LETO VIII. |j 9 I november n 1982 u glasilo szdl občine r logatec Logaške VICE j f^jCt, Ju- KOM. ^^.ito^>W^ ±^ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE SO LOGATEC DPO LOGATEC UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC NOVICE Družbeno varčevanje Ostareli so potrebni pomoči Družbeno varčevanje pojmujemo široko - kot smotrno obnašanje in ravnanje na vseh področjih: od prizadevanj za bolj učinkovito gospodarjenje, boljše izkoriščanje proizvajalnih sredstev, zmanjševanje stroškov poslovanja, rast delovne storilnosti, zmanjševanje vseh oblik porabe in varčevanje z osebnimi in družbenimi sredstvi. Pri razvijanju, usmerjanju in usklajevanju družbene akcije varčevanja je naloga organizacij SZDL predvsem, da s svojo mobilizacijsko in vzgojno vlogo ustvarja široko vse-Ijudsko gibanje, krepi zavest in odgovornost vseh ljudi za varčevanje na vseh področjih, da ustvarja varčevalno kulturo. SZDL in vsi frontni deli se bodo zavzemali za dosledno spoštovanje zakona o delovnih razmerjih, za večjo delovno disciplino in odgovornost, za smotrnejšo organizacijo dela in porabo družbenih sredstev. Zavzemali se bodo za odpravljanje vseh vrst kriminala, zlorab in nezakonitosti, proti vsem oblikam osebnega okoriščanja na račun družbenih sredstev, prekupčevanja idr. Aktivirali bodo organe delavske kontrole, komisije za družbeni nadzor in pravosodne organe Aktivnosti na področju družbenega varčevanja se morajo odvijati v dveh smereh: 1. Krepitev kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja oz. doseganje višje produktivnosti dela in večjega dohodka z razpoložljivimi družbenoekonomskimi zmogljivostmi, boljšo organizacijo dela, razporejanjem delovnega časa, racionalno zaposlitev, spodbujanjem ustvarjalnosti, zmanjševanjem vseh oblik stroškov. 2. Vsestransko in dobro organizirano varčevanje, smotrno koriščenje družbenih sredstev in osebne porabe v vseh družbenih okoljih, zagotavljanje socialne varnosti zlasti otrok in starejših občanov z raznimi oblikami prostovoljnega dela Za delovanje SZDL je zato pomembno, da v vseh okoljih pregledamo dosedanje aktivnosti, se dogovorimo za izpopolnitev in razširitev teh programov ter določimo konkretne nosilce za posamezne naloge in koordinirano vodenje akcije družbenega varčevanja. Pomembno pri tem je, da se s programi in aktivnostmi varčevanja seznanijo vsi delovni ljudje in občani v OZD in KS in da vsak vidi v teh aktivnostih možnost da tudi sam prispeva k njihovemu uresničevanju. Načini družbenega varčevanja 1. Boljše, odgovornejše delo, zmanjševanje proizvodnih stroškov, doseganje večjega dohodka. 2. Smotrnejša poraba vseh oblik energije. 3. Zbiranje vseh vrst koristnih odpadkov. 4 Aktivnosti za večjo proizvodnjo hrane, za njeno smotrno in varčno zbiranje, skladiščenje, predelavo, prodajo in porabo. 5. Varčevanje z družbenimi sredstvi. 6. Prostovoljno delo občanov. 7. Na vseh področjih družbenih dejavnosti je potrebno sprejeti konkretne programe varčevanja in smotrne porabe družbenih sredstev. 8. Vzgojnoizobraževalna in informativna dejavnost. 9. Organizacije SZDL in KS morajo celovito pristopiti k oblikovanju programov in spodbujanju široke družbene aktivnosti za varčevanje na vseh področjih in se za to ustrezno organizirati. 5 tako ali drugačno obliko organiziranosti (KO, svet,...) moramo delovnim ljudem in občanom omogočiti, da lahko izražajo svoje pobude, predloge, in opozorila ter tako prispevajo k razrešitvi perečih vprašanj v svojem okolju. Jakob Kokalj Nov delovni čas Prehajamo na nov, zimski delovni čas od 8. - 16 ure, oziroma 8. - 18. ure. Kaj nam bo prinesel pozitivnega? Pravijo, da energetski prihranek. Nekaj pa bo prav gotovo spremenil, in sicer tako življenje v družini, kot tudi aktivistično, prostovoljno družbenopolitično delo, zlasti tisto na terenu. Teoretično res prenehamo delati ob 16. uri, vendar se bodo družinski člani zbrali šele ob 18. uri, če upoštevamo še prevoze z dela, nujno potrebne nakupe in podobno. Kaj še ostane od dneva? Kje je prosti čas za delo z otroki, za sprostitev, delo v krajevni skupnosti in podobno? Kajti prav gotovo bo velika večina delovnih ljudi ob 18. oziroma 20 uri (enkrat tedesnko) že dokaj utrujena in naveličana. Brali smo, da so v Kikindi prvi v Jugoslaviji sprejeli izziv skrajšanega delovnika in sicer 6,5 ure. Proizvodnja se je povišala za 11 %, upadlo je število nesreč pri delu, opazno pa so se zmanjšali tudi bolniški izostanki Ali ne bi kazalo sprejeti takega izziva tudi sicer? V sedanjem trenutku, v času energetskega varčevanja, bi bil to delovni čas od 8. - 15. ure. Mogoče bi se našla tudi boljša rešitev kot na hitro sprejeti odlok? Prinesla bi številna olajšanja družinam, vrtcem, šolam in gospodarstvu, kajti zagotovo bi v tem času dosegli vsaj enako, če ne celo večjo produktivnost. Misliti moramo tudi na to, da je samo zadovoljen delavec tudi bolj produktiven delavec in družbeno bolj aktiven občan. Vprašujemo se, kaj je bolje. A. J. V današnjem času, ob hitrem tempu življenja in v času svetovne gospodarske krize, se le malokdo spomni na tiste ljudi, ki si zaradi os-tarelosti in samote komaj preskrbijo najosnovnejše za življenje. Mladi v Rovtah smo se odločili za humano dejavnost - pomoč starejšim Na zadnjem sestanku smo se do- govorili, da bomo ženski, ki j* in sama, pripravili drva in nek«) dru 0 gih stvari tako, da bo lahko preživljala ob topli peči. Tudi za nr no kravico bomo poskrbeli, da imela dovolj stelje. . Vsi mladinci smo ponudili s moči, traktorje in motorne ža8e,, OOZSMSP^ Uspešno urjenje enot TO naše občine v letošnjem letu Kljub zmanjšanim finančnim sredstvom smo uspeli z boljšo organizacijo in večjo zavzetostjo vseh pripadnikov TO izvesti v krajšem času popolno in uspešno vzgojo vseh enot TO v NZ. Ko smo načrtovali vzgojne aktivnosti, smo se v OŠTO vključili v stabilizacijska prizadevanja naše družbe, saj smo celotno dejavnost TO načrtovali temeljito in varčno. Programe urjenja enot smo skrajšali tudi za več dni in jih temu primerno prilagodili. Seveda so bile zaradi tega vojaške vaje napornejše, program je bil zgoščen in se je izvajal cele dneve, večkrat pa tudi ponoči, počitka je bilo malo. Predvsem zaradi zavestne discipline, zavzetosti in požrtvovalnosti vseh sodelujočih so bile vaje v celoti in zelo uspešno izvedene. Večina letošnjih vzgojnih aktivnosti se je izvajala v dela prostih dneh. Tako so bili izostanki v P 8. vodnji