UDK (UDC) 91:007:681.J 930.26 
OPAZOVANJE SEDANJOSTI ZA 
SPOZNA V ANJE PRETEKLOSTI 
- GIS V AR EOLOGIJI 
mag. Zoran Stančič 
Filozofska fakulteta-Oddelek za arheologijo, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 4.6.1991 
Izvleček 
Vsaka arheološka študija vključuje tudi izvrednotenje prostorskih 
podat.kov: arheološke kullure so povezane z določenimi lokacijami 
na kontinenlalni ravni, posamezna najdišča so locirana znotraj 
regij, prav tako je tudi položaj artefaktov znotraj najdišč prostorski 
podaJek. Prav zato so arheologi z navdušenjem sprejeli GIS-ovo 
tehnologijo. V tem kratkem prispevku so prikazane osnovne 
značilnosti in področja arheoloških aplikacij GIS-a. Predstavljeni 
so tudi rezultati raziskav arheološke poseli/ve otoka lfrara v 
Dalmaciji. 
Gesla: arheologija, geografski informacijski sistem (G!S), GRASS, 
livar, pilotska študija, poselitev 
Abstract 
It is incontrovertihle that the study of archaeology implies, by its 
very nature, the investigation of spatial dala distributions: 
archaeological cultures are associated with particular localities on 
a continental leve/: individual sites have locations within regions; 
and art1facts have spatial positions within sites. Thal is the reason 
wlzy archaeologists have accepled lhe G/S lechno/ogy wilh 
enlhusiasm. In 1/iis shorl paper basic princip les and some fields of 
archaeological applicalions of the G!S are discussed. Some results 
of lhe research of the archaeological selllings of the island of livar 
in Dalmalia are presenled. 
Key wonls: archaeology, geographical information system (GIS), 
GRASS, Hvar, pilot study, settlings 
l. UVOD 
Neizpodbitno je dejstvo, da arheologi niso med boljšimi v sprejemanju novih tehnologij. Prav zato je zanimivo pogledati, zakaj so vsaj nekateri arheologi tako odprtih rok 
sprejeli tehnologijo, za katero je v poročilu britanski vladi o uporabi GIS-a v prostorskih 
analizah rečeno, da je lako pomembna, kot "je bil izum mikroskopa in teleskopa pomemben 
za znanost, računalnik za ekonomijo ter tisk za širjenje informacij. GIS je največji korak v 
manipulaciji prostorskih podatkov od izuma geografskih kart naprej" (Harris, Lock 1990). 
GIS se največ uporablja v ameriški arheologiji. Prve uspešne aplikacije lahko zasledimo že 
v začetku osemdesetih lel (za pregled glej Kvamme 1989), in sicer tako v 
spomeniškovarstveni službi kot tudi v akademskih raziskavah. Za potrebe spomeniškega 
eo<lctski vestnik 35 (1991) 2 
varstva deluje GIS kot sistem, ki omogoča kakovostno varovanje in upravljanje arheoloških 
spomenikov (Parker 1986, Altschul 1990). Tako nekatere državne arheološke baze 
podatkov v ZDA že vključujejo GIS. Smisel takih baz je vključevanje arheoloških 
podatkov v splošni sistem prostorskih informacij predvsem zaradi nadzorovanja namenske 
rabe zemljišč. Ob tem je možno tudi lociranje najbolj ogroženih spomenikov in njihovo 
varovanje. 
a drugi slrnni so različne arheološke raziskave, pri katerih želimo ovrednotiti 
prostorski element arheoloških podatkov. Te raziskave potekajo n:1 več ravneh 
(Williams et al. 1990). Na primer na makro ravni, kjer raziskujemo distribucijo kultur ali 
trgovinsko mrežo, denimo na območju Srednje Evrope. Sledi raven, ki je vezana na 
družbenopolitične meje, torej državna raven, kjer opazujemo distribucijo skupin najdišč v 
okviru neke države. Na regionalni ravni se ukvarjamo z analizo poselitve v regiji in z 
odnosi med posameznimi najdišči (Kvamme 1989). Lokalna ali mik:ro raven uporabe GIS-a 
pomeni osredotočenje na posamezno najdišče in aktivnosti znotraj njega (Gill, Howcs 
1985). Seveda vsaka od teh ravni zahteva primemo organizirano bazo podatkov. Tudi 
podatki morajo bili zajeti z določeno natančnostjo. Tako na primer se ne bomo spraševali o 
distribuciji posameznih kultur z natančnostjo 100 mali 1km. Istočasno nam na lokalni 
ravni lahko relevantno natančnost pomeni nekaj centimetrov. Kljub temu. da bomo z zelo 
različno naiančnostjo, z različnimi viri podatkov, postavljali različna vprašanja, pa bomo 
še vedno uporabljali enaka orodja GIS-ov. Vse pa kaže, da si arheologi že po prvih 
uspešnih aplikacijah nadaljnjega dela brez GIS-a sploh ne morejo zamisliti (Peregrine 
1988). 
