja klub predvsem podijsko diskusijo, ki jo je priredil skupaj s študentskimi organizacijami ter Solidarnostnim ko-
PREDAVANJE:
Narodnosti v Jugosiaviji
Avstrijsko-jugosiovansko društvo na Koroškem prireja v torek 9. maja 1978 $ pričetkom ob 19.30 uri v ceiovški Mestni hiši (Theaterpiatz) predavanje o narodnostih v Ju-gosiaviji in njihovem poioža-ju v skupnosti narodov.
Predavateij univ. prof. dr. Janko PLETERSKi z ijubijan-ske univerze bo po predavanju (ki bo v nemškem jeziku) radevoije odgovarja) tudi na dopoiniina vprašanja posiu-šaicev.
Na predavanje, ki bo javno, Avstrijsko-jugosiovansko društvo prisrčno vabi.
mitejem. V diskusiji, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki koroških dnevnikov, ki pa so ..blesteli" z odsotnostjo, so razni avstrijski publicisti kritično osvetlili neobjektivno poročanje tiska o manjšinskem vprašanju. Nadalje sta bila v Gradcu predstavljena film „Vrnitev" ter Irn-bergerjeva publikacija „Sieg in deut-scher Nacht". Sredi aprila je priredila Demokratična študentska zveza (DSU) ..Slovenski večer", na katerega je povabila tudi Klub slovenskih študentov. Ob tej priložnosti je DSU izrazila pripravljenost, podpreti v
ta številka okrog 50, v večini evropskih dežel in v Severni Ameriki pa med 100 in 300. Še slabše je z raziskovalci: v večini afriških dežel pride na desettisoč prebivalcev manj kot en raziskovalec, v Južni Ameriki 1 do 6, v Aziji okrog dva, medtem ko se v razvitih deželah število takih strokovnjakov giblje med 5 in 35 na desettisoč prebivalcev.
okviru Visokošolske zveze akcijo ..Dopust pri koroških Slovencih", ki naj bi nemškim demokratom pomagala spoznavati probleme in težave slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dober odmev pa je dosegel klub tudi s svojo knjižno mizo, ki jo postavi vsak četrtek v menzi, kjer so potem na razpolago različne publikacije o vprašanjih koroških Slovencev.
Prvi kulturni večer v tem semestru je bil posvečen pesnitvam Alfonsa Minattija, ki jih je recitirala Andreja Zikulnig ob spremljavi dveh kitar (Sabina Zikulnig in Franci Žužek). Po daljšem odmoru je obnovil dejavnost tudi pevski zbor graških študentov, ki je sodeloval na več prireditvah na Koroškem. Gost kluba je bil dekan filozofske fakultete ljubljanske univerze dr. Matjaž Kmecl, ki je predaval o trenutnem stanju koroške literature. V svojem referatu je izrazil mnenje, da se ..literarni izrastki koroških Slovencev preveč precenjujejo, zlasti v Sloveniji". V klubu je bral svoje pesmi Valentin Polan-šek, ki je potem v diskusiji menil, da se na Koroškem preveč poskušajo eta-blirati tabori in kulturni monopoli, tako da manjšina literatov odloča o tem, kaj je dobro in kaj je slabo. O izobraževanju odraslih in o težavah, ki nastanejo v zvezi s tem, je v klubu predaval višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, ki je člane kluba seznanil z važnostjo izobraževanja odraslih bodisi na jezikovnem, pravnem ali katerem koli drugem področju. Dipl. inž. Franc Kattnig pa je prikazal članom kluba informacijski sistem NSKS ter opozoril na številne težave, ki med drugim nastajajo tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Sredi januarja je obiskal klub tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, ki je študentom govoril o stališču ZSO glede nastopanja pri naslednjih dežel-nozborskih volitvah. Menil je, da nacionalna stranka, kot je bila pri zadnjih volitvah KEL, ne more biti podlaga za uspešen nastop. Pri tem je poudaril, da je manjšinsko vprašanje sestavni del Široke družbene problematike, zato ga Slovenci sami ne bomo mogli rešiti, marveč si bomo bolj kot doslej morali iskati zaveznike med večinskim narodom. Narodni skupnosti ne koristi, je dejal tajnik ZSO, če poskuša ena ali druga osrednja organizacija vsiljevati svoja stališča celotni narodni skupnosti oz. če odloča ena organizacija samovoljno o nastopu pri volitvah — treba bo poiskati kompromis, ki ga bosta mogli zastopati obe osrednji organizaciji.
Nastop koroških Slovencev pri prihodnjih deželnozborskih volitvah kakor tudi drugi interni problemi slovenske narodne skupnosti na Koroškem so tudi v klubu izzvali živahno diskusijo. Ko bo diskusija zaključena, bo tudi Klub slovenskih študentov v Gradcu zavzel stališče do teh problemov.
Bergova galerija v Pliberku
SPET VAB! DOMAČE !N TUJE OB!SKOVALCE
Od nedeije 7. maja naprej ba Bergova gaierija v Piiberku, ki je biia ustanovijena pred desetimi ieti, spet odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Gaierijo obiskujejo vsako ieto obiskovaici iz vseh krogov domačega prebivaistva in mnogi gostje iz inozemstva. Še tekom meseca maja pričakujejo že 30.000. obiskovaica gaierije, kar je brez dvoma do-voij prepričijiv dokaz priijubijenosti Bergove umetnosti. Poieg 142 siik v devetih prostorih, ki so razstavijene že od ustanovitve gaierije, so obesiii ietos v dveh posebnih prostorih ie 2$ najnovejših umetnikovih dei.
Posebnih vabi) na otvoritev gaierije ne bo. Mestna občina in vodstvo gaierije pa že zdaj vabita vse prijateije umetnosti, da bi tudi ietos obiskati Bergovo gaierijo v Piiberku.

taaaa)
iaaaaaaaaaaaaaaaaa
TONE ZORN
6
Manjšinsko vprašanje
in jngosRovansko-avstrijski odnosi v ietih 1945 - 1975
Ob tej priložnosti je Jugoslavija protestirala proti postavitvi Šturma pred sodišče,23 medtem ko so študentje ljubljanske univerze v široki akciji zbrali več tisoč podpisov k protestnemu pismu, poslanemu avstrijskemu predsedniku Franzu Jonasu.
V takem ozračju je prišlo 2. februarja 1972 ^ Zagrebu do sestanka takratnega jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca z avstrijskim zunanjim ministrom, današnjim predsednikom republike Avstrije dr. Rudolfom Kirchschlagerjem. Pred obiskom je šef avstrijske diplomacije izjavil, da. so avstrijsko-jugoslovanski odnosi odnosi dobrega sosedstva. O tem da pričajo mnogi stiki na regionalni ravni, vendar pa to ne pomeni, da bi lahko bili zadovoljni s stanjem teh odnosov. Dejal je še, da „slednjič velja delati tudi na tem, da bo slovenska manjšina v Avstriji prvina, ki bo povezovala obe državi", Značilno pa je, da gradiščanskih Hrvatov ob tej priložnosti ni omenjal.^
Ob Kirchschlagerjevem obisku je jugoslovanska stran poudarjala nezadostno razvitost medsebojnih odnosov. Kot odprta vprašanja se je postavljalo vprašanje gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev, pa tudi potreba P° izboljšanju ..premalo razvitih" gospodarim stikov, regionalno sodelovanje, vprašanje jugoslovanskih delavcev v Avstriji, odprto ar-jvsko vprašanje ter vrnitev kulturnih dobrin, odnesenih v Avstrijo za časa nacizma. Iz po-
ročila, danega ob Kirchschlagerjevem obisku, razberemo, da sta se obe strani zavzeli za „dobre medsebojne odnose". Med pogovori je Jugoslavija na vidno mesto postavila vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.30 Aprila meseca je sledil obisk predsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ Djemala Bije-diča na Dunaju. Po pisanju avstrijskega tiska naj bi Bijedičev obisk med 12. in 15. aprilom 1972 ..optično dokumentiral stabilizacijo" medsebojnih odnosov ter na gospodarskem področju okrepil medsebojno sodelovanje. Tisk je pisal, da je bilo do tega časa sklenjenih 30 kooperacijskih pogodb med avstrijskimi in jugoslovanskimi podjetji. O trgovini pa izvemo, da je Jugoslavija leta 1971 uvozila iz Avstrije za 3,3 milijarde šilingov blaga, medtem ko je znašal njen izvoz v Avstrijo vsega 1,9 milijarde šilingov. Denarna nakazila jugoslovanskih delavcev v domovino so v tem času znašala 1,3 milijarde šilingov. Avstrijski tisk je še pisal, da ..utegne" biti predmet razgovorov med napovedanim obiskom tudi manjšinsko vprašanje.31
Poročilo o obisku opozorja, da so bile napovedi tiska upravičene. Pogovori so se namreč dotikali vrste gospodarskih vprašanj, poleg njih pa je jugoslovanska stran sprožila tudi vprašanje manjšinskega varstva v Avstriji; poročilo kaze zavzetost Jugoslavije za ureditev odprtih vprašanj slovenske in hrvaške skupnosti. V njem beremo: ..Jugoslovanska
stran je poudarila, da bi rešitev vseh vprašanj iz življenja slovenske in hrvaške manjšine prispevala k razvoju splošnega sodelovanja in odnosov. Jugoslovanska stran je pozdravila pripravljenost avstrijske zvezne vlade, da bi sporazumno s predstavniki manjšin njihovim pravicam še naprej posvečala posebno pozornost. Avstrijska stran je tudi tokrat poudarila, da bodo interesi in razvoj manjšin deležni skrbi in podpore." Obe strani sta tudi soglašali, da je treba po diplomatski poti nadaljevati pogovore o uresničevanju avstrijsko-jugoslovan-skega arhivskega sporazuma.^
Med obiskom je Bijedič tudi sprejel predstavnike obeh manjšin v Avstriji; med obiskom je tudi poudaril, da je Jugoslavija zainteresirana za dosledno izpolnjevanje manjšinskih pravic ter za nemoten razvoj obeh manjšin.
Značilno je, da avstrijski tisk Bijedičevemu obisku ni posvetil tiste pozornosti, kot bi bilo pričakovati,33 dejstvo, ki je že opozarjalo na ponovno krizo v medsebojnih odnosih, pogojeno z znanim pogromaškim nastopom koroškega nemškega nacionalizma proti dvojezičnim krajevnim napisom, postavljenim v drugi polovici leta na delu južne Koroške. Še posebej pa je otežil tega leta jugoslovansko-avstrijske odnose znani prihod skupine ustašev preko Avstrije v Jugoslavijo; znano je tudi, da so se ustaši dalj časa celo vadili v bližini meje na avstrijskem Štajerskem. Ta akt, naperjen proti suverenosti Jugoslavije, je imel za posledico vrsto jugoslovanskih intervencij pri predstavnikih republike Avstrije,34 vse pa kaže, da se je Avstrija lotila preiskave glede delovanja ustašev na njenem ozemlju šele po izročitvi jugoslovanske note (aide-memoire) 18. avgusta 1972 v tem vprašanju. Vloga je omenjala, da so preko Avstrije prešli 24. junija v Jugosla-
vijo ..fašistični ustaški teroristi" ter opozarjala Avstrijo na njeno odgovornost,33 poleg tega pa je Jugoslavija izročila Avstriji tudi dokumentacijo o ustaškem delovanju.36
Da bi se pred javnostjo dokumentirali dobri avstrijsko-jugoslovanski odnosi, pa tudi zgladila nastala nesoglasja, je na pobudo av-trijke diplomacije obiskal Beograd avstrijski predsednik Franz Jonas. Avstrijski tisk je ob obisku pisal, da je namen obiska, skupaj z jugoslovanskim predsednikom Titom „ pretresti odnose med obema državama".33 Kolikor je znano, so pogovori med drugim zajeli tudi vprašanje ustaške dejavnosti ter problematiko jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih v Avstriji.38
Odjugo, ki se je v medsebojnih odnosih pričela kazati, je že jeseni istega leta zamrznil splošen napad koroškega nemškega nacionalizma na takrat postavljene dvojezične krajevne napise. Dne 2. julija 1972 je namreč socialistična večina v dunajskem parlamentu na pobudo takratnega koroškega deželnega glavarja Hansa Sime sprejela zakon o dvojezičnih topografskih napisih za jezikovno mešani del Koroške.
(Drzije v prihodnji števiJhf)
28 Delo, 22. januar 1772; Karntner Tageszeitung,
28. januar 1772.
27 Večer, Maribor, 1. februar 1772; Karntner Tageszeitung, 2. februar 1772.
80	Kleine Zeitung, 8. februar 1772; Deio, 8. feb. 1772.
81	Prim. Kleine Zeitung, 12. april 1772.
82	Delo, 15. april 1772; Volkszeitung, Klagenfurt,
14. april 1772.