minimalni. Vse delovne0 nizacije smo predčasno obveSn0( času vojaških vaj in o številu VP licanih vojaških obveznikov iz P meznih OZD. „(I V prejšnjih letih se je urjenj«,, izvajalo v učnih centrih - to je D ^ sarniški tip urjenja. Letos Pa A celotno vzgojo izvedli na °ze (j. naše občine. S tem smo velik0^ dobili. Odpadel je prevoz voj* obveznikov v učni center » () Tako so se zmanjšali tudi stro prehrano in nočitve. Kar pa le.j6p jvažnejše: spoznali smo p'e° 'tj del ozemlja logaške občine, W ^ enote v primeru potrebe tud' vale. sfllo V OŠTO ugotavljamo, da ino' tako z letošnjim urjenjem en j Logatec napravili velik korak n J TO LOG*' Namesto pušk - polharske past' Konec septembra smo se zbrali na Pustem polju z namenom, da preživirnoeno »polharsko« noč skupaj, v sproščenem, tovariškem vzdušju, ob tabornem ognju in zvokih narodnih pesmi Počasi smo »kapljali« skupaj na dogovorjeno mesto. Orientirali smo se po visoko dvigajočem se dimu nad krošnjami smrek in bukev. Ker »oborožitve« za polhanje TO nima, je moral vsak prinesti s seboj tudi polharske pasti. Nekateri so si jih oskrbeli tudi po več deset, drugi pa so prišli kar »neoboroženi«. No, kljub temu smo šli vsi nastavljat nič hudega slutečim polhom, ki so menda dobro ocenili nevarnost in se temu primerno tudi vedli. Najprej smo nastavili pasti. Nato smo se ob ognju pogovarjali in ugibali, kolikšen bo naš ulov. Številke so se »ustavljale« pri 20-30 polhih. Sicer pa - bomo videli! Družabni večer se je začel in po nekaj izpitih kozarcih žlahtne kapljice smo postali hrabrejši. Zadonela jepftem. Poskušali smo se »ubrati« v lepi melodiji narodne pesmi, pa nam rri 8n dovolj »liko % ~ ve' za9nanos,i Pa je bilo pri pripravi dela, saj je bilo treba obdelati \ 'C° P°nudb, od katerih je bilo moč potem vendarle zagotoviti dovolj , a° konca tega in še za dobršen del naslednjega leta. !ie vse to? ska vežica v krajevni skupnosti Naklo J'iski servis v Rovtah av'acija v Lomu I in II ni hlev na Logaškem polju rašnica na KLI-ju j. a dela na Valkartonu J**evalna dela za GG na Ravniku "a dela v avtomobilskem servisu "0va niski blok H za Narodnim domom ?vanjsk a zadruga na Brdu pri Ljubljani 8.000 000 din 8.500.000 din 27000000 din 1.800.000 din 1.400.000 din 700.000 din 1.300 000 din 300 000 din 40 000 000 din 27.000 000 din 500 000 din 6.000.000 din 2.500000 din 125 000 000 din Wevalna dela na pokopališču v Rovtah ^ gozdnih poti °d Grintavcem In za Narodnim domom Skupaj vsega: lytu<" m'nio tovarne stolov in strojev ... m**'1*3 9radbenega izvajanja je bila naložba KLI najbolj zanimiva, lj, Pa kot celota. Vendar se je »moral« Gradnik odpovedati sog-\. Js*vu v novi tovarni stolov in strojev, dasi je bil v natečaju iz-l *ot soizvajalec z SCT (Slovenija ceste - Tehnika iz Ljubljane), L mer naJ bi si »izbranca« v medsebojno pogodbo razdelila delo: y£ SCT - 30 % Gradnik. 0»9r Se pri d°9°varJanJu soizvajalca nista mogla pogovoriti o lai ~ n'u kalkulacij in enakopravnem vrednotenju del, ki bi jih iz-K oz. Gradnik. JPrimer, )0. ' naJ bi Jin Po »razdelilniku« prevzel Gradnik (zidarska in ženska dela ter ometi), so bila tako nizko ovrednotena, da bi vrlin. Lepo je, da živijo starši in otroci v medsebojni slogi. Žal tega v sodobnih družinah ne najdeš vedno. Lojze in Pavla sta podarila življenje šestim otrokom, a so tudi otroci rešili očetu življenje. Med vojno, ko so nam krojili usodo Italijani, so prišli tudi v njihovo hišo, da odpeljejo očeta in ga umorijo. Pri njih so potrkali v poznih večernih urah. Žena Pavla je prosila vojake, naj očeta vendar pustijo, ker ima Številno družino in še zelo majhne otroke. Čeprav v vojni ni bila navada, da bi kje nebogljeni otroci omehčali srca krutih morilcev, so se ti majhni otroci vojakom lezasm'lili. Tako so očeta pustili pri življenju. Jubilantoma so predstavniki KS Rovte čestitali in jima zaželeli še na mnoga leta. Šinkovec Slavko Praksa potrjuje naša prepričanja Pri izvedbi načrtovanih učnovz-gojnih aktivnosti smo pripadnike TO ob prihodu na področje posameznih krajevnih skupnosti seznanili z osnovnimi podatki Teritorialni, gospodarski, varnostno-politični in drugi podatki o določenem kraju, zaselku ali krajevni skupnosti pomagajo pri realnejšem načrtovanju posameznih akcij in vaj, kar vse usmerja starešine in enote k vodenju in nujnem razmišljanju v morebitnih vojnih razmerah V stikih in srečanjih s prebivalci določenih krajev so se izkazali pripadniki enot TO, prav tako so jih povsod lepo sprejeli tudi domačini Povezava enot s prebivalstvom je v konceptu množičnega oboroženega odpora življenjskega pomena, zato jo razvijamo tudi v mru Ne zgolj s povezavo z organi zadolženimi za ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih, pač pa moramo čimveč sodelovati tudi s prebivalci. Tako so nam mladinci in tudi drugi večkrat pripravili zanimiv kultur-nozabavni program: k sodelovanju smo vedno povabili domačine, ki so nam pripovedovali o dogajanjih / kraju in okolici med NOB. Ob tovariških srečanjih in mitingih se je neredko zbralo vse prebivalstvo iz bližnje okolice Tako so tudi ljudje v bolj oddaljenih krajih imeli priložnost videti in spoznati »svojo« vojsko, kar prispeva k utrjevanju zavesti, da bi ta vojska v vojni branila tudi njih in jim pomagala. TO Logatec bilo z njimi komajda moč ali pa tudi ne kriti temeljne materialne stroške. SCT kot glavni izvajalec je investitorju še na tako nizko ponudbo ponudil dodatni popust za vsa dela, razen za zemeljska in ureditvena dela, ki bi jih SCT izvajal z lastno mehanizacijo, in za dobavo lastne hale, ki jo je pa SCT sebi dovolj dobro in ugodno ovrednotil, celo dražje kot so bile ponudbe Gradisa ali Primorja. Tako bi v tej neenakovredni in neenakopravni druščini Gradnik zdrsnil v pravo pravcato izgubo. Kajpak, domači graditelj je iz gospodarskih razlogov odstopil. Seveda, čeprav nerad. ... nedvoumno zaupanje logaškim graditeljem V prejšnji številki Logaških novic smo poročali o »poskusnem« delu Gradnika na Brdu pri Ljubljani. Stanovanjska zadruga »Napredek«, ki je investitor osemnajstih stanovanjskih hiš, je s potekom in kvaliteto del pri temeljenju kljub vremenskim in lokacijskim težavam tako zadovoljna, da je z logaškimi graditelji sklenila pogodbo še za drugo fazo (do strehe), vredno 11.000.000 dinarjev in tudi za melioracijsko in komunalno ureditev, vredno 4.000.000 dinarjev. In ne samo to. Sosednja stanovanjska zadruga »Dobrova«, ki je že pred tem sklenila pogodbo za temeljenje 20 stanovanjskih hiš z renomiranim Vegradom iz Titovega Velenja, je iz povedanih razlogov sklenila oddati Gradniku dela za 13 stanovanjskih hiš. Spomladi pa naj bi logaški graditelji nadaljevali drugo fazo (do strehe) na celotnem kompleksu. Stanovanjska zadruga »Dobrova« ponuja Gradniku še gradnjo druge faze kompleksa, ki ga do prve faze gradi Vegrad, pa še dodatnih 9 stanovanjskih hiš. V celoti bo to kakih 45 stanovanjskih hiš. In na koncu dvoje resnic: 1. Usmeritev v stanovanjsko gradnjo je pravšnja, saj ima tu naložbeni denar še nekaj sproščenih možnosti, 2 večja dohodkovna realizacija Gradnikovih delavcev zunaj občine pomeni vnašanje dobršnega dela dohodka k bilanci občinskega narodnega dohodka. Tudi prav. maš Logaške NOVICE Pregled pomembnejših sklepov 5. seje občinske skupščine 5 seja občinske skupščine je bila sklicana dne 11. 