štev. 1 — Letnik VIII.
PTUJ, 7. januarja 1955
Glasilo Sccialistične zveze delcvnsga ljudstva
ptujskega ckraja
UREDlNnSTVO IN UPRAVA: PTUJ, P«ESJ!RNOVA ULICA 7 — TELEFON
5TEV. IS« — ČEKOVNI EACUN PRI NAROONI BANKI. PODRUŽNICA
PTUJ, STE V. 843-T-20« — UREJUJt UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI
UREDNIK JOŽE VRABL — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA
MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU
LETNA NAROČNINA SM DIN. POLLETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN
Poštnina plačana v eotovini
Cena din 10.-
"živahne razprave w %vexi
H Jhrmiranjem komun
Ptuj, 5. jan. (V. J.) V četrtek,
6. t. m. £e je nadaljcva,la v ptuj-
skem okraju vrsta zborov voliv-
cev v zvezi z novim predlogom
Okrajne komisije za formiranje
komun, ki predvideva za pod-
ročje ptujskega okraja formira-
nje 7 komun. Največja med nji-
mi bi bila komuna Ptuj (22 697
prebivalcev), Ormož (20.788),
Dornava (11.817), Lešjc (9.726),
Videm (9.689), Bori (9.326) in
Cirkovci.
V debati komisije s politični-
mi funkcionarji o novem predlo-
gu v ponedeljek, 3. 1. m., je bilo
poudarjeno, da vsebuje nov pred-
log dobro podlago Za množično
obravnavo zato, ker vsebuje šte-
vilne predloge z zborov voliv-
cev po prvem predlogu, ker je
po tem predlogu možna spora- j
zumna rešitev in ker imajo kraji
na izbiro vsaj dve možnosti, ka-
teri komuni naj bi pripadali i
Pcleg vsega tega gre pri novem \
predlogu večinoma za komune z i
okrog 10.000 prebivalci, le dve j
(Ptuj in Ormož) z nad 20 000 ;
prebivalci In ena (Cirkovci) nlo
in ostalo Kater? predlog bo ob-
veiifll bodo poka-zali zbor* vo-
livcev Gotovo bo treba nnjti
najpametnejšo in sporazumno
rešitev
Več debate je tudi glede ctn-
tra Dornava in Vidma Sredin-
skim področjem predlagane ao-
mune se zdi prav, da bi bil sedež
pri njih obrobnim krajem pa
gie predvsem /a to, da ie >eo končni
predlog, ki ga ie treba predložiti
15 februarja republiškemu Izvrš-
nemu svetu, vseboval vse zažele-
ne elemente, predvsem pa vse-
stranske sporazumne rešitve 2e
v ponedeljek, 3, t. m. je republi-
ški poslanec tov. Jože Tramšek
poudari! da bo potrebno pri
razpravah raztolmačiti. da bo
večina dosedanjih okrajnih kom-
petenc predla na komune, in da
bo imela zveza komun predvsem
inštančno vlogo ter bo reševala
probleme ki jih ne bodo zmogle
komune same
V sredo, 5. t m., se je okrajna
komisija za formiranje komun
skupno z vidnejšimi političnimi
I funkcionarji ponovno ?estala v
zvezi z novim pred'ogom, da bi
lahko vsi člani pravilno tol-
mačili vsebino novega predloga.
Po vsem se je videlo, da si ko-
misija resno prizadeva te oro-
blemc čim pravilneje rešiti in do-
seči v svojem okraju res življe-
nje komune Ob tej priložnosti
so si člani kom'sire in funkcio-
narji SZDL razdelili teren, kamor
bodo odšli na zbore volivcev, ki
bodo povsod, zlasti v krajih, kjer
' je v zvezi s predlogom o formi-
ranju po?amczn''h komun največ
različnih predlogov.
PREDSEDNIK TITO NA POTI
Predsednik Tito je po 18 dneh
bivanja v prijateljski Indiji na-
siopil pot v Burmo, daljno deže-
lo na jugovzhodu Azije, kamor
je bil tudi povabljen. Burma je
šele pred dobrimi sedmimi leti
dobila svobodo, potem ko se je
otreiia kolonialnega farma in
okupacije, in prav o teh dneh
proslavlja obletnico svoje neod-
visnosti. V zunanji politiki zasto-
pa, podobno kot Indija in naša
država, stališče mcdscbojnerra
sodelovanja in mirnega sožitja
med vsemi narodi sveta ter zato
ni čudno, da predsednik Tito kot
eden državnikov, ki se najbolj
dosledno zavv.emajo za ta načela,
obišče to deželo.