88 Prim. Voikszeitung, 18. april 1772.
84	Volkszeitung, 18. avgust 1772.
85	Prim. Die Presse, Wien, 22. in 28. avgust 1772.
86	Die Presse, 26.727. avgust 1772.
87	Die Presse, 11. september 1772.
88	Prim. Arbeiter Zeitung, Wien, 15. september 1772.
Spominska svečanost ob 35-!etnici setskih žrtev
Krajevna društva v Selah !n osrednji organizaciji so v nedeijo na seiskem pokopališču prirediti veličastno spominsko svečanost ob 35-letnici obgiavijenja 13 siovenskih antifašistov iz Sel, Železne Kaple in okolice. Svečanosti se je udeležilo biizu tisoč domačinov iz Sel, Železne Kapte in drugih krajev južne Koroške. Prišli pa so tudi prijatelji in znanci iz sosednih obmejnih občin v Sioveniji, predvsem iz Škofje Loke, ki je pobratena s seisko občino. V okviru svečanosti je bila tudi spominska maša, ki jo je daroval domačin magister Ivan Otip. Cerkev seveda ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev pa čeprav je bila nabito potna.
Med častnimi gosti, ki so se udeležili spominske svečanosti so bili svetnik ambasade SFRJ Milan Ribica, generalni konzul SFRJ Milan Samec, župan selske občine Anton Hribernik, zastopstvo pobratene občine iz Škofje Loke in številni predstavniki raznih organizacij.
Na predvečer nedeljske spominske svečanosti je bila v farni dvorani v Selah otvoritev razstave, katere vsebina je bila povezana z dogodki pred
ditev velja spominu na junake, ki so padli za svobodo domovine in svobodo slovenskega naroda na Koroškem. Te žrtve niso bile zaman, ker so bistveno prispevale k zrušitvi nacistične Nemčije. Vendar pa moramo koroški Slovenci ugotoviti, da za nas te ogromne žrtve še niso rodile zaželjenega uspeha: vse predolgo smo morali čakati na uradno priznanje našega doprinosa za osvoboditev Avstrije in še vedno moramo čakati na izpolnitev člena 7, ki
35 leti. Pokazan je bil obsežen material s tedanjih procesov. Naslednji dan je bila razstava cilj številnih obiskovalcev, ki so tako imeli priložnost natančneje seznaniti se s podrobnostmi takratnega procesa na Dunaju.
Spominska svečanost na seiskem pokopališču se je začela z blagoslovom pri obeh spominskih ploščah nameščenih ob vhodu v staro seisko cerkev. Obred je prav tako opravil magister Ivan Olip. Nato je skupina mladih re-titatorjev recitirata odlomke iz sodbe proti selskim žrtvam. Sledili so govori. Trije pevski zbori — moški in mešani iz Set ter partizanski zbor .Matija Verdnik Tomaž" iz Pliberka so skrbeli za povezavo med govori. Prvi je spregovorit predsednik KPD .Planina" Marjan Olip. Spomnil je na besede zveznega predsednika na dunajski svečanosti v čast selskim žrtvam, da obglavljeni koroški Slovenci niso brez časti in tudi nikoli niso bili. Ta prire-
so ga nam priborile prav te žrtve; zato nam mora biti njihovo junaštvo opomin, da še naprej vztrajamo v boju za naše pravice. Predstavnik SPD .Herman Velik" dr. Zdravko Velik se je kakor že njegov predgovornik spomnil žrtev in dejal, da so se Selani v času Hitlerjeve strahovlade uprli, ker so bili prepričani, da mora propasti takšen režim, ki tako brezobzirno tlači pravico. S svojo borbo so krojili svobodo, dali so življenje za lepšo bodočnost da živimo ter mnogo prispevali za vzpostavitev svobodne in demokratične Avstrije. Njihova borba in borba neštetih partizanov je omogočila, da danes lahko živimo v svobodi. Ob spominu na njihovo žrtev pa mora biti naš pogled uprt v sedanjost in bodočnost — napraviti moramo vse, da se takšni časi ne bodo nikdar več povrnili. Če bomo skupne cilje postavili nad osebne interese, potem nam bo to gotovo uspelo. Žrtve naših junakov,
je zaključil Velik svoje besede, naj nam bodb obveza, da bomo ostali zvesti idealom za katere so žrtvovali svoja življenja. Selški župan Anton Hribernik je spomnil na kakšen strašen način je bilo 13 Slovencev iz Sel in Železne Kaple usmrčenih. Obglavljeni so bili zato, ker so se poslužili pravice upora proti nasilju. Dali so najdražje kar so imeli — življenje za zopetno vzpostavitev demokratične Avstrije. Zbrali smo se, da se v globoki hvaležnosti poklonimo spominu junakov, ki so iz ljubezni do naroda in domovine darovali življenje za svobodo domovine in enakopravnost svojega naroda. To so bile uvodne besede predsednika NSKS dr. Matevža Grilca in nadaljeval je, da ni lahko odpustiti zločinov, ki jih je stori) nacizem nad našim ljudstvom, pozabiti pa jih ne smemo, ker bi bile sicer zaman vse ogromne žrtve. Selški in kapelški junaki so prispevali velik delež za osvoboditev Avstrije in posebej za čl. 7, ki po vsem tem ni nikakršno darilo, marveč s krvjo priborjena pravica. Zato neizpolnjevanje člena 7 pomeni poklon tistim silam, ki so zakrivile med drugim tudi smrt teh žrtev. Ugotoviti moramo, da koroški Slovenci še vedno nismo enakopravni — dnevno se kršijo naše
na-ne-
izpolnjene obveznosti. Z zadoščenjem smo sprejeli vest o ukinitvi procesov proti selskim fantom. To je izraz dobre volje in prvi ukrep, ki ga niso diktirali koroški nacionalisti. Zato pa je reakcija na ta ukrep tudi pristno .koroška". Tiste, ki se danes zgražajo, je treba vprašati, kje so bili tedaj, ko so podirali dvojezične napise; zakaj niso protestirali takrat ko je zvezni predsednik dr. Kirchschlager ukinil postopek proti .Tafelsturmerjem". Pojdimo s te prireditve, je zaključil svoje besede dr. Grilc, s prisego, da so ideali za katere so darovali življenja, da so ti ideali tudi naši ideali, da je njihov boj tudi naš boj. Predvsem pa da bomo ostali zvesti Slovenci in izpolnjevalci njihove oporoke.
Izvajanja predsednika ZSO dr. Francija Zwittra objavljamo na 1. strani. Ob spremljavi petja .Žrtvam", ki ga je izvajal partizanski zbor .Matija Verdnik-Tomaž" je bilo polaganje vencev. Poleg vencev osrednjih organizacij, so vence položili tudi zastopniki obeh domačih prosvetnih društev .Planina in .Herman Velik", Zveze koroških partizanov, občin Sele in Škofje Loke, Volilne skupnosti in drugi.
Po prireditvi na pokopališču pa je bita v farni dvorani še TV predstava (s pomočjo video-rekorderja). Na TV ekranih so se predstavili tisti Selani, ki so preživeli strašni čas zadnje vojne. Iz njihovih doživetij smo jasno razbrali, da je življenjska volja našega ljudstva močnejša od tistih, ki nam odrekajo pravico do obstoja.
pravice in uprizarjajo procesi proti Šim aktivistom, ki so opozarjali na
kanalski Slovenci spet v težavah
2e večkrat smo poročali o težavah, ki {ih imajo Slovenci Kanalske doline v sosedni Italiji. Te težave so predvsem v tem, da so Slovenci vedno tarča protislovenske gonje s stremi takoimenovanih ..nemških" prebivalcev. Skratka položaj je podoben nošemu koroškemu, samo s to razliko, da se imajo tamošnjt ..nemški" prebivaici (po večini ponemčeni Slovenci) za branitelje „ltalijanstva".
Zadnja televizijska oddaja o Kanalski dolini je dvignila mnogo prahu. Iz ust domačinov se je zvedela resnica, kako živijo Slovenci in s kakšnimi težavami so obdani. Seveda to nekalerim ni šlo v starokopitne glave in prišlo je do izbruha. Začelo je z letakom neke zasebne radijske postaje, ki je pozivala prebivalce .raznih narodnostnih skupin" naj .osamijo tiste, ki ustvarjajo sovraštvo med prebivalstvom".
Domači župniki so proti gonji omenjenih .nemških", katerim so se pridružili tudi italijanski prer.ape-teži, zavzeli jasno stališče v obliki tiskovne izjave naslovljene na vernike in na vse narodnostno mešano prebivalstvo. V izjavi poudarjajo, da je dokumentarna oddaja ljubljanske TV o Kanaski dolini imela namen opozoriti javnost na dve glavni vprašanji: na nujnost ukinitve služnostnih pravic in na za-
gotovitev zaposlitve ljudem v domačem kraju, po drugi strani pa na dejstvo, da italijanska vlada ni doslej ničesar storila za slovenski jezik v Kanalski dolini. Za poučevanje italijanskega jezika, ki je uradni jezik, naredi vse, za nemščino plačuje 2 uri tedenskega pouka, za slovenščino pa ne naredi ničesar. V Ukvah javna uprava ni hotelo dati dovoljenja za popoldanski pouk v šoli, čeprav je bila šola prazna. Izjava se zaključuje z ugotovitvijo, da je omenjeni letak .radia Valcanale" napisal človek, ki slovenščino zelo slabo obvlada.
Na prošnjo oziroma pobudo ukovskega župnika so Ukovčani prejeli izrecno dovoljenje za pouk slovenščine in verouka najprej od didaktičnega ravnateljstva v Trbižu potem pa še od občinske uprave v Naborjetu pod katero spadojo Ukve. To je bilo 6. marca. Toda
že kar trikrat za povrstjo pa se je zgodilo, da je znana učiteljica Broccaioti zaklenila svoj razred, tako da župnik s šolarji ni mogel v razred. Pod silo razmer so bili prisiljeni, da so se skozi okno, ki se z zunanje strani zlahka odpira, splazili v razred, kar je imelo za posledico, da je učiteljica prijavila karabinjerjem .neznance zaradi vloma". V torek 11. aprila popoldne se je pred šolskim poslopjem zbralo večje število staršev, da bi videli, če se bo dogodek ponovil. Broc-caiolijeva je ponovno zaklenila razred, v katerem poučuje in za katerega ima župnik Gariup pismeno dovoljenje za uporabo. Zaradi tega je delegacija staršev ostro protestirala pri županu Erlichu proti samovoljnosti te učiteljice. Res čudno je, da si more neka učiteljica privoščiti vse kar se ji zdi in to proti vsem odločbam šolskih in javnih oblasti . . .
Slovenci v Kanalski dolini so se obrnili na slovensko in italijansko demokratično javnost, da vplivajo na to, da se preneha s protizakonitimi dejanji proti slovenskemu prebivalstvu, ki brani samo to, kar je prejelo od svojih prednikov — dragoceni materinski jezik.
Zveza slovenske mladine, Slovenska športna zveza. Zveza koroških partizanov in Slovensko planinsko društvo vabijo na
pohod „Po poteh partizanske Ljubijane"
v soboto 13. maja 1978
Odhod iz Celovca (izpred sedeža ZSO, Gasometergasse 10) ob 6.30 uri zjutraj z omnibusom. Vožnja bo brezplačna.
Pohod „Po poteh partizanske Ljubljane" je tradicionalna prireditev, na kateri smo koroški Slovenci že večkrat sodelovali. Prijave pošljite do 11. maja na eno izmed zgoraj navedenih organizacij v Celovcu, Spitalgasse 12/iii ali telefonsko (0 42 22) 85 2 35.
Seja pliberškega občinskega sveta
Pliberški občinski svet se je na svoji seji v ponedeljek, 24. aprila 1978 soglasno odločil, da reši problem slabih občinskih cest med naselji Bistrica, Dvor, Ponikva, Dolinčiče, Kot in Libuče. Proti prvotnemu načrtu, ki je predvideval asfaltiranje cest le v povprečni širini tri in pol metra, bodo ceste dobiie v večini štiri metre široko asfaltno plast.
