Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8-—, inozemstvo Din 64" —
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon inlerurban 113
Cena inieratom: cla s ran Din 1400 —, pol stra-ri Di;i 700- , četrt sirani Din 350--. Mali oglasi be-sedaDinl*-, stalnim popust
Samo podirati znajo.
Nekdaj.
Ko je šlo za osnovno ureditev naše države, za ustvaritev ustave, so bili Pribičevič, Žerjav in Pucelj glavni podporniki Pašičevega centraliz, ma. Centralistična ureditev države jim je bil vzor, katerega so branili v skupščini, po časopisju in iz vseh najvišjih vladnih mest. Ako se je drznilo tedaj časopisje opozarjati na nedostatke ustave, je bilo zaplenjeno, da, celo nekateri listi popolnoma ustavljeni. Ker dalekovidnejši in pametni Slovenci nismo bili zadovoljni s centralizacijo uprave, so nas ti gospodje razbobnali doma in v Beogradu kot protidržavne rovarje, katere je treba krotiti z nasiljem in jim usiliti »blagoslov« centralizma.
Ko se je sprejemala ustava, je bil naš Jugoslovanski klub v strogi opoziciji. Naši neustrašeni poslanci so žigosali v skupščini pogubonosnost neprikladnega centralizma v ustavi in izjavljali, da ne morejo glasovati za tako ustavo, o kateri znajo že v naprej, da ne bo v dobrobit državi. Nikdar pa ni bilo slišati, da bi bili naši poslanci v taistih važnih časih ovirali parlamentarno delo s kričanjem, razbijanjem pultov, psova-njem, hujskanjem na upor ter vojno in s prerekanjem za prazen nič. Naša stranka je bila proti centralizaciji, a ker je bila ta sprejeta z večino, ni ovirala dela v skupščini.
Ko sta Pribičevič in Žerjav kot mi nistra pomagala sprejeti ustavi na noge, so bili po celi naši državi ne baš prijetni časi. Vse, kar je bilo proti narodnemu in državnemu edinst-vu (proti centralizmu), je moralo iz Slovenije v Srbijo in Črnogoro. Doma so se podile v nočnih urah okrog orjunaške bande, kojih cilj je bil: ucepiti izobražencu in priprostemu človeku »blagoslov« centralizma z batino in revolverjem.
Naši poslanci so se pritoževali z vso odločnostjo na najvišja mesta radi preganjanja uradništva, razgra janja ter dnevnega pobijanja Or-june, vendar tudi v taistih najhujših časih niso ovirali dela v skupščini, niso zapeljevali naroda z vojnimi hujskarijami itd.
Pribičevič je pomagal Radiču v zapor in na kolena pred centralizmom. Radičev nečak Pavle Radič je po naročilu strica Štefana podal pred skupščino izjavo, da se odreka Radičeva stranka republiki, prizna-
va ustavo v vseh posameznostih in želi, da naj se raztegne vojaška obveznost od zibelke do groba.
Jugoslovanski klub je grajal in ob sojal ta nenadni preokret Radičeve strai^kf. Ko so prišli Radičevci v vla do in .hodili vestno po Pašičevih stopinjah, naši poslanci niso tulili v skupščini, ne razbijali pultov in ne kričali: Na vojno!
Sedaj.
Kolo časa in prilik se je pač zasukalo po letih tako, da je družba Pribičevič, Žerjav, Pucelj in Radič obsojena na opozicijo. In kaka je ta gospoda v neljubem opozicijonalnem položaju?
Z vso brezobzirnostjo in nepostav-nostjo nastopa pred vsem proti svoji nekdanji svetinji — ustavi. Ko so bili na vladi, jim je bil centralizem edini zveličavni blagoslov; danes pa jim je — prokletstvo za celo državo! V skupščini, na shodih med narodom in po svojem časopisju zahtevajo decentralizacijo v upravi, da, celo avtonomijo posameznih pokrajin!
Vendar kaka razlika med Jugoslovanskim klubom, ko je bil v opoziciji, in zgoraj omenjeno gospodo!
Opozicija danes ne šiba svojega lastnega otroka centralizem s stvarnimi ugovori, ampak s psovanjem v parlamentu, s kričanjem, razbijanjem in celo z vojno hujskarijo
Kratko in malo: Opozicija je prevzela po lastni izjavi nalogo: popolnoma onemogočiti prepotrebno delo vanje v narodni skupščini.
Toliko prepotrebnih zakonov in tr govinskih pogodb čaka pripravljenih na sprejem od strani skupščine, a ne pridejo na dnevni red, ker izrablja opozicija dragoceni čas mesto za delo — za razdiranje ter hujskarijo.
Za prihodnost.
Težko se bo ustvarila v našem par lamentu kedaj večja večina nego jo ima sedajna vladna zveza pod Vu-kičevičem, Davidovičem in Korošcem. Ta ogromna vladna večina še gleda za enkrat mirno divjanje ter hujskanje opozicije, bo pa prisiljena, poseči po postavnih sredstvih, da omogoči delo v skupščini. Zadnje dni so se vršila pogajanja med voditelji vladnih strank in opozicijo s ciljem: omogočiti uspešno delovanje
parlamenta. Ako bo tudi ta korak zaman, bo morala vlada krepkejše nategniti vajeti, da pride skupščina do dela, narod do pravic in koristi, država do ugleda ter upoštevanja pri zunanjem svetu.
ZOOVGRI
Pri občinski seji so sedeli. Pa je vstal edini radičevec, ki je po zaslep ljenosti nekaterih kmetov bil izvoljen v občinski svet, ter je nenadoma začel razbijati po mizi, razbil tintnik in strgal tajniku spise iz rok ter po-mandral po tleh. Naši možje odborniki so obstali pri tem ravnanju brez besede. Kaj takega se pri občinski se ji še ni zgodilo. Zupan se je dvignil: »Kaj delate? Ali ste znoreli?« — Radičevec pa je vpil: »Če ne sklenete tako, kakor jaz hočem, vam vse raz-bijem! Nad menoj pa se ne boste nič pritoževali! Če smejo naši radičevski in demokratski poslanci celo v nar. skpuščini klopi razbijati, smem tudi jaz pri občinski seji!«
Možje so zdaj videli, da se je ubogi radičevec samo pohujšal po slabem zgledu svojih voditeljev, pa se niso zmenili zanj. Podpisali so zapisnik brez njega in šli na razgovor in tam je načel razgovor naš gospodar:
»Možje, veste, kar sedaj Radič in Pribičevič, pa Žerjav in Pucelj ter ostali njihovi poslanci počenjajo v skupščini, pa že presega vse meje! Vsaki dan razbijajo klopi, da jih posebni mizarji komaj sproti popravljajo. V skupščini delajo škodo, kjer le morejo, razbijajo tintnike, sedeže, trgajo zapisnike, da bi človek, ki jih nenadoma zagleda, mislil, da so -— zblazneli!«
»Oni delajo obštrukcijo«, je dejal župan.
»Je pa že spet tuja beseda, da ne veš, kaj je to«, je ugovarjal tretji.
»Obštrukcija«, tako je pojasnil gospodar, »je tako politično postopanje, s katerim se onemogoča vladi in skupščini vsako delo. Vlada postavi dnevni red, nasprotni poslanci pa stavijo toliko vprašanj, da se celi dan o tem razpravlja in da zakoni, ki jih vlada predlaga, ne pridejo na vrsto. Potem se zglasi za eno in isto stvar po 20 do 30 govornikov, ki eden za drugim po cele ure govorijo in zavlečejo tako razprave na cele tedne. Tako postopanje imenujemo obštruk cijo.«
»In učinek?«
»Učinek vidimo. Zaradi klobasa-rij, ki jih fabricirajo Radič, Pribiče-vič in njihovi hlapci iz Slovenije, v narodni skupščini ne gre delo naprej tako, kot bi moralo iti. Vlada ima pripravljene vse že v načelu sklenjene zakone, treba je le, da jih skupščina sprejme, pa stopijo v veljavo, toda Radič in Pribičevič ne pu stita, da se o tem razpravlja. Onadva razbijata v skupščini, da ni mogoče seje vršiti!«
»Jaz bi jih že odvadil«, je dejal krepek mož in roka se mu je kar sama pripravila kakor na udarec. Gospodar je pa nadaljeval:
»To, kar sedaj ta dva človeka v svoji besnosti, ker nista v vladi, ker sta vse zaigrala, počenjata, se gnusi vsem poštenim ljudem. Vsi še dobro veste, da je bil odločno z Radičem tudi vodja srbskih kmetov Joca Jo-vanovič. Ta je zdaj en teden gledal to divjanje Radiča in Pribičeviča, konečno poizkusil spraviti ju na pot zdrave pameti, a ker tega ni dosegel, je obsodil svoje dosedanje zaveznike in se ločil od njih!«
»Ali ni sredstva proti njima?«
»Sredstva so! In vlada jih bo uporabila. Preje pa bo še izpremenila poslovnik in potem nastopila. Tedaj bo Radiča in Pribičeviča minilo tako divjanje.«
»Vsa Evropa se nam mora smejati zaradi teh dveh nepolitikov, je ogorčeno pripomnil župan.
»Ne smeji se, le čudi se, da se najdejo tako neumni ljudje, ki volijo take poslance. Pravijo, če ljudje ne vedo boljših izvoliti kot sta Radič in Pribičevič, ne zaslužijo, da imajo volilno pravico. In svetujejo, da se naj oba spravi na varno. Taka dva politika ne zaslužita drugega kakor da se jima vzame čast poslanca in se jima zamaši usta, kakor bi se to zgodilo tebi ali meni, če bi tako počenjal. Časopisi tujih držav odkrito že pišejo, da se naj ju izključi iz politike!
Jaz pa pravim tako: Vlada bo že našla prava sredstva, da prepreči to uničevalno delo teh dveh politikov, ki sta nesreča Hrvaške. Hrvaška jih bo pa že sama izključila iz politike, ko bo na lastnem hrbtu čutila njihove grehe.
Kar pa zadeva Slovenijo, pa rečem, da bi bila sramota, če bi med nami še obstojala stranka pretepa-čev, stranka, ki ovira vsako delo v narodni skupščini, stranka, ki je pri pravljena uničiti vse, zažgati državo na vseh oglih v ogenj krvave vojne s sosedi in doma razrušiti vse, samo zato, ker ni v vladi, kjer bi njeni zastopniki za strankino blagajno lahko kradli davčni denar, res zasluži, da jo izključimo!«
»Izključimo jo iz Slovenije«, je bil sklep vseh možakov. In poročali so, da so poslali iz občine več »Kmetijskih listov« in »Domovin« nazaj ter se pomenili, kje bi še bil tak list v občini, da iztrebijo vse do zadnjega!
V NAŠI DRŽAVI.
Opozicija utrujena. Zadnji čas so poslanci Radičeve in Pribičevičeve stranke tako divjali, da ni bilo mogoče nobeno resno delo v skupščini. Ker pa so zdaj iz vrst lastnih pristašev že prejemali grobe očitke, so poslali Jovanoviča, zemljoradnika, da posreduje med vlado in opozicijo. In res so se sestali načelniki vseh strank, ki se naj dogovorijo za na-daljno stvarno delo v skupščini. Sedanja vlada v resnici postopa zelo modro. Njej je samo za delo.
Znamenita 251etnica. Letos mineva 25 let, odkar so Karadžorži zopet zasedli kraljevi prestol, najpreje v Srbiji in so sedaj kraljeva družina v Jugoslaviji. Obletnica se bode slovesno praznovala.
Vlada pade — to je že več mescev stalno pisarenje časopisov Radiča in Pribičeviča. Vsak teden si izmislijo nov vzrok, zakaj bo vlada padla. En krat so sprti radikali, a vlada ni padla, ker dejansko so radikali složni. Nato so sprti voditelji Vukičevič, Da vidovič in Korošec, a vlada ne pade, ker ti dejansko niso sprti. Sedaj pa trdijo, da vlada pade, ker odstopi finančni minister, ker se mu je ponesrečilo najetje posojila. Resnica pa je, da se je posojilo najelo in sklenilo, da finančni minister nima niti malo vzroka, da zaradi tega odstopa. Sedanja vlada, ki je vse divje viharje, tudi krvave demonstracije, zdržala, je dejansko močna kot trden grad, kakor je rekel Davidovič.
Uspešna pomoč vlade. V onih krajih, kjer je vladal velikanski glad in pomanjkanje, je vladina pomoč tekom prav kratkega časa preprečila vsako nadaljno katastrofo. Od vseh raznih strani se zato izreka sedanji vladi priznanje.
Centralizem — obsojen na smrt! Konečno vendar le zmaguje zamisel SLS, ki se ves čas od ustave do danes bori zoper centralizem in ga sedaj, ko je na vladi, tudi dejansko u-ničuje. Dokler je pa sedanja ustava, se centralizem ne more popolnoma streti. Vedno bolj se zato množijo po državi glasovi, da se naj ustava iz-premeni. Celo oni, ki so nekoč vse, ki so kritizirali sedanjo ustavo, zaznamovali kot protidržavne, celo o-ni danes zahtevajo izpremembo u-stave, zahtevajo avtonomijo in pro-klinjajo svoje lastno delo — centralizem. Takoj, ko se bo vsaj malo opomogla država in se rešila gospodarske stiske, se preide na izpremembo ustave, Tedaj se bo vršil posebno še zanimiv in važen boj proti Radiču in Pribičeviču, ki hočeta celo Slovenijo spraviti — pod zagrebško komando in sploh Slovenije ne — priznata!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Rumunija in mi. Rumunski zunanji minister Titulescu je bil pretekli teden v Beogradu. Zopet se je utr-
dilo prijateljstvo med obema državama, kar je zelo važno za ravnotežje in mir na Balkanu.
»Skromne« želje Albancev. Albanija hoče imeti zopet kralja. Kako bo to speljala in se ne zamerila Mus-soliniju, je njena stvar. Trdi se pa tudi, da se to namerava le zaradi tega, da se prikrije popolna odvisnost Albanije od Italije.
Na Grškem teče kri. Komunisti so na Grškem povzročili spopade z vojaštvom. Bilo je več ubitih in veliko ranjenih. Na Grškem niso le zemeljski, ampak tudi politični potresi in zato velika politična negotovost.
Za fašizem — zmrznitel Polet italijanskega generala Nobile na severni tečaj ni le znanstvenega, ampak tudi političnega značaja. Cele bale italijanskih zastav so imeli s seboj, da jih razmečejo po severnem tečaju. Pa se je zgodila nesreča. Če je nesreča, se pozabi vse ijp se pomaga. In Skandinavija je hotela takoj pomagati, toda Mussolini je odklonil! Sami ga bomo rešili ali pa naj zmrznejo! Zakaj to? Da se proslavi fašizem. Ta pa se je te dni itak zopet proslavil, ker so Slovenca Tušaka fašisti ubili in ga nato še v vodo vrgli, ker ni hotel — poitalijančiti svojega imena. Fašizem mori in s tem se proslavlja. S tem bo pa tudi končal.
V Nemčiji se sestavi delovna vlada, v katero gredo tudi naši somišljeniki in dobijo dva ministrstva.
Čehi in Slovaki so si bližje kot ke-daj poprej. Poizkus Madžarov, da se jih razdvoji in državo razbije, se je na celi črti ponesrečil.
Zveza malih držav (mala antanta) bo imela v kratkem posebno konferenco. Zveza se je po zadnjih dogodkih le še utrdila in je velikega pomena za mir v srednji Evropi.
Na Kitajskem je mir. Vračajo se zopet redne razmere. Vračajo pa se tudi Japonci nazaj domov. Kitajci hočejo sami vladati Kitajsko.
^^iZANEDllJO
Na Kristusovo besedo.
Se ti ne zdi čudno, da živi Sin božji in Odrešenik sveta 30 let v Naza-retu kot delavec, tako da ga imajo ljudje za sina tesarjevega, za delavca? Ker je Kristus ravnal tako, je imel pri tem gotovo velik namen. Hotel je vzeti delu, ki spremlja človeka skozi vse njegovo življenje, nje govo prokletstvo in mu dati srečo in blagoslov. Težko in bridko je delo, tako zoprn nam je stavek: »Kdor ne dela, naj tudi ne je«, tako rad bi se znebil človek dela, a Sin božji in uče nik sveta dela sam 30 let, nam kaže duha, s katerim je delal in s katerim bi naj delali tudi mi in ta duh je, ki delo lajša, ki mu daje nek sijaj, ki spreminja prokletstvo v veselje in velik blagoslov.
Kristus dela v Nazaretu, ker je tako volja njegovega velikega Očeta.
Tudi za nas je delo volja božja. Seve nam Bog ne zapoveduje dela zato, da bi nas mučil in nam grenil življenje. Sv. pismo pravi: »Bog je postavil človeka v raj veselja, da bi ga obdeloval.« Da, vkljub delu naj bi človek imel raj. Zato naj dela človek, da si z delom pripravi vse, kar mu je za življenje potrebno, kar mu življenje lepša in slajša. Seveda ne smeš misliti samo na lastno ugodnost in prijetnost, misliti moraš tudi na druge. Morebiti je tvoje delo na videz nizko, za tebe zelo neprijetno, misli, kolikim s tem delom pripraviš kako ugodnost, kako veselje. Bi ti u-tegnila priti misel: »Zakaj pa se naj mučim samo jaz za. druge, drugi pa lahko uživajo!« Ne pozabi, koliko drugih rok dela pa za tebe, da imaš ti, kar potrebuješ, kar ti lepša življenje! Tako naj bi delo gojilo in pospeševalo čut in zavest skupnosti vseh ljudi, tako naj bi našč delo bilo nepretrgano izpolnjevanje velike na še krščanske dolžnosti, da se ljubimo med seboj.