11. 1982 - Delegati so na samostojni seji družbenopolitičnega zbora in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti najprej bili informirani o rezultatih gospodarjenja organizacij združenega dela iz področja gospodarstva v devetih mesecih letošnjega leta. - V nadaljevanju so delegati bili seznanjeni z vsebino in cilji družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Po obravnavi je bil sprejet SKLEP: Sprejme se Viavedeni družbeni dogovor, za podpisnika pa se imenuje predsednika občinske skupščine Rudija Lipovca. - Delegati v zborih občinske skupščine so obravnavali še osnutek sprememb in dopolnitev Poslovnika Skupščine občine Logatec, ki jih je pripravila Statutarno-pravna komisija in ga sprejeli. - Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je poslal v obravnavo predlog SKLEPA, na osnovi katerega naj bi delno nadomestili škodo, ki je nastala v občini Idrija dne 12. in 13. junija 1982 zaradi neurja in poplav in v občinah Brežice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah dne 29. junija 1982 zaradi neurja in toče. Celotna škoda v teh občinah znaša 764.554.000,00 din. Delegati so sprejeli SKLEP, da se delno nadomesti škodo v višini: Občini Idrija 27 117 090.00 din Občini Brežice 24 955 360,00 din Občini Šentjur pri Celju 11 228 480,00 din Občini Šmarje pri Jelšah 20 176 410,00 din V zvezi s sklepom, ki ga je sprejela občinska skupščina dne 15. 7. 1982, da ne sprejme samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela maloprodajne cene bencina in plinskega olja je bil sestanek Republiške skupnosti za ceste in predstavnikov naše občine, na katerem je bilo predlagano, da se vračilo navedenih sredstev odloži za eno leto Sprejet je bil SKLEP: Za del sredstev od maloprodaje bencina, ki so bila združena pri Republiški skupnosti za ceste v letu 1981, 1982 v višini 1.216.000,00 din se vračilo odloži za dobo enega leta, s tem, da po tem roku Republiška skupnost za ceste ta sredstva vrne skupaj z valoriziranim zneskom na podlagi uradno objavljene stopnje rasti inflacije. - Na dnevnem redu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bila tudi obravnava osnutka odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov Črni potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile in osnutka pravilnika o ureditvi in sanitarnem varovanju vodnih vi- rov Črni potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile. S tema aktoma so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi v naši občini, ki naj zagotovijo zavarovanje vodnih virov pred onesnaženjem in kakovostno pitno vodo. Sprejet je bil SKLEP: 1. Sprejme se osnutek odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov Črni potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile in osnutek pravilnika o ureditvi in sanitarnem varovanju navedenih virov Črni potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile ter se ju daje v javno razpravo za 30 dni. 2. Kmetijska zadruga Logatec, Kmetijsko gozdarska zadruga »SORA« Žiri, Krajevna skupnost Rovte, Krajevna skupnost Tabor, TOZD Gozdarstvo in TOK Gozdarstvo Logatec naj se aktivno vključijo v javno razpravo o osnutkih navedenih aktov glede režima varovanja vodnih virov - Delegatom je bila dana širša informacija o stanju na področju preskrbe in ukrepih v občini v zvezi s preskrbo z mesom, praški, oljem, sladkorjem, moko, naftnimi derivati, premogom in plinom. - Okadrovskih zadevah v naši občini in širše so delegati sprejeli SKLEPE: 1 1. V Koordinacijski odbor za SLO in DS pri Predsedstvu OK SZDL Logatec se imenuje Franc Korenč (upravni organ za notranje zadeve) Razreši se Maks Adamič, dosedanji delegat upravnega organa za notranje zadeve. 2 V Koordinacijski odbor za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije se imenuje Rudi Lipovec, predsednik skupščine občine Logatec. Razreši se ing. Franc Godina, dosedanji delegat skupščine občine Logatec. II 1. V svet osnovne šole »8 talcev« se imenuje Petkovšek Marija, delegatka upravnih organov SO Logatec. 2. Razreši se Čanžek Ivan, dosedanji delegat, član delegacije KS Naklo za zbor krajevnih skupnosti, iz Logatca, Tovarniška cesta 32. III 1 V svet osnovne šole »Edvarda Kardelja« Logatec se imenuje Prezelj Stanka, delegatka Mercator Logatec iz Logatca, Tržaška c. 132. 2 Razreši se dosedanji delegat Marinko Janez, delegat upravnih organov SO Logatec. IV. Potrdijo se možni kandidati za sodnike porotnike Temeljnega sodišča Ljubljana - Enota na Vrhniki: KK SZDL NAKLO Logatec Franc Mihevc Janez Podjed Ruda Čamernik Nedeljko Mrvoš Vika Mesec Kristina Lazarevič Otmar Oblak Zofija Rupnik Anamarija Maček Alenka Jerina Aleš Meze Brane Korenč Drago Korenč Ivanka Urbas Andrej Tollazzi Božo Tršar Franc Korenč Janez Gostiša KK SZDL TABOR Logatec Janez Petek Jožef Rupnik Anton Arh Vilma Rupnik Ferdinand Malnar Dominik Murn Stane Parapot Marko Vrabl Marija Urbančič Tone Arh KK SZDL VRH NAD ROVTAMI Anton Bradeško Matevž Guzelj KK SZDL TRATE Jože Cigale Zofija Nagode KK SZDL LAZE Anton Kolar Andrej Mrhar KK SZDL HOTEDRŠICA Matija Logar Ivan Petrovčič KK SZDL ROVTE Pavel Loštrek Ljudmila Kune Boris Treven Janko Petkovšek -t V. Nani Plesničar, roj. 1936.1«' občine Ljubljana Moste-Polie- ( kotnikova 9, se delegira v * združenega dela Skupščine SR venije za seje, ki bodo sklicane' rednih razmerah. , y VI. Vinka Urbasa se razpofe° Geodetski upravi SO Logatec k ^ ravljanju del in nalog geome'ra 15. 11. 