Da se ozko asfaltiranje lahko zelo maščuje, doživljajo občani dnevno na cestah v Rinkole in Vogrče, kjer moraš z avtom, če hočeš priti mimo drugega vozila, vedno na bankine. To seveda uničuje cestišče in predstavlja precejšnjo prometno nevarnost. Na te izkušnje so posebno opozorili zastopniki Enotne liste: Frakcijski vodja Mirko Kert je dejal, da je treba graditi za desetletja. Ustrezna izgradnja sedaj, tako je povedal Jože Partl, je bolj ekonomska. Dejansko je občinski svet uvidel, da je treba bolj na bodočnost misliti, kakor je to zahteval mestni svetnik Ignac Domej. Vsem so se končno stvarni razlogi zdeli tako prepričljivi, da je občinski svet na predlog socialistične frakcije sklenil sledečo rešitev: Ceste na relacijah Bistrica—Dolinčiče, Bistrica—Ponikva in Ponikva—Libuče dobijo zaradi močnejšega prometa — tu vozijo tudi avtobusi — štiri metre širok asfalt; cesta od Bistrice na Dvor in od Ponikve v Kot pa le trimetrskega. Seveda bo taka izgradnja povečala stroške, in sicer za 700.000 šil. A večino vsote (okoli 4 mio. šil.) bo možno financirati z agrarno-inve-sticijskim kreditom dežele. Na zahtevo EL je padla še druga točka prvotnega predloga; mestni svetnik Ignac Domej se je namreč izrekel proti spremembi že sprejetih, torej veljavnih sklepov glede prioritet pri izgradnji cest.
Iz županovega poročila je bilo povzeti, da so se pričela pogajanja za razširitev tovarne tesnilk „Knecht-Filterwerk" v Šmihelu pri Pliberku. Tovarna potrebuje ca. 3,5 ha več prostora. Potrebno površino pa bi mogla dobiti le od Merkačeve in Kuše-jeve družine v Šmihelu. Obe družini stavljata seveda določene pogoje. Vrhu tega naredi deželna vlada svojo omoč odvisno od sodelovanja pli-erške občine. Le-ta namreč naj bi nakupila zemljišče za tovarno in se vključila v pogajanja kot partner, kar pa seveda zahteva, da občinski svet sprejme tozadevni načelni sklep. Na seji se je govorilo o možnosti izmenjave zemljišč, n. pr. občinski gozd v katastrski občini Lovanke za zemljišče družine Merkač. Mirko Kert (EL) je želel več informacij o celotni zadevi okoli omenjene tovarne in menil, da bi občina morala dobiti pravico soodločanja v obratu samem, če se že vključi v to stvar. Svoje odklonilno stališče pri glasovanju o načelnem sklepu je Mirko Kert, zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja delovnih mest v občini, utemeljil s pičlostjo informacij in nedoglednost-jo morebitnih posledic. Reklo se je tttdi, da bo občina investirana sredstva dobila v teku let po poti davkov in dajatev spet nazaj.
Brez posebne diskusije je občinski svet odobril letni obračun za leto 1977. Redni dohodki v višini domala 27,5 milijona šilingov so presegli izdatke za 100.000 šilingov. V izrednem delu obračuna (3,9 mio. šil.) ni presežka, a tudi ne primanjkljaja. Mandatarji so dali županu in mest-
nemu svetu razrešnico, kritične pripombe so izrekli edinole zaradi slabega zaključka občinskega kopališča, ki je kljub temu, da je bilo dano v najem, povzročilo še večji deficit kot predlanskim. Letošnjo najemninsko pogodbo je občinski svet zato spremenil: Polovico obratnih stroškov bo nosil najemnik, ki lani menda ni pravilno ravnal s kemičnimi sredstvi za vodo. Lanski pliberški sejem tudi ni prinesel toliko denarja, kot so si ga pričakovali.
Sprejetje novih uredb v zadevi oskrbe občanov z vodo je bilo zgolj
Slovensko prosvefno društvo „Dan!ca" v Št. Vidu v Podjuni vabi
$ v soboto 6. maja ob 19.30 uri pri Voglu v Št. Primožu na PRIJATELJSKO SREČANJE S PEVCI IZ NURN-BERGA. Na sporedu bo koncert in družabnost s plesom
# v nedeljo 7. maja ob 14.30 uri pri Voglu v Št. Primožu na MATERINSKO PROSLAVO. Spored bodo izvajali naši otroci in mladinci
Prisrčno vabljeni/
formalnega značaja. Strugo Bistrice bo treba regulirati, verjetno ne samo na območju Konovec marveč tudi v spodnjem delu proti Dravi. Občinski svet je sklenil, da se naj izdela osnutek projekta.
Zadovoljiv zaključek je našla zadeva okoli protokola februarske občinske seje. Tisti zapisnik namreč ni odal objektivnega poročila o dis-usijskem prispevku Jožeta Partla (EL) v zvezi s proračunom, v zapisnik so tedaj kratkomalo vzeli izvleček iz komentarja v Kleine Zeitung. Proti temu je EL odločno protestirala in zahtevala popravek. Ta popravek, ki ga je spisal Jože Partl v slovenščini, je zdaj na zadnji seji župan dal prebrati od zapisnikarice tako v slovenščini kot tudi v nemščini. Za nemški prevod je poskrbela občina sama. Popravek je bil končno soglasno odobren. Vsaj v tem primeru se je uveljavila tista dvojezičnost, za katero se dosledno zavzema Enotna lista.
Slovensko prosvefno društvo Borovlje vabi na Igro
PRIČARANI ŽENIN
na binkoštno nedeljo 14. maja ob 14. url pri Cingelcu na Trati.
Gostuje:
SPD ..Bilka iz BiHovsa
PISMO BRALCA:
Aussiedtung der Slowenen aus S!owenien
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V GLOBASNIC!
vabi na
&	/es& va/
ob 73-letniti ustanovitve Siovenskega kuiturnega dtu!)va v Globasnici od 30. apriia do 7. maja 1978
petek, 5. 5. ob 20.00 uri SE ŠE SPLAČA GOVORITI SLOVENSKO? predava dr. Erich PRUNČ
sobota, 6. 5. ob 14.30 url Mladinska spevoigra ,PLEŠOČI OSLIČEK* nastopa ,Oder mladje" Koroške dijaške zveze iz Celovca nedeija, 7. 5. ob 14.30 uri SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Vse prireditve so pri ŠOŠTARJU V GLOBASNICi.
In einem Flugbtatt des Karntner Abwehrkampferbundes (April d. J.) wird behauptet, daB die Halfte der Deutschen liquidiert und die andere Halfte vertrieben wurde. Milliarden an Vermogen, Boden und Hausbesitz hat Jugoslatvien bedenkenlos geraubt. Davon hat Slotvenien einen bedeu-tenden Anteit."
Dazu ist zu sagen, daB vorher von den Nazis mehr Menschen vertrieben (ihr Hab' und Gut muBten sie zurucklassen) und in ein KZ oder Aussiedlungslager gebracht tvurden, als nachher Deutsche aus Slowenien ausgewiesen oder geflilchtet sind (die einheimischen Deutschen inbegrif-fen). Die damaligen Verhaltnisse kenne ich soweit ganz gut.
Im Januar 1940 wurde ich zur Po-lizei einberufen, da ein Teil der Be-rufspolizisten, besonders die jtingeren Ilir die zu besetzenden Gebiete be-stimmt tvaren. Obwohl es bei uns noch keinen Krieg gab, sprach man in einer Schulung von der Besetzung Warschaus. Die meisten Jahre war ich in Slotvenien (bis 9. Mai 1945). Ich war immer be ider Ordnungspoli-zei, so konnte ich mich freier bewe-gen und kam mit der Bevolkerung in Kontakt. Auch habe ich viel ge-sehen und erfahren, das alles ware bei einer Kampfeinheit nicht moglich. Ich habe auch etwas Slotvenisch geiernt, so konnte ich der Bevolkerung mit-unter einen Wink oder Rat geben und auch Briefe und Lebensmittel ver-mitteln. Ich habe die Slowenen achten und schatzen geiernt, denn dieses friedliche Volk muBte viel leiden. Wenn man nun den Slowenen Vor-tviirfe macht, so sollen diese Leute bedenken, wenn sie den Slowenen den Splitter im Auge vorwerfen, so mogen sie den Balken im eigenen Auge nicht Iibersehen. So ist namlich die Wirklichkeit.
Ich habe es fur ein Verbrechen ge-halten, wie man die Slowenen be-handelt hat und habe trotzdem mit-getan — Jagerstadter war ein Aus-nahmefall, und zwar ein ruhmlicher. Da man jetzt, um die antislowenische Stimmung im Gange zu halten, wieder die Vergangenheit ausgrabt, (Unser Karnten) ist es von mir irgendtvie
als eine Wiedergutmachung, wenn ich iiber die damalige Zeit berichte. Ich weiB, ich werde bei getvissen Kreisen AnstoB finden, das nehme ich in Kauf.
GewiB, es ware viel besser iiber die Vergangenheit zu schweigen, ivenn jedoch eine Seite diese Vergangenheit tvieder aufgreift, so ist es ein Gebot der Gerechtigkeit, der Wahrheit eine Gasse zu machen.
Gleich nach dem Oberfall auf Ju-goslatvien (es wurde keine Kriegs-erklarung gemacht, das war bei Hitler nicht iiblich) wurde mehr als die Halfte Sloweniens von Hitlertrup-pen besetzt, der Rest von Italien und Ungarn. Mit der Wehrmacht kam die Gestapo. Die gesamte Intelligenz, auch Priester und Personen die poli-tisch untragbar erschienen, wurden verhaftet und in provisorische Ge-fangnisse gebracht, und spater nach Serbien und Kroatien verfrachtet, die folgenden Aussiedler wurden nach Deutschland (Altreich nannte man es damals). Scbon 12 Tage nach dem Einmarsch kam Himmler und gab Richtlinien fiir die Aussiedlungen. Nebenbei bemerkt, wurden noch im April die beiden orthodoxen Kirchen in Celje und Maribor dem Boden gleichgemacht, die Slowenen muBten die Sprengung besorgen. Man ver-trug keine slawische Špur.
Nun ging die Aussiedlung zligig voran. Das Savegrenzgebiet wurde ganz entslotvenisiert (34.193 Personen). Sie kamen ins Reich in ca. 68 Lager. Eine Verfugung Hitlers sagte, wenn jemand aus dem Lager fluch-tet, so sind die Familienangehorigen und Verwandten ins KZ zu bringen, wer von der Flucht gewuBt hatte wird gehenkt.
Da die Slowenen oft nur kleinere Wirtschaften hatten, svurden diese zusammengelegt, um daraus groBe Bauernhofe zu machen, diese wurden dann den Neusiedlern tibergeben; nun bewohnte nur eine Familie den Hof auf dessen Grund frliher mehrere slowenische Familien lebten. Ahn-lich war es bei gewerblichen und an-deren Betrieben. So erklart sich, daB nach dem Zusammenbruch des Nazi-reiches, die Zah! jener Personen die
den Boden und Besitz — der ihnen ja nicht gehorte — verlassen muBten, kleiner war als die Zahl der vorher vertriebenen Slowenen. Wenn man noch die Zahl jener, die keinen Besitz hatten, und ausgesiedelt wurden, dazurechnet, so kame man zu einem Verhaltnis etwa 1:2.
Es wird mitunter behauptet, der Grund der Aussiedlungen waren die Partisanen. Das stimmt nicht. Als die Aussiedlungen begonnen haben, gab es noch keinen Partisanenkampf. Damals wurde es anfangs auch nicht erklart, es sei politische Notwendigkeit und es wurden auch eindeutschungs-fahige Slowenen augesiedelt (etwa 7 Transporte). Diese hatten eine bessere Behandlung. Die planmaBigen Aussiedlungen svaren von Anfang an eine beschlossene Sache. Es sollten 250.000 Slowenen ausgesiedelt vverden, dieser Plan konnte nicht verwirklicht wer-den. Durch die Partisanen gehemmt, konnten groBangelegte Aussiedlungen nicht durchgefiihrt tverden. Auch nach dem Debackel von Stalingrad wurde man vorsichtiger, man svollte sich nicht noch mehr verfeinden. Die ublichen Transporte der partisanen-
freundlichen Leute, der Verdachti-gen und sonstigen Unerwlinschten gingen sveiter, meistens in die KZ. Noch eine Gruppe muB man erwah-nen, die Angehorigen hingerichteter Geisel.
Es vird immer behauptet, die Un-tersteiermark tvare ein vorsviegend deutsches Land getvesen.
In Mayers Konversations!exikon wird in einer Statistik aus dem Jahre 1896 folgendes angefiihrt: Steiermark 1,282.708 Ew. davon 872.314 Deutsche, 410.464 Slotvenen, von diesen wohnten rund 400.000 in der Unter-steiermark und etwa 10.000 in der heutigen Steiermark. Damals gab es
in Karnten 361.008 Ew. davon 258.508 Deutsche und 102.500 Slo-wenen. In Marburg gab es 17.248 Deutsche und 2653 S!owenen; in Cilli 4684 Deutsche, 1580 Siotvenen; in Luttenberg 727 Deutsche, 414 Slo-wenen. Nur diese 3 Orte hatten eine deutsche Mehrheit, in anderen Orten wohnten nur vereinzelt Deutsche. Nach dem Ersten Weltkrieg hatte Osterreich auch Marburg ins Auge ge-faBt, jedoch hatte es mussen rund 200.000 Slowenen mitnehmen, des-halb wurde der Plan fallengelassen. Nach einem deutschen Bericht gab es im Jahre 1941 19.000 Deutsche in der Untersteiermark.