Kakor je vsa Kristusova pokorščina napram nebeškemu Očetu bila ve liko zadoščenje, velika pokora za vse žalitve, s katerimi je zemlja žalila Boga, tako je bilo zadoščenje in pokora tudi delo, ki ga je opravljal Kri stus 30 let v Nazaretu. Naj bo pokora tudi tvoje delo! Da nam je delo težko in bridko, je vsem ljudem od Boga naložena pokora za prvi greh, ki se je zgodil na zemlji. »Ker si jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti, naj bo prokleta zemlja radi tvojega dejanja. S težkim delom boš živel od nje vse dni svojega življenja, je govoril Bog Adamu.
A misli pri bridkem, težkem delu tudi na lastne grehe! Ko se ti pri delu upira stvarstvo in noče priznati tvojega gospodstva, se spomni: Greš nik sem. Tolikokrat sem se upiral svojemu Gospodu. Zaslužil sem, da se mi upira stvarstvo in me noče i-meti za svojega gospoda! — Ta duh ponižnosti, s katerim opravljaš svoja vsakdanja opravila, ti daje najboljšo priložnost, da delaš pokoro za svoje grehe in odvračaš božje kazni od sebe.
Kristus je daroval svoje delo v Nazaretu ravno tako kakor svoje mo litve, svoje bolečine, svojo kri za odrešenje in zveličanje vsega sveta. Pa naj bo tudi tebi delo pripomoček, s katerim dvigaš lastno dušo in poma gaš k zvejičanju tudi drugim! Gotovo si že slišal, kako so delali puščav-niki, kako so ustanovitelji raznih cerkvenih redov, ki naj človeka dvignejo do popolnosti, svojim redovnikom poleg molitve zapovedovali še tudi delo. Zakaj pač? Zato, ker telesno delo, s katerim se zmuči telo, pomaga človeku, da ima v oblasti svoja telesna nagnenja in strasti, — med tem ko je brezdelje kotišče skušnjav in strasti, kakor pravi pregovor: »Lenoba je vseh grdob grdoba.« Delo, ki ga opraviš iz pokorščine do Boga, lahko daruješ Bogu, da ti da milosti, s katerimi premagaš skušnjave, delo lahko daruješ Bogu za
zveličanje drugih, za spreobrnjenje grešnikov, za misijone, za prospeh te ali one dobre stvari in za druge velike namene, ki naj pomagajo zemlji.
Četrto nedeljo po binkoštih se čita znani evangelij, ki pripoveduje, kako so apostoli celo noč lovili ribe, pa nobene ujeli. Proti jutru pride k njim Kristus in reče, da še enkrat vržejo mreže. Peter pravi: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo« in imeli so bogat ribji lov. Delaj tudi ti tako, da bo pri tvojem delu Kristus, to je, da delaš z duhom Kristusovim, s tistim duhom, s katerim je delal on. Tako bode blagoslovljeno tudi tvoje delo. Lažje ti bo tako delo, vsekakor prijetno in sladko ti bo tako delo in tiste Kristusove misli, s katerimi boš opravljal svoje delo, se bodo razrast-le v večno veselje.
Katoličani na Holandskem so zelo delavni ter so lahko drugim katoličanom v zgled v marsikateri stvari. Letos so imeli od 28. do 31. majnika izvrstno uspeli katoliški dan. Vsa zborovanja in predavanja so povdar jala misel, da mora biti Kristus kralj — kralj v družini, kralj v šoli, kralj v družabnem življenju, kralj v znanosti, kralj v književnosti, in kako naj Kristusove kraljevske pravice u-veljavljajo. Sklepne procesije se je udeležilo nad 12.000 mož.
Nekaj razveseljivega iz Italije. —
Zveza katoliških deklet, ki je bila u-stanovljena leta 1918 na pobudo tedanjega papeža Benedikta XV., slavi letos desetletnico svojega obstoja. Slavnostno zborovanje bo v Vatikanu. Zveza šteje danes 7500 društev, in ima okoli 500.000 članic. Njeno glasilo izhaja dvakrat na mesec. Namen zveze je, da skrbi za resnično krščansko vzgojo doraščajoče ženske mladine. Vsako leto priredi zveza tudi zbirko za katoliško vseučilišče v Milanu. Letos je ta zbirka dala 2^ milijona lir ali približno 7 milijonov dinarjev.
Boljševike postaja strah. Boljše-viki so se z vso besnostjo vrgli na vero in so jo skušali iztrgati na vse mo goče načine ruskim množicam iz srca. Vendar se jim to nikakor noče posrečiti. Eden glavnih voditeljev boljševikov, Buharin, je moral pred kratkim sam priznati, da se na Ruskem vera dviga in sicer ne samo pri ženskah, temveč zlasti tudi pri ruski mladini. V nekaterih krajih da je 60 do 70 procentov delavcev zopet vernih. Da, ima pač človeška duša potrebe, katerih surovi boljševizem ne more nasititi, zato ga pa prevarane duše zapuščajo.
Katoličani in radio. Vse, kar je iznašla človeška pamet, lahko krščanski stvari veliko koristi. Tako tudi radio. Zato so tudi katoličani začeli napravljati odajne postaje. V zadnjem času sta nastali zopet dve veliki katoliški oddajni postaji in sicer ena flamska in ena španska.
Stadion v Ljubljani bo dne 1. jul. sprejel v svojo areno čete in čete telovadcev Orlov in zopet čete telovad kinj Orlic. Zopet se bo zganila rdeča reka čepic ob stadijonskem vhodu, in se razlila kakor rdeče morje po a-reni. Zacveteli bodo rdeči makovi cveti in se zagibali v ritmičnem vetru novih vaj. Sama moč, samo cvetje naše mladine. Kdo bi ostal ta dan doma? Kdo se ne bi pridružil našim Orlom in Orlicam? Saj je vožnja zni žana za vse posetnike za 50 odstotkov, Orli in Orlice pa plačajo le eno četrtino. Tudi izgovor, češ, nisem vpi san pri Orlih, ne drži. Zakaj ne? Zato, ker bodo v sprevodu korakali tudi fantje in dekleta v narodnih nošah, ki so člani naših prosvetnih in izobraževalnih društev. Zbrana bode ta dan vsa naša katoliška mladina, Orli in Orlice v krojih, člani in članice društev, pevskih zborov pa v narodnih nošah. Ta dan veselja, dan ki nas bo navdušil za novo delo!
Kako je z zdravljenjem raka in drugih doslej neozdravljivih bolezni? V našem listu smo že poročali, da se je posrečilo celjskemu meščan sko-šolskemu učitelju g. Poljšaku najti razna zdravila, s katerimi je us pešno zdravil razne pojave raka, kostne jetike itd. Javnost se je z vso vnemo začela zanimati za Poljšako-ve iznajdbe in čakala z napetostjo, kedaj bo otvoril posebno zdravilišče za zdravljenje zgoraj omenjenih neozdravljivih bolezni. Proti Poljšaku so nastopili v časopisju razni zdravniki. Nekateri sploh ne verjamejo ! njegovi iznajdbi, drugi pa pozivajo, naj preiskusi svoja zdravila na bolnikih po javnih bolnicah. Kakor poroča sobotni »Slovenec«, je celjsko okrajno glavarstvo prepovedalo Polj šaku zdravljenje, a mu pustilo možnost, da se radi te prepovedi še lahko pritoži na mariborsko veliko županstvo. Med onimi zdravniki, ki so pozvali g. Poljšaka v bolnico, je tudi mariborski kirurgični primarij g. dr. Černič. Kakor poroča »Slovenec«, se je g. Poljšak odločil, da bo sledil dr. Černičevemu klicu, prišel v maribor sko splošno bolnico in se lotil zdravljenja na raku obolelih slučajev. O razvoju in nadaljnemu napredovanju Poljšakovega zdravljenja doslej neozdravljivih bolezni še bomo poročali, ker ta zadeva zanima celotno javnost.
Smrtna kosa. Kap je zadela znanega mariborskega odvetnika g. dr. Oskarja Orosel. Rajni je bil rojen kot sin odvetnika v Šmarju pri Jelšah leta 1871. Pred vojno je bil vodja ma riborskih Nemcev. Po prevratu se je odrekel političnemu delovanju in je živel le samo za svoj odvetniški posel.
ŽALOSTNI POJAVI MED SREDNJEŠOLSKO MLADINO.
Med našo srednješolsko mladino so se pojavili v zadnjih dneh kar tri-
je samomori. Ti žalostni slučaji kličejo vodilnim krogom naše prosvete, da srednješolska mladež ni na pravi poti in da jo bo treba vzgajati ne za društva, politiko in šport, ampak za Boga, Cerkev, šolo in državo.
Ptuj.
V	Ptuju je izvršil samomor sedmo šolec-privatist (ki se je učil doma in delal konečno izpite) Milko Jesih. V sredo, dne 13. t. m., je zaupal svojim staršem, da je slabo pisal računsko nalogo, ker je moral delati izpit na koncu šolskega leta. Popoldne omenjenega dne bi moral biti še izprašan iz računstva. Predno se je podal Jesih k ustmenemu izpitu, si je pognal kroglo skozi oba senca. Prepeljali so ga še pri zavesti v ptujsko bolnico, kjer je padel proti 7. uri zvečer v nezavest. Vse slika Jesiha kot čednega fanta in je vsem neverjetno, zakaj se je odločil za ta žalostni korak. Za izpit je bil pripravljen, bi ga bil napravil, a je trpel radi učenja na živčevju.
Ljubljana.
Isti dan kakor v Ptuju se je obesil ljubljanski realčan-maturant Makso Eržen. Eržena slika časopisje kot vestnega dijaka, ki se je pripravljal z vso marljivostjo na maturo, a mu je tudi razburkano živčevje zmedlo pamet, da se je omenjenega dne obesil v Dravljah v ljubljanski okolici.
Sarajevo.
V	Sarajevu je v tamkajšnji tehnični srednji šoli izvršil samomor dijak Ibrahim Hifzi Efendič. V sredo zjutraj je prišel ves bled v sejno sobo, kjer so sedeli profesorji, in pokazal na enega izmed njih, rekoč: »Ta je vsega tega kriv!« ter omahnil na tla. Iz ust se mu je vlila tekočina, ki so jo po vonju spoznali kot lizol. Profesorji so ga skušali rešiti z mlekom, toda bilo je že prepozno. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Dijak je izvršil samomor zaradi slabega u-speha v šoli in zaradi revščine. Letos bi moral delati ponavljalno skušnjo iz računstva in bi zato izgubil štipen dijo, s katero je študiral, ter bi radi tega ne mogel več študirati. Pred smrtjo je napisal svoji materi ganljivo poslovilno pismo.
Pozor pred sleparjem! Po deželi se klati neki neznan slepar, ki se izdaja za agenta Zadružne gospod, banke v Ljubljani in izvršuje zavarovanja proti nezgodam ter prejema denarna plačila od strank. Na ta način je pred mesci ogoljufal Martina Freše-rja v Breznici pri Zgornji Polskavi za 200 Din, njegovega brata Leopolda pa za 500 dinarjev. Banka se je sedaj obrnila na policijo s prošnjo, naj nepoklicanega agenta zasleduje.
Mati ustrelila otroka in še samega sebe. V naši prelepi Solčavi se je do-igrala dne 12. t. m. rodbinska žalo-igra, kakoršne ne pomnijo najstarej ši ljudje daleč na okrog. Žalosten dogodek je vzbudil grozo in sočutje z vsega pomilovanja vredno rodbino Klemenšak. Žena posestnika Klemen šaka, p. d. Majdaša Angela, je ustre-
lila najprej svojo enoletno hčerkico Pavlo, nato pe še sebe. Angela Kle-menšakova je bila že dolgo časa živčno bolna in je iskala zdravja po raz nih bolnicah. Čutila je, da bo bolezni podlegla in v tej boli jo je posebno skrbela usoda najmlajšega otroka, ki bi bil po njeni smrti brez prave matere. V odsotnosti moža, ki je bil že dva dni na delu eno uro daleč od doma pri Roku Klemenšaku, ji je do zorel sklep, da usmrti Pavlico in sebe. Njeni otroci so bili razen osemletne Ivanke in Pavlice vsi na njivi. Ivanko je zapodila iz hiše in vzela moževo puško, koje ena cev je bila nabasana s kroglo, druga pa s šibra-mi. Ivanka je obstala pri oknu in videla, kako je mati ustrelila Pavlico in potem še sebe. Zagnala je krik, ki je priklical domače z njive. Našli so mater in hčerko že mrtvi. Pavlici je šla krogla skozi desno stran prsi in izstopila pod levo pazduho. Sebe je mati ustrelila na ta način, da je postavila puško na tla, se naslonila z levo prsno stranjo na cev in izproži-la petelina s pomočjo starih polomljenih grabelj. Nesrečna mati zapušča še sedem otrok, od katerih je naj starejši star 19 let, najmlajši pa tri leta.
Ogenj. Ob Gračnici proti Jurklošt-ru je preteklo soboto, dne 9. junija, proti večeru nenadoma pričel goreti hlev posestnika Jakoba Brečko. Edino kravo so pravočasno spravili iz hleva, ki ga je ogenj upepelil do tal.
Junaški krmilar potniškega aero-plana. Nizozemski potniški aeroplan ki je letel te dni iz Rotterdama v London s sedmimi potniki, je zadela čudna nesreča. Letalo je vodil pilot (krmilar) Sillevis. Ko se je približal angleški obali, je nastala strašna ne vihta. Bliskalo se je in treskalo, da je bilo groza. Pilot se je boril z nevihto, potnikov pa se je polastil silen strah. Ko je zopet zabliskalo, je začutil pilot na levi roki strašno bolečino in je bil nekaj časa, kakor da bi izgubil vid in sluh. Takoj je razumel, da ga je zadela strela. S skrajnim na porom je kljub temu še dalje junaško vodil letalo. Ko se je letalo končno čez 30 minut spustilo na londonsko letališče, so uslužbenci izvlekli pilota skoro napol nezavestnega raz njegovega sedeža in je imel levo roko popolnoma ožgano in črno. S svojim junaštvom je rešil življenje sedmih ljudi, kajti nihče izmed njih razen silnega strahu ni dobil niti najmanjše poškodbe. Ako bi pilot samo za trenutek izgubil prisotnost duha, bi vihar gotovo premagal odpor aero plana in treščil letalo ob tla.
Železniška nesreča na Bavarskem. V noči od sobote na nedeljo (od 9. na 10. t. m.) se je zgodila strašna železniška nesreča pri Siegelsdorfu 18 km od Ntirnberga na Bavarskem. Brzo-vlak Monakovo—Frankfurt, ki je od šel ob na 11. uro po noči iz Mona-kovega, je skočil okrog 2. ure ponoči pri Siegelsdorfu na nekem ovinku s tira. Vagoni so se odpeli, kotel lokomotive pa je eksplodiral in para je pokončala še tisto, kar je ostalo živo
pri nesreči. Po dosedanjih poročilih je bilo pri tej nesreči, ki jo prištevajo med največje svoje vrste, 24 ljudi mrtvih, 11 težko in 112 lahko ranjenih. Večinoma so bili v vlaku železniški uradniki, ki so se vračali iz službe domov. Vlak je sestojal iz lokomotive in tenderja, 2 spalnih vozov, 3 vagonov III. razreda in 4 vagonov I. in II. razreda ter iz 2 poštnih voz. Spalna voza, ki sta bila pripeta za lokomotivo, sta se prekucnila na njo, 6 vagonov pa se je odpelo in zdrvelo po progi navzdol. Brzo-vlak je drvel z brzino 80 kilometrov na uro.
Romanje v Slovenski Lurd v Raj-henburgn. Romarski shodi pri Lur-ški Mariji v Rajhenburgu pridobivajo leto za leto na razmahu. Zlasti je živahno ob tridnevnici, ki jo obhajamo vsako leto za praznik obiskovanja D. M. od 30. junija do vštevši 2. julija, spominjajoč se časa, ko je bilo posvečeno to Marijino svetišče. Letos pa se obeta one dni v našem Marijinem domu še prav posebno ve liko živahnega vrvenja in duhovnega veselja. Od več strani so priglašene romarske procesije, pa tudi posameznih romarjev in skupin ne bo manjkalo od blizu in daleč. Častilce naše Lurške Marije bo zanimalo, da je dobila letos naša cerkev nove orgije od tvrdke Brandl v Mariboru. Ve ličastno je to največje delo g. Bran-dla. Najmodernejše orgije so to v Sloveniji, sijajna dispozicija velikih strokovnjakov gg. dr. Kimovca in p. Hugolina. 40 registrov v tem umotvoru te kar zaziblje v neke višave, kjer se čutiš, kakor da bi bil blizu nebes. Na 300.000 Din — toliko bodo namreč stale te orgije — se pri tem užitku kar pozabi. Torej, častilec Marijin, kar pridi in prepričaj se, kako učinkuje ta izredna harmonija 2500 piščalk na dušo in srce človeka. Tudi sicer boš našel v cerkvi marsikaj novega in lepega. Za mogočno rimsko procesijo, ki se bode vršila v nedeljo, dne 1. julija zvečer, vzami seboj majhno svečico. — Tridnevno romarsko pobožnost bodo vodili letos gospodje misijonarji družbe Jezusove v Ljubljani. Sv. mašo dne 2. julija ob desetih služi mil. g. opat trapistov P. Placid Epalle v svojem pontifikalnem ornatu in s svojo re-dovniško asistenco.