2. PILOTNA ŠTUDUA ARHEOLOŠKE POSELITVE OTOKA HVARA 
a Oddelku za arheologijo ljubljanske Univerze se od leta 1981 ukvarjamo z arheološko 
študijo otoka Hvar (Kirigin, Slapšak 1986). Ko smo leta 1988 dokončali izdelavo 
arheološke baze podatkov, smo se ob pogledu na dostopne karte o naravnem okolju, 
izdelane za potrebe prostorskega načrta otoka vprašali, kako je naravno okolje vplivalo na 
sistem poselitve otoka v različnih časovnih obdobjih. Že preprosto kartiranje položaja 
najdišč na posameznih tematskih kartah nam je pokazalo, da povezave so. vendar pa kaj 
več od tega enostavno nismo mogli ugotovili. Jasno nam je bilo, da bi za celovito 
izvrednotenje potrebovali GIS. 
Po definiciji ciljev in vpogledu v tehnologijo smo se odločili za rastrski GIS. Razlogov za to je več. Ker je bil naš glavni cilj analizirati na regionalni ravni odnos med 
arheološkimi najdišči in naravnim okoljem, ki se v prostoru ponavadi spreminja 
kontinuirano, je rastrski sistem primernejši. Meje med posameznimi kategorijami podatkov 
o paleookolju, ki jih interpoliramo bodisi iz podatkov o sedanjem okolju ali pa na podlagi 
posebnih analiz in vzorčenja, so marsikdaj nejasne. Tako je na primer pomembna 
sprememba gladine morja, ki je bila še pred 15 000 leti za kakih 100 m nižja kot danes 
(Segota 1979). Izredno zanimivi so tudi procesi erozije in akumulacija, ki so v zelo kratkem 
času temeljito spremenili rodovitnost tal na nekaterih območjih. 
er GIS-ove tehnologije takrat še nismo obvladali, smo se za pomoč obrnili na 
Arkansas Archaeological Survcy (AAS) na Univerzi v Arkansasu, Fayetteville, ZDA 
AAS že leta deluje na področju aplikacije kvanlifikativnih metod v arheologiji, od leta 
Geodetski vestnik 35 (199 l) 2 
1986 pa uporablja in razvija GIS GRASS (Geographical Resources Analysis Support 
System) za različne potrebe arheoloških raziskav. 
RASS je interaktivni programski paket, prirejen za obdelavo, analizo in prikazovanje 
geografskih pcxlatkov. Za potrebe nadzorovanja uporabe zemljišč na vojaških 
vadbenih območjih ga je razvila ameriška vojska. Glavni cilj je bil zagotavljanje optimalne 
izrabe tal vojaških zaprtih območij, ohranjanje okolja za potrebe dolgoročne intenzivne 
dejavnosti, hkrati pa varovanje naravne in kulturne dediščine ter zagotavljanje sekundarne 
uporabe, vključujoč gozdarstvo, lov, pašo ter rekreacijo (Lozar, Goran 1987). 
RASS je programski pakeJ, napisan v jeziku C, in temelji na operacijskem sistemu 
UNIX. Trenutno je dostopen na številnih delovnih postajah: Sun, ConcWTcnt, 
lntergraph, Apple Macintosh, PC386 in 486, AT&T 3B2, DEC in IBM 6000. GRASS je 
rastrski geografski informacijski sistem, ki omogoča uporabniku, da shrani, analizira in 
prikaže podatke bodisi v obliki barvnih slik bodisi v obliki statističnih rezultatov. Omogoča 
digitalizacijo topografskih in tematskih kart s celo vrsto digitalnikov, hkrati pa podpira 
vnos digitalnih podatkov: DMR, aeroposnetkov ali pa satelitskih posnetkov SPOT ter 
LANDSAT. Posnetke lahko nadalje obdelamo s celo vrsto filtrov, lahko jih postavimo v 
državni koordinatni sistem, informacije pa ekstrahiramo s procesi multispektralne 
klasifikacije (Madry 1989). GRASS ima module za analizo DMR-ja za potrebe določanja 
optimalne poti, medsebojne vidnosti, analizo porečij ... Obstaja tudi močan statistični 
modul za potrebe univarian!ne statistike. GRASS ima tudi module za komunikacijo z drugo 
G fS-ovo programsko opremo, hkrati pa je izrednega pomena integracija geografskega 
informacijskega sistema z močnimi bazami podatkov ter statističnimi paketi za potrebe 
shranjevanja kompleksnih podatkov in njihove muHivariantne analize (Farley 1989). 