Erlauterungen zum Beitrag durch Zeituagsausziige
KleineZeitung, 30. April 1942
Aus einer Rede des Gauleiters Rainer iiber Oberkrain.
. . . „Wo durch die Beseitigung reichs-leindlicher Elemente Liicken in der Be-volkerung entstanden sind oder noch entstehen sollten, kommen Deutsche aus dem Altgau Karnten in das Ober-krainer Land. Sie tiihlen sich als Pio-niere. Sie werden zur Klammer wer-den, die dieses schone Land nicht mehr auslaf;t. Karnten hat mit Begeisterung seine erweiterte Reichsaufgabe iiber-nommen. Es setzt seinen Stolz darein, sie restlos zu losen."
.Die Parteiorganisation in ihren vvichtigsten Teilen ist aufgebaut. Sie bewahrt sich in der Heruberholung dieses seiner selbst vergessenen Deutschtums..."
Marburger Zeiiung, 29. Juni 1942
,Bessarabiendeutsche finden im un-tersteirischen Grenzboden neue Hei-mat"...
,. . . die Sippen der Bessarabien-deutschen haben nun ihre Eigenhofe eingewiesen erhalten . . . Mit den be-nachbarten Ansiediern aus Gottschee aber werden sie zusammenwachsen zu einem Wall, der diese neugevvonnenen alten Gebiete in den sicheren Hort des Reiches eindeicht."
Marbugrer Zeitung, 16. Aug. 1942
.. . . nun ubernimmt Zug um Zug, Gemeinde um Gemeinde der Grenz-landbauer seinen Hof."
Volkischer Beobachter, 28. Sept. 1942
.Zum erstenmal ist nun die Bahn
frei, jefzt komm) es darauf an, den neuen Raum mit deutschem Blut zu fullen. Wir mussen wieder erkennen, daf) es nichts nutzt, in diesem Krieg zu siegen, wenn wir in zwanzig Jahren nicht die Menschen haben, um den neuen Boden zu besiedeln." Bern. d. Sch.: Hitler hat ja den Krieg gefuhrt um dem Volk ohne Raum neuen Boden zu gewinnen, potzlich fehlen ihm die Menschen. Auf;erdem war ja dieser Raum schon besiedelt, wohin sind die Bewohner dann gekommen?
Marburger Zeitung, 30. Aug. 1942
„Der Gauleiter hat eine Anzahl von Hofen im Aussiedlungsraum Untersteiermark Wehrbauern aus allen Teilen Steiermarks zur Verfugung gestellt. Da neben den Volksdeutschen aus der Gottschee, dem Buchenland (Bukowi-na) und Bessarabien hauptsachiich Frontsoldaten die Bauernsohne sind, angesetzt werden, bestand der Grof)-teil der neuen Bauern aus Frontsoldaten."
Marburger Zeitung, 6. Sept. 1942
.Fremdes Blut war daher zu ent-fernen und deutsches Blut dem Lande zuzufiihren ... In diesem Sinne und zur Erfullung dieser gewaltigen Aufgabe durchstreifen Gruppen von Landver-messern, Ingenieuren, Raumgestaltern und Siedlungshelfern seit Monaten den Ansiedlungsraum des Unterlandes ... so wird von allen der Weg zur Zu-sammenlegung von Klein- und Kleinst-betrieben gegangen."
Marburger Zeitung, 6. Sept. 1942
.Mit dem 1. Sept. vvurden in den Sudtirolern Siedlungsbauten die ietz-ten 32 Wohnungen meist an kinder-reiche Familien vergeben." (B. d. Sch.) Nur wenige Sudtiroler wurden in der Untersteiermark angesiedelt.
Kieine Zeitung, 17. Dez. 1941
.Der erste Reichsstatthalter in Karnten. Amtseinsetzung des Gauleiters Dr. Rainer durch den Reichsinnenminister (Dr. Frick).
Dr. Frick umri!) die neuen Aufgaben des Reichsstatthalters von Karnten, wo-bei er hervorhob.
Ihre vvesentliche Aufgabe wird es sein, die neuen Gebiete in Sudkarnten (!) und Oberkrain restlos einzugliedern und sie zu vvertvollen, gleichvvertigen Teilen Ihres Gaues zu machen . .. Nach der Eingliederung wird es Ihre Aufgabe sein, auf den vorhandenen Grund-lagen aufzubauen und das bisher Er-reichte zu vertiefen und mit frischem Leben zu erfullen. Aber alle diese Aufgaben trefen zuruck hinter der letzen Endes entscheidenden Frage der volki-schen Eingliederung des Landes sud-lich der Karawanken. Diese Aufgabe muf; stets die Richtschnur Ihres Han-delns sein; denn ohne die Schaffung eines Wal!es von deutschen Menschen in diesem Land und ohne die politische Aktivierung dieser deutschen Menschen, wird jedes noch so schone Ver-wa!tungsgebaude mehr oder minder bald zusammenbrechen."
F. C.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .SVOBODA" V ŠT. JANŽU V R. vabi na igro
v nedeijo 7. maja 1978 ob Ž0. uri pri Tišiarju v Št. Janžu v Rožu. Gostujejo igraici SPD .Danica" v Št. Vidu v Podjuni.
Ljubiteiji odrske umetnosti prisrčno vabijeni.	O^or
JANEZ ŠVAJNCER	18
Pridi k potoku
„Mimo drevesa sta se zapeljala na njivo v koruzo," je pojoče zategnil mehanik Dolfe.
„Sta mrtva?" je vprašala Zinka Meglič.
„Ste jo slišali?" Mehanik Dolfe je odkimal. „Kaj pa ble-tečeš neumnosti? Ti bi tako rada videla, da bi se fanta stegnila in z nosom zaorala zemljo od spodaj navzgor proti nam. Jok, nista zaspala za večno, Še bosta hodila v zelje ... Ali se ti Gregor kaj smili?"
.Oba se mi smilita," je rekla Špela Hrečak.
„Nam tudi," so zategnile učiteljice.
Zinka Meglič je molče strmela na dvorišče.
„Kaj točiš solze?" je hladno vprašal mehanik Dolfe. „No ja, ti ga rada vidiš. Mislim na Gregorja Šipka. Dosti ga ravno ni v hlačah, zate pa bo že dober."
Zinka Meglič je z jezo zaloputnila okno.
„Zdaj si jo pa užalil," je očitajoče pripomnila Špela Hreščak.
„Figo grintavo. Deklina tako samo leži v postelji. Boste videle, dekleta, kako bo priletela. Spravil sem jo na noge. Stavim za liter vina in pol pečene piške. Katera stavi z tnenoj?"
Mehanik Dolfe je uganil ta pravo. Že se je med vhodnimi vrati pojavila Zinka Meglič. Dihala je pritajeno in po tihem vprašala: .Kaj se je zgodilo? Ali sta se fanta res ponesrečila z avtom?"
.Si sedela na ušesih ali na riti?" Mehanik Dolfe je povzel besedo. .Ponesrečila, ponesrečila. Še kar pošteno. No, tako hudo jima tudi ni bilo, saj sta odnesla skoroda celo kožo. Malo Hkenj sta dobila, čisto majhnih, da pogledaš skoznje in se ti Pokažejo nebesa. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer ju bodo
pokrpali kot stari Jošt pošvedrane čevlje, če mu jih, seveda, prineseš v delo."
„Da ti je le za smeh," je očitala Helena Plaveč.
.Naj se jočem? Poglejte Zinko! Čisto mokra je postala. Ne verjamem, da ima od prej. Zdaj se ji je nabral studenček. Naj živijo solze! Dekleta, prinesite mi kozarček, da si natočim slane pijače. Sol je dobra za hudo žejo."
Dragica Flis je stopda iz kroga proti mehaniku Dolfetu. .Prelahko jemlješ nesrečo. Pazi, da ti sam ne boš kdaj obležal pod svojim mopedom. Torej si nisi izmislil? Naš Gregor se je ponesrečil, si rekel."
.Rekel, rekel," je pritrdil mehanik Dolfe.
.Dekleta, odpeljimo se v bolnišnico," je menila Dragica
Flis.
.Spodobi se," je rekla Špela Hreščak.
.Jaz mu bom nesla rože," je rekla Helena Plaveč.
.Pol denarja prispevam jaz za tvoj šopek," se je ponudila Štefka Vrane.
Špela Hreščak je pomenljivo pogledala po dekletih. .Vsaka od nas bo dala nekaj, pa bo v redu, a ne?"
Mehanik Dolfe se je zazrl v Zinko Meglič. „Ti ne boš stisnila iz sebe nobene pare?"
.Ona že žaluje za Gregorjem," je ušlo Špeli Hreščak. Zavedela se je izrečenega in naglo povesila oči.
.Seveda bom primaknila svoj delež," je tiho rekla Zinka Meglič. .Pojdem po torbico."
.Grem s teboj?" je nagajivo vprašal Dolfe. .Pot poznaš sama, jaz bom le pazil, da te poberem in postavim na noge, če ti bo postalo slabo. Če bi bil jaz v tvoji koži, mi zdaj tudi ne bi bilo za smeh in norčije."
.Zapri že svoj ostri jezik v zaboj," je navrgla Špela Hreščak.
Mehanik Dolfe se je zravnal. „A tako, moj ostri jezik. Prej sem bil pa dober, da sem povedal, kaj se je pripetilo vašemu Gregorju in Ferencu. Osel sem bil, da sem vam poklepetal. Jaz sem dobra in poštena duša. Rad pomagam človeku, rad kaj popijem, povem pa tudi vse, kar zvem. Nesrečo sem
videl na svoje lastne oči, zato sem vam jo še z večjo voljo opisal."
„A si bil zraven?" je nestrpno vprašala Helena Plaveč.
„Ti si posrečena! Enkrat sem že povedal, zdaj pa naj zaradi tebe začnem Jovo na novo. Ali si pritisnjena? Si ja učiteljica in bi si lahko zapomnila. Oprosti, res ne vem, mogoče si se pa rodila v mlinu, kjer se vse dvakrat pove."
Učiteljice so odhitele v poslopje. Mehanik Dolfe je gledal za njimi in vzklical: .Hitro prinesite denar za šopek! Hitro! Če mi boste dale napitnino, ga bom takoj odpeljal v bolnišnico."
.Kaj pa tako vpiješ?" se je oglasil ravnatelj Gvido Zorec. Prihajal je z glavne ceste po potki, ki je peljala proti šolskemu dvorišču.
.Jaz nič ne vpijem, jaz samo čakam na denar za šopek."
.Kakšen šopek?"
Mehanik Dolfe je ravnatelju lepo po vrsti ponovil, kar je poprej pripovedoval učiteljicam.
Ravnatelj Gvido Zorec je sicer nepremično stal na mestu, kadar se je s kom pogovarjal. V tem hipu je drsal z desnim čevljem v drobnem gramozu, da mu je nastala jamica pod nogo. Pogledoval je predse in nato je počasi preletel z očmi šolo in stanovanjsko poslopje. Obstal je na lipi ob cesti in vzdihnil. „Pa ravno v drevo sta se zaletela z avtom."
.Saj to je tisto! Marsikdaj sem že rekel, da so nam drevesa napoti. Jaz bi tole lipo že davno podrl. Ljudje so postali taki stiskači, da mi nikjer ne ponudijo več lipovega čaja z žganjem. Mogoče imajo drevesa tudi svoj magnet, ki opozori človeka na nevarnost. Obadva sta se zapeljala mimo debla. Za las je manjkalo, pa bi bila v lesu. Drvo na drvo."
„Čas ni primeren za to, da brijete norce iz resne zadeve," je hladno rekel ravnatelj Gvido Zorec.
.Šopek jima bom pa vseeno odpeljal," je veselo odgovoril mehanik Dolfe in prižgal motor.
10
Še kako je pretreslo Dragico Flis! Komaj je vzdržala, da
Tuji otroci v domačem gnezdu
Vojna je končana
„Voj7M ;e Eowčd?M/" so go^ori/i /;ni/;e z neprikrito srečo. Do fčerdj swo kega/i n p/anine, e/o wera; srno pos/aša/i tarnanje, zdaj pa.* „Naši so zntaga/i/ Zmaga/i so partizan;/" d/i to ponteni, da kodo vsi tajci odš/i? Da ne konto več trepetal pred e^spJozt';a??M granati Da se ko mo; ata vrni/ iz kojev?