Poslovodja knjigoveznice Cirilove tiskarne umrl. Dolgoletni poslovodja knjigoveznice Cirilove tiskarne v Ma riboru g. Kari Koračin je umrl na posledicah kapi ter se je vršil pogreb v torek, dne 19. t. m.
Najstarejša Slovenka umrla. Dne 16. junija je umrla v Savi na Kranjskem 102 leti stara gospa Elizabeta Vilkovčeva. Blagopokojna je bila skoro do zadnjega zdrava, živahna ter polna šegavosti.
Resnici na ljubol V zadnji številki smo poročail, da je pri Novem mestu lopnil oče sina s tako silo po glavi, da je poslednji umrl na posledicah tega udarca. Oče in sin sta se sprla, a je sin umrl nenadoma na — srčni kapi.
Vsem cenjenim naročnikom, katerim je naročnina potekla dne 1. junija, smo v današnji številki priložili položnice. Blagovolite takoj poravnati naročnino, da ne bo treba prekiniti pošiljanja lista.
Oblastna skupščina mariborske ob lasti bo zborovala dne 17. julija 1928, ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani na Slomškovem trgu štev. 21 v Mariboru. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnikov VIII., IX. in X. seje zasedanja 1927-28. Predlogi oblastnega odbora: 2. Osnutek uredbe o zdravstveni službi na deželi. 3. Osnutek u-redbe o organizaciji kmetijsko-pos-peševalne službe. 4. Osnutek uredbe o gasilskem skladu. 5. Osnutek uredbe o živinorejskem skladu. 6. Osnutek uredbe o okrajnih zastopih in o cestnih odborih. 7. Osnutek uredbe o viničarskem redu.
lllllllll!ll!llllllllllilllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIlllllllllllllllll!!ll!lllll!lllllllim
Vsaka slooenska hiša naj ima sliko cH.cM.Slomšeka!
Jubilejno romanje na Brezje se bo
letos vršilo od 29.—31. julija. Za polovično, vožnjo smo prosili in je verjetno, da jo dobimo. Potovanje se bo vršilo skoroda po istem voznem redu kot lani, ker se je ta vozni red izkazal kot praktičen. Takoj, ko bomo dogovorjeni z železniško direkcijo, ga bomo objavili. Na progi Konjice —Poljčane bo vozil vlak kakor lansko leto. Spored nabožnih vaj in zborovanja bomo natisnili na izkaznice, kakor tudi vsa navodila. Priglasiti se je pri domačem župnem uradu.
Treznostni dan na Rumu. Dne 7. in 8. julija t. 1. bo veliko treznostno zborovanje na Kumu pri Trbovljah za dekanije Laško, Celje, Braslovče in Videm ob Savi. Zborovanja se bodo udeležili tudi iz obmejnih deka-nij ljubljanske škofije. Vrše se velike predpriprave. Dne 7. julija bo dijaško zborovanje; na večer bodo goreli po vseh gričih kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu in veliki akciji iz-treznenja našega naroda. V nedeljo, dne 8. julija, bo tabor na prostem, pri katerem bo sodelovala železni-čarska godba iz Zidanega mosta. Dolenjci in Posavci, pridite na Kum, da dobite nov pogum za trezno življenje!
Vlomilci so se zopet pojavili v Dravski dolini. Ona vlomilska družba, ki se je klatila pred tedni po naši Dravski dolini in ogrožala imetje ter življenje ljudi, se je razkropila in že nekaj časa sem so potihnile vznemirljive vesti o ponočnih vlomih. V zadnjih dneh je bilo vlomljeno v trgovino Slavka Geratiča pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Z železnim drogom so si pomagali v notranjost hiše, prišli v trgovino ter jo prav pošteno izropali. Odnesli so najrazličnejšega blaga (cigaret, oblek, pijače, sladkarij itd.) v skupni vrednosti D 6661.
Sleparji na delu. Zadnjo nedeljo se je zgodil v Mariboru ta-le slučaj drzne sleparije: V trafiko ob mestnem parku je prišel lepo oblečen, še mlad gospod in prosil trafikantinjo, naj mu izmenja tisočdinarski banko vec. Ko je bil drobiž že naštet na mizi, je stopil v trafiko neki drugi moški ter zahteval 20 cigaret. Ko se je trafikantka obrnila ter segla po cigaretah, je prvi pograbil z mize tisočak in ves drobiž ter smuknil skozi odprta vrata navzgor po parku. Mož, ki je kupoval cigarete, je stopil hitro za njim, kakor da ga hoče loviti. Nazaj pa seveda ni bilo ne prvega in ne drugega.
Zadruga krojačev v Mariboru naznanja, da se prikrojevalni tečaj prične dne 2. julija ob šestih zvečer.
Novice od Sv. Jurija ob ščavnici.
V Sovjaku stoji takozvani »Zlomski križ« s podobo žalostne Matere božje v podnožju. Na tem križu so trije fantalini iz Sovjaka učinili strašno bogoskrunstvo. Sneli so namreč kip Marijin raz križ in ga med strašnim bogokletnim psovanjem vrgli na tla, tolkli s palicami, pljuvali in hodili po kipu. Eden je celo z nožem zabodel Marijin kip, po obrazu in rokah se namreč pozna več ubodov z nožem. Bogokletniki so zbežali, ko je prišel slučajno neki človek mimo. Ti zločinci so znani in bodo gotovo prejeli plačilo za svoje grozno dejanje od posvetne pravice, še bolj gotovo pa od božje! Božji mlini meljejo počasi, pa na drobno. Ta dogodek nam jasno kaže strašno podivjanost enega dela naše mladine. Tisti, ki imate kaj vpliva v Sovjaku, skrbite, da bodo zavladale boljše in lepše razmere. — Pretekli teden se je smrtno ponesrečil v Ščavnici vrl mož, gasilec, kmet Jožef Vuk iz Jamne. Bog mu bodi mil sodnik! V miru počivaj! — Pri Megličevih v Vidmu pa je dveleten otrok zašel v mlako in tam utonil. Tako smo v enem tednu imeli 2 utopljenca.
Žalosten pojav. (Poročilo s Pohorja.) Pred kratkimi dnevi je prišel k nam berač in poprosil vbogajme. Dam mu dar, že odhajajoč pa se o-krene in reče: »Neko novico vam pa le moram povedati, strašno mi teži srce!« Precej let že imam, mnogo že sem doživel, toda sličnega kot danes pa še nisem učakal. Tukajle doli pri mostu se pred kapelico odkrijem ter pomolim Očenaš. Nenadoma pa se pojavi za menoj lepo oblečen moški, očividno tujec, in me nahruli: »Mož, kaj pa delate tukaj? Čemu se odkrivate in križate pri tem zidovju?« Začuden mu rečem: »Kaj ne vidite kapelice in sv. križ in podobo sv. Janeza notri?« Tujec se nasmehne, rekoč: »Kaj bo takšen tam notri —«, groza me je povedati, kako je svetnika imenoval. — Kam je vendar prišel svet, ti moj Bog, kako da se ljudje kazni božje ne bojijo!« S temi vzdihi je od-drsal starček na cesto. Taka propa-lost zasluži res največjo sramoto in obsodbo!
Ustanovni občni zbor Strokovne zveze vlničarjev pri Sv. Ani v SI. gor.
V nedeljo, dne 24. junija, se po rani sv. maši v dvorani Društvenega doma vrši ustanovni občni zbor Strok. zveze viničarjev tukajšnje skupine, ki šteje že nad 100 rednih članov. Dnevni red običajni. Govori naš tov. viničar oblastni poslanec Rozman. Ker se pripravljajo viničarji za organizacijo in skupine v sosednih župnijah Sv. Jurij in Marija Snežna, vabimo, da se udeležijo našega tovari-škega občnega zbora tudi od tam v obilnem številu!
Žalostno svidenje. Jožef Felicijan iz Bočne v Zadrečki dolini se je odpravil pred 22 leti z doma v Ameriko, kjer si je pridobil precej dolarskega premoženja. Na domu je pustil otroke ter ženo, s katerimi si je stalno dopisoval. Zadnji čas se ga pa je lotilo nevzdržno hrepenenje po domo vini ter svojcih. Odpravil se je iz Va-šingtona v Evropo in med potom je zgrešil pismo, v katerem mu javljajo domači, da mu je zbolela žena smrt-nonevarno. Ko je stopil Amerikanec po dolgih 22 letih zopet v svojo hišo v Bočni, je bila njegova žena ravno na mrtvaškem odru. Pač žalostno in pretresljivo svidenje po tolikih letih!
Radi bede zastrupila lastno deco in mater. V noči na sredo, dne 13. jun., se je dogodila v Dugem selu pri Zagrebu grozna družinska žaloigra. V sredo dopoldne se je sosedom zdelo čudno, da so vrata in okna zdravnice dr. Edite Zagarjeve še vedno zaprta. Sluteč, da nekaj ni v redu, so vdrli v sobo in našli ležati štiri osebe na postelji: dr. Edito Zagarjevo, njeno mater in njena dva otroka, osemletnega Mirka in triletno Betiko. Otroka sta bila že mrtva, dočim sta se ženski borili s smrtjo. Takoj je bil poklican rešilni avto iz Zagreba, ki je Edito in njeno mater odpeljal v bolnico. Kakor je bilo ugotovljeno, je družina živela v veliki revščini, ker Edita ni mogla najti službe. Zato je sklenila najbrže s svojo materjo, da se vsa družina prostovoljno preseli v večnost in Edita je kot zdravnica izbrala najlažjo smrt: zastrup-Ijenje z morfijem. Zvečer je vbrizgala svojima otrokoma, materi in sebi močno količino morfija pod kožo na roki. Strup je na oba otroka kmalu deloval in ju usmrtil, dočim sta ženski padli le v nezavest.
Predrzna tatvina. Anton Pinterič. čevljar iz Zakota pri Brečicah, se je pretekli teden s kolesom peljal na svoj travnik v Črne. Kolo je pustil ob jarku okrajne ceste, sam pa se nekoliko oddaljil in je začel popravljati dovoz s ceste na travnik. Ko se je med delom ozrl po kolesu, je ravno še videl neznanega moškega, ki se je na njegovem kolesu naglo vozil in mu kmalu izginil izpred oči. Predrznega tatu še niso izsledili.
Smrtna kosa v Pišecah. Dne 15. junija je mirno v Gospodu zaspala ob-čespoštovana Ana Lepšina iz Globokega pri Brežicah. Rajna je bila vzor modre žene, skrbne gospodinje in dobre matere. Njena izguba v ugledni Lepšinovi družini je nenadomestna. Na zadnji poti pretečeno nedeljo so
jo spremili njeni številni prijatelji in znanci iz hiše žalosti v Pišece k sv. maši, odtod pa do rodb. groba. Marsikatero oko se je posolzilo, ko se je vlč. g. župnik poslovil od rajne. Hudo prizadeti rodbini izražamo iskreno sožalje, blagi rajni pa želimo bogato plačilo pri Rogu za njena obilna dobra dela!
Radi družinskih sporov v rokah pravice. Na Čretu pri Celju je kupil za 111.000 Din hišo in posestvo Karol Miitsch, rodom iz Zamberga v Čeho-slovakiji. Miitsch je bil zaposlen kot sluga v železninski veletrgovini Os-valda Roedla v Pragi. Tvrdka ga je poslala s čekom v Nahod, od tam pa je dne 1. januarja zjutraj odšel črez mejo peš v Nemčijo iQ, se odpeljal z vlakom v Rerlin. V Rerlinu se mu je posrečilo v nekem uradu za posredovanje služb dobiti sebi sličnega moža, ki mu je preskrbel za 400 M nemški potni list na ime Franca Schultze.S tem potnim listom je odpotoval v Zagreb, kjer je živela njegova poročena sestra Hedviga. Stopil je s sestro v stik potom brzojava, jo našel pri Radečah pri Zid. mostu. Zaupal ji je, da je poneveril pri zgoraj imenovani tvrdki večjo svoto denarja. Sestra mu je zamenjala en del poneverjene svote pri neki zagrebški banki za 45.000 Din in sta se dogovorila, da bosta kupila neko posestvo, ker je imel brat 135.000 Din v raznih valutah. Kupila sta zgoraj imenovano posest. Miitsch je sicer ože-njen, a ločen od svoje žene. Iz Čeho-slovaške si je naročil svojo drugo iz-voljenko. Precej časa je živela ta lepa družba nemoteno, dokler se nista brat ter sestra tako sprla, da sta se spoprijela dejansko. Iz sovraštva je ovadila sestra Hedvika brata, da ima napačen potni list na ime Schultze, da bi ga ne izsledila njegova prava žena. Po tej prijavi je izginil Karol Miitsch z doma s svojo ljubico in se nastanil v nekem celjskem hotelu. Policija je še pravočasno izsledila oba in Miitsch je priznal pri zaslišanju poneverbo, njen potek in konec.
»Odpoved nesrečne žene«, ki je že pred nekaj dnevi izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru, je vzbudila toliko pozornosti, kakor malokatera knjiga. Ali ste jo že kupili, naročili? Storite to kmalu, drugače bo prepozno, ker se naglo razprodaja. Dobi se za neznatno ceno 12 Din v Cirilovi knjigarni v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6.
Zahvala. Matilda Vider iz Celja je zgubila dragoceno uro zapestnico. Zgubo je javila v »Slov. Gospodarju« in prosila poštenega najditelja, naj ji vrne dragocenost. Uro je našel posestnik Josip Zidanski iz Rabne reke, Sv. Štefan pri Žusmu. Rlagemu najditelju se lastnica ure zahvaljuje najbolj prisrčno.
Zanimivosti
Kako se godi ponesrečenemu generalu Nobilu in njegovim tovarišem?
Večkrat smo že beležili vesti o usodi generala Nobila in tovarišev, kate-
rim je razbila strahovita severna burja zrakoplov »Italijo« na povrat-ku iz severnega tečaja proti Spitz-bergom. General je že od 25. maja na plavajočem ledenem otoku, s katerega prosi neprestano potom radija za pomoč in rešitev. O onih Nobilovih tovariših, katere je odnesel zrakoplov v drugi gondoli še naprej od me sta nesreče, ni nobenega glasu in sledu. Po novejših vesteh je začel ledeni otok, na katerem so ponesrečeni, pokati, led se trga in nastajajo prav opasne razpoke. Severni medvedi so zapazili nesrečneže in jim ogrožajo življenje. Raziskovalcem severnega tečaja hitijo na pomoč od vseh strani, a kakor je videti, bo došla vsa ta pomoč prepozno. Pri Spitzbergih bo zbranih v kratkem 7 ladij in 12 letal, ki se bodo lotila izsleditve in rešitve Nobila in njegovih tovarišev.
Novosti iz letalstva. Dne 18. junija je preletelo letalo »Friendship« Atlantski ocean in pristalo srečno na Angleškem. Amerikansko letalo je vodila gospa Amelija Erhart in sicer v spremstvu treh letalcev. To je prvi slučaj, da je preletela razdaljo med Ameriko in Evropo ženska. — Veliki angleški zrakoplov bo kmalu izgotovljen in bo nastopil poskusno vožnjo prihodnji mesec. Zrakoplov ima pet milijonov kubičnih čevljev obsega in prostora za 100 potnikov. Zrakoplov bo nastopil pot iz Anglije v Kanado, v Newyork in nazaj naj-brže mesca oktobra t. 1.
Grozna letalska nesreča. V sredo, dne 13. junija, je letelo iz Nancyja na Francoskem v Le Rourget 21 vojnih letal. V bližini Pariza so zašli aero-plani v nepopisno močno nevihto. 5 letal je moralo pristati na raznih me stih. Pri tem so bili letalci več ali pa manj ranjeni. Eno letalo se je pri pri stajanju prevrnilo, vendar pa so o-stali vsi, ki so bili v njem, brez poškodbe. V bližini Lucarchesa je strela udarila v letalo, ki je treščilo na tla. Opazovalec, letalski poročnik, je bil ubit, pilot pa se je še pravočasno rešil s padobranom. O usodi ostalih desetih letal poročamo na drugem mestu.