1982. ore. Če delavec ne sprejme raZPefje ditve, mu preneha delovno raztf ^ SEKRETARIAT SO I* Vsem Logačanom, ki Jim Je po svojem srcu pripadal pokojni ing. Mitja Primic, želimo posredovati njegovo željo, da Je pokopan v Logatcu, skromno, v družinskem krogu, brez posebnih žalnih slovesnosti. Ob tej priliki namenja njegova družina 25.000 din KS Naklo za dokončanje mrliške vežice. Kdor mu je sicer nameraval darovati cvetje na grob, naj po svoji presoji prispeva za skupne potrebe krajanov. Hvala za razumevanje. Družina ing-Mitje Prlmica Informacija o rezultatih gospodarjenja v obdobju I. - $ 1982 v občini Logatec Ker že razpolagamo z devetmesečnimi rezultati gospodarjenja v naši občini menimo, da je prav, da vas seznanimo z njimi. Celotna analiza bo predložena delegatom v obravnavo na naslednji skupščini. Celotni prihodek je v letošnjih devetih mesecih za 21,6 % višji kot v enakem obdobju lanskega leta. Največji porast je doseglo GG - TOZD Gozdarstvo (IND 142.5), DO KLI (IND 137,5) in Konfekcija (IND 141,1). Pod poprečjem pa je rasel celotni prihodek v Valkartonu (IND 105,6), v Gradniku (IND 110,6) in v Mercatorju - Kmetijska zadruga Logatec (IND 117,2). Porabljena sredstva so naraščala še za 9,5 indeksnih točk hitreje kot celotni prihodek in so se v poprečju povečala za 31,1 %. Po posameznih delovnih organizacijah pa je indeks precej različen, saj so se npr. Gradniku povečala porabljena sredstva le za 8,9 %, DO KLI za 47,3 %, TOZD-u Gozdarstvo pa kar za 93,5 % v primerjavi z lanskim obdobjem. Posledica hitrejšega nara* ^ porabljenih sredstev (ta so v (j. 1982 narasla tudi na račun 0ra po resoluciji za leto 1982 v N)alu zaostajati za rastjo primernega dohodka za 25 %. Doseženi čisti dohodek za letoš-% devet mesecev znaša 560 984 lls<>C din in je za 2,9 % oz. 16.947 ti-S°C din manjši kot v lanskem obdo-^ Manjši čisti dohodek kot lani je "osegel Valkarton (IND 46.0) in KLI [ TOZD Stavbno pohištvo (IND fc,4). >>*1 čistega dohodka za ošabne "°hodke se je povečal za 25 % in '"aša 324 105 tisoč din Ugotavljajo, da so se DO v večini primerov **ale dogovora o razporejanju do-5°dka. Ker še čakamo na izračun 4uK, ki ugotavlja dovoljen porast Sredstev za OD tudi na podlagi poganja in deleža izvoza na konver-'to'no tržišče, bomo kršitelje dogo-*0ra obravnavali skupaj z analizo poslovanja za devet mesecev na naslednji skupščini. Posledica nizke rasti primerljivega dohodka in sorazmerno visoke rasti dela čistega dohodka za osebne dohodke je 31.1 % manj razporejenega dela čistega dohodka za Širjenje in izboljšanje materialne osnove dela. Manj kot v lanskem obdobju so razporedili Valkarton (IND 13,6), Gradnik (IND 74.8), Kmetijska zadruga (IND 74,5) in Petrol -TOZD Motel Lom (IND 76,1). Mesečni poprečni čisti OD na zaposlenega se je v gospodarstvu povečal za 26 %. in znaša 13 684 din. Najvišje poprečne mesečne OD imajo v TOZD Gozdarstvo v znesku 15 226 din, v Temeljnem obratu Kooperacije 15099 din in v KLI-ju v DSSS 14 849 din Najnižji poprečni mesečni osebni dohodek pa imajo v Konfekciji in znaša 10 218 din Število zaposlenih na podlagi delovnih ur se je povečalo za 1.2 % ali 25 zaposlenih, število zaposlenih na podlagi stanja konec meseca pa je večje za 0.3 % ali 6 zaposlenih. IZVRŠNI SVET Celodnevna šola je zaživela po dveh mesecih dela celodnev-6 Sole že lahko povemo, kako je ta . živela in kakšne težave premagu-l6,t1o na obeh šolah. gotovostjo lahko trdimo, da so e šole veseli učenci, saj organi-' 'ja dela in življenja znotraj šole '"aša mnogo pozitivnih sprememb. Spremenili so se odnosi med uči-in učenci. Postali so neposredni, in bolj prijateljski. Zaradi stalna stika z učenci, ne le pri pouku, več tudi v času samostojnega nJa, v prostem času učencev, pri Ni "vi. nem kosilu, pri številnih drugih °žnostih, ki jih omogoča pestro fienje v celodnevni šoli, je nastalo učitelji in učenci bolj sprošče- ;i'ln 'Odi ''Ud vzdušje. Razvijajo se tovariški osi Ti odnosi so se spremenili v času samostojnega učenja pri er>ju pomoči učencem pri uče-ln pri premagovanju različnih te- .1V' ki jih v okviru pouka običajno ni *0o6e reševati. E '"di med učenci so razviti sprosti odnosi, ki se kažejo v solidar-j sti, medsebojni povezanosti, do-J'ianju občutka pripadnosti kolek-^.u- Zaradi različnih skupnih nalog, tfc, l'h morajo opraviti skupno (pri *cenju, v prostem času, pri rekrea-'!'>■ se navajajo na skupno življenje "telo, ki pozitivno vpliva na vsake-Posameznega učenca. Celodnevna šola omogoča tudi (°cialno šibkejšim učencem uspe-,6t1 razvoj in se s tem zmanjšujejo 8°cialne razlike. To se dogaja z iz-nacevanjem delovnih indrugih živ- ljenjskih pogojev učencev, ki doma nimajo ustrezne spodbude niti pomoči niti materialnih možnosti za osebni razvoj. V COŠ imajo sedaj tudi ti učenci redno in zdravo prehrano, vključujejo se lahko v različne interesne dejavnosti in tu razvijajo svoje interese. Razvijajo učne navade, ker imajo za učenje ustrezne delovne pogoje in zato pričakujemo prav pri teh učencih tudi boljše učne uspehe. Celodnevna šola pomeni veliko razbremenitev za današnjo družino, saj ji pomaga pri razreševanju številnih skrbi in nalog pri varstvu in vzgoji šoloobveznih otrok: organizira redno in zdravo prehrano, skrbi za varstvo otrok v času odsotnosti staršev, skrbi za organizirano preživljanje prostega časa, prevzema skrb za domače učenje in pisanje nalog COŠ je odpravila prenašanje težkih šolskih torbic. Učenci praviloma izpolnjujejo vse učne obveznosti v šoli. zato jim ni treba nositi učnih knjig domov. Tako učenci COŠ ne krivijo svojih hrbtenic pod težkim bremenom šolskih knjig in zaradi izpolnjevanja pretežno vseh učnih obveznosti v šoli ne nosijo domov nalog in drugih zadolžitev Ob našem delu se pojavljajo tudi težave. Na osnovni šoli Edvarda Kardelja so to prevozi. Učencem vozačem namreč ne moremo oskrbeti posebnega prevoza ob koncu šolskega dela. saj se vračajo v štirih smereh. Tako se učenci ob koncu pouka vračajo z delavskimi avtobusi in nastaja gneča zlasti na progi Lo-gatec-Veharše Ta problem bomo morali reševati skupno z delovnimi organizacijami, ki prevažajo delavce na tej progi. Skoraj nerešljiv problem ob pripravah na COŠ sta bili kuhinji na obeh šolah, a smo ga rešili tako, da je VVZ organiziral svojo kuhinjo in razbremenil kuhinjo v šoli »8 talcev«; v šoli Edvarda Kardelja pa smo s preureditvijo prostorov dobili kuhinjo, ki ustreza vsem predpisom Starši so bili zaskrbljeni zaradi stroškov COŠ. vendar smo s subvencioniranjem kosil in malic dosegli