Vse mogoče mis/i so se mi zmedeno podi/e po g/avi in ma/ce sem trepeta/, da ne kom niko/i doje/, kaj pomenijo kesede.* Vojna je končana/
Tistega t/ne so se skozi našo vas amika/i premagani vojaki sovražnikove vojske.
„Ti/e so akija/i naše/" so kaza/i nanje odras/i.
„Da se niko/i več ne vrnete/"
„Vaše ime naj ko pozak/jeno/" so se zak/inja/e ženske.
Eden od vojakov je zaosta/ t/a/eč za ko/ono. Ei/ je izmačen in je komaj v/eke/ noge za sekoj. Dončno se nam je prik/iža/.
„Tadi ta/e je akija//" je vzk/ikni/ et/en od mojik otroškik tovarišev. Vojak ga je s/iša/. Ozr/ se je v nas in v njegovik oček smo vide/i so/ze. Začadi/i smo se in zmed/i.
„Saj ni mogoče, da ki tadi on akija/. Tako k/ag pog/ed ima," je zašepeta/ nekt/o.
Č/ovek je ki/ ze/o k/ed in apad/ik /ic. Dstnice so ma razpoka/e. Priše/ je do sta-t/enca sredi vasi in se sk/oni/, da se napije. „Ne koš pi/ naše vot/e/ Ti si ko/garski aki-ja/ec/" je zavpi/ nat/ njim stari Jovan. Pi/ je ves t/ivji ot/ krit/kik spominov. Oči so se ma k/iska/e. Pogna/ se je k vojaka in ga si/ovito aJari/ s pestjo po g/avi.
„Dkija/ si/ Tadi ti si akija/, prok/eta zverina/" je sot/i/ Jovanov g/as. Dot venec smo se strni/i okrog njija otroci, ženske in starci. Vojak se je komaj še t/rža/ na nogak. Drkte/ je ot/ nemoči in straka. Tet/aj se je pogna/ met/ /jat/i stric A/isa in strese/ starca Jovana za rame.*
Ja č/ovek, kaj počneš? Vojna je končana/ Je ta/e ta pret/ tako kriv za vse trp/je-nje, ki se je zgrni/o na nas? Dragi so zače/i vojno. Pomis/i, t/a tega premaganca tat/i čakajo t/oma njegovi, A vit/ite, /jat/je, kaj kot/o pričaka/i? Tj, ženske, t/ajte ma vot/e, t/a se napije/" je zak/ica/ k nam v sk/enjeni krog.
Ena ot/ žensk je napo/ni/a vrč in ga ponat/i/a vojaka. Zgraki/ ga je in začat/eni smo g/et/a/i, kako pije,- nismo vet/e/i, a/i je njegova žeja tako strašna a/i se koče at/ašiti v vot/i.
Do se je napi/, ;e postavi/ vrč na t/a in se g/asno zjoka/.* „EZva/a vam, /jat/je/ A/ogoče zas/ačrim, t/a ki me aki/i. A verjemite — vojne nisem kote/. Prisi/i/i so me, kot to/iko t/ragik, t/a sem posta/ vojak, t/a sem se vojskoval."
5ta/i smo kot okamene/i. Etarema Jovana se je g/ava g/okoko povesi/a. Vojak pa je apr/ pog/et/ nekam v t/a/jni nič in premakni/ trat/ne noge. Do/ona je ki/a že t/a/eč. Poskaša/ jo ko t/okiteti. Eprem/ja/i smo ga z nemimi pog/et/i.
Vojna je zares ki/a končana.
Bojko Kirandžinski
V gostem leskovju je skrito gnezdece penice Ciciputke. Ravnokar je znesta tretje jajčece in sedaj hiti urno nad žužetke. Mo-žiček Ciciputko jo že čaka na bukovi veji. Med veselim žvrgolenjem kmalu izgineta v goščavi. Ne poteče niti pet minut, pa že prileti v leskovje kukavica Sivka.
.Ravno prav prihajam," se smehlja in bistro pogledala v Ciciputkino gnezdo. Hitro sede vanj in, ko odleti, so v gnezdu štiri jajčka. Enaka in podobna so si, kakor je pač jajce podobno jajcu.
,Kuhu, kuku!" Z visoke smreke kliče Sivko njen mož Kukoslav. Hitro je Sivkai pri njem. Holaj, sedaj pa na kosmate gosenice!
.Lej, lej," pravi Kukoslav ženki, ki se ravno masti s tolsto gosenico, .v drenovem grmičju gnezdi taščica Gugica. Menda že vali."
.O ne," odvrne Sivka. „lma šele dvoje jajc. Včeraj sem ju prešteta."
.Potem pa znesi še ti eno zraven," predlaga Kukoslav.
.Saj tudi bom," pritrdi Sivka. Res, nekaj dni pozneje gre Sivka oprezat, kdaj bo gnezdo prazno. Ne traja dolgo in Gugica odleti. Sivka sede mirno na toplo gnezdece in priloži svoje jajce.
Teden dni pozneje izsledi Sivka v gostem grmovju ob potoku domek pastiričice Treso-
Pajek s križem, droben pajek v travi mrežo je razpet in čez noč je vanjo tiho rosne bisere zajei.
Pa je zjutraj sonce vstaio, pajek žarke je ujet in vse mavrice nebeške v rosne kaptjice zapiet.
tn je muha pribrenčata, z njo prigode) je obad, sta od čuda obsedeta ... Mavrice vsak gteda rad.
Kaj se je potem zgoditot Sonček roso je popit, veter mrežo je raztrgat, pajek muham vrat zavtt.
<*<******""*
preke. Pet jajčec je že v njem.
.Preveč jih je," si misli Sivka, odpre kljun, vrže eno jajce na zemljo in znese svoje zraven.
.Kuku, kuku!" se sliši s sosedne bukve.
.Možiček me kliče," se smehlja Sivka in že odleti.
Na divji češnji gnezdi zeba Rubinka. Ku-kostav pokaže Sivki gnezdo.
.Tudi tej podarim eno jajčece," reče Sivka in zgrabi kosmato gosenico za vrat. In res, naslednji dan že tišči Sivko jajce; nato hitro zleti na češnjo. Jojmene, Rubinka še sedi v gnezdu.
.Ne morem več čakati," vzdihne Sivka. .Preveč me tišči jajce. Pa ga znesem kar na zemljo." Spusti se na tla in na mehak mah znese jajca. Potem zleti na češnjo in budno pazi na Rubinko.
Čez nekaj časa zeba res zapusti gnezdo in gre iskat hrane. Tačas pa Sivka hitro pobere s kljunom svoje jajce z tal in ga zanese v zebino gnezdece.
.Kar nič ni lepo od tebe, Sivka, da podtikaš jajca drugim pticam," jo je okarala Šoja Lepoperka, ki jo je opazovala s hrasta.
.Le ne vtikaj se v reči, ki naj te nič ne skrbijo in ki jih ktepetulja, ne razumeš," jo jezno zavrne Sivka. .Uči se raje prej priro-dopisja in zvedela boš, da nesemo kukavice jajca v takih prestedkih, da bi se prva že davno skvarita, preden bi prišla zadnja na vrsto."
.Kuku, kuku!" se oglasi z vrha Kukoslav. .Pa še nekaj si pozabila, Sivka. Povej je-zičnici Lepoperki, da se hrani naš slavni rod izključno le z grdimi in kosmatimi gosenicami, ki jih nobena druga ptica ne mara. Te kosmatinke po so manj redilne in zato jih moramo silno mnogo poloviti, da se ohranimo pri življenju. Zato pa kukavica ne utegne valiti."
„A tako, potem pa mi oprosti, Sivka," se opravičuje Lepoperka. .Tega nisem vedela. Na svidenje!" in Lepoperka odleti.
.Kuku, kuku!" se razlega po gozdu.
.Kuku, kuku!" odmeva od drugod.
Ves gozd prepeva v svežem zelenju in brstenju. Po skritih gnezdecih se že vale mladiči in Sivka gre pogledat k Ciciputki, kako je kaj. Lej, med tremi drobnimi goliči čepi košata mlada Sivkina hčerka Kukica in je požrešna, da nikoli tega. Stara dva jo komaj pitata. Pri Gugici sedi mlada kukavica kar sama v gnezdu. Vse druge otročičke je že zrinila čez rob in gnezdo ji je že skoraj premajhno.
Pri Tresorepki čepi Sivkin otrok kar na
glavah ostalih in gladko požre vsako bubo ali ličinko, ki jo oče ati mati prineseta mladičem. Nič boljši ni mladi Kukoslav pri Rubin-ki. Polagoma je iztisnil iz gnezda obnemogle in sestradane mladiče ter ostal naposled sam. Ko je bil že goden za letanje, jo je lepega dne popihal iz gnezda in se ni niti zahvalil Rubinki za skrbno nego.
.Kuku, kuku!" je klical po gozdu in mlade kukavice so se mu hitro odzvale. Vsa štiri gnezda so bila prazna. Domači otroci so pomrli, tuji pa zleteli v svet.
V juliju sta se začeta Sivka in Kukoslav odpravljati na potovanje.
.Kam pa, kam?" ju vpraša radovedna Lepoperka. .Saj je vendar šele poletje in kje je še zima?"
.Že res," odvrne Sivka, .toda kukavičji rod mora na dolgo pot. Gremo daleč tja v
Atriko. Gozdne kosmatinke so se večinoma že zabubile in zato nam primanjkuje hrane. Pač pa se vidimo spet prihodnjo pomlad in povem ti še natančneje: do 18. aprila bomo vsi tukaj."
.Kaj ne poveš?" se začudi Lepoperka. .Ali vzamete koledar s seboj, da tako točno veste, kdaj se vrnete?"
.Koledar imamo v svojih čutih," se smeje Sivka, .le prisluhni, kaj pravijo ljudje."
.Kaj pa pravijo?"
.Pravijo: 17. aprila pride kukavica nazaj, 18. aprila pa mora priti. Tak je ljudski glas in naš rod se tega res točno drži. Torej na svidenje drugo leto!"
.Kuku, kuku!" je poslednjič zaklical Kukoslav z visoke smreke. Nato sta se dvignila s Sivko visoko v zrak in proti jugu. Mlade kukavice so jima zvesto sledite.


M	"'a"'""**"'*"**"""""'"*'"'*""''*""**
je dospela do sobe, že je zaprla vrata In zahlipala. Prijeta se je za prsi, sedla na posteljo in si z rokami pokrila oči.
Novica, da se je Gregor Šipek ponesrečil, jo je pretresla. V tem hipu je začutila, da je zaljubljena vanj. Ze večkrat se je komaj premagovala, da mu ni priznala: ti mi mnogo pomeniš. Ko bi bila Zidaj ob njem, se ne bi več mogla pre-
Toliko razsodnosti je le ohranila, da si je obrisala solze, vzela torbico z denarjem in se vrnila na hodnik. Tam se je srečala z dekleti, ki so odpirala vrata. Skupaj so odšle na dvorišče in izročile denar mehaniku Dolfetu. Malo so bile zbegane, ker je ob njem stal ravnatelj Gvido Zorec. Niti ga m posebno presenetilo, še sam je primaknil bankovec in rekel:
„Dolfe, le glej, da ne boš zapravil denarja. Predobro te poznam, zato se bojim za tvojo gobo v trebuhu.
Mehanik Dolfe se je spravil na moped in se odpeljal, me po krivem, da ne boste goreli v peklu.
„Ne govori neumnosti," je rekla Špela Hreščak. Zadihana
je lovila zrak.	,	,
Mehanik Dolfe se je spravil na moped m se odpeljat.
Ravnatelj Gvido Zorec je zamišljeno rekel: ^Kolegice, ne zamerim vam, da ste se tako zelo raznežile. Tudi mene je novica o Šipkovi nesreči prizadela. Kljub temu se bojim, da nocoj ne bo videl šopka, ki smo mu ga namenili. Najbrž bi bilo pametneje, da bi katera od vas stopila v cvetličarno.
„S kolesom prispem prepozno v mesto," je rekla Špela Hreščak. ..Prodajalno mi zaprejo in pokvarim naš dober namen. Dolfe bo z mopedom hitrejši."
„To že." Ravnatelj je gledal po cesti. Mehanik Dolfe je že utonil za ovinkom. „Ne preostane nam nič drugega kot to, da mu zaupamo."
Helena Plaveč je naveličano zategnila: „rovariš ravnatelj, ali smo nezaupljivi. Mislim, da Dolfe ne bo snedel be-sede, ki nam jo )C dai. Tako pokvarjen tudi ni, da bi zapil naš denar. Kupil bo šopek in ga prinesel na cilj. Prepričana sem, da se ne motim. Če pa, je tudi človeško."