Sprava med Cerkvijo in državo v Mehiki. Časopisje je prineslo v sredo, dne 20. junija, iz Mehike tole razveseljivo vest: Iz Mehike so došla poročila, da je zavladal v državi mir. Prvikrat je bilo slišati, odkar je nastopilo versko preganjanje, v celi državi zopet zvonenje. Poročila pravijo, da je moralo priti do sporazumna med mehikansko vlado in sv. Stoli-co. Vatikan naj bi bil pripravljen, jemati v bodoče člane mehikanske duhovščine le iz vrst domačinov, ne bi se pa več posluževal, kakor do sedaj, španske duhovščine. Ta poročila slone na dejstvu, da se že dalje časa vr-še neuradna pogajanja med zastopniki Callesa in katoliško Cerkvijo. Raje so dobili nekateri zaupniki Vatikana celo dovoljenje, da smejo obiskati Mehiko, da na licu mesta iz-gladijo nasprotsva med Cerkvijo in vlado. Tudi naj bi bil predsednik Callcs dovolil izgnanemu nadškofu
Ruizu, ki se nahaja trenutno v Rimu, da se povrne v Mehiko. Mehikan ska vlada je dala razumeti, da je pri pravljena izvajati deželne zakone, v kolikor pridejo v poštev verske vaje, po starih navadah, ne da bi bila kaka vera v kateremkoli oziru zatirana. Ako je to veselo poročilo resnično, bo pokazala najbližja prihodnost.
Beg iz amerikanskega zapora. Pet
razbojnikov je napadlo pred dvema mescema in izropalo potniški vlak v amerikanskem mestu Evergreen Park. Tolovaje so izsledili in jih vtaknili na varno pod ključ. Zadnji teden se je posrečilo tej nevarni peto-rici, da je pobegnila iz sodnijskih zaporov Dupage v bližini znanega mesta Čikaga. Vodja te družbe »Lim ping« (šepavi po naše) je napravil načrt, da umori glavnega paznika, pride do ključev in pomaga vsem do prostosti. Limping se je napravil bol nega in ko ga je obiskal paznik Hattendorf, ga je udaril s tako silo po glavi, da se je ta onesvestil. Izmaknil je nezavestnemu ključe, oborožil svoje tovariše s puškami, revolverji in s policijskimi strojnimi puškami. Pobegli roparji so skočili v avtomobil in se odpeljali v ljubo prostost. Na pomoč poklicana policija se je spustila za begunci, a je našla po dolgem zasledovanju v obcestnem jarku prevrnjeni avtomobil, a o tolovajih prav nobene sledi.
Tega bi si morala vzeti za vzgled Radič in Pribičevič. V angleškem parlamentu je najstarejši poslanec 821etni Sir James Agg-Gardner. Imenovani je že celih 60 let član državne zbornice. V vseh teh letih je govoril samo dvakrat. Prvič je odprl usta v parlamentu, ko je šlo za žensko volilno pravico, proti kateri se je zagnal s par ogorčenimi stavki. Zatem je molčal celih 15 let in te dni je imel angleški parlament čast, da je zgoraj omenjeni poslanec se zglasil k be sedi. Kaka zadeva mu je sedaj odprla usta, še ni razglasilo časopisje. Tega Angleža bi si morala vzeti za vzgled Radič in Pribičevič!
Umetni otoki. V prihodnjih bitkah na morju bodo igrala važno vlogo letala ter zrakoplovi. Sedaj že imajo posebne ladje, iz katerih se lahko spustijo v zrak na sredini morja ae-roplani in po končanem poletu se zo pet spustijo nazaj na ladjo. V New-Jorku se je osnovala posebna družba, ki bo začela graditi umetne letalske otoke. Zgradili jih bodo sedem, in prvi bo že kmalu dovršen. Posamezne dele bodo prepeljali s parniki na določeno mesto, kjer jih bodo montirali. Otok bo oddaljen 200 milj od New-Jorka in upajo, da bo služil prometu še letos.
Ženska volilna pravica. Na Angleškem je bil sprejet te dni zakon, po katerem bodo imele ženske z 21. letom volilno pravico.
Srečka iz žepa mrtvega moža. V Alicanteju je nedavno cestna železnica povozila nekega krojaškega mojstra. Njegova vdova in otroci so ostali brez sredstev, ker mojstru ▼
zadnjem času obrt ni uspevala. Žena je tožila prijatelju ranjkega, nekemu brivcu, svoj težki denarni položaj. In brivec se je močno začudil, češ: »Vaš mož je vendar imel del državne srečke, ki je te dni zadela drugi glavni dobitek.« Žena o tem ni vedela prav ničesar, vendar je sedaj začela iskati po vsem stanovanju srečko. Našla ni nič. Sedaj bi bilo le mogoče, da je nosil mož srečko s seboj in je ostala v obleki, v kateri ga je zadela nesreča in je bil v njej tudi pokopan. Oblast je dovolila, da so moža izkopali in so dejansko našli v jopiču srečko. Vdova je dobila 25.000 pezet.
Poročila SLS.
Javen shod SLS pri Sv. Juriju ob
Pesnici. V nedeljo, dne 24. junija, po sv. maši se vrši pri nas javen shod SLS v gostilni Alojza Vračko, Govori narodni poslanec g. Franjo Žebot in drugi. Pridite v obilnem številu na ta shod!
Shod SLS pri Sv. Ani v Slov. gor.
Pri nas se vrši na praznik sv. apostolov Petra in Pavla po rani službi božji velik shod SLS, na katerem bosta poročala predsednik oblastne skupščine, dr. Leskovar in poslanec Franjo Žebot. Poročila bodo zelo zanimiva, zato pridite polnoštevilno domačini, pa tudi sosedje od Marije Snežne, Apač, Sv. Benedikta, Sv. Lenarta in od Sv. Lenarta v Slov. gor. — Po shodu se vrši seja širšega okraj nega odbora za lenarčki okraj.
Občni zbor krajevne organizacije SLS v Kapli. Na Petrovo, dne 29. junija, ob 11. uri dopoldne, se vrši pri nas na Kapli v gostilni g. Richterja javen shod SLS, združen z občnim zborom naše krajevne organizacije in z zanimivim kmetijskim predava-,njem. Govori oblastni poslanec gosp. Ovčar iz Maribora in drugi. Vabimo vse od blizu in daleč, da se v obilnem številu udeležijo tega shoda, posebno še, ker pri nas že dolgo nismo imeli shoda.
Okrajna organizacija SLS Ljutomer ima v nedeljo, dne 24. junija, po prvi sv. maši, to je ob pol osmih zjutraj, v okrajni posojilnici v Ljutomeru redno sejo širšega odbora. Ob tej priliki nas obišče zastopnik tajništva SLS v Mariboru, oblastni poslanec g. Ovčar, ki govori o ustroju, pomenu in delovanju okrajne organizacije in o drugih važnih zadevah. Vabimo vse člane širšega odbora, da se te seje prav sigurno udeležijo.
^mSA DRUŠTVA
Orli in prijatelji orlovstva 1. julija v Ljubljano! Za vse člane orlovske organizacije se je doseglo 75% popusta za udeležitev orlovskega tabora dne 1. julija v Ljubljani. Ta dan bo nastopilo od 1.500 do 2000 Orlov na Stadionu. Poseben vlak pripelja tudi Orle iz Hrvaške. To bo izreden orlovski dan, katerega naj se vsak, ki le
more, udeleži! Podrobnejše se izve pri orlovskih odsekih. Oni, ki potujejo drugi dan na Brezje ali Bled, imajo od Ljubljane dalje in nazaj polovično vožnjo.
Osrednje vodstvo Dekliških zvez v Mariboru bo razposlalo vsem Dekliškim zvezam po tri izvode pesmi »Sv. Ciril in Metod: ter jih prosi, da jo na-študirajo za praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija t. 1.
Sv. Ana v Slov. gor. Prijatelji! Kam pa bomo napravili izlet na praznik sv. Petra in Pavla? Brezdvomno k Sv. Ani v prijazni Katoliški dom, kjer priredi, oziroma ponovi Katoliško prosvetno društvo krasno zgodovinsko igro »Miklova Zala«. Da tudi mladi odsek Orla ne spi, temveč pridno uri svoje moči in duha, nam jamči, da se poleg redne telovadbe in sestankov pridno udejstvu-je na dramatičnem polju. Pripravljajo se na igro »Divji lovec«. Na orlovsko prireditev v Ljubljano gre deset članov. Želeti bi bilo, da bi tudi sestre Orlice začele bolj s korajžo na plan, ker bliža se nam zmage dan. Bog živi!
Sv. Anton v Slov. gor. Domači orlovski odsek priredi v nedeljo dne 24. junija 1928 v proslavo 7001exnice lavantinske škofije pretresljivo petdejansko igro: »Žrtev spo-vedne molčečnosti«. Med odmori petje in tamburanje. Vsi domačini in sosedje iskreno vabljeni!
Petrovče pri Celju. Na Veliko Gospojnico dne 15. avgusta, se vrši v Petrovčah pri Celju velika orlovska prireditev, ki jo priredi celjsko orlovsko okrožje. Petrovče so znana, starodavna božja pot, kamor romajo vsako leto neštevilni romarji k Mariji pomočnici. Tu se bodo zbrale vrste orlovstva, da manifestirajo za svoje vzore, da se navdušijo za nove boje in delo. Vabimo vse prijatelje orlovstva, da z nami pohite v prijazne Petrovče, kjer bodo videli orlovstvo pri njegovem delu. Polovična vožnja za vse udeležence je naprošena; železniška zveza je na vse strani izredno ugodna.
Šmartno v Rožni dolini. Telovadni izlet, katerga je priredilo celjsko orlovsko okrožje, je bil nad vse pričakovanje. Ze slovesen sprejem je nudil ljudem marsikaj poučnega. Po sprejemu se je sprevod pomikal proti cerkvi, k službi božji. Po službi božji je i-mel govor g. dr. Podvršič iz Celja. Po govoru smo v trostopih z makolsko godbo na čelu odkorakali na telovadišče, ki je bilo v cvetju in zelenju. Iz tega je razvidno, kako požrtvovalna za dobre organizacije so tudi šmartinska dekleta. Ob treh popoldne je bil javen nastop, ki je bil nad vse dobro obiskan. Ljudje, ki so gledali razne veleto-če, salte (telovadca Šmona), premete ter stoje, se niso mogli dovolj načuditi. Po telovadbi se je razvila pred gostilno g. Srabo-gana živahna in prijateljska zabava, katere sta se tudi udeležila naš dobri vlč. g. župnik in vlč. g. Kostanjevič iz Vojnika. Ta prijateljska zabava se je pa že zaključila pred mrakom. To kaže posebno razliko med Orli in drugimi organizacijami, katerih veselice in zabave se navadno končajo proti jutru. Naš Orel pa si je s to prireditvijo pridobil novih prijateljev do orlovske organizacije. Upamo, da nam bodo Šmartinčani v bodoče rajši pomagali. Bog živi!
Št. Janž na Vinski gori. Na splošno željo ponovi prosvetno društvo na kresno (lepo) nedeljo, dne 24. junija, zelo priljubljeno igro »Miklova Zala« s petjem narodnih in u-metnih pesmi naše šolske mladine pod vodstvom g. šolskega upravitelja. Prireditev se vrši v društveni dvorani župnijskega poslopja ob treh popoldne. Ne zamudite prilike, ker se igra tukaj ne bo več ponovila!
Za starše in dijake.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. se' menišče v Mariboru za šolsko leto 1928-29. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgo jeni dijaki, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred ali ki vstopijo v prvi gimnazijski raz red in imajo namen, po dovršeni gimnaziji posvetiti se duhovskemu sta nu. Vpoštevajo se le prošnjiki, ki so zakonski sinovi vzornih krščanskih staršev. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najpozneje do dne 31. julija potom pristojnih župnih uradov na škofijski Ordinariat v Mariboru. Priložiti se mora krstni list, zadnje šolsko spričevalo, ubožni list in zdravniško spričevalo. Višina letnega prispevka se bo določila za vsakega gojenca posebej z ozirom na premoženjske razmere staršev. Vsi prošnjiki se morajo osebno predstaviti ravnateljstvu zavoda v spremstvu svojih staršev, ali kake druge zanesljive osebe. To se lahko zgodi ali dne 30. junija, ko je vpisovanje v I. razred na gimnaziji, ali pa v času od 28. do 31. julija. Pripomni se še, da se lahko vpiše v prvi gimnazijski razred razven 30. junija še tudi ob drugih dnevih ter tudi pismenim potom. — Ravnateljstvo.
Razglas o sprejemu v škofijski zavod sv* Stanislava v Št. Vidu n. Ljubljano za šolsko leto 1928-29. V zavod •sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom ljudsko šolo (vsaj štirirazred no); zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se naslovijo na škofijski Ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Pripominja se, da ne smejo prosilci za v I. gimnazijski razred v smislu šolskih določb biti mlajši kot 10 let in ne starejši kot 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj pri nesejo prošnje s prilogami vred osebno v zavod sv. Stanislava v času od ?8. junija do 10. julija t. 1. Z njimi pa naj se pridejo ob enem tudi predstavit njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača znaša za dijake iz ljubljanske škofije letno 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti vrednim in potrebnim. Vsa na-daljna pojasnila dobijo stranke ob priliki priglasitve v zavodu. V drugi razred in v nadaljne razrede se izjemoma in po možnosti sprejemajo le samo dijaki z dobrimi izpričevali, a pod nobenim pogojem pa ne repe-tentje. Čas za priglašanje za nadaljnje razrede traja od 28. junija do 15, julija. — Vodstvo škofijskega zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 15. junija 1928.
Poravnajte naročnino za „Slov. Gospodarja!"
Listnica uredništva.
S v. R u p e r t nad Laškem: Dopis žaljiv in tožljiv, radi tega ga ne moremo zaupati javnosti. — S v. B a r -b a r a v Halozah: Zadevo bi bilo težko dokazati pred sodiščem in bi bil urednik obsojen na občutno denarno kazen in na večtedenski zapor. — Bohova: Demokratje so povsod pristranski. Imajo tudi prijatelje tam, kjer ima odgovorni urednik tolikokrat posla in radi tega vašega dopisa ne moremo objaviti. — C e -z a n j e v c i pri Ljutomeru : Je brez podpisa. Sploh je dopis oseben napad in tožljiv. — Polenšak pri Ptuju« Dopis je tožljiv od začetka do konca. Urednik ne more prevzeti odgovornosti. — Medvedovo sel o: Vašega dopisa nismo prejeli, radi tega ga nismo mogli objaviti in ga ne zavrniti v listnici uredništva.
Rešitev ugank. Senca — se v vodi ne zmoči.--Tatovi so bolj pametni kot zdravniki, ker tatovi vedo, kaj nam manjka, zdravniki pa ne. —
—	Človek večkrat izgubi, če tudi seboj nosi — svojo glavo.--V Beogradu imajo v loncih dno.--Vsaka povest se konča s piko.
Nove uganke. Sosedov Tonček je šel črešnje krast. Pa ga je zalotil domači hlapec: »Daj mi polovico in še eno, pa ne bom povedal gospodarju!«
—	Tonček je dal. Takoj nato ga je dobila dekla in ta je rekla: »Daj mi polovico in eno, pa ne bom povedala gospodarju!« — Tonček je dal. Zdaj ga je dobil gospodar sam in je bil hud. Tonček je rekel: »Dam vam polovico in eno, pa mi odpustite!« — Gospodar je bil zadovoljen. No, in Tonček? Tonček je pozobal zdaj osta le tri črešnje. Koliko jih je nabral na drevesu?--Malo črno miga, veliki štor giba. Kaj je to?--Pred
kom se morajo kralji in cesarji odkrivati?
Franček-pijanček in njegova pravična večerja. Sinoči ga je Franček-pijanček zopet pošteno nasrkal. Ko je čutil, da ga je vendarle enkrat dovolj, se dvigne od mize rekoč: »Napil sem se, zdaj pa grem še povečerjat!« Krčmar ga vpraša: »No Franček, kaj pa bo dobrega pripravila ona?« — Franček-pijanček pogoltne kepo slin in nekako čudno namrdne obraz in reče: »Bo pač kakor običajno — jezi-kova župa!«
Usluga. 2e bolj priletnemu gospodu stopivšemu v mizarsko delavnico se ponudi mojster rekoč: »Nemara želite gospod, lepo pohištvo?« Priš-lec: »Mislil sem nekaj takega, toda vaše pohištvo je veliko predrago!« Mojster: »Potem pa si dajte napraviti rakev, te pa so precej cenejše!«
Snubitev. Snubec: »Mati, ali mi bodete dali vašo gospodično hčerko za ženo? — Mati: »Saj sem že rekla, da bom dala to sitnico prvemu oslu, ki pride 1«	.... i &
V	službi. K služkinji, ki je umivala posodo, privihra gospa in jo nahruli: »Kaj pa bo z vami, če vam delo ne bo šlo hitreje od rok? Dajte no sem ob-risačo, pokažem vam, kako hočem!« Medtem pa se ji izmuzne skodelica in drobci porcelana povzročijo tak ropot, da je služkinja komaj slišala zadnje besede: »Vidite, tako se dela!«
Pri sodniku. Sodnik: »Aha Šnek, poznamo se! Čemu ste zopet pokradli trgovcu vse klobase in slanino?« Obtoženec: »Prosim gospod, nameraval sem nekoliko boljše obhajati desetletni jubilej, odkar sem mu prvič pokradel!«
Slab zaslužek. Prijatelj iz sosedne fare vpraša grobarja: »Matevž, kako je kaj z zaslužkom?« — »E, slabo je Jurij, slabo! Menda bom moral s kijem po okolici, ker nihče sam noče umreti!«
Navihan gospodar se je visoko zavaroval zoper vlom in pustil vse priprto ter čakal, da pridejo vlomilci. Neko noč so res prišli. On je bil skrit pod posteljo. Ko so vse opravili, jih je nagovoril: »Gospodje, nič se ne bojte, prosim vas le, da tole pismo vržete gredoč na pošto, je za zavarovalnico zoper vlom!«
V	gostilni. Gost: »Natakar, jaz bi rad k mesu nekaj kislega!« Natakar: »Dobro! Prinesem predlansko belo vino!«
V	šoli: Katehet pripoveduje: » . . . in oče izgubljenega sina je padel na obraz in se je razjokal! Tonček, povej, zakaj se je oče razjokal?« Tonček: »Ker je padel na obraz in mu je kri iz nosa tekla!«
Na povratku Iz letovišča. Prvi: »Kako, da nisi nič očrnel, ko si bil na morju?« Drugi: »Saj sem! Toda, ko sem dobil hotelski račun ob slovesu, sem zopet čisto pobledel!«
Če zob boli. Ivica: »Zob te torej boli! Jaz bi ga dala kar izdreti, ko bi bil moj!« Jožek: »Jaz tudi, či bi bil tvoj!«
Če je žena levičarka. Sosed sosedu: »Ti, tvoja žena pa je levičarka!« 2. sosed: »Kako ti to veš?« 1. sosed: »Ker je tvoje desno lice vedno tako rdeče!«
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din.