Razen tega druži Burmo in na-
šo državo podoben družbeni raz-
voj ter podobni problemi, s ka-
terih rešitvijo se ukvarjata obe
državi.
Po dosedanjih pripravah sodeč,
bo predsednik Tito tudi v tej
deželj sprejet na najbolj svečan
način.
PARIŠKA PATIFIKACIJA
Dan pred Novim letom je fran-
coska narodna skupščina po
dolgi in mučni diskusiji in po-
tem, ko je delno že zavrnila,
končno ratificirala pariške spora-
zume o ustanovitvi Zahodnoev-
ropske zveze, vstopu Zahodne
Nemčije v Atlantski pakt in ure-
ditvi sorskega vprašanja Ta do-
godek je ogromnega pomena če
samo pomislimo, da" so sedaj od-
stranjene ovire za ponovno obo-
rožitev Nemčije. Francoski par- j
lament v tem trenutku nI imel
drugega izhoda kot privoliti na '
to zlo, v zavesti, da bo do fega
prišlo tudi brez Francije oziroma
mimo nje in da bi v tem primeru
njena vloga v Evropi bila imanj-
šana na skoraj neznatno mero.
Mendes-France — ministrski
predsednik Francije — je torej
odnesel v dramatičnem boju z
nasprotniki zabodnoevropskecja
sodelovanja zmago, čeprav p!Člo,
saj je dosegel večino le s 27
glasovi.
Tak *'Z'd glasovanja so v Fran-
ciji in na zahodu na splošno pri-
čakovali ter fe predsednik vlade
najbrž s svojo oceno, ko je de-
jal, da /e '''/d glasovanja
»edina možna rešitev*, zadel v
polno.
KONFERENCA ŠTIRIH
V zadnjih dneh se ponovno
čujejo glasovi o konferenc: ^titJh.
katero je ponovno sprožil ^am
predsednik sovjetske vlade Ma-
lenkov p svoj} novoletni poslani'
ci. Na zahodu za sedaj te pobude
»icer ne 'sprejemajo in menijo^
da je treba najprej uresničiti
londonske in pariške sporazume,
katerih ratifikacija, kot smo vi-
deti v Parizu, kljub oviram na-
preduje.
Izjema je h zopet Mendes-
France, ki zagovarja misel na
čimprejšnje sklicanje takšne kon-
ference. Ali *o razlogi za to v
mali večini g katero je *zvozih
ptrnške in londonsJie sporazume?
Dejstvo je, da se je ie precej
pred razpravo v parlamentu o
teh goorazumih zavzemal za se-
stanek *'-Hh. od i"rferega si torej
najbrž pr^ctj »tttta.
Nekaj lnieiiislili problemov
kakor jih ocenjuje kmetijski odbor pn OLO Ptuj
Kmetijski odbor pri OLO Pluj >
je pred nedavnim ra-/;prav; jal o !
nekaterih problemih živinoreje v •
ptujskem okraju. Ugotovitve s !
te razprave so zanimive ne «tirao \
zaradi tega, ker bodo delno no-
rab^ene pri sestav; deetletnt>qa
perspektivnega načrta ra razvoj
kmetijstva v ptujskem r>kraiu.