Treba je poudariti, da je ta programska oprema izredno enostavna za uporabo. V sak modul lahko dosežemo na nekaj različnih načinov. Tako je na primer začetniku 
najlažje vse postopke opraviti rrek cele vrste menijev, izkušenejši uporabnik pa lahko 
uporabi interaktivne ukaze, ki ga enostavno vodijo skozi proces. V tem primeru računalnik 
ob klicanju kakega modula postavi celo vfslo podvpra.fanj, na katera mora uporabnik 
odgovoriti. Izkušen uporabnik GRASS-a pa lahko vse ukaze pokliče z direktnimi ukazi v 
eni vrstici. Tako sistem omogoča, da uporabnik izbere način dela, ki mu glede na njegovo 
lastno znanje tudi najbolj ustreza. 
Namen tega teksta ni detajlno prikazati vseh aplikacij GIS-a na otoku Hvar-u, zato si le na krat.ko oglejmo nekaj najuspešnejših. Z analizo DMR-ja smo določili vplivna 
območja in distribucijo bronastodobnih in železnodobnih gradišč. GIS namreč omogoča 
bistven premik od tradicionalnega arheološkega pristopa, ki temelji na enostavnih krožnih 
vplivnih območjih najdišč. Z upoštevanjem DMR-ja, težavnosti premikanja po terenu in 
časa, ki ga za določen premik porabimo, lahko dobimo bolj realne približke vplivnih 
območij. Ta so zdaj nepravilne oblike, kar je posledica vpliva terena na hitrost in težavnost 
premikanja. Brez GIS-a bi bilo število operacij, potrebnih za podoben rezultat, popolnoma 
neobvladljivo. 
GIS v marsičem olajša tudi statistične analize lokacije najdišč, kar kažeta dve študiji. V raziskavah distribucije kamnitih grobelj in tumulov iz časa od bronaste dobe pa do 1. 
st. pr.n.št. je dokazano, da se ti spomeniki praviloma pojavljajo na tleh, ki so najbolj 
primerna za poljedelstvo. Glede na lo, da 50% teh velikih kupov kamenja ob izkopavanjih 
eodetski vestnik 35 (J 991) 2 
ne kaže nikakršnih sledov pokopov, je la ugotovitev potrdila hipotezo, da so mnoge od !eh 
struktur enostavno rezulla! nekdanjega čiščenja polj in ne le pogrebnih običajev. Analize 
rimskih podeželskih vil kažejo jasno koncentracijo teh najdišč na območjih z najboljšimi 
tlemi, boljšo mikroklimo in predvsem na flišni in aluvialni geološki osnovi. Rezultati teh 
raziskav so nam omogočili izdelavo prediktivnega modela rimske poselitve (Slika), ki 
definira območja, kjer je bi bila intenzivnost rimske poselitve glede na naravne danosti 
največja. 
Otok livar 
Prediktivni model rimske poselitve 
II dobri pogoji u rimsko posclilcv 
[ill srednje dobri pogoji za rirnsko poselitev 
O slabi pogoji za rim.slco poselitev 
ordaje pomen GIS-a za arheološke regionalne študije najbolje predstavljen v analizi 
grške kolonizacije otoka. Grški kolonizatorji, ki so bili omejeni predvsem na 
naselbino Phams (današnji Stari grad), so bili očitno v neprestanih konfliktih z ilirskimi 
domorodci. Nad Starigrajskim poljem so postavili dva opazovalna stolpa, ki sta zelo 
verjetno pomenila sistem opazovanja in opozarjanja, najbrž s pomočjo dimnih signalov, ob 
napadu Ilirov. Analize vidnosti z GIS-om ob uporabi digitalnega modela reliefa jasno 
kažejo, da sla bila stolpa vizualno povezana s Pharosom in da sta imela pregled nad 
precejšnjim delom okolice. Hkrati je z analizo optimalne poti med Pharosom in enim 
opazovalnim stolpom rekonstruirana najbolj verjetna takratna komunikacija. 