Dne 21. junija 1928 pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7.9835—8.0135. 100 italijanskih lir za 297.80—299.80. 100 madžarskih pengov za 9.921.
1 ameriški dolar za 56.73—56.93. 100 francoskih frankov za 223.40. 100 nemših mark za 13.570—13.600. 100 čehoslovaških kron za 168.10—168.90.
Sejme smo objavili v zadnji številki za celi mesec junij in radi tega že objavljenega ne bomo več ponavljali.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. junija 1928 je bilo pripeljanih 263 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi pra-
šiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 157 do 225 Din, 3 do 4 mesece stari 350 do 440 Din, 5 do 7 mesecev stari 460 do 550 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 196 komadov.
Cene deželnim pridelkom. Dež. pridelki (vse samo suhe ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica nova baška označena za julij 330—332.50, za avgust 337.50—342.50, baška 78-79 kg 2% 395—397.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 530 do 535, koruza popolnoma suha 337.50—340.—, činkvantin 350—355, ajda domača zdrava rešetana 295, oves baški zdrav rešetan 305—310. Zaklj.; —. Tendenca ne-izpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bč. 347.50—350, potiska 352.50—355, juž. ban. 347.50—350, gor. ban. 345 do 347.50; oves bč., slav. 260—265; koruza: bč. 282.50—285, bela 297.50—302.50, ban. 282.50—285, moka 00 gg in 0 g 475—485, štev. 2 457—467.50, štev. 5 450—460, štev. 6 420— 430, štev. 7 350—360, štev. 8 240—245; otrobi bč. 215—220. — Promet: 10 vag. pšenice, 25 vag. koruze, 7 vag. moke.
Lesne cene. Ljubljana. Les. Hrastovi neobrobljeni plohi 9, 11, 13 cm deb. od 25 cm šir. naprej ed 3 m dolž. naprej fko vag. meja 1 vagon po 960, borovina rezana na meji 1 vagon po 655, antene od 10 do 12 m rob, 15-20, 15-25, 21-25 4 m dolž. fko vag. premer v sredini 11—13 cm fko vag. meja 1 vag. po 310; nadalje je povpraševanje za vsako množino desk smreka-jelka 12, 18, 24, 28, 38, 48 mm, 4 m dolž. od 16 cm širine paralelnih ostrorobih očeljenih I., II., III. mon-te cena za kubik fko vag. prihod Sušak. Zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena.
Mariborski tržni dan 18. junija 1328. Ta dan ni bil posebno dobro založen, pa tudi obiskan ni bil dobro. Slaninarjev je bilo samo 20, kmečkih s krompirjem in zelenjavo naloženih vozov ni bilo. Cene mesu in slanini so bile kakor pretekli teden in tudi domači mesarji niso spremenili svojih cen. Perutnino je bilo komaj 200 komadov, cene so šle malo nakvišku, tako so se precej veliki piščanci prodajali celo par po 70 Din, kokoši pa po 40 do 60 Din komad. K°-zličev in jagnjetov to pot ni bilo na trgu. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Cene so bile krompirju 7 do 10 Din mernik (1Y> kg), letošnjemu pa Din 5 za kg, kislemu zelju 3.50, kisli repi 2, čebuli 5, česnu 10 do 14, solati 1 do 2 Din, šparge-ljem 18 do 20, grahu v stročju 6 do 7, fižolu v stročju 20 Din za kg, paradižnikom 20 Din, kumarcam 10 do 12 Din. Sadju: Črešnjam Din 12 do 16, marelicam 40, breskvam 18 za kg, jagodam 20 Din liter, pomarančam Din 1 do 3, limonam Din 0.75 do 1 za komad, svežim figam Din 32 za kg. — Lesena in lončena roba Din 1 do 100, lesenim grabljam 6 do 8, vilam 7 do 8, cepcem in držalom za kose Din 10 do 12, brezovim metlam 2.25 do 6 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
Kmetje so pripeljali v sredo 13. t. m. 9 vezov sena in 6 slame, v soboto 16. t. m. pa 11 vozov sena in 7 slame na trg. Cene so bile za seno Din 75 do 90, za slamo pa 40 do 50 za 100 kg. Slama se je tudi prodajala po Din 1.75 do 2 za snop.
Gospodarska obvestila.
HMELJARJEM!
Ker se v naših hmeljskih nasadih že pojavljajo prvi znaki peronospo-re, se vsled naročila ministrstva za kmetijstvo v Beogradu poživljajo vsi hmeljarji, da se takoj poprimejo o-brambnega dela zoper peronosporo.
Kot najboljše sredstvo zoper pero-nosporo velja dosedaj edino le bak-reno-apnova brozga, ki se naj napravi iz le najčistejših sestavin. Glede jakosti te tekočine so strokovnjaki različnega mnenja. Nemški hmeljarji priporočajo za mesec maj in avgust 1%, za mesec junij in juli pa do 2%no brozgo. Češki hmeljarji pa začenjajo s in jemljejo kot najmočnejšo le l^%no brozgo. Največje važnosti je pa pravilna množina apna, ki se najsigurnejše določa s pomočjo reagenčnega papirja (fenolfta lein), ki se dobiva v vsaki drogeriji.
Kdor tega papirja nima, naj vzame apna dvakrat toliko kot galice, pa tudi ne bo napačno ravnal. Apno pa mora biti čisto in mastno. Škropljenje se mora večkrat ponoviti, kar je najbolj odvisno od vremena. Vlažno vreme pospešuje, suho zabranju-je razvoj bolezni. Čim večkrat dežuje, tem večkrat se mora škropiti. — Škropiti se mora pa vsaj osemkrat in to temeljito, pa ne potratno, da brozga kar kaplja z listov. Brozga se mora listov in trt le toliko prijeti, kakor kaka lahka rosa. Brozga izgubi svojo moč, ako stoji neporabljena čez 12 ur. Za škropljenje se naj vpo-rabljajo le priznano dobre brizgalne. Po peronospori napadeni listi in vrhi se morajo takoj odstraniti in se-žigati.
II. poročilo Saveza hmeljarskih društev v Žatecu ČSR. Žatec, dne 13. 6. 1928 Ena tretjina nasadov, ki so že pred tremi tedni bili zdravi, se na dalje razvijajo in je njih stanje zadovoljivo. Tudi druga tretjina se izboljšuje v toliko, da se trte, ki so krepke, že privezujejo in so več ali manj otete pred škodo po bolhaču. Zadnja tretjina je slaba in nezadovoljiva. Le ugodno vreme bi zamoglo nekoliko oblažiti njih žalostno stanje. Bolhačevo uničujoče delovanje poneha v boljših nasadih, med tem ko se v drugih še nadaljuje. Z obrambnim sredstvom »polvo« po-prašeni nasadi se razlikujejo od dru gih kakor noč in dan. Od drugih živalskih škodljivcev se je prikazala v nižjih legah aphis muha in tudi že nekrilate uši. O peronospori še ni sledu. Povprečno stanje naših nasadov se mora označiti kot slabo.
Česky odbor Jednoty chmelarske v Žatci ČSR, 15. 6. 1928. Poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Stanje hmeljskih nasadov je vobče neenako, slabo in celo prav slabo. Mrzlo vreme, posebno pa mrzle noči, ovirajo razvoj rastline. Nekoliko lepših dni in toplejših noči je povzročevalo ponekod zboljšanje v primeri z minulimi tedni, pa to je brezpomembno za ves okoliš, ker so v glavnih legah velike ploskve v rasti zelo zaostale. Najdejo se celo nasadi, na katerih še rastline iz zemlje ni. Nastati bi moralo idealno vreme (kakršno je v rast linjakih), da bi se moglo govoriti o občnem izboljšanju hmeljskih nasadov.
Veliko gospodarsko zborovanje pri Št. Ilju pod Turjakom. V nedeljo, 8.
julija t. 1., po prvi sv. maši, se vrši pri nas v gostilni g. Splihala veliko gospodarsko zborovanje glede pospe ševanja živinoreje, zboljševanja kme tijstva, regulacije Mislinje, kmetijskih in gospodinjskih šol in tečajev itd. Zborovanja se udeleži domači oblastni poslanec g. Ovčar, okrajni kmetijski referent g. Dolinar in drugi strokovnjaki. Vsi interesenti prav uljudno vabljeni!
Iz lesnega trga. Za parjeno buko-vino je vedno veliko povpraševanje. V zadnjem času se iščejo tudi parje-ni bukovi plohi debelejših dimenzij (od 50 do 100 mm), ki se običajno ne proizvajajo v večjih množinah. Že zdaj opozarjamo producente, da si za bodočo sezijo, odnosno za poznejša leta omislijo parilnice za izdelavo parjenega blaga, za katero je mogoče doseči znatno ugodnejše cene. Zaradi vedno večjega pomanjkanja hra stovine bo na tržiščih v bodoče nastopila kot nadomestilo edino parje-na bukovina. Producenti se naj ne strašijo stroškov, ki se jim pri lepih cenah za parjeno blago lahko prav kmalu povrnejo. Naravna bukovina se išče v obrobljenem kakor tudi ne-obrobljenem stanju zlasti v dimenzijah 38 in 60 mm debeline. Močno je povpraševanje po tramih v debelejših merah (16-21 in 19-24) in v dolžinah 5, 66, 7 in 8 m. Ta stavbni les ne išče samo domači trg in Italija, temveč v posebni meri Dalmacija — Split. Želeti bi bilo, da bi prometno ministrstvo vendar enkrat uredilo ta rife s Splitom. Minimalna zahteva slovenskih lesnih producentov gre za tem, da dobimo s Splitom vsaj tarifo, ki bi bila v sredini med lokalno in luško tarifo. Severni del Jadrana (Su-šak) se zanima za fino obdelano je-lovino in smrekovino, za prekomor-sko trgovino.
Razvanje. V petek, dne 29. junija ob pol devetih se vrši strokovno predavanje o kur-jereji. Predavata strokovni referent za živinorejo Martin Zupane in ing. Benedikt Wenko. Mesto predavanja bo pravočasno objavljeno.
Sv. Barbara pri Mariboru. Da se naši ljudje zanimajo za gospodarske stvari, spričuje predavanje sreskega ekonoma g. Ivana Zupan iz Maribora, ki ga je imel v nedeljo 17. junija t. 1. po rani maši. Krasnemu in zanimivemu predavanju o sadjarstvu in kmetijstvu je sledilo okoli 60 naših kmečkih mož, mladeničev in žen. Na vzpodbudo g. predavatelja se osnuje zopet kmetijska podružnica, ki je doslej spala. Torej g. Zupanu se najlepše zahvaljujemo za njegov trud in želimo da nas še večkrat obišče. Njegovo predavanje pa naj udeleženci dejansko posnemajo.
lISl&DOPIgl
Ruše. Smolniška nedelja se bo letos obhajala dne 1. julija, to je prvo nedeljo meseca julija, s slovesno službo božjo in procesijo s presv. Rešnjim Telesom. Začetek sv. opravila ob 10. uri. Popoldne bodo lita-nije, drugi dan pa se bo obhajal god Marijinega obiskovanja. Prijatelji lepe narave, pridite!
Ruše. Prihodnjo nedeljo priredi Prosvetno društvo, ako bo lepo vreme, skupen izlet k Sv. Pankraciju na Remšniku. Izletniki i-majo na Remšniku v župnijski cerkvi ob 10. uri skupno cerkveno pobožnost. Odhod iz Ruš z jutranjim vlakom ob 6. uri. — Zadnji požar na Lobnici je napravil posestnikom precej škode. Uničen je krompir, žito. Ko je došla pomoč iz Ruš, so skopali jarke in s tem zabranili, da se ogenj ni širil naprej. Zgorel je velik kos planine.
Ribnica na Pohorju. Tudi pri nas smo
imeli pomlad zelo mokro. Na 3. p. m. nas je poselila toča, 10. zatem pa je od severo-izhodne črte sipal sneg, za dobro uro, kakor o Božiču, a na južni strani pa je sijalo soln-ce. Čudna vremenska posebnost! Sadje je bajno cvetelo, upamo na dobro sadno letino navzlic temu, da so nekateri pravili, da vsled mokrote izpodjeda cvetje črv. Neugodno vreme nas je tudi prav zakasnilo s setvijo. Da se tudi na Pohorju dobi tu in tam lepa žival, je pokazal trden in marljiv kmet Mihael Sterdin. Prodal je k Binkoštim domačemu mesarju vola 870 kg težkega. Živinorejcem posnemanja vredno! Nekateri posestniki žagajo letos tudi posebne vrste deske za izvoz v Italijo. Delavstvu pa je odprl nov vir zaslužka podjeten in vzoren veleposestnik g. A. Podlesnik, bivši naš župan z otvoritvijo novega kamnoloma. Zdaj je dotični gospod kamnolom upogodbil neki zagrebški tvrdki, ki je poslala polirja Hrvata. Delavci pa so doslej sami domačini. Imamo sedaj štiri kamnolome v našem okraju.
Spodnja Polskava. V soboto, dne 16. jun., nas je presenetila žalostna vest, da je mirno v Gospodu zaspala v mariborski bolnici po težki operaciji pridna in občespoštovana, še le 29 let stara Cilka Sagadin, rojena Koban, po domače Robanova Cilka. Pogreb rajne se je vršil doma iz hiše žalosti na domače pokopališče v nedeljo popoldan ob ogromni udeležbi faranov. Ob odprtem grobu ji je gvoril domači vlč. g. župnik krasen govor in slavil njeno vzorno krščansko življenje, menda se ni opazilo enega očesa suhega na vseh pogrebcih, tako je bila rajna priljubljena. Domači pevci so ji pa zapeli dve lepi žalostinki. Rajna Kobanova Cilka je bila res pravi vzor slovenske krščanske žene in prej, dokler je še bila samska, vneta Marijina družbenka in zvesta naročnica naših katoliških listov. Težko prizadeti hiši Robanovi, v katero zahaja že več desetletij naš zvesti prijatelj »Slovenski Gospodar«, izrekamo iskreno sožalje in rajni blag spomin!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Rer je na dan
srečolova in veselice tukajšnjega gasilnega društva dne 17. t. m. bilo slabo vreme, se je isti preložil na prihodnjo nedeljo, to je na dan 24. t. m., ob treh popoldne, v prostorih g. Frid. Kermeka. Vstopnina 5 Din. V ta namen ste vabljeni vsi sosedje in znanci, da se tega dne udeležite veselice v polnem številu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor.
Kapela pri Radencih. V tukajšnjih krajih je navada, da vinogradniki, ki imajo premalo gnoja za svoje gorice, si naprosijo istega pri drugih posestnikih. V nekako povračilo za to jih vinogradnik povabi ob priliki na veselo južino (takozvani »mistbal«). Pri taki veseli zabavi, ki jo je priredil tudi Ilans Vogler, posestnik in lastnik petanjske slatine, so se povabljeni gostje spomnili tudi revnih dijakov in nabrali za dijaško kuhinjo 90 dinarjev, kar vsem darovalcem ljubi Bog tisočero povrni!
Loperčice pri Ormožu. Prostovoljno gasilno društvo v Loperčicah si je nabavilo s pri pomočki domačega prebivalstva novo motorno brizgalno. V nedeljo, dne 24. junija, se bode proslavila blagoslovitev iste pri gasilnem domu ob treh popoldne. Po blagoslovitvi in mokri vaji sledi velika ljudska
veselica z bogatim srečolovom. Na predve čer bode ob osmih podoknica g. kumici. Vsi od daleč in blizu ste iskreno vabljeni, da se udeležite v velikem številu našega gasilne ga praznika! Na pomoč!