sprejemljivo ceno, saj meseč- no stane malica in kosilo za učenca 764,00 din. Tudi bojazen, da bo otrok ves dan zdoma, je bila odveč, saj smo uredili urnik tako, da učenci končajo pouk ob 14 15 uri, oziroma 14.30 uri. Tako ima otrok še dovolj časa da se popoldne vključi v življenje in delo svoje družine. Tako je gledanje in ocena delavcev, ki delamo v celodnevni šoli. Želimo, da svoje mnenje povedo tudi starši, saj delo šole gotovo odmeva tudi v okolju, kjer žive naši otroci. Majda Osterc ravnateljica OŠ Edvarda Kardelja Logatec Nekdanji taborniki - vabljeni! AH sta ia kdaj pomislili, da bi svoja izkušnje ob dalu a taborniki prenesli na mlajši rod in ob tam podožlvljali lapa trenutke taborniškega življenja0 Učenci osnovne šole Edvarda Kardelja Logatec snujejo taborniško organizacijo In vabijo vsa, ki bi bili pripravljeni delati v njej, da jim priskočijo na pomoč. Taborniška organizacija bo delovala v okviru pouka od 13. do 40.30 ura. Vabimo vse, ki sta pripravljeni sodelovati, da sa prijavite pismeno aH po telefonu na Solo, kjer boste dobili nadaljnja pojasnila OŠ Edvarda Kardelja Logatec Planinska šola vabi Upravni odbor PD je imel oktobra svoj redni sestanek. Na sestanku sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Člani upravnega odbora bodo uredili notranjsko planinsko pot. 2. Decembra se bo začela planinska šola za pionirje in mladince od 13 do 17 let. Zato PD Logatec vabi vse, ki se želite izobraževati, da se prijavite v upravi društva (stari vrtec) vsak torek od 17-18. ure. Planinska šola bo v popoldanskem času. Slušatelji bodo poslušali teme: - Gorska reševalna služba v planinah; - oprema planinca in prva pomoč v planinah; - naš odnos do narave (varstvo narave, čistoča okolja, odpadki, gorsko cvetje, obnašanje v naravi in čustven odnos do narave oziroma planin). Namen planinske šole je, da PD pridobi čim večje število ljubiteljev planin in jih seznani s planinskimi veščinami. UO PD Logatec Zakaj deratizacijska služba opravlja svoje delo le v centrih vasi in naselij oziroma ob glavnih cestah, ne obišče pa oddaljenih krajev oziroma površno opravi to delo? Obvezna deratizacija v občini Logatec se izvaja na podlagi Odloka o obvezni in splošni deratizaciji na območju občine Logatec. Omenjeni odlok določa, da se uničevanje glodalcev izvaja v strnjenih naseljih najmanj enkrat letno in sicer v naseljih Dolenji in Gorenji Logatec, Gorenja vas pod Režišami, Rovtah, Lazah in Hotedršici. Po posameznih kmetijah pa se splošna deratizacija ne izvaja. V kolikor pa nastane potreba, da se opravi deratizacija tudi po posameznih kmetijah, je potrebno to samo javiti sanitarni inšpekciji, ki bo ukrenila vse potrebno, da se bo deratizacija izvršila tudi tam Sekretar so: Niko Glavatovič Logaške NOVICE Obiskali smo spominsko obeležje v Žibršah Dne 27. 10. 1982 smo imeli pohod v Žibrše. Z nami so odšli tudi učenci tretjega razreda. S seboj smo prinesli cvetje in svečke. Bila je zelo dolga in naporna pot. Čez čas smo prispeli. Kmalu smo zagledali spominsko ploščo. Na tej spominski plošči je pisalo: "Tu je bila ustanovljena prva Logaška četa« Prižgali smo svečke in pred ploščo postavili šopek cvetja. Imeli smo tudi kratko komemoracijo. Tu smo peli partizanske pesmi in recitirali. Tovarišice pa so nam pripovedovale, kdo je sestavljal to četo. Tudi mi smo pripovedovali o svojih dedkih in babicah, kako so trpeli med vojno. Tako vsako leto obiščemo grobove padlih borcev, ki so dali življenja za nas. Mislim, da bomo tudi drugo leto tako junaški, da bomo postavili pred spomenik svečko in šopek cvetja. Kune Bojana, 4. b OŠ Edvarda Kardelja Logatec Naš obrambni dan V sredo, 28. oktobra, smo imeli učenci osnovne šole Edvarda Kardelja obrambni dan. Tega dne smo obiskali spominska obeležja in spomenike v naši ožji okolici. Razdeljeni smo bili po oddelkih in vsak je skupaj s svojim razrednikom odnesel k spomeniku cvetje in svečke. Učenci 5. razredov so obiskali spomenik padlim ruskim ujetnikom v Hrušici, 6. a je odšel k spomeniku v Ceste, 6. b na Grčarevski vrh, 7. razred pa v Kališe. Učenci nižjih razredov so odšli k spominskemu obeležju v Žibršah. Z nami so bili in nam pripovedovali svoje spomine tudi udeleženci NOB: Ivanka Meze, Igor Pfajfar, Til-ka Truden. Naš športni dan Pričelo se je pusto in mrzlo jesensko jutro, ki pa smo ga učenci težko pričakovali. Ta dan je res bil poln doživetij. Prejšnji dan smo v šoli zvedeli, da bo športni dan. V sredo smo se ob 730 uri zbrali v avli šole. Ko je pozvonil zvonec, smo odšli v razrede, kjer smo imeli razredno uro. Po razredni uri, pri kateri je sodelovala tudi tovarišica ravnateljica, smo odšli v Tičnico, kjer je bil kros. Sodelovali so učenci od prvega do osmega razreda. Bilo je razburljivo in napeto. Končno smo odšli v šolo, kjer smo dobili malico. Po malici smo se odpravili v gozd iskat zdravilna zelišča in gobe. Dobili smo list z navodili, kjer je pisalo, katera zdravilna zelišča lahko naberem v tem jesenskem času. Odločili smo se in krenili na Režiše. Po poti na Režiše smo nabrali precej zdravilnih zelišč, hrastovo lubje, lubje navadne krhlike, listjtjagod, brinjeve jagode, sipek, le gob nismo našli. Ker ni bilo gob smo, krenili više. Tam smo našli precej užitnih gob. Prišli smo do vrha in se zastr-meli v dolino pred seboj. Od tu je bil res lep razgled na ves Logatec. Šli smo po strmi stezi, ki se je spuščala po hribu. r Skoraj na dnu steze je tekla voda. Odšli smo više na breg. Tam so se spustili po hribu navzdol v dolino, kjer je vodila steza. V šoli smo razstavili gobe in zelišča. Vsi oddelki smo nabrali zelo veliko gob in tudi zdravilnih zelišč. Spoznali smo, da nam gozd lahko nudi tudi hrano in skrito zavetje. Robi Šparemblek 7. a Zdravo, tovariši vojaki! Zanima nas, - kdo je najboljši strelec v vaši vojašnici (Robert), - ob kateri uri vstajate in kdaj hodite spat (Jože), - kaj najraje jeste (Erika), - koliko vas spi v eni sobi (Maruša), - če kaj hrepenite po svojem domačem kraju (Vanja), - če se veselite dopusta (Marko), - če imate stroge oficirje (Franci), - kako hude so kazni, če zaspite na straži (Nataša), - koliko vas že Ima dekle In če vam dekleta velikokrat pišejo (Maruša), - če vaš komandant dobro strelja (Mateja), - koliko mož šteje bataljon (Da-rio), - koliko činov lahko imajo vojaki (Bruno). Učenci 6. raz. OŠ »8 talcev« Logatec Tudi basni pišemo Varčuj, da boš imel To je zgodba iz gozda, kjer so živali sklenile, da bodo jeseni, ko si bodo napravljale hrano za zimo, nekaj svojega živeža vsak dan odnesle visoko v drevesno duplo. S tem bi hrano hranile za hude čase. Tako so tudi storile. Vsi so pridno delali: od mravelj do čebel, le čmrlj in muren se nista udeležila shranjevanja. Mislila sta, da bosta potem, ko bo hrana nanesena, samo prišla, vzela in jedla. A ni bilo tako. Ko je prišla zima, sta vsa sestradana odšla k detlu, glavnemu skladiščniku in ga vprašala, če lahko dobita vsaj drobtinico za pod zob, saj bosta reveža sicer od gladu še umrla. Detel ju je iskal na seznamu varčevalcev, gledal je in gledal, a ker ju ni našel, ju je vprašal, če sta jeseni kaj varčevala. Ko je izvedel kako in kaj. jima je povedal tako: »Varčevala bi, pa bi imela!" In zapodil ju je skozi vrata. Tako je tudi z ljudmi. Zato naj že najmlajši pridno hranijo denar, da si bodo lahko kupili (večje) zaželene stvan- Bercko Mateja. Dopis.