3. ZAKLJUČEK 
elalivno kratko pilotno študijo s področja uporabe GIS-ove tehnologije v arheoloških 
regionalnih raziskavah smo končali. Ob vrsti dobrih arheoloških rezultatov so zelo 
pomembne tudi pridobljene izkušnje za nadaljnje delo v Sloveniji. Jasno so se pokazale 
tudi nekatere pomanjkljivosti in področja, kjer je treba biti pri teh delih nadvse previden. 
Najprej je to vprašanje kontrole podatkov in natančnosti. GIS omogoča izredno enostavno 
in hilro manipuliranje s podatki, ki so različni po svoji natančnosti. Tako se kaj hitro lahko 
zgodi, da izgubimo vpogled v natančnost dobljenega rezultata. Ob delu z arheologi se je 
Geodetski vestnik 35 (1991) 2 
pokazal tudi problem vizualizacije podatkov. Z GIS-om je moč producirati izredno lepe 
tematske prikaze, ki marsikdaj tako fascinirajo uporabnika, da se ta enostavno več ne 
vpraša ali je to res tista infonnacija, ki joje želel. Kljub temu da je to mogoče koristno 
izrabiti v propagandne namene, pa moramo GIS postaviti na pravo mesto, kot orodje, ki na 
podlagi znanih podatkov omogoča generiranje novih informacij. 
Viri: 
Altschul, J.11., 1990, Redflag models: the use of modelling in managemenl contexls, v Allen, K.M.S., 
Green, S.W. in Zubrow, E.B.W. ( eds.) lnlerpreting space: GIS and archaeology, London, 226-238. 
Farley, J.A., 1989, lntegraling relational daiabase capabilities with the GRASS geographic 
information managemenl syslem, Proceedings of the 1988 Geographical Resource Ana/ysis 
Supporl System (GRASS) User Group Meeting, USA CERL Technical Manuscript N-89118, 
Clwmpaign, Jl/inois, 58-62. 
Gill S.J., Howes D., 1985. A geographic information system approach /o the use of surface samples in 
intra-site distributional analysis. Paper presented al the lnternational Symposium on Dala 
Managemenl and Mathematical Methods in Arch.aeology, Internat iona! Union of Pre- and 
Protohisloric Sciences, Denver. 
Harris, T.M., lock, G.R., 1990, The diffusion of a new lechnology: a perspective on tile adoption of 
geographic information system within UK archaeology, v A/len, KM., Green, S.W. in Zubrow, 
E.B.W. (eds.) lnterpreting space: GIS and arclwedlogy, London, 33-53. 
Kirigin, B., Slapšak, B., 1986, Starigradsko polje na otoku Hvaru, Arheološki Pregled 1985, 26, 
207-208. 
Kvamme, KL., 1989, Geographic information sys/ems in regional archaeological research and dala 
management, v Schiffer, M.B. (ed.) Archaeological Met hod and Theory, Vol.], University of 
Arisona Press, Tucson, 139-203. 
Lozar, R.C., Goran, W.D., 1987, GRASS for military land use planning, The Military Engineer, 
468-469. 
Madry, S.L.H., 1989, Geographic Resources Analysis Supporl System (GRASS), an integrated public 
domain GIS and image processing system, GIS!LIS' 89 proceedings, Orlando, Florida, Vol. 2, 
743-750. 
Par ker, S., 1986, The role oj geographic informalion systems in cullural resource managemenl, v 
Opitz B.K. (ed.) Geographic informalion systems in governmenl, Vol.], llamplon, Virginia, 133-
140. 
Peregrine, P., 1988, Geographic information syslems in archaeological research: prospects and 
problems, Proceedings of G!S!L/S' 88, San Antonio, Texas, Vol. 2, 873-879. 
Šegola, T., 1979, Paleoklimatske i paleogeografske promjene, Praistorijajugoslovenskih zemalja !, 
pale~litsko i mezolitsko doba, 21-33. 
Williams,!., Limp, W.F. in Briuer F L., 1990, Using geographic informalion systems and explora/ory 
dala analysisfor archaeological site classification and analysis, v Allen, K.M.S., Green, S.W. in 
Zubrow, E.B.W. (eds.) lnlerpreling space: G!S and archaeology, London, 239-273. 
Recenzija: dr. Peter Šivic 
eodetski vestnik 35 (1991) 2