Št. Ilj pod Turjakom. Regulacija rečice Mislinje je zelo nujna stvar, osobito v naši občini. Ze skoroda dve leti teče voda po njivah in travnikih na posestvu g. Ivana Časa in g. Krajnca v Stražah in sicer od Iršičeve žage naprej mimo Polajne v smeri proti Le nartu in Jevšnikovi hiši, kar v dveh novih »trugah. Staro strugo pa je popolnoma zasulo. Pravi vzrok tiči v tem, da voda pri-drvi z vso naglico iz Mislinja do Polajne prinašajoč s seboj vse, kar dobi, posebno prodec in kamenje. Pri Polajni pa je struga bolj ravna in tukaj zopet odlaga, kar je pretežkega in kakor sem že omenil, je staro »trugo zasulo do vrha, voda pa se razliva na vse strani. Gospodarsko posloppje in hi ša na Polajni stoji ob času povodnji tako-rekoč v sredi vode. Dne 12. in 24. septembra 1927 je grozna povodenj slična predlanski koncem oktobra zopet tako divjala, da si je napravila kar dve novi strugi in je poplavila zemljišče v zelo širokem obsegu. Največ škode ima g. Ivan Čas, veleposestnik v Stražah, kateremu je predlansko jesen plaz uničil veliki del gozda, tako da je ogrožen tudi železniški tir, po katerem še dandanes vozijo vlaki tam mimo zelo počasi in previdno, posebno ob času deževja. Prosimo lansko leto izvoljene poslance, da pospešijo že nameravano akcijo.
Zreč« pri Konjicah. Volitev župana, nado-mestnika za blagopokojnega g. Winterja, se je vršila dne 22. aprila t. 1. Izvoljen je trden pristaš SLS Jurij Orož. SDS je vložila na glavarstvo priziv zoper župansko volitev. Okrajno glavarstvo je priziv stvarno zavrnilo kot popolnoma neutemeljen. Menda SDS ne bo tirala ponovnega brezplodnega priziva še na veliko županstvo, ker bi to storilo s prizivom isto, kakor srezko poglavarstvo.
Oplotnica. Zadnjo nedeljo je Oplotnica vi dela pogreb, kakoršnega še mogoče nikoli. Skoro cela čadramska župnija je spremljala na zadnji poti mladega, komaj 201et-nega Orla Alojza Muca, ki ga je zahrbtna bolezen spravila v par dneh v prezgodnji grob. Sprevod je vodil domači č. g. župnik Fr. Hohnjec ob asistenci konjiškega č. g. kaplana Zafošnika in domačega č. g. kaplana Richterja. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil predsednik društva in zastopnik konjiškega orlovskega okrožja. Sko ro nobeno oko ni ostalo suho, ko smo se poslavljali od idealnega mladeniča. Globok vtis pa je zapustilo bratovsko slovo. Predsednik Anton Oblonšek je poljubil grudo in jo spustil na krsto ter poklical rajnega. Cela četa pa je odgovorila z globokim glasom: Z Bogom! Res: Bog Te je ljubil, zato Te je vzel, h božjemu solncu si odhiteli
Oplotnica. Zadnji petek je podjetje Petrin iz Konjic otvorilo avto-promet na progi Konjice—Oplotnica. Avto vozi vsako jutro, o-poldan in zvečer. Mnogim potnikom je na ta način prav ustreženo. Le samo žal, da cesta ni v najboljšem stanju.
Stoprce pri Rogatcu. V petek, na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 3. uri popoldne uprizori naše vrlo učiteljstvo že šestnajsto prireditev na novem šolskem odru. Tokrat nastopijo samo naši malčki — šolarji s prav zanimivim vzporedom: petjem, deklamacijami in igro s petjem »Kraljica palčkov« v treh dejanjih. — Ker je šolska uprava že mnogo dobrega ukrenila in storila — iz čistih donosov dosedanjih šolskih prireditev v korist našim šolskim otrokom, zato jo hočemo vstrajno podpirati ter se udeležiti tega dne šolske prireditve v kar največjem številu. — Nekaj občanov.
Vojnik. Meščanska šola priredi zanimivo kolektivno razstavo vseh šolskih oddelkov,
učil ter drugih učnih pripomočkov in bode nudila obiskovalcem objektiven in nazoren vpogled v vse naučne predmete te vrste šol. Cenjeno občinstvo vabimo, da jo poseti v dneh 22., 23. in 24. junija. — Vpisovanje v I. do III. razred se vrši izključno le dne 29. junija in 1. julija t. 1. v ravnateljevi pisarni od 8. do 12. ure, v jeseni se vpišejo odslej le oni s ponavljalnimi izpiti. — Ker se je za IV. razred priglasilo 18 gojencev, je prosvet na oblast že dovolila, da se ta razred na novo otvori v jeseni in je naročila, da tozadevno ukrenejo vse potrebno krajevni faktorji. Učne knjige dobijo odslej brezplačno vsi revnejši učenci v šoli.
Nova cerkev pri Celju. Pri nas bomo imeli letos sv. birmo in sicer pade ta dan ravno na dan sv. Ane dne 26. julija. Vse se pri pravlja z veseljem na ta poseben praznik.
—	Naša župnijska cerkev bo v kratkem dobila od zunaj čisto drugačno obliko; vsa se bo prenovila in vse okrog nje. Delo je v polnem teku, tako, da bo kmalu dovršeno. Sedaj nam ne bodo mogli drugi očitati, češ: Pravite, da imate novo cerkev, pa je tako stara in črna. Mi pa pravimo: Kaj to, če je bila stara in črna, je pa toliko bolj znamenita. Cerkev je bila zidana leta 1141 in ima za seboj jako zanimivo zgodovino. Prestala je srečno tri turške napade. Cerkev je torej stara sedaj črez 787 let. Uprav lepa starost!
—	Kakor že po mnogih drugih župnijah, se je tudi pri nas uresničilo dejstvo, da vpo-stavimo v svetovni vojni padlim vojakom dostojen spomenik. Teh nesrečnih žrtev je v naši župniji 60, torej precejšnje število! Vzidali se bosta dve plošči z imeni padlih na vsako stran velikih vrat naše staroslav-ne in lepe župnijske cerkve, kjer naj bi oznanjali še poznim rodovom grozote svetovne morije 1914—1918. Nekateri pravijo, da je to čisto brez potrebe. Tem bodi pa povedano, da to pravijo tisti, kateri niso videli in si niti od daleč ne morejo misliti vojnih grozot, katere so pa padli morali sami doživeti in tudi prestati grenko smrt v tujini. Gotovo bi tistim ob samem pogledu na to zatrepetala duša in kosti, kakor bilka, črez katero potegne ljuta burja. Ti nesrečniki, katerih ostanki leže popolnoma pozabljeni tam v tujini po gozdovih in br-dih, si zaslužijo dostojen spomenik!
Ponikva ob južni železnici. Tukaj je umrl v zgodnji mladosti 29 let kot žrtev neizprosne jetike Ivan Berčko. Rajni je bil vzor poštenega življenja.
Šmarje pri Jelšah. Župnijsko cerkev popravljamo, kakor že znano, in nam je to vzbudilo že precej lepih spominov. Oglasim se tudi še jaz, ki sem bil priča njenega po-svečenja in slikanja pred ravno 50 leti. Takrat je bil tukaj dekan že od leta 1865 naprej g. Martin Ivane. Vsi starejši Šmarčani še sedaj spoštljivo izgovarjajo njegovo ime, hvalijo njegovo gorečnost za čast božjo in slavo Marijino, se radi spominjajo njegovih modrih nasvetov in vzornega gospodarstva ter postajajo ob njegovem grobu pri velikem križu, kjer počiva od leta 1892. Skapu-lirsko kapelo je popolnoma prenovil s pomočjo takratnega kaplana g. Janeza Lenarta, ki bo v letošnjem letu kot dekan in častni kanonik v Šmartnu pri Slovenjgradcu obhajal biserno sv. mašo. Istočasno je postala vas Šmarje trg, kar smo pred tremi leti slovesno obhajali z otvoritvijo Katoliškega doma. Treba je bilo poskrbeti za olep-šanje trga. Leta 1878 je padlo obzidje okrog cerkve, kojega edini ostanek je še danes kamen, iznad katerega se nam vsako nedeljo jasno in glasno oznanjajo različne odredbe, prodaja, nakupi in drugo ter se nam delijo poštne pošiljatve. Visoki kapeli sv. Križa in sv. Mihaela pa sta bili iz tega obzidja prenešeni k dolgi enoladijski cerkvi, ki je dobila na ta način križevo podobo in veliko prostora. Pokopališče pa, ki je bilo
nekdaj okrog cerkve, j« bilo že davno prej prestavljeno na sedanjo Pinklečevo njivo. Komaj je dovršil potrebno posvečanje župnijske cerkve, se je nepozabni g. kanonik Ivane lotil še romarske cerkve sv. Roka, ki jo je do leta 1888 popolno prenovil »in sicer prav primerno in dostojno«, kakor beremo v knjigi rajnega knezoškofa Mihaela »Kri-žev pot« in se lahko vsakdo na lastne oči prepriča. Na vrlega moža spominja spominska tablica v župnijski cerkvi ob oltarju sv. Mihaela in v cerkvi sv. Roka na pre-hodnjem loku, vsem sedanjim župljanom pa naj vzbuja hvaležni spomin ob 501etnici povečane farne cerkve in pa ob sedanjem njenem prenavljanju ta-le skromni dopis iz našega kraja!
Nainoveiše.
mmm^mammammmm
Po sklepu lista smo prejeli te-le najnovejše vesti:
Pomožni škof lavantinski. Pomožnim škofom lavantinske škofije je imenovan mil. g. prelat dr. Ivan To-mažič. Častitamo!
Duhovniške vesti. G. škofov tajnik Miloš Umek je imenovan za častnega papeževega kaplana. — G. Andrej Lovrec je imenovan za papeževega častnega komornika.
Po sklepu lista smo prejeli še to-le vest: Dne 20. junija, v sredo predpol-dne je ustrelil Puniša Račič med skupščinsko sejo petkrat iz revolverja. Smrtno je zadet Pavle Radič, Štefan Radič se bori s smrtjo, ko to pišemo. Težje sta ranjena radičevca: dr. Basariček in Ivan Grandija.
Današnja seja narodne skupščine i a nudila spočetka čisto običajno sliko. Opozicija je nadaljevala z obtru-kcijo ter otvorila divji prepir o zapisniku in poslovniku.
Okrog 11.30 dopoldne je radikalni poslanec Puniša Račič nenadoma skočil na govorniško tribuno. V njegovih rokah se je zasvetil samokres in še predno so mogli poslanci pre-motriti kritično situacijo, je že padlo zaporedoma z bliskovito naglico pet strelov. Prvi je zadel Radičevega nečaka, Pavla Radiča, naravnost v srce. Bil je pri priči mrtev. Drugi strel je zadel Stjepana Radiča v trebuh, ki se je zgrudil v hipu nezavesten na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnico, vendar že napol umirječoga. Tretja krogla je prebila dr. Basaričku žilo na vratu. Rana je smrtno nevarna. Četrta krogla je zadela dr. Pernarja v levo ramo. Rana sicer ni smrtna, vendar pa je nevarna, ker so ranjeni notranji organi. Peti strel je končno zadel Ivana Grandijo v prsa. Rana je smrtno nevarna.
Atentator Puniša Račič je takoj po izstreljenih petih strelih pobegnil iz skupščine.
Takoj po dogodku se je vršila seja ministrskega sveta, ki je sklepal o nadaljnjih ukrepih vlade, da se vzdrži red in mir v državi.
Po nalogu notranjega ministrstva so bile ob 12. uri prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom, kakor tudi telefonske zveze med Beogradom in provinco.
— f Nobile in njegova posadka rešeni!
Žeblje, vijake, matice
Telefon: Podnart Postaja: Podnart-Kropa
izdeluje
Zebljarska zadruga, Kropa=Karanagorica
H..B. HRffBHiisnsuassBB mm ii n ii i um m Ii irr» Ii 111 h h a lumranmanrao
Denar naložite najboljše in najsigurnejše
pri
Južnoštajerski hranilnici v Celju
▼ lastni hiši Cankarjeva nI. št. 11, nasproti pošta — popnlarno varni zavod. = Ustanovljen leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, ¡= Šoštanj ln Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni □ zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelo ngodnimi pogoji.	8 g
stttuuuuHiimHifmuuiiiuKiiiiiiuiuuiiiuiitmitu
MALA OZNANILA Pozor» S
V torej, dne 16. junija ob 6 popoldan s« je izgubila na poti Maribor—Lovren-čič (Rošpah)—Sv. Urban ženska cigaretna doza z monogramom E. L. in datum. Ker je bil to spomin se prosi poštenega najditelja, da isto odda proti nagradi 50 Din v trgovini b puškami, Aleksandrova cesta 18.	768
Ostrožnice
ali robidnice
prodaste pri Podravski industriji sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica S.	7*1
Trgovski učenec, poštenih staršev z dobrim šolskim spričevalom, zdrav, se sprejme za trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje prosto, učna doba tri in pol leta. Ponudbe na Klajnšek & Pe-nič, Maribor, Vetrinjska ulica 9.	735
Sprejmem takoj zvestega in vernega človeka, bolj priletnega, da bi skrbel za živino, in druga mala dela opravljal. Plačilo po dogovoru. F. Platais, Ročica, Sv. Jakob v Slov. gor.
730
Hlapec za konje in vole se sprejme takoj v grad Zgornja Polskava. 775
18 letno dekle išče službo. Naslov v upravi. 774
BRUSNICll
ponudite Podravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica B.	762 ■■■■■■■■■
Kupim eno- ali dvodru-žinsko hišo, z vrtom, ev. z malo trgovino, v dobrem stanju, na prometni cesti v bližini Ptuja. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenskega gospodarja« pod »Moj dom«.	767
Franc Flšer, lesni tržeč Sv. Benedikt v Slov. gor. ima na prodaj 300 sodo-vih dog. Polovica je po-lovnjačkih, polovica pa štirtinskih. Doge so napravljene zelo močno.
771
Lep konj	4 leta star za
prodat z	opremo. Ivan
Knupleš,	Sv. Peter pri
Mariboru.	776
Majhno posestvo na Sp.
Hajdinu se proda. Naslov v upravi.	737
Lepo posestvo 13 oralov je na prodaj. Vpraša se v Dragučovi št. 9, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 777
Pošten in priden fant, ki
ima veselje do učenja organista in cerkovnika, ss sprejme takoj. Več se ii-ve po dogovoru. Naslov v upravil lista.	778
Novo zalogo rožnih unen
z zelo nizkimi cenami in v izredno lepi isde-lavi je otvorila TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU predvsem za čas birmovanja in bočjih potov. Cene so:
Leseni rožnivenci v raznih iadslarah D 7.— Stekleni, Din 3,— do 7.— Alabaster po Din 10.— Slonokoščeni (posnemek) po Din 12.— Slonokoščeni (pravi) od Din 18.— do Din 47_i Kdor more, naj si ogleda zalogo in izbere primerno v prodajalni na Koroški cesti 5 ali Aleksandrovi cesti 8. Naročite tudi lahko po pošti!
I
Kraievnega zastopnika za Ptuj
in nlmlirn sPre.)me ugledna domača III UnUlluU zavarovalnica. — Zanesljive in sposobne osebe naj se oglase pod »Stalen dohodek« na upravo lista.
763
II
f m
Ljudska hranilnica in posojilnica v Ormožu
in kletarsko društvo v Ormožu naznanjata, da je po pomoti v vabilih k občnemu zboru izostala točka 4. dnevnega reda, to je »poročila in sprememba pravil«, kar se s tem popravi.
Dr. O. I.:	5
ČRNI KRIŽ PRI HRAST0VCU.
Zgodovinska povest.
»So in tudi ne, zato te še enkrat svarim, imej odprte oči in pazi.«
Rekši seže Putan tovarišu iz Sv. Lenarta v roko in se prijazno poslovi.
Župnik Morenus gleda za njim, ko stopa od župnišča po travniku in dalje po polju.
»To je blaga duša, odkrit značaj, vzljubil sem ga takoj,« govori Morenus pri sebi, »zapomnil si bom njegove besede, saj on pozna razmere dobro.«
Rekši vrne se k vratam, jih zapre ter se poda v svoje stanovanje. —
Cerkveni ključar Caharija Nürnberger, ki je imel svojo zidano, s slamo pokrito hišo na voglu trga ob desni strani, ko se pride po cesti od Hra-stovca, pa tisto noč dolgo ni mogel zaspati. Premetaval se je po postelji sedaj na levo, sedaj na desno, tako, da ga je njegova zvesta žena Katarina že trikrat vprašala, kaj mu je ali si ni mogoče pokvaril želodca pri današnji pojedini.
»Saj bi si ga lahko,« odzove se nazadnje Caharija.
»Sem si koj mislila, nova kuharica, debela in široka kakor sod pač ne bo znala pripraviti jedi kakor jaz,« pohvali se Katarina.
»O motiš se ljuba žena, to so vse druge stvari,« odvrne mož in zastoka.
»Kaj pa imaš vendar, prosim te za milega Boga in Devico Marijo,« vzdihne Katarina, »povej mi vendar, kaj te teži.«
»O tem moram molčati, ne upam si nobenemu kaj takega povedati.«
»A tako, takšne skrivnosti imaš, še svoji ženi nočeš povedati, kar imaš na srcu, kakšen si postal.«
»Ljuba moja žena, to so važne stvari, to ni
za ženske.«
»Kaj govoriš, misliš, da smo me ženske tako malovredne in same klepetulje.«
»Saj ne rečem, da bi bile vse klepetulje, pa to je cerkvena stvar in znan je izrek: »Mulier taceat in ecclesia (Ženska naj molči v cerkvi).
»Kaj, tace, me ženske imamo pridne roke pa
ne tace,« razjezi se Katarina.