Štefka Vrane je pritrdila: „Enako mislim tudi jaz. Moramo mu zaupati. Sicer pa Dolfe do tega trenutka ni porabil
nič našega. Kar popije, plača s svojim denarjem. Sploh ni stiskač. Marsikdo je že pil na njegov račun."
„Se strinjam," je rekla Špela Hreščak. „Ne delajmo mu krivice. Če zine veselo, mu ne smemo zameriti. Je pač take narave. Kamor pride, je veselje zagotovljeno. V službi se ne pritožujejo čezenj. Lenuh ni, normo zmeraj izpolni. Celo preseže, da se mu drugi čudijo in ne verjamejo, dokler ga ne vidijo na delu."
..Odlično si poučena." Ravnatelj Gvido Zorec je zaverovano gledal v nebo. „Dež se ponuja. Presneto vreme. Človek nikoli ne ve, ali bo prišel suh domov. Ko sem šel ven, se mi je zdelo, da visi mokrota v zraku. Letos nam vreme nagaja."
Zatopili so se v pogovor o vremenu in potem so se razšli.
Za vrati v poslopje se je naselila tišina. Ljudje so se čudili, da so učitelji tako tiho. Nekateri so pripominjali, da se najedo mesa in morajo imeti mir, da ne motijo želodca pri delu, drugi so namigovali na lenobo, češ da se vsem po vrsti od ravnatelja do najmlajše učiteljice ne ljubi dosti prijeti v roke.
V prevelikem pričakovanju, da bi mehanik Dolfe srečno kupil in izročil šopek rož ponesrečenemu mlademu učitelju Gregorju Šipku, nihče ni opazil, da je medtem Dragica Flis sedla na kolo in se odpeljala s šolskega dvorišča. Naglo je zavila mimo točilnice in marljivo pritiskala pedale.
Mudilo se ji je, kar je tudi tokrat dokazala. Prehitela je celo mehanika Dolfeta, ki si je spotoma odpočil s tem, da je moped postavil pod drevo in skočil v gostilno po okrepčilo. Dragica si je mislila, da jo bo opazil, a bojazen je bila odveč, odpeljala se je neopaženo mimo in naglo nadaljevala pot.
Do cvetličarne je prispela ravno tedaj, ko je prodajalka Neva obrnila kartonček na vratih k sebi, kar je pomenilo, da se ji je delovni čas iztekel. Skočila je s kolesa in ji mahala z roko. Neva jo je opazila in počakala, da je prišla do nje.
„Lep šopek mi dajte," je rekla Dragica Flis. „Naš kolega se je ponesrečil z avtom, pa mu nesem v bolnišnico."
Neva je široko odprla oči in onemela. Pričakovala je, da bo takoj zvedela podrobnosti. Ker je Dragica molčala in željno gledala skozi izložbo po rožah, je vprašala: „Kaj pa se je zgodilo? Kje? Kdo se je ponesrečil?"
„Naš kolega Gregor Šipek."
„Gregor Šipek? Sipek? Ne poznam." Neva je stopila v prodajalno in sem od prodajne mize zategnila: „Oh, tile naši fantje! Nič ne pazijo nase. Divjajo, kakor da so ceste samo njihove ... Kaj pa se je zgodilo vašemu ...?"
„Gregorju Šipku."
„Ja, ja. A se je ubil?"
Dragica Flis je vzdihnila. „Ne, k sreči ne. Kako morete kar takoj pomisliti na najhujše. Ne sme se ubiti. On je mlad in poln življenja. Škoda bi bilo zanj. Njegovi starši bi bili žalostni in še marsikdo drug."
„Je poročen? Ima kaj otrok? Če jih ima, je le boljše, da je ostal živ. Kje pa se je ponesrečil? . . . Boste večji ali manjši šopek?"
Pred mestom je zaneslo avto s ceste. Gregor ni sam šofiral. Peljal se je s prijateljem Ferencom."
„A ni sam šofiral? Sta že kaj popila in nista pazila na cesto ... Tile nageljčki so lepi. Dam samo rdeče ali tudi kaj belih? Eni in drugi so lepi."
..Naredite dva šopka. Po deset nageljčkov naj bo v vsakem."
„Ja, to je že kar lep šopek. Pa malo zelenja pa svilen trakec. Bom lepo naredila ... Kako pa se piše tisti Ferenc?"
„Palir."
„A Palir?"
„Ga poznate? Vi ste iz mesta. Do kdaj je bolnica odprta?"
„V hudih primerih pustijo obiskovalce noter vsako uro." Prodajalka Neva je čutila kri v licih. Ferenc Palir? Dela v Nemčiji. Preden je odšel tja, sta posedela na vrtu pod drevesi. Nagovarjal jo je, naj bi odšla z njim. Ne morem, nimam potnega lista, se je izgovorila. Preskrbi si ga in pridi za menoj.
f Da/je v prikodnji stevi/k/J

9. KOROŠK! KULTURN! DNEV! V CELOVCU
(NgJg/jfvunje :z	Itcvd^c)
Temu osnutku je sledil Osnutek za posebni narodnostni statut v zaščito pravic koroških Slovencev, kjer je v drugem členu postavljeno pravilo, da „za pouk na ljudskih in glavnih šolah velja odredba koroške deželne vlade o dvojezičnih šolah z dne 3. 10. 1945 v besedilu z dne 31. 10. 1945, ki se mora povsod dosledno izvajati".23 Oba osnutka sta služila za osnovo pri izdelavi Osnutka za zahteve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na osnovi člena 7 državne pogodbe, ki ga je ZSO razposlala na gospodinjstva kot .Poziv vsej slovenski javnosti na Koroškem'^ na osnovi sklepa upravnega in nadzornega odbora in ob sodelovanju predstavnikov včlanjenih organizacij z dne 15. avgusta 1955.
2e v tem času so tekli razgovori o skupni spomenici avstrijski zvezni vladi. Iz ohranjenih in nam dosedaj dostopnih notic2$ sklepam, da ti razgovori niso bili ravno lahki, preden so se predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta sredi septembra načelno dogovorili, da pošljejo avstrijski vladi skupno spomenico.
V Spomenici koroških Slovencev zvezni vladi republike Avstrije, ki je bila izročena 11. oktobra 1955, se obe osrednji organizaciji sklicujeta na drugi odstavek sedmega člena, na izjavo zunanjega ministra Gruberja ter na govor namestnika koroškega deželnega glavarja z dne 28. januarja 1947 ter predlagata naslednjo ureditev:
„Za pouk na ljudskih in glavnih šolah na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom se mora izvajati odredba koroške deželne vlade o dvojezičnih šolah z dne 3. 10. 1945, v besedilu z dne 31. 10. 1945.
Ta zahteva se naslanja v svojem bistvu na dejstvo, da je v odredbi označeno ozemlje dvojezično in torej
odgovarja načelom enakosti, da oba naroda spoznata oba deželna jezika. Po sklenitvi Državne pogodbe je znanje obeh jezikov potrebno, ker določa § 3 člena 7 za to ozemlje dodatno k nemščini tudi slovenski jezik kot uradni jezik.
Na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom so tudi vse gospodinjske in kmetijske nadaljevalne šole ter deželne (državne) kmetijske in gospodinjske šole dvojezične.
Na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom so tudi javni
imenovane šole. Učni načrti teh šol naj bodo prilagojeni učnim načrtom odgovarjajočih šol. Te učne načrte naj pripravi posebna komisija ob sodelovanju kulturnih organizacij koroških Slovencev. Na imenovanih šolah smejo poučevati le učitelji in profesorji, ki so strokovno in jezikovno za to usposobljeni. Srednješolski učitelji, ki bodo končali svoje študije po letu 1956 in bodo hoteli poučevati na manjšinskih srednjih šolah, bodo morali dokazati jezikovno usposobljenost z izpitom pred poseb-
na okrajnih glavarstvih ozemlja s slovenskim ali mešanim prebivalstvom.
Vodje in nameščenci teh oddelkov morajo biti strokovno kvalificirani avstrijski državljani z dokazano jezikovno usposobljenostjo v obeh jezikih.
Deželni šolski nadzornik za slovenske oziroma dvojezične šole mora biti strokovno in jezikovno usposobljen avstrijski državljan slovenske narodnosti.
Poseben referat za manjšinsko šol-
Vloge slovenskih osrednjih organizacij o manjšinskem šoistvu
otroški vrtci dvojezični.
V	smislu § 2 člena 7 je treba ustanoviti v Celovcu za avstrijske državljane slovenske narodnosti lastno gimnazijo in lastno učiteljišče s posebnimi učnimi načrti.
V	smislu gornje odredbe o dvojezičnih šolah je na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom slovenščina učni predmet tudi na ostalih šolah. Isto velja za učence z ozemlja s slovenskim ali mešanim prebivalstvom tudi za šole v Celovcu, Beljaku in Šmohoru.
Pridržujemo si pravico, da v smislu § 2 člena 7 predlagamo vladi ob potrebi ustanovitev nadaljnjih slovenskih oziroma dvojezičnih šol.
V	tej zvezi je treba pregledati učne načrte, ki morajo temeljiti na spoštovanju narodnostnega značaja učencev. To velja tudi za vse šolske knjige, ki jih je treba izdati za zgoraj
no izpitno komisijo.
Tudi usposobljenostmi izpit za pouk na dvojezičnih šolah polagajo učitelji v obeh učnih jezikih pred posebno izpitno komisijo, ki jo imenuje za slovensko oziroma dvojezično šolstvo pristojna deželna šolska nadzorna oblast.
Za avstrijske državljane slovenske narodnosti se določijo posebne olajšave pri nostrifikaciji spričeval in diplom, ki so jih dosegli na slovenskih šolah v drugih državah.
V smislu § 2 člena 7 se ustanovi pri koroški deželni vladi poseben oddelek šolske nadzorne oblasti za vse slovenske oziroma dvojezične šole. Ta oddelek je ločen od nadzorne oblasti za nemške šole ter v vodenju pedagoških, ekonomsko-administrativnih in personalnih zadev samostojen.
Odgovarjajoči posebni oddelki šolske nadzorne oblasti se uredijo tudi
stvo se uredi pri zveznem ministrstvu za pouk."23
Nemško-nacionalistične sile so se po 1955 ponovno začele formirati in so zahtevale predvsem preureditev na šolskem področju. Leta 1957 je zvezno ministrstvo izdelalo nov osnutek za hov koroški manjšinski šolski zakoni, ki je temeljil na priznavalnem načelu. Proti organiziranim šolskim štrajkom sta Zveza slovenskih organi-vencev nastopila tudi na tiskovni konferenci 19. julija 1958 in nakazala posebno njih razsežnost in izvajanje šolske odredbe s strani nekaterih
učiteljev,22
Pri kontaktih z vladnimi predstavniki in v pismeni obliki so se zastopniki koroških Slovencev potegovali za dosledno izvedbo člena 7 in odredbe iz leta 1945. V ta sklop je spadala tudi zahteva po slovenski srednji šoli. Zvezno ministrstvo za
pouk je leta 1952 predvidevalo paralelne razrede na drugi srednji šoli, vendar te namere ni uresničilo. Takoj po podpisu avstrijske državne pogodbe sta se obe osrednji organizaciji zavzeli za čimprejšnjo dekretiranje slovenske gimnazije26 in v posebni vlogi navedle učiteljski kader za gimnazijo ter naštele prostore, kjer ,bi taka šola lahko bila nameščena,,2? Vendar je vlada ustanovitev slovenske srednje šole zavlačevala in jo dekretirala šele leta 1957.
Pod pretvezo, da hoče skrbeti za nemoten in zakonit pouk na ljudskih in glavnih šolah dežele, je 22. septembra 1958 takratni deželni glavar Ferdinand Wedenig ukinil splošno obvezno dvojezično osnovno šolo. V obsežni in dokumentirani Spomenici koroških Slovencev k šolskemu vprašanju z dne 15. novembra 1958 sta nato obe osrednji organizaciji zahtevali vzpostavitev pravnega in stvarnega statusa, kot za časa sklenitve državne pogodbe, globalno rešitev člena 7, razveljavitev protiustavnega odloka z dne 22. septembra 1958 in obnovitev obvezne dvojezične osnovne šole na osnovi odredbe iz leta 1945. Organizaciji sta opozorili na svoje predloge z dne 20. 1. 1958, naslovljene na predsednika parlamenta Fe!ixa Hundesa, in izrazile pripravljenost, da lojalno sodelujeta pri realizaciji člena 7 državne pogodbe.28
V Načelnem stališču k šolskemu vprašanju sta obe organizaciji pozvali starše, naj ne odjavljajo otrok od pouka slovenščine, marveč jim omogočijo, da se naučijo obeh deželnih jezikov.2?
25	arhiv ZSO/SZ!
24	arhiv ZSO/SZ!
25	arhiv ZSO/SZ!