-lit. krožek OŠ "8 ta/cev« Logatec Polž in antilopa Nekega dne sta polž in antilopa stavila, kdo bo prej prišel do velikega in mogočnega hrasta. Šla sta h kralju levu. Lev je privolil v tekmovanje in poslal dva sodnika. Prvi se je postavil na start, drugi pa na sredino proge. Začelo se je. Polž je hitel, kakor je pač mogel, antilopa si je mislila: »Tega polža pa zlahka prehitim, lahko še malo zaspim." Medtem, ko je polž vneto sopihal proti cilju, je antilopa še spala. Ko se je čez nekaj časa prebudila, si je rekla: »Polž po vsej verjetnosti že kje počiva." Vendar se je zmotila. Polž je med tem časom že prišel na cilj, kjer so slavili njegovo zmago. Antilopa pa, kije slišala vik in krik, je tekla na kraj prizorišča. Ko je ugotovila, da jo je polž premagal, se je takoj naslednji dan odselila iz tistega gozda. Lev pa je polža postavil za prvega ministra Ne preziraj majhnega, četudi je videti še tako neznaten in nepomemben. Barbara Rožmanec, Dopis.-lit. krožek OŠ »8 talcev" Logatec Pri spomeniku v HruŠic[ Ko smo prišli v šolo, smo prinest1 cvetje in svečke. Najprej smo dob"1 malico. Po malici smo se postavili' vrsto in skupaj s tovarišico razred' ničarko odšli na pot. Pot je bila W dolga. Prišli smo na rob gozda Ve gledali smo spomenik, posveten ruskim vojnim ujetnikom, ki so P8"" v letih 1914-1918. Spomenik je » ob//k/ piramide. Zbrali smo se okr°t spomenika in tovarišica nam je P0' vedala, zakaj je spomenik poste* Ijen in koliko so ti ruski ujetniki pretrpeli. Nato smo prižgali svečke C položili cvetje. Pred spomenik0® nas je sošolec Matjaž tudi totoOf* tiral. Spomenik je na zunaj skromen-Vendar je lep. Spominja nas na j'' pijenje in opominja, da ne bi °"° več vojne. Melita Malnar, 5.« Naša delovna akcija Pogozdovanje je koristno deto Jj' pa je združeno tudi z zadovol' stvom učencev, ki dobe za to de"8f in ga največkrat tudi koristno up0' rabijo. V ponedeljek smo z veseljem "fl obrazih in polni energije odšli P° bližnjici proti Kalcam. Pot se le vlekla, ker pa je bila trava mo'"* smo imeli mokre tudi čevlje. Ne*0' liko smo zgrešili pot in nismo tek0' našli vikenda, pri katerem nas le kal gozdar. Ko smo videli hrib, W8 bomo sadili smrečice, smo nekolik obupali. Bilo je strmo, bolj peste1* in tudi hrib ni bil ravno majhen. »Korajža velja", smo si dejali' se s sadikami in krampi v rokah °° pravili na delo. Pri tem sta nas opazovala in 'u kontrolirala dva uslužbenca G°l° nega gospodarstva iz Logatca. Kmalu smo zaslišali, kako so ne kateri stokali zaradi žuljev. Sošol* je zakričal proti meni: »Ej, Ves" kako se reče temu?" in mi k8* roke. -Belo je, nekoliko napihnjen i/ia' in strašno boli ob dotiku!" V sr»* sem mu odgovorila: »To je rezul dela, reče pa se mu žulj!" Smejali smo se, medtem pa na je hišnik že pripeljal malico, 0 smo bili lačni, je kruha in sira l& zmanjkalo. Po malici nismo bili več tako &. gnani za delo. Fantje, ki so kop jame, so bili že utrujeni in tudi tu> so jim delali preglavice. Dekleta, smo sadile, pa smo že tarnale, 0 nas boli hrbet. A volja vseeno ni P° pustila in posadili smo še nekajsl d/k. .., ■ isti Po končanem delu smo se po poti, kot smo prišli, vrnili v sofo smo veseli, da smo naredili ne' BiH Kil koristnega in upali smo, da bom0 čez nekaj dni, ko bodo imeli vsi rai- redi športni dan, zopet odšli potm dovat. To se je tudi zgodilo. V s/*" ^ smo odšli zopet čez Režiše P'° Kalcam in zopet se je vse ponori J Žulji, bolečine v hrbtu in veliko 00 bre volje ter zadovoljstvo ob uS pesni akciji. b Slabe Vesna. * " KULTURNA KRONIKA Logaške Kovice Volitve Izteka se Štiriletno obdobje dela Obrtnega združenja Logatec, s tem •udi mandat Članov organov uprav 'Janja. Delegate bomo volili na volil "firn zboru sredi decembra. Evidentirali smo 47 obrtnikov, ki to Jim veljalo zaupati delegatske od-Sovornosti v organih združenja Med "iirni je polovica takih, ki so znova Predlagani za to delo, ki ni niti lahko ni'i enostavno Vsakdo ima z vodenem svoje obratovalnice in z delom *nJej, z organizacijo nabave in pro-"aJe več kot dovolj dela. Združenje sWajda ne more sklicati nobenega Ostanka, ki ne bi večine vabljenih °dtrgal od dela, tako v obratovalnici Jli izven nje, ali pa mu pretrgal vož-"ie s kamionom, ga oddaljil od bežnega pulta v gostinskem obra-^ ali prodajalni. Sleherno delegatko udejstvovanje torej pomeni za- vedno prekinitev delovnega procesa zato, da bi za vse obrtnike in mnogokrat tudi v imenu vseh, zastavili svojo delegatsko besedo in zahtevo. Odgovornost in zavednost sta dovolj pretehtani, zato pa bi morali imeti več veljave, tudi v zavesti obrtnikov, organizacij, skupnosti. Združenje bo pred zborom sklenilo svojo zadnjo skupščinsko odločanje v tem mandatu, ki se izteče 10. februarja prihodnjega leta. S sprejemom programa dela za leto 1983 in ustreznega finančnega načrta ter s poročilom o delu v celotnem obdobju, bo zaokroženo utemeljujoče delo povezovanja in uveljavljanja obrtnikov-nosilcev samostojnega osebnega dela v našem družbenem sistemu. Jago Delovni utrinki občinske konference SZDL Logatec 30. seja predsedstva OK SZDL Predsedstvo OK SZDL Logatec je fla svoji 30. seji obravnavalo med S' im tudi preskrbo s kurivom. u3otovljeno je bilo, da Gozdno gos^ j^darstvo Logatec daje drva iz za-°9e, ki jo ima v skladišču, delavci "Ll-ja pa dobijo drva na KLI-ju (od-^dke), tako, da akcija nekako po-eta. Le s premogom je težje, zato s° tekli pogovori, da bi bilo nujno "stanoviti podjetje, ki bi skrbelo za Oskrbo s kurivom vseh vrst. Iz Natkov je