V Kanado
= Med 20. )un. in 5. avg. za poljske delavce, služkinje, družine poljedelcev, g
Samo i dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antverpna in Cherbourga z glasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Informacije glede voznih cen, vizuma, prtljage, predpisov vseljevanja v Kanado in USA daje 772 1 CANADIAN PACIFIC zastopstvo za Slovenijo j§ JOSIP ZIDAR (II) LJUBLJANA, Wilsonova (Dunajska) cesta št. 31. | i?lllllll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllll||||H
BRZOJAVNI DROGI
Kupujem stalno borove, smrekove in jelkine brzojavne droge, ter iščem v vseh večjih okrajih krajevne zastopnike za nabiranje brzojavnih drogov od posameznih kmetov. Pišite mi takoj po navodila in kupne pogoje ter se obrnite na KOROŠEC DRAGOTIN, trgovina z rudokopnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7.).
SSHfe.':
Maline
kupuje po najvišji ceni Podravska industrija sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 760
Cenik moliftvenlkov
Tiskarne sv. Cirila]v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika	Navadna vezava		Vezava	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.	v usnju z zlato obr.			
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25-	—	—	—	—
Pri Jezusu	9 —	15-—	42-—	—	—	—
Kam greš?	11-—	21 —	27-—	24 —	30 —	Irha 34 —
Oče nai	—	—	35--	črne 21-— bele 21 30	—	—
Angeljček	13 —	—	26 —32-— 40 —	črne 1 Srbele 18 19	45 —	—
Za Jezusom	19 —	24-—	—	—	—	—
Rajski glasovi	—	39 —	—	—	—	—
Apostolski molltvenik	12 —	16 —	—	—	—	—
Kvišku srca	—	—	13—40 — 28—20 —	—	42 —	—
Nebesa naš dom	—	• —	—	—	67-50	—
Zgodi se Tvoja volja	22--	—	—	—	—	—
Družbenik Marijin	16-—	22-—	44 —	—	—	—
Besede življenja	22-—	—	30-—	—	—.	—
Vere mi daj, Gospod	27 —	—	—	—	—	-
Bog s teboj	16-—	18-	—	—	—	—
Jezus na križu	18-	30'—	—	—	—	—
						
Skladišče: Hfeinel 4f JUeroia
Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik.
R. LORGER, MARIBOR, ŠT. 106-A. Violine od Din 95.— d. Ročne harmonike od 85.— Tamburice od Din 98 — d. Gramofoni od 345.—. Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno.	769
^t^mmmmmmmmmmmmmmmmsummmsti
Preklic 1
Podpisana Antonija Macun, posestnica iz Nove vasi pri Ptuju preklicujem žalitve, ki sem jih izrekla o Mariji Lesjak, vžitkarici iz Nove vasi, jih obžalujem in prosim Marijo Lesjak odpuščanja. Vzamem v svojo plačilno obvezo vse do sedaj nastale stroške.
Nova vas, dne 11. junija 1928. 770	Antonija Macun.
Objava igralcem s srečkami drž. razredne loterije.
Državna razredna loterija obvešča s tem igralce — kupovalce njenih srečk, da bo za 16. kolo njenih po odobren ju g. ministra poljedelstva in vode veljal prejšnji loterijski spored, ki je veljal za 14. kolo srečk. Vlečenje srečk 16. kola se bo vršilo takole: I. razred 19. julija, II. razred 7. avgusta,
III.	razred 7. septembra,
IV.	razred 8. oktobbra,
V. razred od 10. novembra do zaključno 6. decembra 1928. Za 16. kolo srečk se bo izdalo 250.000 celih srečk, tiskanih v 125.000 številk v dvoje z 125.000 dobitki, kar pomenja, da mora vsaka druga srečka biti vlečena z dobitki. Iz pisarne drž. razredne loterije, 1. št. 7547 od 1. junija 1928, v Beogradu. 722
»Kaj vendar govoriš, to je vendar latinsko in pomeni toliko, da se naj ženske v cerkvene zadeve ne vmešavajo.«
»A za to pa smo dobre, da hodimo v cerkev, jo olepšavamo ob nedeljah in praznikih in gledamo na to, da se vzgojujejo otroci v katoliškem duhu, moj mož, sedaj mi je pa preveč, če ne poveš, grem jutri od doma k svojim staršem v Trojico.«
Te grožnje se je Caharija zbal, kajti pri odločnosti, ki jo je kazala njegova Katarina, je mogel pričakovati, da to grožnjo tudi uresniči, da bi pa bil sam doma, si moral sam kuhati in biti kot cerkveni ključar in vzgleden tržan vsem v posmeh, ker mu je šla žena na skuto, tega ne prenese.
Obrne se sedaj proti ženi in pravi:
»Ne zameri, ljuba Katarina, vse ti povem, samo molčati moraš.«
»Ne žali me, jaz še nikdar nisem klepetala.«
»Tedaj polušaj: Naš župnik je za protestante.«
»Kristusova mati, ali je to mogoče,« vzklikne Nurnbergerca.
»Le mirno, ne tako glasno,« miri mož, »danes je tako govoril, da je moral človek spoznati, da zagovarja njih vero.«
»In to naj bo naš župnik,« vzdihne Katarina.
»To je ravno, kam je vendarle gledal ad-montski opat, da je imenoval tega luteranca za našo župnijo.«
»Ta župnik mora od nas proč,« reče odločno Katarina, »naj gre gor na Nemško k tistim poganom.«
»To bo moja skrb, opazoval bom natanko vse župnikovo kretanje, potem pa naznanim to opatu, ki naj vse sporoči škofu Brennerju, ki pride tudi v naše kraje.«
»Le tako naredi, ljubi mož, stekel si boš posebne zasluge in postaneš še trški sodnik, saj oni Pernhard tako ne spada med nas, ker je lu-teranec.«
Lažje je bilo sedaj Cahariju, ko je povedal svoji ženi in hvaležen ji je bil celo, da ga je prisilila, ji razodeti vse, kar je danes opazoval. Po kratkem času ga je objel blagodejni spanec.
Katarina je tudi kmalu zadremala, a prej še sklenila trdno, da gre takoj, ko se zbudi, k sose-dinji Tereziji Zirngast in ji zaupa vse to, kar ji
o s w>0
M H >
v o
I«
a a
H l*
cS o
M.O
al Eh a
.gxsi ► * O © >
8 «3 5
o
8
o >
^ OÜ 2
<3 55 5 M
m
oŠ
ai
wmfliiiiiniiiiiiiiiiiimnnijn

Šmartno pri Slovenjgradcu. Dne 11. jun. sta bila poročena Janez Marhavt in Helena Krankar. Na veseli gostiji je nabral vrli sta rejšina 230 dinarjev za podružnico sv. Magdalene. V imenu cerkvenih ključarjev naj bo izrečena najiskrenejša zahvala. Obilo blagoslova novoporočenima v njunem novem stanu!
Sv. Duh na Stari gori. Učenci in učenke tukajšnje osnovne šole prirede v nedeljo, dne 24. junija, v šolskem poslopju razstavo ženskih ročnih del, risarskih in pismenih izdelkov. Starši in sploh vsi prijatelji šole, ne zamudite prilike, ogledati si v nedeljo razstavljenih šolskih izdelkov svoje šoloobvezne mladine, ki z veseljem pričakuje številnega obiska odraslih!
Spomin na Laško.
Zelena Štajerska! Tako smo imenovali nekoč tudi naš Slovenji Štajer. Temu nazivu pa smo pripisovali pred v£em pesniški pomen in polet. Globine, zmisla in umestnosti naziva se zopet prav zavedamo, ko odhajamo iz naše ljube, druge domovine in damo slovo — zeleni Štajerski. Takrat šele vstane posebno jasno pred našimi očmi slika tajnostno-tihih, prostranih štajerskih gozdov, zelenih holmov in trat, solnčnih vinskih goric in tihih, belih štajerskih vasic. Takrat šele vzljubimo prav tamošnje ljudstvo, ki je tako vesele in mirno-prijaz-ne narave.
Navdaja me domotožje in hrepenenje po čaru in milini štajerske krajine, ki se zrcali v mehki duši in pesmi naroda. Zadnjemu kotičku Štajerske sem dal slovo; zadnjemu, a menda najlepšemu.
Laški okraj! Ni obdarila narava okraja s posebnim bogastvom, blagoslovila pa ga je z drugimi zakladi. Dala mu je slovite, vroče zdravilne vrelce, črno oglje — premog in posebne pokrajinske znamenitosti z živahnim tujskim prometom. Kdo naj pozabi alpsko-slikovito, romantično sotesko iz Rimskih toplic v Jurklošter; sanjavo tihe, rajsko lepe Rimske toplice; solnčno, ljubko in prijazno mestece ob vznožju Huma — Laško ob Savinji; samotnb, romantično pot iz Marijagradca v Št. Rupert — in vrhu hribov vse čedne, bele, gorske cerkvice, ki oznanjajo ljudem mir, ljubezen in sprav-Ijivost: Šmiklavž, Sv. Jedert, Sv. Lenart in Šmihel!
Nepozabni kraji, nepozabno ljudstvo, ne-, pozabni »zeleni Štajer«! V duhu vas obiš-čem in pozdravljam!
F. W e r n i g.
MARIBOR.
(Dalje. — Konec prih.)
Uboj. Radi uboja sta se zagovarjala pred mariborsko poroto 171etni hlapec Jak. Čer-vek in 201etni kočarski sin Jakob Dvoršak, oba iz Zgornje Korene pri Vurbergu. Letos koncem aprila sta z drugimi fanti vred popivala v nekem vinotoču v Koreni. Ko sta bila Červek in Dvoršak že precej daleč od vinotoča, sta zaslišala prepevanje in uka-nje. Červek je izruval trtni kol, nato sta se pa oba vlegla ob cesti na prežo. Vinjenega fanta, ki se je prigugal po cesti, je Dvoršak zgrabil za prsa, Červek pa z vso silo udaril s kolom po glavi. Napadeni, neki Karol Markovič, se je še privlekel blizu prve hiše, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. Ker so zanikali porotniki z osmimi glasi krivdo obeh obtožencev, je izreklo sodišče oprostitev.
Umor. Lani dne 27. decembra zvečer so našli ob poti blizu hiš v Gajevcih mrtvega posestnika Ivana Znidariča. Bil je zaboden v levo stran prs z močnim nožem ali s kakim drugim podobnim predmetom. Njegova hči Zofija je takoj osumila umora svojega bratranca, 231etnega Franca Žnidariča. Zni-dariču niso mogli ne orožniki in ne priče dokazati umora in je bil oproščen in obsojen le radi nošenja orožja brez orožnega lista na tri mesece.
Goljufija in poneverba. Pred poroto se je zagovarjal 411etni uradnik pri mariborski železniški kontroli dohodkov Josip Valen-čič. Od leta 1924 do leta 1927 je odstranjeval z računov nepoškodovane koleke in jih prodajal naprej. Na ta način je oškodoval državo za 164.204 Din. Valenčič je priznal goljufijo in porota mu je prisodila dve leti težke ječe. — Sodila je porota Jurija Mile-tiča, 241etnega poljskega delavca iz Novske na Hrvaškem. Predlanskem je služboval kot narednik pri 45. pešpolku v Mariboru. Od začetka marca do sredi junija 1926 je poneveril vojakom od doma poslanega denarja v znesku 12.911 Din in iz denarnega pisma je izmaknil 12 dolarjev. Krivdo Mi-letiča so porotniki potrdili soglasno, nakar je bil Miletič obsojen na tri leta težke ječe. V kazen so mu vštejeta dve leti preiskovalnega zapora pri vojaškem in civilnem sodišču.
CELJE.
(Dalje in konec.)
Dva vlomilca. Celi letošnji januar in februar so bili Savinjčani, šaleščani in Mis-linjčani v velikem strahu radi pogostih po-nočnih vlomov. Po vztrajnem zasledovanju sta prišla v roke pravice krivca 291etni pekovski pomočnik Al. Grebenšek iz Št. Ilja pri Velenju in 211etni elektrotehnik Albert Jelen iz Polzele. Oba sta se sprijateljila v zaporih celjskega okrožnega sodišča, odkoder sta pobegnila dne 18. januarja in sta se preživljala z vlomi. Blaga in denarja sta nakradla v skupni vrednosti 14.997 Din. Poleg perila, zlatnine in špecerije sta bila še velika prijatelja svinjskega mesa, klobas in potic. Med preiskovalnim zaporom se je posrečilo Jelenu zopet pobegniti, pa le za malo časa. Oba vlomilca sta izvrševala zločine oborožena in bila pripravljena na odpor. Pri obravnavi sta priznala vlome in tatvine in je bil Grebenšek obsojen na šest let, Jelen pa na pet let težke ječe. Po prestani kazni bosta oddana v prisilno delavnico.
Pretep in uboj. V Št. Jurju pod Donačko goro so popivali fantje po cerkvenem žeg-nanju v krčmi Neže Koresove v Prevali. Bili so zbrani fantje iz raznih far. Pri tej priliki je prišlo do prepira med plesom. 341etni kamenar Jože Škrabl iz Trličevega je izzival na pretep Martina Polajžarja. Da bi preprečil ravs, se je vmešal v zadevo ti-homirni Franc Krivec, katerega je zabodel Škrabl šestkrat z nožem in je revež po treh minutah izkrvavel v omenjeni krčmi. Pri poroti je bil obsojen Škrabl radi prekoračenja silobrana na pet in pol meseca poostrenega zapora.
Umor in oprostitev. Dne 27. oktobra 1927 je bil odkrit v Stari vasi pri Vidmu divjaški umor 781etne gostilničarke in posestni-ce Cecilije Ivačič. Neznanec je razklal Iva-čičevi s sekiro glavo, pobral denar, prebrskal vse po hiši in izginil. Umora je osumilo in zaprlo orožništvo starovaškega pekovskega mojstra Alojzija Zemljaka. Porotniki so pa z osmimi glasovi zanikali Zemljakovo krivdo, nakar so proglasili sodniki oprostilno sodbo.
S tem slučajem je bilo zaključeno v sredo, dne 13. junija, poletno porotno zasedanje v Celju.
je povedal mož, a to samo njej pod obljubo, da sosedinja o tem nikomur nič ne omeni.
III.
TAJNA POROKA.
Trepeče ti venec poročni v laseh, In srce ti v prsih trepeče; Krog usten rdečih igra ti nasmeh, A solza v očeh ti leskeče.
Gregorčič.
Graščakinji Herberstein ni dalo več miru, ker ima njen sin resno misel poročiti Agato iz Štra-leka. Kaj takega se ne sme zgoditi, to je bil njen trden sklep in ta se mora izvršiti. Drugega izhoda pa ni, kakor da oženi prej ko mogoče svojega sina. Odlašati ne sme čisto nič. Zaroka in nato v kratkem poroka se mora zgoditi.
Dve uri od Hrastovca proti zapadu stoji na strmem bregu lepi grad Vurberg, nekdaj last ptujskih gospodov, ki je prešel leta 1441 v posest plemenitih Stubenberg. Nepopisno lep je razgled od tega grada po celem Dravskem polju, gor na Pohorje, cele Slovenske gorice in dalje proti Hrvatski, na Donatsko goro, temni Roč in
razne druge vrhove, ki tvorijo zadnje obronke Savinskih planin. Vinogradi obdajajo od vseh strani visoki grad, ki kraljuje na strmem robu gor nad Dravo, ki se zavije tukaj v mirnem toku proti vzhodu, kakor bi ji bilo žal, da se je morala ločiti od visokih gor na Tirolskem in Koroškem ter ozke senčne soteske med zelenim Pohorjem in strmim Kozjakom.
Lastnik grada je bil tedaj Jurij grof Stubenberg, poročen z Heleno rojeno pl. Zakel. Iz tega zakona se je narodila hči Zofija. Rila je srednje postave, rumenih las, pegastega obraza, dvoji sivkastih oči je gledalo v svet prezirljivo, češ, jaz sem rojena Stubenberg in sem bogata.
In vendar ni bilo tako. Predniki, posebno oče Raltazar Stubenberg so slabo gospodarili in zabredli v dolgove. Že sta bila Jurij in Helena Stubenberg prisiljena prodati več posestev, da sta mogla poravnati zaostale davke. Skrbelo ju je, kako bosta preskrbela edino hčer — rešitev je bila edinole v bogati možitvi.
Zato jima je prišlo pismo poslano od gra-ščakinje Margarete Herberstein po posebnem selu, da naj se čimpreje pripeljeta k njej v Hra-stovec, kakor nalašč, kajti povzela sta že iz prejšnjih ustmenih pogovorov, da želi graščakinja
Viničarski vestnik.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR.