26	Spomenica koroških Stovencev, str. 4
27	Erktarung der Vertreter der Karntner
S!owenen auf der Pressekonferenz am
19. 3u!i 1958 in Kiagenfurt;
arhiv ZSO/SZ!
28	Memorandum der Karntner S!owenen
zur Schutfrage, str. 13
29	!etak ZSO in NSKS; arhiv ZSO/SZ!
(Dgfje f prihod//;:' štetiihi)
Predstavljamo vam
LESNINA je bila ustanovljena leta 1949 z odlokom slovenske vlade. Iz skromnega začetka s komaj 30 zaposlenimi se je LESNINA do danes razvila v veliko gospodarsko organizacijo. Leta 1953 se je vključila tudi v mednarodno delitev dela in rezultat tega je več mešanih podjetij in predstavništev v tujini. Stalni solidni finančni rezultat skozi vsa leta dosedanjega razvoja, solidnost do domačih in inozemskih partnerjev, stalna vzgoja lastnih kadrov — vse to je temelj, na katerem raste renome LESNINE širom po svetu.
LESNINA je danes sodobno samoupravno organizirana. Ob koncu leta 1977 je v 14 TOZD-ih (temeljnih organizacijah združenega dela, t. j. samostojnih podjetjih, združenih v LESNINO) in skupnih službah zaposlovala že 2.500 delavcev.
LESNINA je sestavljena iz naslednjih proizvodnih TOZD-ov:
— BOR Laško — DEKORLES Brežice — SPLOŠNO MIZARSTVO Grosuplje
— SOPOTA Radeče — SINOLES Stična — TAPETNIŠTVO Radovljica '— EMMI Slovenska Bistrica — NOVOLIT Nova vas
ter trgovinskih TOZD-ov:
— NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA — NOTRANJA TRGOVINA NA DEBELO
— ZUNANJA TRGOVINA — PRISTAN Ljubljana GRAMEX Ljubljana
Ljubtjana, Titova 41
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom
— AULES GmbH, Dunaj (Avstrija)
— MEBLO ITALIANA, Godca (Italija)
— Niederlassung Bruxelles (Trade Mart — Belgija)
Celotni dohodek LESNINE v letu 1977 je znašal 4.200 milijonov din (čisti 460 milijonov), pri tem pa je zunanjetrgovinski promet udeležen pri celotnem dohodku z 20 °/o (predvsem z izvozom finalnih izdelkov). Omeniti moramo, da v strukturi jugoslovanskega izvoza zavzema! žagan les in polfinalni proizvodi 68 odst., končni izdelki pa 32 odst. Obratno pa je v LESNINI: tu zavzema žagan les in polfinalni izdelki le 24 °/o, finalni izdelki pa 76 odst. Regionalno je ta izvoz usmerjen na zahtevna tržišča) Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije.
Razvojna usmeritev:
LESNINA je v preteklih letih vlagala velika sredstva v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti izven delovne organizacije, prav tako pa tudi v svoje temeljne proizvodne organizacije.
V srednjeročnem programu razvoja od 1976 do 1980 je planirano, da bo LESNINA povečala prodajne površine za najmanj 50 000 m2 pokritih površin in jih tako podvojila.
Še nadalje bo širila mrežo predstavništev in podjetij v tujini, tako je predvideno še nadaljnje povečanje kapitala v mešanih podjetjih v ZDA.
Pravilna usmeritev v razvoju LESNINE je bila že sedaj večkrat potrjena z javnimi in mednarodnimi priznanji. Zadnje tako pomembno
mednarodno priznanje „ZLATI jih krajih Jugoslavije. Prodajne eno-MERKUR" je dobila LESNINA v le- te ali poslovalnice so v Ljubljani, tu 1977.	Celju, Mariboru, Murski Soboti,
TOZD notranja trgovina — pro- Kranju, Novi Gorici, Kopru, Zagre-dajno mreža ima svoje poslovalni- bu, Rijeki, Puli, Osijeku, Zadru, Ši-ce za prodajo pohištva!, lesa in beniku, Splitu, Dubrovniku, Saraje-gradbenega materiala po vseh več- vu, Banja Luki, Doboju, Tuzli, Trav-
niku, Zenici, Mostarju, Beogradu, Nišu, Kraljevu, Novem Sadu, Subotici, Zrenjaninu, Skopju, Bitoli in Prištini.
Tudi TOZD — prodaja na debelo deluje na celotnem jugoslovanskem trgu. Tu je razvit inženiring za opremo upravno-administrativnih zgradb, šol, hotelov, bolnic, internatov, kinodvoran, elektronskih centrov, ladij in drugih objektov. Ta TOZD prav tako oskrbuje proizvajalce pohištvene industrije s široko paleto repromaterialov. Kot posebna dejavnost je tu zastopana prodaja lesene in kartonske embalaže ter palet. Močno je razvito tudi grosiranje pohištva drugim trgovskim organizacijam.
Predstavništva pa ima LESNINA v Mariboru, Zagrebu, Rijeki, Dubrovniku, Beogradu, Nišu, Novem Sadu, Skopju in Splitu.
TOZD zunanja trgovina izvaža pohištvo, les in lesne polizdelke, uvaža pa sodobno opremo za proizvajalce pohištva, skrbi za konsignacijsko prodajo ter zastopa tuje firme. Danes je LESNINA najmočnejši jugoslovanski izvoznik pohištva na ameriško tržišče.
V inozemstvu je formirala več mešanih podjetij in predstavništev. Zelo uspešno delajo:
— CHATAM COUNTY FUR-NITURE CORPORATION v ZDA, ki ima montažne tovarne v Connecticutu, Ohio, Wisconsinu, Texasu in Nevadi;
— INTERCONTINENTAL FURNI-TURE CORPORATION,
New York;
— LESCO GmbH Co. KG, Munchen, ZRN.
...
(Nadaljevanje s 1. strani)
da :o biižnji sorodniki današnjih obtožencev pred 3$ teti zgubiti živije-nje z obgiavijenjem.
Z uknitvijo postopka zoper seiske fante je zvezni predsednik deino ugodi! zahtevi koroških Siovencev in tudi števiinih nemško govorečih demokratov, ki so ponovno zahtevati, da je treba prenehati s sodnij-skim preganjanjem pripadnikov siovenske narodne skupnosti, ki niso zagrešiti nič drugega kot da so se posiužiii pravice upora proti krivici, ki se godi njihovemu ijudstvu. Ta ukrep pozdravijamo kot prvi korak k popravi krivice, vendar pa hkrati opozarjamo, da so še vedno v teku sodnijski procesi proti števiinim pripadnikom naše narodne skupnosti, katerih „ziočin" je edino v tem, da so s sredstvi demokratičnega boja zahtevati dosiedno izpoinitev čiena 7 državne pogodbe ter protestirati proti sitam in dejavnostim, ki so naperjene zoper obstoj in enakopravnost siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato zahtevamo, da se ukinejo tudi ti postopki, ker ie tedaj bo Avstrija — še posebej z ozirom na ravnanje s krivci in storitci protizakonitega podiranja dvojezičnih napisov teta 1972 — iahko dokazata, da enako ravna z vsemi državijani ne giede na njihovo narodno pripadnost, jezik ati potitično prepričanje.
Ukrep zveznega predsednika so v ostati Avstriji sprejeti kot razumtjiv, pravičen in čtoveško upravičen korak — te na Koroškem je bita reakcija tudi tokrat ..pristno koroška": tukaj ne najdejo „razu-mevanja" za ravnanje zveznega predsednika in mu četo očitajo, da je kapitutirat pred „tevoekstremnimi protiavstrijskimi sitami". Govorica koroških „branitcev" zakonitosti in pravnega reda je znana, je namreč govorica dvotičnosti in dvojne morate. Kajti proti sedanji ukinitvi postopka zoper Setane se najbotj napihujejo prav tisti, ki teta 1972 niti čivkniti niso zaradi protizakonitega pogromskega divjanja „tatet-sturmerjev", v kotikor pri takratnih kaznivih dejanjih sptoh niso sodeto-voti ati pa vsaj odobravati kot „izraz tjudske voije".
Z onemogtim besom, s katerim reagirajo zdaj na pravični ukrep zveznega predsednika, ti krogi samo dokazujejo, da se k zakonitosti priznavajo te tedaj, kadar stuži uresničevanju njihove šovinistične po-titike; v nasprotnih primerih — kakor to kažejo števitni primeri in še posebej dogodki teta 1972 — namreč brezobzirno poteptajo pravni red v btato in somovoijno uvetjavijo ^zakonitost" nestrpnega nacionaiizma. S takšno prakso, ki nevarno spominja na srednjeveške metode pravice močnejšega po eni strani ter na podrejanje zakona potitični votji v nedavni dobi absotutizma nemškega herrenvotka na drugi strani, pa povzročajo ugtedu Avstrije vetiko škodo ter izpodkopavajo njeno pravno ureditev.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE R A D t A CELOVEC
PETEK, S. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA, S. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, T. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. S. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Basist Ladko Korošec poje operne arije.
TOREK, S. S.: 9.50 ..Vrezal si bom piščal . . (Ljudska zabavna glasba) — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 10.	5.: 15.45 Celovški radijski
dnevnik — O starih zlatih časih Janežičev recital) — Ljudske pesmi poje mešani zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu (vodi Lajko Milisavljevič).
ČETRTEK. 11. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Dr. Apovnik P.: Pravni nasveti za vsakogar — Kdo je za koga? (popevke na dražbi).
MATERtNSKA PROSLAVA
Otroci iz Žeiezne Kapte vabimo v nedetjo 7. maja vse v farno dvorano na materinsko prostavo.
Prisrčno vaMjcni/
NOGOMET
Tekme v Trdni vasi/Horten-dorf v nedetjo 7.maja 1978
#	ob 9. uri
SAK tt : DSG BOROVLJE ti
#	ob 10.4$ uri
SAK ! : DSG BOROVLJE t Prijatetji nogometa
prisrčno unč^eni/
H		J UGOS L A V !J A
H		PETEK, 5. 4.: 9.00 TV v šo!i — 15.50 Svetovno hokejsko
prvenstvo — 17.10 Poročila
—	17.15 Polieder H5 — 17.50 Otstržek — 17.55 Obzornik — 18.05 Rock koncert — 18.40 človekovo telo — 19.25 Prvi trije —
19.50	Dnevnik — 20.00 Kar bo, pa bo — 21.05 Razgledi — 21.40 Dnevnik — 21.55 Jaz, Klavdij — 22.45 Poročila.
SOBOTA, 4. 5.: 8.00 Poročila — 8.05 Profesor Baltazar — 8.15 Otroška oddaja —
8.50	Vrtec na obisku — 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.15 Pisani svet —
9.50	Da bomo laže odločali — 10.05 Dokumentarna oddaja — Paul Gauguin — Jugoslovanska trimska televizija — 15.50 Poročila — 15.55 Svetovno prvenstvo v boksu
—	14.50 Wembley: Nogometni finale za Angleški pokal — 18.50 Svetovno prvestvo v boksu — 17.10 Nogomet Rijeka : Dinamo —
19.00	Glasbena oddaja — 19.50 Dnevnik —
20.00	Prvi trije — 20.05 šopek z bodečo žico
SPD „Jepa-Baško jezero" vabi na
MATERtNSKO PROSLAVO
ki bo na binkoštno nedetjo, 14. maja 1978, ob 19. uri pri Pušniku v Ločah.
Na sporedu bodo:
Recitacije šotarjev nastop domačih tamburašev
nastop domačega moškega pevskega zbora ter družabni večer
Prisrčno vabtjene mtade mamice, mame ter babice!
Na pobudo Siovenske kmečke zveze bo v spodaj navedenih krajih
pregied
poijskih škropitjk
8.	maja v Smiheiu pred Kmečko gospodarsko zadrugo
9.	maja v Piiberku pred zadrugo 10. maja v Giobasnic! pred zadrugo
18.	maja v Podravijah pred kmetijsko šoto
19.	maja v Šentjakobu pred zadrugo
s Pregied bo vsak dan od 9.00 do 16.00 ure.
Vsi interesenti, ki hočejo imeti svoje škropitke v redu, naj se zberejo v zgoraj navedenih vaseh. Pregied bo brezptačen. Servis nudi Kmetijska zbornica.
Prijave sprejema tajništvo Siovenske kmečke zveze 9020 Cetovec, Ga-sometergasse 10/t, te). (0 43 23) 32 S SO
Stovenska športna zveza vabi S moških in 5 ženskih ekip iz južne Koroške k sodetovanju na
..Štafeti bratstva in enotnosti"
ki bo 9. maja 1978 zvečer v Ljubtjani.