razvidno, da imamo <*16 gospodinjstev To pa ni maj-Jfiri problem pri preskrbi s kurivom. r'sotni so bili soglasni tudi s tem, ie treba čimprej razmisliti glede ^Jrevalnega sistema s pomočjo , L|-ja, kajti ta naložba bi se izplača- saj se kurjenje izvaja z lesnimi 0QPadki. Za to pa so potrebna sred-l^a Kljub temu pa je to akcijo po-f6hno čimprej začeti in jo tudi izpe-Mti. u9otovljeno je tudi bilo, da je pre-S|(rha s plinom zelo slaba. KS Naklo 16 dala pobudo za reševanje presk-J16 s kurivom. Svet KS Naklo je imel *° 10 1982 sestanek. Kakšno pa je S'anJe, pa še ni informacij. *rva seja koordinacijskega odbo-8 *a urejanje odnosov med samoupravno družbo In Cerkvijo ^rvo sejo je imel koordinacijski ^bor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi Hi ^Pnostmi pri OK SZDL Logatec, Se jo je udeležil tudi tov. Primož 1k Ptt, predsednik istega odbora pri SZDL Slovenije. Na seji so raz- bijali predvsem o mestu in vlogi 6r nadaljnjem delu koordinacijske-I odbora. Poudarjeno je bilo, da ne 're za reševanje odnosov, ampak a 'o, da se v KO predvsem dogo-jariamo o tem, da ne pride do ustnega kršenja pravice veroizpo-a6di Zakon iz leta 1976 oz. 1978 je °bra pravnopolitična podlaga za to problematiko, ki pa pušča prostor za življenjske izkušnje. KO ima predvsem dve vlogi: 1. Koordiniranje politike do teh vprašanj med družbenopolitičnimi organizacijami. Preprečevanje sek-taštva na eni strani in klerikalizma na drugi. Politika na tem področju mora biti dogovorjena. 2. KO mora omogočiti, da posamezniki v njem lahko sproščeno izražajo probleme iz svoje sredine. Prisotni so v razgovoru poudarili nujnost delovanja KO. Vsak član lahko zahteva sklic KO. Koordinacijski odbor za SLO in DS je na zadnji seji poskušal celoviteje oceniti potek akcije NNNP-82 in bo svoje ugotovitve posredoval na predsedstvo OK SZDL. Svet za zdravstveno in socialno politiko je v OZD poslal anketo, da bi ugotovili, kakšno je stanje na področju delovnih invalidov v občini Logatec Večina OZD je odgovore posredovala, le tovarna KLI se anketi ni odzvala. Ko je poskušal svet analizirati stanje na osnovi ankete in pripraviti konkretne akcije, to ni bilo mogoče, saj dvakrat zapored seja sveta ni bila sklepčna. Svet za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB je obravnaval problematiko na tem področju in sprejel več konkretnih sklepov. Tudi ta svet se je sestal prvič. V zadnjem času je bilo sklicanih še nekaj KO in svetov, ki pa v večini primerov niso bili sklepčni, tako, da niso mogli razpravljati o določenih vprašanjih. J. Kokal »Prišla bo pomlad«. - Nekoliko z zamudo, pa vendar, je izšla mala plošča Logaškega okteta. Namenjena je bila počastitvi desetletnice okteta. Spored narodnih motivov s plošče: Prišla bo pomlad, Sem zaljubljen bil, Slovo, Rožmarin se je posušil. Prvi dve pesmi sta v Adamovi priredbi, tretja je Gerbi-čeva in četrta Bajukova priredba. Vse to izpričuje oktetovo prvobitno in nenehno skrb za slovensko in še posebej domačo notranjsko pesem, dasi je oktet vsa leta prepeval mnogotere pesmi iz bogate slovenske, jugoslovanske in tuje zborovske zakladnice. Plošča je izšla pri Helidonu; njen izid sta omogočila logaška Kulturna skupnost in Kombinat lesne industrije Logatec. maš Ob žalostnih spominih. - Za dan mrtvih se je zbrala množica ljudi najprej ob spomeniku padlih v NOV na Tržaški cesti. V osrednji komemorativni slovesnosti so sodelovali: govornik, Moški pevski zbor iz Dol. Logatca, ki je to pot prvič javno nastopil pod vodstvom novega zborovodje Primoža Sarka, pihalni orkester in šolski recitatorji. Od tod je odšel sprevod, (premalo urejen, skoraj razpuščen - kakor se je pač komu zdelo), proti spomeniku padlim v I. svetovni vojni. Na postanku so zapeli pevci, nato se je oglasil še orkester, (recitatorji tu niso bili potrebni!?). Nato je množica dospela na pokopališče; pred spomenikom talcem so ponovno zapeli pevci, zaigral je orkester in oglasila se je beseda recitatorja. Vse v spomin in slavo. Prosinjanje sonca skozi megleno kopreno je napovedovalo hladne dni. maš Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Janez Stanovnik: Mednarodni gospodarski sistem Dušan Nečak. Volitve na Koroškem Vojimir Šobajić. Judje in Izrael Komunist 1925-1975 Jaro Dolar: Spomin človeštva Bojan Štih: Knjiga, ki noče biti requiem Jože Sivec: Opera skozi stoletja Okolje - leksikon Antonio Gramsci: Izbor političnih spisov LEPOSLOVJE: Mirni Malenšek: Kavatina za angela vremenarja 1 in 2 del Ivo Zorman: Kdo bo meni prižigal sveče Janez Vipotnik: Doktor Vitomil Zupan: Levitan Karel Destovnik: Markacije Zdenka Zebre: Okomfu Anoči Marko Švabič: Ljubavne povesti Charles Berlitz: Brez sledu Boileau-Narcejac: Gostišče Hibiscus Lavvrence: Beli pav Michael Burk: Vzemi vsaj ljubezen Michael Burk: In jutri ves svet 1 in 2 del Hammond Innes: Atlantik divja Hans Hane: Izgubljena pomlad VVilliam Styron: Sophiejina odločitev KNJIGE ZA OTROKE: Polonca Kovač. Zgodbe od a do ž Lisica in volk Sekora Ondrej: Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda Jeršov Peter: Konjiček Grbavček Branko Čopič: Doživljaji mačka Toša Jaime de Angulo: Indijanske zgodbe Rudo Moric: Konjiček mojstra Packe M. Ž. vabimo vas Čeprav je zadnji mesec v letu nekako v pričakovanju Novega leta in morda še bolj dneva pred njim, se v filmskem sporedu logaškega Kina ne vrste zgolj zabavni in manj zahtevni filmi; kajpak, teh ne manjka, a v naši rubriki raje priporočamo tiste filme, ki sodijo v filmsko umetnost. Pa ne vzemite vedno te trditve za »sveto«, okusi so pač različni. Mislim, da bi bil konec koncev tak uvod nepotreben za izjemen film, ki ga bomo videli konec decembra. To je letošnja slovenska novost RAZSELJENA OSEBA. Lahko se pohvalimo, da ni dolgo tega, kar so ga predvajali v Ljubljani in že je v Logatcu, na voljo vsem radovednežem, ki so o filmu gotovo že veliko slišali. Pa vendar povejmo nekaj osnovnega o problematiki, ki jo obravnava. Režiser Marjan Ciglič in scenarist, sicer znani slovenski pisatelj in dramatik mlajše generacije Drago Jančar, sta se lotila človeške in politične problematike, točneje - vprašanja današnjega brezdomovinstva. V filmu je nosilec glavne vloge mladenič, sin slovenskega domobranca. Mladenič se je rodil v tujini, Slovenijo pozna le po pričevanjih svoje družine. Ugotavljanje »krivice brez krivice; intimna doživljanja glavnega junaka, naša stvarnost -vse to se prepleta v zanimivem, sodobno