Strokovna zveza viničarjev centrala v Ljutomeru je imela dne 10. junija 1928 svoj redni letni občni zbor, katerega se je poleg Številnega članstva udeležilo od 63 delegatov skupin 60. Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani je zastopal tov. Marinšek. Občni zbor je potekel sijajno in ob največjem navdušenju zborovalcev. Načelnik organizacije tov. Ivan Husjak je v svojem poročilu podal pregled preteklosti naše organizacije, borbe in težave ter današnji velik pokret, ki ga zavzemamo med viničarji širom mariborske oblasti. Ožigosal je zadržanje nekaterih viničarjev, ki se ogibljejo naše stanovske skupnosti — organizacije, bodisi radi svoje sebičnosti, duševne zaostalosti, nadalje onih, katerim se zdi malenkostna članarina organizaciji večja škoda, kakor vsa vsota denarja, katerega ravno taki izdajo za alkohol in druge nepotrebnosti. Naglasil je borbo, katero bije organizacija že sedem let sem za rešitev viničarskega reda in katerega moramo izvojevati. Pozval je zborujoče k vztrajnosti in doslednemu delu, da razmahnemo našo »Strokovno zvezo viničarjev« do zadnje viničarske koče v vsakem kraju. Ko je svoje stvarno poročilo končal, je sledilo viharno odobravanje.
Oblastni poslanec tov. P. Rozman je kot tajnik centrale v svojem poročilu na podlagi praktičnega poznanja razmer in zbranih Statističnih podatkov orisal današnji obupni položaj večine viničarjev. Posebej je podčrtal posledice slabih delovnih pogojev viničarjev, ki ne samo, da prizadejajo propast viničarskemu ljudstvu, ampak predvsem splošnemu našemu narodnemu gospodarstvu. Rešitev viničarskega reda, za katerega je bilo že toliko borbe, razprav in pogajanj, je danes na vidiku, da ga v. prihodnjem zasedanju oblastna skupščina v Mariboru sprejme in s tem se bo vsej deloma omilil položaj viničarjev. Poročal je o nadvse koristnem delovanju Podpornega sklada v organizaciji, iz katerega črpajo člani podpore v bolezni, telesni nezgodi, porodu in smrti. Samo čuvati moramo to našo ustanovo pred lahkomiselnim izkoriščanjem. Končno je tajnik podal poročilo o stanju organizacije sploh. Zveza šteje danes 15 skupin in sicer: Sv. Miklavž pri Ormožu, Ljutomer, Svetinje, Litmerk in Hum pri Ormožu, Sv. Bolfenk pri Središču, Štrigova, Kapela, Gornja Radgona, Zavrče,
Sv. Barbara, Sv. Duh v Halozah, Sv. Peter pri Mariboru, Maribor in Sv. Ana v Slov. gor. Organiziranih je danes 1700 viničar-skih družin. Iz več krajev so došla poročila, da se želijo viničarji organizirati. Organizacija razpolaga z agitacijskim zaupni-škim aparatom po številu 170. Načelstvo ima 22 sej. V celotni organizaciji se je od 1. junija 1927 vršilo pri skupinah skupaj 84 sej, 56 zborovanj, 12 enodnevnih tečajev in 11 prireditev. Korespondenca centrale znaša dopisov došlih 240, odšlih 237, med temi 22 vlog na oblasti, 6 socijalnemu ministru 1 poljedelskemu ministru, 1 borzi dela, 12 oblastnemu odboru, 20 vlog v službenih sporih na delodajalce. Uspešno se je rešilo 11 osebnih intervencij. Procentuelno je ugotovil, koliko novorganiziranih viničarskih družin je že pri skupinah, ter da še čaka veliko truda. Po poročilu tajnika, kateremu je sledilo največje odobravanje, je podal blagajnik tov. Janez Kosič svoje poročilo. Zveza je imela v letu 1927/28 denarnega prometa 66.549.92 Din za 10% več kot lani. Raznih podpor: 25 porodniških, 148 bolniških, 12 nezgodnih in 25 posmrtninskih se je izplačalo članom v znesku 16.366,— Din. Celotno podrobno poročilo o prejemkih in izdatkih zveze kakor podpornega sklada in računski zaključek 1927/28 je občni zbor soglasno odobril in na predlog nadzorstva izrekel na-čelstvu absolutorij s pohvalo. Izvoljen je stari odbor z dvema spremembama. V predlogih se je podrobneje obravnaval viničarski red kot predlog oblastnega odbora, katerega je občni zbor soglasno v načelu sprejel, v podrobnostih je pa še potrebno gotovih sprememb z ozirom, da viničarji. v gotovih razmerah ne zgube nekaterih sedanjih ugodnosti in pravic. Občni zbor je sprejel v v tem oziru resolucejo na oblastni odbor in mu izrekel svoje popolno zaupanje.
Pfivski zbori! že imate pevčevo
—■----- pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—.
Priporočljiva knjiga.
»Pont-des-artska beračica« (Odpoved nesrečne žene). Priredil in založil Franjo Ko-lenc. Tiskala Cirilova tiskarna v Mariboru. Cena 12 Din. — Knjiga bi lahko imela tudi
naslov: »Zgodba dveh src« ali »Zmaga vesti nad srcem«. Ako bi hoteli podati vsebino, bi se morali spustiti v dolgo razpravo. Naj zadošča, ako podčrtamo glavno misel, osrednjo točko, ki daje knjigi pravo vrednost. Dejanje se suče krog Jožefe. Kot mlado dekle je prisiljena iti v temni noči beračit, da bi mogla na smrt bolni materi kupiti zdravila in živež. Ko že obupava nad svojo žalostno usodo, naleti na dobrotnika, ki pomaga njej in bolni materi. Srci obeh vzplamtita v prvi, plemeniti ljubezni, a grenka usoda ju naenkrat loči. Dekletu mati umrje in ker ostane popolnoma zapuščeno, je prisiljeno se možiti. Mož je ne ljubi, radi tega silno trpi, toda vse potrpežljivo prenese. O svojem nekdanjem prijatelju ne sliši ničesar in prepričana je, da je popolnoma pozabil na ubogo beračico, kateri je izkazal toliko dobrot. A temu ni tako. On ne more pozabiti ubogega dekleta, ki ga je vzljubil s pravo nesebično ljubeznijo in ko ga ne najde v Parizu, kjer se je od njega poslovil, se po8a v svet in prepotuje vsa mesta ter poizveduje po njem. Slučaj ga privede na dom Jozefinega moža. Stara znanca se spoznata. V srcih se zbudi ona bol, ki sta jo čutila ob slovesu in jo skrivala ves čas. Stara ljubezen zopet zagori in sicer še mnogo silneje. Za mlado ženo se začne tako strašen boj, da se zvija od bolečin. Na eni strani jo veže zakon z možem, ki je ni nikdar ljubil in jo neprestano muči s svojim surovim vedenjem. Od druge strani pa jo roti nekdanji dobrotnik, katerega ljubi z vsem žarom, da se loči od moža in postane njegova. Uboga žena omaguje pod težo muk, toda dasi jo pozneje celo mož zapodi in se da od nje ločiti, vendar junaško vztraja. »Raj sreče je za mene zaprt. Ko bi bila evangeličanka kakor ti, bi bil zakon mogoč. Toda naju je poročil katoliški duhovnik in to zvezo mora pretrgati smrt, ker je sveta, neločljiva. O Bog, trda je ta zapoved, a kršiti se ne sme. Ne, za mene ni sreče na tem svetu. Trpela bom, kakor sem trpela prej. Božje postave nočem prekršiti.« V tej veliki odpovedi je višek dejanja, a zgodba vsebuje tudi veliko drugih lepih potez, da vsak čitatelj najde nekaj, kar mu seže do srca. — Cena je v primeru z vrednostjo knjige malenkostna. Knjigo priporočamo ne le knjižnicam prosvetnih društev — katera si jo gotovo vsa nabavijo — marveč tudi domačim zasebnim knjižnicam. Naroči si lahko pri Cirilovi tiskarni, Maribor, Koroška cesta 5 (ali v podružnici Aleksandrova cesta 6).
zaroko njenega sina Ivana Friderika z njuno hčerko Zofijo. V pismu je bila tudi izražena želja, da naj starša ne pozabita, vzeti tudi hčerke seboj.
Bilo je nekega dne meseca maja leta 1599, ko je zdrčala iz ne ravno prostornega dvorišča vurberškega gradu kočija, v kateri so sedeli Jurij in Helena Stubenberg ter hči Zofija. Le-ta je bila zavita v lahek plašč, kajti sem od severa je pihala precej hladna sapica, ker je dan poprej močno deževalo. Na glavi je imela širok klobuk okrašen s perjem tujih ptic. Veselo je gledala na Pohorje in doli na ravnino, saj je čutila, da se odloči danes njena usoda. Mladega Herbersteina je poznala že od mladih dni, ugajal ji je posebno, saj je imel razen krasne postave vse lastnosti, ki so morale ugajati ženskam.
Prijazno je sijalo solnce, ko se je pomikal voz ob pobočju strmega hriba proti Sv. Barbari. Kaj krasen je razgled na veličastno Pohorje in dol na ravnino, pred seboj pa vidiš na najvišjem hribčeku cerkev Sv. Barbare, tako bela se sveti od žarkov jutranjega solnca, ki se vpira s svojimi zlatimi žarki v svetle stene božjega hrama.
V hitrem diru so pripeljali bistri vranci voz do grada Hrastovec.
Graščakinja Herberstein je bila že po brzem
selu obveščena o prihodu zaželjenih gostov, poznalo se je to iz mrzličnega pripravljanja v kuhinji, letanja po hodnikih in urejevanja v spre-jemnici in obednici.
Graščakinja Margareta je bila že na vse zgodaj po koncu, se pojavila zdaj tu, zdaj tam ter dajala točna povelja. Kljub vsej odločnosti ji je bila brati na obrazu neka razburjenost, saj tudi ne zastonj, kajti danes se ima urediti razmerje med njenim sinom in Zofijo Stubenberg, da prepreči nepremišljen korak, ki ga namerava storiti njen sin Friderik.
Vratar je v tem trenutku zatrobil, znamenje, da prihajajo gostje. Graščakinja je odprla okno svoje sobe ter spoznala, da se bliža gospoda iz Vurberga. Hitro stopi po stopnicah na dvorišče v trenutku, ko se pripelje kočija skoz široka vrata.
Ravnokar je izstopil Jurij Stubenberg ter pomagal svoji soprogi iz voza, koj za njo je skočila urno in gibčno kakor veverica Zofija Stubenberg na tla.
»Bodite mi srčno pozdravljeni,« spregovori graščakinja Herberstein vsa vzradoščena, »veseli me, da ste izpolnili že davno dano besedo, da nas obiščete.«
(Dalje bo sledilo.)
Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor ■MMMnMimimiHiiiiiiM
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančna posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na vknjižbe in v tekočem računu.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
IHIado lice
lahko očuvate do kasne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. Mladeniško svežino treba čuvati, dokler ne mine. Rabite za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las:
I.	FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO POMADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela koto gibko in nežno, brile sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vm bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, mdečilo nosa, mozolji, zajedav-ci in drugi vsakovrstni nedost&tki kože.
II.	FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LASI, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast.
Za poskus 2 lončiča ene ah po 1 lončič od ▼sake Elsapomade z o-motom in poštnino ▼red za 38 Din.
III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo le parfimirano toaletno milo, temveč vsebuje r sebi tudi medicinsko preisknšane, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mlade-niško sveže.
IV. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE so: Elsa lilijino mlečno milo
Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerin milo Elsa boraks milo Elsa katranovo (šam-
pon) milo Elsa milo za brijanje.
Poiskusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugega mila t
Za poskus 5 komadov Ei s a-mila z omotom in poštnino vred 52 Din.
V Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar vnaprej ker plačate po povzetju radi poštnih stroškov 10.— Din več.
Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg Ml, Hrvatska.
Ci-
Boks I

Moški čevlji	Din 172.—
Moški polčevlji	Din 159.—
Ženski čevlji	Din 172.—
Ženski polčevlji	Din 159.—
Otročji 31 — 35	Din 110.—
Otročji 26 — 30	Din 73.—
Otročji 22 — 25	Din 56,—
Damski ševro	Din 170.— Damski v barvah Din 198.—
Damski lak	Din 199.—
Moški iz kravine	Din 154.—
Moški iz teletine	Din 163.—
Naročit« takoj, dokler so ta aizke ca-■a in pilita tadi po caaik i Tat 1000 •likaaii aa veletrgovino
R. STERMECKI, Celje št. 24.
Naročila če* Din 500 poit. proste. Kar aa a|a)a aa zamenja ali vraa deaer.
■i ■■ m ■» «i a.
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Arbelter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 566
'llllllllilllllllllli
Kdo sprejme mlado slepo dekle za čas počitnic. Opravljala bi lažja gospodinjska dela, oziroma pazila na otroke. Ponudbe na upravo Slov. gospodarja pod »Slepa«. >557
MOSTIN!
Najboljša esenca za izdelavo dobre, zdrave in ne drage domače pijače. Dobi se samo pri prodajalcih Drogenja Wolfram, Maribor in droge-rija A. Kane, Ljubljana. 689
Vinski kamen kupuje po najvišjih cenah Ed. Sup-panz, Pristava, Slovenija.
749
Jetika se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnik-a, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt. 738
Višnje
in temnorudeča črešnje prodaste najbolje pri Po-dravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.	759
Bolani na pljučah!
Tisoče že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
Novi umetnosti prehranjevanja,
katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu zdravljenja, in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo.
Resni možje
zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik samo lOOOO knjig zastonj
razpošilja, pišite takoj, da boste tudi Vi med tistimi srečnimi prejemniki.
GEORG FULGNER, Eerlin - Neukfiln,
Ringbahnstrasse 24, Abt.: 624. 767
I
To je ona prava
švicarska žepna nra
katera, se radi tega najbolj kupuje, hvali in pri-poročuje, ker ona brez vsakega popravila najdalje vzdrži. Čas na minuto točno kaše in se priiteva k najboljim ivicankim aram,
čeravno tako malo atane St ioo. Žepna ura An- aQTVin /1Q' Din kerjev stroj R-.Roskopt SalliU 6op Št. in. Anker stroj Re- Gtirnrv Dim montoir-Roskopf3 1.gar. odlllU Uf7 aop Št. 105 Pravašvic.bu- aarnri C J. Din dilka zan. Ank.atr. 3 l.gar. »BUIU Ut aop
Po povzetju, ali vnaprej poslani avoti. Noben riziko! Kar ne dopade, ae zamenja ali denar vrne I
Svetovno slavne IKO-n-e, zlate, srebrna in niklaate v najlepših oblikah, nre-zapeatnlce, verižice, prstane, bogato izbiro praktičnih darov ln vparah-nih predmetov najdete v velikem Ilustriranem krasnem ceniku, katerega Vam na zahtevo brezplačno pošlje
Svetovna hiša ur H SUTTNER, Ljubljana It. 99*
•3 •3 •3 •3 •3 •3 •3 •3
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celja
reglstrovanl zadrugi s neomejeno zaveza
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presega vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
& » & & &

Vaš denar
ima pri meni večjo vrednost!
Vi knpite pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom in pretehtajte sami resničnost gornje trditve!
KOLARIČ FRANC, trgovina, APAČE
668
H	Volneno, belo in pisano platno,	=
1	hlače vino, kambrike, delene,	g
i	srajce, nogavice, kravate, dežnike	1
1	itd. kupite najceneje pri tvrdki	1
|	Alojz Drofenik, Celje	|
|	samo Glavni trg št. g samo	|
g	Vsakovrstni ostanki za polovično	jj
I	ceno.	557	p
',<IIIIII1lllllllllllllllllllllllllllll!!l!!!ll!l!l!ll!!ll!lll!!!ll!lllllllllllllllllllllllllllllllll,r
BLAGO
Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d.
CIRILOVA KNJIŽNICA
OBSEGA SLEDEČE ZVEZKE:
se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Borovnice
plačuje najbolje Podrav-ska industrija sadnib izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9._758
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.) Dr. Leopold L6nard: Jugoslovanski Piemont.
Din 7.—.
Dr. Leopold Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda. Din 10.—. Moj stric in moj župnik. Din 4.—.
G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.—.
G.	J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del Din 10.—.
H.	G. Wells. Zgodba o nevidnem človeku. Din 7.—.
B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 16.—, vezan Din 30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.—, III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—. A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—. Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16. E. R. Borroughs: Džungla, I. del Din 18.—, II. del Din 14.—.
Elza Lešnik: Šumi, šumi Drava . . . Din 5.—. Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Razprodano.) Erckmann-Chatrian: Zgodbe napoleonskega vo-
jalia. Din 12.—. Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov. Din 28.—.
Anton Kosi: Iz otroških ust. Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—. Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vezan Din 35.—.
Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 20.—. H. R. Savage: Snubitev kneza Šamila. (Še ni
izšla.)
Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjači izpod Tatre in druge povesti. Broš. Din 16.—, vezan Din 28.—.

Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
TrebuS^e in kilne pasove
" vseh vrst, gumijeve nogavice za krčne žile, ravnodržalce, irigatorje in vse gumi-izdelke priporoča po najnižjih cenah tvrdka A. BESEDNIK, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20
Pošilja se tudi po povzetju!	683|
SpodnjeStajBFshi ljudski posojilnici v Maribora
Stolna ulica G r.z.zn.z. stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po (j°/ O
na trimesečne odpovedi po 8°/o
I
I'
©i
Ü
'S
'i

Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
CE
MESTNA
JJUU
V Cel IU, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
Za branil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem In vso davčno močjo.
Hrinilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno.
MI
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar ▼ Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goleč, novinar, Maribor.
02484848905348482353482323235353534848482353535348532323234853535323232323535353534853485348484823234848482353534823535353482323234823000102
00535353532323485323532323535348234848232353485323235353482348232353535348482323235353535348534848232323235353534823535348232323235348482300