temveč tudi za vs^keaa posane?-
ncga kmetovalca, kakor u laž-
benca ali sploh člana kolektiva
kakšnega kmetijskega posestva
splošno družbenega pomena
Predvsem so prcce: govorili
o selekciji goveie ž'v'ne i& kar
obstaja med živinorcic' vel-ko
zanimanje. Predvideva se da ho
do konca letošnieg« leta «prei»-
tih v rodovnik že nad 2000 a'av
Največji problem v tem por''?dM
so kontrolorji. kate''ih vzdržf^va-
nje povzroča dolo>"-ene trr^.avc,
brez katerih na si te službe ni
mogoče zamisliati V tei z,->Hp,vi
je pr'šlo do izraza mnenje, da bi
naj kmetijske zadrucrc odločneje
sodelovale, prav tako pa ie po-
trebno zagotoviti clnkai 'red^tev
iz iavnih sklarlov
Drugo važno vprfišanie ie *te
vilčno stanje bikov in sp'oh
oremenjevanie Potrebno je prav \
zaradi majhnpoa Stevla kvalitet-
nih olemeniakov. r^T^irti mrpfo
umetneoa osemenievan-a te«- od-
preti nove postaip v Tur^^ndh
Trnovski va^^i na RorKi. v Mnj-
šperku in v Staršah Sevpda bo
to zvezano z znatnimi stni^ki,
ker ic treba kriti razliko med
de'anpkimi stroški umctneoa o-^c-
menievania In ceno k^ se za^^a-
čunava Pizlika ni msia in zna§a
6.S0 din. Pa tudi vprp^anie pav-
šalne skočnine bo treba ured-M
oziroma jo dvigniti na 350 d'n,
ker to predtavlja nadaijni ukrep
pri sanacij? živnorcje Bika
namreč nikdo noče rediti, če ni-
ma oCj niega vsa; toliko koristi,
ka''or oc^ dobre krave
Zakotnih bikov ic v okraiu še
vcrlnc precci in de i njih se tudi
§e vedno pripušča Bcba proti
nj;m ie težka ker liudje stv^r
prik-ivaio Ttid; v tem poatedu
bi večja aktivnost kmetij k'h
zadrug. posebno živinorejskih
odsekov lahko 7natno pripomo-
gla hH pa cele to silno škodljivo
početie docela onemogočila
živinoreja ho torei letos za-
rad' '■voiega bo!'šega 'azvoja
7ali*eva'a znfjtna sredstv.3, ki iih
lahko zanotcvi samo okrajni pro-
račun
f^ickarstvo
Na okrajnem področia ?c pro- '
izvaja .^e vedno premalo mleka,
prav tako pa se oa daloč prema-
lo odkupuje M'eko zh-ra ptuj':ka
Mlekarna s svojimi zbralci. pre-
de'uip pa ga dnevno okrog
innoo litrov De 2'O na tem. rla
bi se kapaciteta mlekarne pove-
ča'a. S tem v zvezi «e postavlja
vr)ra.šanie zbiralnic mleka s hla-
diln mi napravami da bi lahko
zbirali mleko tudi od večerne
molžp Pri sedanjem stanfn osta-
ia nad m'lijcn litrov mleka, ki
ni unor'=!bl'eno n« najekonomič-
nejši način
Na ptujskem okrajnem pod-
ročju obstajajo vse možnosti za
uspešno -vinjerejo Svinj red'jo
sicer precej vendar reja ni tako
rentabilna, kakor bi lahko bila.
če bi bilo rešeno vprašanje ple-
menskega materiala Proizvodnja
je v svinjereji dokaj nizka ter
obstaja nujnost, da ustanovijo
pri živinorejskih odborih kmetij-
skih zadrug prašičcrc jski pod-
odbori, ki bodo -krbcii za vsa
vpra.?anja svinjereje. predvsem
pa za vprašanje plemenjakov ter
uvedbo boljših parem
Perutninarstvo
Pro:zvodnja v perutnmarstvu
lahko donaša. če je smotrno ure-
jena in organizirana, velike do-
hodke. Vendar se doslei tei pa-
nogi m povečala skoraj nobena
pozornost. Štajerska kokoš je
skora) izumrla, po dvoriščih pa
5e sprehajajo nič — ali malo-
vredni križanci. Nekoč je bilo
obilo kopunov celo za izvoz da-
nes pa se žal, s tem nikdo več
ne bavi. Podjetje »Perutnina« v
Ptuiu ui^tvarja kljub takemu sta-
niu ogromna sredstva, ki fh pa
niti v najmanjši meri ne vrača v
to gospodarko panogo Nemara
bi bilo Za razvoj perutninarstva
mnogo bolje, če bi postala »Pe-
rutnina« zadružno podjetje in čc
bi se zagotovilo del sredstev ki
jih ustvarja za razvoj perutni-
na n-1 va.
V gornjem sicer niso zajeti vsi
prob'emi naše živinoreje, vendar
smo s tem skušali našemti pov-
prečnemu živ'noreicu poraaaati
pri ustvarjanju splošne slike
potreb in možnosti ki jib ima
n.aša živinoreja.
Kratke vesti
WASHm6T0M. Predstavniški dom ZDA
ie t?vol-;i 73 svojega t>redsrdnka Sa-
imiela RavbnrTia. dpnx»k'af3 n Tezama.