zasnovanem filmu, ki ima siovensfvo (e za izhodišče razmišljanja o svetu poražencev in zmagovalcev. Film je brezčasen, narejen profesionalno, kljub dejstvu, da je film režiserjev prvenec. Nikakor tudi ne gre prezreti imenitnega filma NAVADNI LJUDJE, ki je spet režiserjev prvenec. Vendar je tokrat režiser znani ameriški igralec in ljubimec ženskega dela publike Robert Red-ford. Tokrat Bobbyja ni v filmu, izkazal se je kot režiser in to zelo imenitno, saj je lani prejel oskarja za režijo, poleg tega pa je tudi mladenič Timothy Hutton dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Znameniti grobijan Donald Sutherland je v tem filmu upodobil edinstven lik očeta in bi si morda tudi zaslužil nagrado. Film pripoveduje o čisto navadni družini, navadnih ljudeh, kjer pa se dogajajo pretresljive reči. Razdvojenost matere med dvema otrokoma, »ljubezen« očeta, otrokova duševna prizadetost - vse skupaj napravljeno v filmu z izrednim občutkom za pravo mero, ki nikoli ne zapade v sentimentalnost. Resda se sliši osebno, toda morda ne bo motilo: že dolgo me igra in izdelana osebnost v filmu ni tako prepričala kot ravno v tem filmu. To je vrhunska igra. Otrokom je v tem mesecu namenjenih kar nekaj filmov. Najprej naj omenimo PALČICO, celovečerno risanko po Andersenovi pravljici z enakim naslovom. Film prihaja iz japonskih študijev, narejen pa je z velikim občutkom za dojemanje naših najmlajših. Seveda sta tudi TOM IN JERRY, ki jih je tudi letos v Logatec poslal dedek Mraz, že dovolj priljubljena junaka, da jih ni treba posebej napovedovati. S svojimi vragolijami bosta gotovo navdušila staro in mlado. Razen teh dveh risank je otrokom namenjen tudi film PETI MUŠKETIR, v katerem se sicer zvrsti cela vrsta znamenitih igralk in igralcev, vsebina pa je takorekoč enaka oni iz filma MOŽ Z ŽELEZNO MASKO, ki smo ga v Logatcu tudi že videli. Zgodba iz mušketirske Francije, ki jo je mojstrsko zapletel že dobri stari Alexandre Dumas. Louisa de Funesa že dolgo nismo videli na naših platnih. Zdaj prihaja v filmu ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA, kjer je upodobil spet enega svojih znamenitih policijskih likov. Izredno zanimiv je film SHOW STRAHU IN GROZE, ki je pravzaprav nekakšna antologija grozljivih scen iz najbolj znanih filmov te vrste od nemega filma do danes. Starim grozljivkam se bomo kar nasmejali, srh pa nas spreletava ob scenah, ki sta jih posnela Hitchkock ali Carpenter. Vsekakor nenavadna zamisel režiserja. Burta Reynoldsa poznamo iz pustolovskih filmov, tokrat pa mu je režiser Alan Pakula zaupal vlogo potrpežljivega soproga v filmu ZAČETI ZNOVA. Komedija je imela v Ameriki velik uspeh, posneli so jo na film in sedaj zabava po svetu. Za konec naj omenim še dva filma, ki sta silno različna, a vsak po svoje, imenitna. Prvi je kriminalka boljšega značaja MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM, ki pripoveduje o kriminalcu, ki se je dal operirati in je tako postal podoben znanemu ameriškemu igralcu Humphreyu Bogartu. V filmu je podobnost res izredna. Drugi film pa je ILEGALNA LJUBIMCA komedija z nenavadno vsebino. Pripoveduje o življenjski zgodbi dveh ljubimcev, kise vsako leto istega dne tajno sestaneta, ostale dni pa sta vsak zase ugledna zakonska tovariša. Imenitna komedija, v kateri nastopa danes najbolje plačani ameriški TV igralec Alan Alda (nam še neznan), in pa lanska dobitnica oskarja Ellen Burstyn. Saj res. pa še vesele praznike. Primož Sark Filmski spored za december 3- 5. ameriški pustolovski SUPERPOLICAJ, režija S. Cor-bucci, glavne vloge Terence Mili, E. Borgnine, J. Dru 4.- 5. ameriška drama NAVADNI LJUDJE, T. R. Rediord, gl vi. D. Sutherland, T. Hutton, M. T. Moore 7. japonska risanka PALČIČA, r. Y. Seikawa. posebna predstava ob 16. uri. 7. ameriška komedija ILEGALNA LJUBIMCA, r. R Mulli- gan, gl. vi. E. Burstvn. A. Alda 10. -12. ameriški pustolovski ZMAGOVALEC VZAME VSE, r. S. Carter, gl. vi. D. Carradine, B. Vaccaro 11. -12. ameriška komedija ZAČETI ZNOVA, r. A. Pakula gl vi. B. Revno lds, J. Clavburgh, C. Bergen 14. zahodno nemška grozljivka LADY DRAKULA, r. F. J. Gottlieb, gl. vi. E. Kraft, B. Harris, T. Lingen 17 -19. francoska komedija ŽANDAR IZ SAINT TROPE ZA, r. J »virault, gl. vi. Louis de Funes, G. Grad 18 -19. ameriška kriminalka MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM, r R. Day, gl. vi. R. Sacchi, Franco Nero, M Philllips ameriška grozljivka SHOW STRAHU IN GROZE, r. R. Shickel ameriški program risank TOM IN JERRY, r. Hanna In Barbara, posebna predstava ob 16. uri 24. -26. ameriški pustolovsko zgodovinski PETI MUŠKETIR, r. K. Annakin, gl. vi. B. Bridges, S. Kristel, U. Andress, C VVilde, J. Ferrer, R Harrison, O. de Havilland 25. -26. slovenska družbena drama RAZSELJENA OSEBA, r. M. Ciglič, gl. vi. M. Vlšnjar, D. Potočnjak, M. Battelino, S. Krošl, I. Ban, P. Bibič, V. Peer, S. Maroševlč italijanska erotična komedija MLADA ŽENSKA, r. M. Maretti ni filmske predstave! Veselo silvestrovanje! 21. 24. 38 31. NAJNOVEJŠA CENA S - BENCINA Prodajna cena SUPER bencina jugoslovanskega proizvajalca naftnih derivatov sme znašati največ: 19.068 dinarjv za liter (Ur list SFRJ) Kaj pomeni druga številka desno od decimalne vejice, vedo samo redki denarni izvedenci: kaj pomeni tretja številka, bi verjetno znali prazgodovinski finančni izvedenci Nam vsega tega ni treba vedeti, ker na črpalki v Logatcu plačamo za 1 liter S - bencina okrogllih 40 dinarjev maš RAZPIS Gradnik Logatec objavlja prosta dela in naloge 1 NOSAČ MINERSKE ADMINISTRACIJE Pogoji: čvrsto in zdravo telo Razvid del in nalog: dnevno prenašanje evidenčnih knjig: 1 Glavna knjiga 2. Knjiga o delu z eksplozivnimi snovmi 3 Knjiga dnevne potrošnje eksplozivnih snovi 4. Knjiga eksplozivnih snovi 5 Strelna knjiga 6 Evidenca o zatajilcih 7 Zapisnik o uničenih, pokvarjenih oz. neuporabnih eksplozivnih snoveh 8 Minerski dnevnik 9. Oddajnica 10 Prejemnica 11. Vročilnica 12 Delovni nalog 13 Knjiga razstreliva 14 Poročilo o nabavi in porabi razstrelilnih sredstev obr 3/3 0,75 kg obr 3/2 0.76 kfl obr. 3/3 0,78 kg obr 3/4 0.56 kg obr 3/5 0,29 kg obr. 3/6 0.48 kg obr. 3/7 0.64 kg 0,35 kg obr. 5.12 0.20 kg obr. 6,41 0.20 kg obr 6.78 0,22 kg VD 459 0,63 kg 1,80 kg 0.15 kg Skupaj: 7,81 kg obrazcev 2 BISTROUMNO ADMINISTRATIVNO MOČ za dnevno izpolnjevanje zamotanih minerskih obrazcev Interesenti naj pošljejo prijave pod geslom: »HORUK. V STABILIZACIJSKE ČASE!. maš