Prijave za sodeiovanje v:
#	„ŠTAFETt BRATSTVA tN ENOTNOST)"
3X1000 m za fante do 19 tet
#	„ŠTAFETt BRATSTVA tN ENOTNOST)
3X600 m za dekteta do 19 tet
poštjite kar najhitreje na sedež SŠZ, Spitatgasse 12/ttt, 9020 Cetovec ati tetefonsko jO 42 22j 8$ 2 3$.
Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedeije. Vse podrobnejše informacije dobite na sedežu SŠZ.
__ 21.00 Ubijalci — 21.40 Dnevnik — 22.00
825.
NEDELJA, 7. 5.: 8.55 Poročita — 9.00 Za nedeljsko dobro jutro: Graški študentje in oktet iz Slovenj Plajberka — 9.50 825 —
9.50	Rubežniki — 10.55 Kaj je narobe —
11.50	Ljudje in zemlja — 12.50 Poročila — 14.05 Britanska enciklopedija — 14.50 Svetovno prvenstvo v boksu — 16.50 Poročila
—	16.55 Mednarodno tekmovanje v bad-mingtonu in lokostrelstvu — 17.10 športna poročila — 17.15 Sonata nad jezerom —
18.45	Avtomobilske dirke formule I — 19.50 Dnevnik — 20.05 Konec tedna — 21.05 Od Sutjeske do Gatačkega polja — 21.25 Dnevnik — 21.50 Nogomet Crvena zvezda : Partizan — 22.25 športni pregled — 22.55 Svetovno prvenstvo v boksu — 25.40 Poročila.
PONEDELJEK, 8. 5.: 9.05 TV v šoli — 16.05 Kmetijska oddaja — 17.05 Poročila — 17.10 Dopoldanski in popoldanski otroci — 17.25 Britanska enciklopedija — 17.50 Obzornik
—	18.00 Prekinitev delovnega razmerja —
18.15	številčna matematika — 18.45 Mladi za mlade — 19.50 Dnevnik — 20.05 Simeon Stebrnik — 21.20 Kulturne diagonale — 22.00 Dnevnik — 22.15 Mozaik kratkega filma: Mimogrede — 22.40 Svetovno prvenstvo v boksu — 25.25 Poročila.
TOREK, 9. S.: 8.50 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 Glasba pred kamero — 17.55 Obzornik — 17.45 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine — 18.15 Od doma do šole — 18.45 Noč pred svobodo — 19.50 Dnevnik — 20.05 Kose korenin zavemo —
20.50	Žica — 21.25 Noči in dnevi — 22.20 Dnevnik — 22.55 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine.
SREDA, 10. S.: 8.55 TV v šoli — 16.40 Poročila — 16.45 Svetovno prvenstvo v boksu
—	17.50 Z besedo in sliko — 17.45 Popotovanje v deželo lutk — 18.05 Obzornik —
18.15	Na sedmi stezi — 18.50 Mladinski zbor osnovne šole Trnovo — 19.50 Dnevnik — 20.10 Nogometni finale pokalnih prvakov
—	21.40 Jazz na ekranu — 22.00 Dnevnik —
22.15	Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine — 22.50 Svetovno hokejsko prvenstvo.
ČETRTEK, 11. S.: 9.00 TVv šoli —15.05 Svet. prvenstvo v boksu — 16.00 šolska TV —
16.45	Poročila — 16.50 Avtomobili in ljudje
—	17.45 Poročila s kongresa ZK Kosova —
18.15	Obzornik — 18.25 Profesor Baltazar
—	18.40 Tehtnica za natančno tehtanje —
19.50	Dnevnik — 20.00 Ko se korenin zavemo
—	20.50 Obleka — 21.20 Oči kritike — 22.00 Dnevnik — 22.15 Poročilo s kongresa ZK Kosova in BiH — 22.45 Risanka — 25.00 Svetovno prvenstvo v boksu — 25.45 Poročila.
		A V S T R ! J A 1
H		PETEK, 5. 5.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina
— 10.00 Na poti k združeni Evropi — 10.50 Klub seniorjev — 11.00 Ami-gos — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ljudje, trgi, glasbeniki — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Derrick — 21.20 Argumenti — 22.15 Taras Bulba — 0.15 Poročila.
SOBOTA, 6. 5.: 15.50 Freddy, kitara in morje — 17.00 Gradbišče — 17.50 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske —
19.50	Čas v sliki, kultura in šport — 20.15
Pozno pa le še — 21.50 šport — 22.10 Chi-kago — 25.45 Poročila.
NEDELJA, 7. S.: 14.15 Avtomobilske tekme v Monte Carlu — 17.00 Slike naše zemlje — 17.25 Calimero — 17.50 Viki in močni možje
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.50 Kdo pa sem ti? — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Ljudomrznež — 21.55 šport
—	22.05 Nočni izbor — 25.00 Poročila. PONEDELJEK, S. 5.: 9.00 Za predšolske
otroke — 9.50 Dežela in ljudje — 10.00 Gost Gertrude Fussenegger — 10.50 Chicago — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Upornik Jacquou — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljsfi šport — 21.05 Roots — 21.55 Svetovno prvenstvo v hokeju — 25.25 Poročila.
TOREK, 9. 5.: 9.00 Za predšolske otroke —
9.50	Angleščina — 10.00 šolska oddaja —
10.50	Freddy, kitara in morje — 17.50 Z6 predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 živalski raji — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Iščemo prominentnega pisatelja — 20.20 Zgodbe o birokraciji — 21.10 Muzej — 21.20 Oni se dušijo ob naši molčečnosti — 22.05 Dediščina kraljev — 25.05 Poročila in šport.
SREDA, 10. S.: 9.00 Oddaja z miško — 9.50 Organizacija gospodarstva in uprave —
10.00	Gost Rudolfa Henza — 10.50 Beli pekel na Piz Palu — 17.00 Trganje češenj
—	17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Grozotne zgodbe —
18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.10 Nogomet za evropski pokal — 21.05 čas v sliki in kultura — 21.25 Skrivnosti morja — 22.15 Svetovno prvenstvo v hokeju — 25.45 Poročila.
ČETRTEK, 11. 5.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.50 Krščanski rituali — 10.00 Cerkvena zgodovina — 10.50 Karusetl — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Pevci mojstri iz Nurnberga — 22.20 Poročila — 22.25 Pevci mojstri iz Nurnberga.
POKOJNtNSKA ZAVAROVALNtCA ZA DELAVCE
obveiča, da bodo v mesecu maju siedeči uradni dnevi: v Vetikovcu, Haupfptafj! Z
3. maja od 8. do H. ure v Betjaku, Kaiser-Josef-Ptafz 1 9. tn 23. maja od 8. do 12. ure v Labotu 6$, občinski urad
19. maja od 8. do 12. ure
!zdajate!j, zatožnik in tastnik: Zveza s!o-venskih organizacij na Koroškem; giavnf urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt - Ceiovec, Gasometergasse 10, te). 32 5 50 —Tiska: Za!ožniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovtje.
Mednarodno pod/ef/e
ižče TAJNtCO z organizaforičnimi sposobnostmi za samostojno korespondenco in samostojno koordinacijo terminov.
Predpogoj obvtadanje stovenžčine in nemščine.
Prošnje na:
družba z omejenim jamstvom za proizvodnjo in trgovino
športnih izdeikov
CELOVEC, VtKTRtNGER RtNG $
tet. jO 42 22) 33 1 84 ati 33 1 8$
ZELEZNA KAPLA t! — SAK !! 1:1 t0:0)
Po dotgem času je drugo moštvo Slovenskega atletskega kluba zopet nastopilo s kompletnim moštvom. Čeprav ekipa ni vigrana, je pokazala kar zadovoljivo igro. Igra se je v prvem polčasu odvijala med obema šestnajstmetr-skima prostoroma, realnih šans za gole ni bilo. Ko je v drugem polčasu moštvo SAK vedno bolj pritiskalo, je bito le še vprašanje časa, kdaj bo padel prvi gol. Toda tega so v enem izmed redkih protinapadov v drugem polčasu strelili Kapelčani. Drugo moštvo pa je še imelo toliko moči, da je izenačilo. Strelec gola je bil Srienc Marjan.
SAK t) je igrai v postavi: Mahe; Ogris, Perč Jurij, Srhreč-nik, Grilc; Srienc, Perč Mirko, Krištof; Sadjak, Waldhauser (Markitz), Perč Branko.
ZELEZNA KAPLA t — SAK t 2:0 !0:0)
Igra, ki je bila na zelo slabem nivoju, pravzaprav ne bi zaslužila nobenega zmagovalca. Zato lahko označimo zmago Kapelčanov kot srečno, toda ne nezasluženo. Predvsem po prvem golu, ko je SAK z vsemi močmi še hotel doseči vsaj eno točko, so se nasprotnikovim napadalcem nudile dobre priložnosti. Prvi polčas je bil brez kakih viškov, SAK je imel eno samo priložnost, žoga pa je letela le tik mimo gola. Kapelčani so bili po zaslugi boljših veznih igralcev nekoliko v terenski premoči, toda niti enkrat niso resneje ogrožali SAK-ov gol.
Kot prvi, tako se je začel tudi drugi polčas. Ni bilo kakih posebno nevarnih akcij in kot blisk z jasnega neba je bilo vodstvo za Kapelčane. Žoga, ki je priletela z leve strani, je nesrečno zadela obrambnega igralca Oražeja, in zato dosojeno enajstmetrovko so Kapelčani uspešno izvedli. Sledilo je nekaj nevarnih napadkov kapelškega moštva, toda vratar Beton se je nekajkrat izkazal, enkrat je na gol-črti ubranil Pandel. Potem pa največja šansa za SAK. Zablatnik Gusti je uspešno prestregel žogo, potem ko je nek obrambni igralec Kapelčanov skušal podati žogo svojemu golmanu, Zablatnik ga je preigral, toda iz težke pozicije je zadel le vratnico. V protinapadu pa je padla odločitev — 0:2 in poraz za SAK se ni dal več preprečiti.
Skoda da SAK tudi tokrat ni nastopil z najmočnejšo ekipo. Polanšek je poškodovan, Krnič je še zaradi izključitve proti Gurnitzu zaprt, Jakovac je bil na obveznih orožniških vajah, Rozman po daljši bolezni še ne more igrati, manjkal je Blajs, ki ni mogel igrati iz poklicnih vzrokov.
SAK je igrai v postavi: Beton; Oraže, Lampichler, Wo-schitz, Pandel; Zablatnik P., Hribar, Velik; Kupper, Hobel, Zablatnik G.
V drugem polčasu je namesto Zablatnik Pavla igrat Krištof.
SAK mt. — SKOFJt DVOR mt. 6:0 (3:0)
Prva zmaga za mladinsko moštvo SAK, ki v tej tekmi z nasprotnikom ni imela kakih posebnih težav. Tekmo je nekoliko oviral močan veter, SAK-u pa je prinesel tudi srečo, saj je Dlopst dal gol iz sredine igrišča. Strelci za SAK mladince so bili Dlopst 2, Gregorič S. 2, Wieser Mirko, Gregorič L. pa po enega.
S to zmago se je mladinsko moštvo zboljšalo na lestvici za dve mesti.
ŠOLSKO PRVENSTVO
SLOVENSKA GtMNAZtJA — BG tt 8:1 (2:0!
V drugem nastopu ponovna zmaga Slovenske gimanzije v okviru šolskega prvenstva srednjih šol na Koroškem. Ekipa druge zvezne gimnazije (BG II) ni imela nobenih možnosti. V prvem polčasu so se še nekoliko upirali slovenskim gimnazijcem, toda v drugem polčasu so glede kondicije popolnoma odpovedali. Gimnazijci so dosegli gol za golom, strelci pa so bili Polanšek in Hobel po 3, ter Velik 2.
Postava gimnazije: Lesjak; Kupper S., Velik, Zablatnik, Benetik; Sadnikar, Perč, Polanšek, Kupper M.; Hobet, Schellander.
MOŠTVENO NAMtZNOTENtŠKO PRVENSTVO
V Selah oz. Zvabeku se je pričelo prvenstvo slovenskih namiznoteniških ekip.
Rezultati v posameznih skupinah.
Skupina A: (v Selah) Sele H — Sele III 6:3, Gimnazija — Sele III 6:1, Sele II — Bilčovs 6:3, Sele I — Bilčovs 6:2 in Sele I — Gimnazija 6:1
Stanje namiznoteniškega prvenstva: 1. Sete I, 4 točke; 2. Sele H, 4 točke; 3. Gimnazija, 2 točki; 4. Bilčovs, 0 točk in 5. Sele III, 0 točk.
Skupina B (v Žvabeku) Obirsko — Dijaški dom 6:2; Dijaški dom — Sele IV w. o., Obirsko — Zvabek I 6:3, Zva-bek It — Sele IV w. o., Zvabek I — Zvabek II