------    118    -----
Narodno-gospodarske stvari.
Dobri sveti o avstrijskih železnicah.
F. S. — Knjižica civilnega inženirja Tomaža Novaka, predložena c. k. ministerstvu za kupčijo in gospodarstvo pod naslovom: „Denkschrift uber die Vol-lendung des Eisenbahnnetzes in der osterr. Monarchiea (spomenica o dokončanji železnic avstrijskih), ki je prišla ravno zdaj na Dunaji na svitlo, nima le za izvedenca, temuč tudi za vsacega priprostega človeka toliko hvalevrednega poduka, da si ne moremo kaj , da ne bi je zdaj, ko se vsled hiranja kupčije in obrtnije toliko govori o dovršenji avstrijskih železnic, ne omenili saj nekoliko v ,,Novicah", tudi povzdigi obrtnijstva namenjenih.
Knjižica vrlo izvedeno razjasnuje različne misli, ki so se oglasile o dodelanji avstrijskih železnic, in presojuje jih od gospodarske in denarstvene strani. Kratko pa jederno govori o važnosti in silni potrebi avstrijskih železnic, in pobija mnenje, ktero je 1864. leta razglasilo ministerstvo kupČijsko v svojem spominskem pismu, češ, da je v Avstrii le 466 milj žleznic zel6 potrebnih, 456 milj pa manj potreba. Ni-kakoršne ni dvombe — pravi — da se mora vsled do-zdaj zanemarjene kupčije in obrtnije namesti omenjene dolžine izdelati železnic najmanj 1100 milj prve, in 800 milj druge vrste, ter se opira na to, da je o novejšem času   v Avstrii okoli   100 načrtov   za železnice na
___    119   ----
dan prišlo, za ktere se je večidel prosilo dovoljenja pri ministerstvu.
Pisatelj govori dalje o začasni izpeljavi železnic in pripoveduje jasno, razumljivo in odkritosrčno vse napake sedanjega „d o volj e vanj a z državnimi zagotovili" in mnogih monopolov; dokazuje, kako po tej poti železnice v Avstrii niso spolniie namena svojega, ki ima biti povzdiga kupčije in obrtnije, in ga po tej poti tudi nikdar spolniti ne morejo , ker se le rabijo za srečkanje na burzi. Iz tega pa kaže resnico, da so le po tej poti avstrijske železnice ob vso vero prišle in da le zavoljo tega se ne more dobiti po-močkov za njih pomnoženje in dovršenje. Bistroumno in doslednjo dokazuje gosp. T. Novak iz rečenega, da se v Avstrii le tedaj železnice umno prestvariti morejo, ako jih država sama dela s tem glavnim namenom, da se vpelje tako nizka vožnina, da ne bo, kakor dozdaj, zadržek v kupčii in obrtnii.
Najbolj zanimivo v tej knjižici, ki jo vsacemu priporočamo, so pa opazke o izdelovanji železnic po privatnih družbah in navadnih stranskih špekulacijah. Sploh pa pisatelj obnašanje oskrbniških svetovalcev in ravnateljev devlje na rešeto ostre kritike.
Pri sedanjem neprijetnem stanu državnih financ nasvetuje , naj se dobijo potrebne pomoči za izpeljavo železnic, za izdajo brezobrestnih akcij državne železnice tako in s tako vrednostjo, da se neposrednje kot navaden papirnat denar rabiti morejo.
O tehničnem obziru zastran varčnosti po železnicah nasvetuje namesti železnic z dvema kolovozoma le z enim samim; priporočuje izdelek obrisov zmerom le po privatnih inženirjih, kterim se plača od milje odloči, pa nasvetuje tudi izpeljavo železnic le po pogojih (akordih) s privatnimi, ker to bi državi najbolj koristilo. Ravno tako po vsi pravici tirja, da se le domača obrtnija (domače železo itd.) in domači tehnikarji rabijo, kajti oni so državljani, ki plačujejo davke. Naj se mavhe ne polnijo tujcem!
Kar pa se tiče vžitka dodelanih železnic, dokazuje pisatelj s primero z dozdanjimi navadami, da bi najbolje bilo, in daje tudi državnim in gospodarskim namenom železnic najbolj pristojno, da se prepustijo privatnim najemnikom brez državnega zagotovila, pa tako, da vživajo delež skupnih dohodkov; odločiti tarifo vožnine, naj je vselej le državna pravica.
V tej knjižici nasvetovano in v vsakem obziru priporočila vredno izdelovanje državnih železnic je slednjič primerno tudi posamnim deželam, da bi se po političnih razmerah vpeljale deželne železnice, pri kterih ne bi državna vlada, ampak dežela sama in samostojna izdajala nasvetovane železničine akcije.