Tako! po irw>l".'ri ]e poudan!. da nro'
rata otoe ettranki sodelovati na področju
ninanie politike.
KARTUI«. V nekem invom v blržtal
KortuirM so se oprli zaipornild. Straiarji
f« oporahilj oroije in pti tem ubili 4,
^ rmfli pa 34 IttidL
TEHERAN. Vojaki fQv«nieT Teberana
: j« spo.roeit omoč porodnicam zaračunana
Zavodu socialnega zavarovanja
ali samoplaičnikomu velja po-
vprečna cena za porodnižko p^-
moč in obiske pri materi, ki
rodi doma 3000 din, povprečna
oena za porodniško pomoč in
obi^ske pri materi, ki je rodila
v boln^lšnicd, 50 din; cena oskrb-
nega dne v Materinskem domu
pa je določena na 430 din. Vse
gornje cene veljajo od 1. janu-
arja 1955 dalje.
★
Za občasne sodnike okrožnega
gospiodarskega sodišča v Maribo-
ru so bili na zasedanju okrajne
skupšiSne v Ptuju 30. decembra
1954 izvoljeni" Franc Baiunan,
Lojze Cene, Martin Klemenčič.
Jože Kranj C Vilko Lipuš in Vik-
tor Makovec.
Za sodnike porotnike okrož-
nega sodišča pa so bili ob isti
priložnosti izvoljeni: Franc Glav-
nik. Magda Planjšek, Ivan Vrabl.
Jože Vidic, Franc Donaj, Mirko
Znidarčč, Jože Kranjc, Mirko
Majcen. Kristina Sepec, Jože
Vrabl, Ivan Laznik, Albert Mau-
čič. Ciril Kolarič, Jože Keček.
Jožg Kukovic, Rudi Bratec. Pe-
ter'{Beziak, Jakob Bogša, Jože
Lovrenci č. Franc Voda, Jože
Bojic, Martin Berden, Branko
Kramberger, Ivan Kirbiš, Jože
Vrbnjak in Rud4 Novak.
Okrajni veterinar OLO Ptuj
tov. Aleš Lešnik je imenovan
za veterinarskega inšpektorja.
★
Za člane upravnega odibora fi-
nančno samostojnega zdravstve-
nega zavoda Zdravsi;vene posta-
je v Kidrič^evem so imenovani:
Franc Lobnik, Alojz Gajšek,
Andrej Toplek, Ludvik Mesaric,
Marica Bežek, Maks Segula,
Danica Osole in Konrad Petek.
— Dr. Franc Rakuš, zdravniik
obratne ambulante Kidričevo je
imenovan za upravnika zdrav-
stvene postaje Kidričevo.
★
Za r.ar.č upi.i-,-itcga cdbcra
zxiravstvene postaje v Majšper-
ku so imenovani: Metod Skam-
lič, Alojzij Jere, Marija Obreht,
Terezija Kovačič, Jože Kuko\'ič,
Beno Brumen, Marija Verdenik
in Maks Serd^nšek.
Dr. Maks Pen, zdravnik v
Majšperku je imenovan za
upravnika zdravstvene postaje v
Majšperku.
★
Za člane upravnega odbora
Posredov.ilnice za delo v Ptuju
so imenovani; Franc Šprah,
Franc Ljubeč in Anica Gunžar.
★
Za člane upravnega odbora
j Mestne lekarne v Ormožu go
I imenovani: Celest'n Sedmak,
Ana 2iger. Ivan Breznik in
Franc Novak.
Mr. pharm. Jelica Veselic jc
i imenovana za tipravnico Mestne
lekarne Ormož.
Ifeča P€p'@ifi€ o zadevi
Nekatere tuje agencije so popačile smisel izjav, ki
jih je jugoslovanski državni tajnik dal na tiskovni
konferenci v Kalkuti
NA GALEBU, 5. januarja (Tanjug). Državni tajnik za zu-
nanje zadeve Koča Popovič je dal agenciji »Tanjug« na-
slednjo izjavo: i
»Moj odgovor med tiskovno konferenco 3. Januarja v Kal-
kuti na vprašanje o zadevi Djilas-Dedijer so nekatere tuje
agencije, med njimi „Associated Press" in ..France Presse" kar
najbolj grobo In tendenclozno popcčile. Besede, ki mi jih pri-
pisujejo, niso v nobeni zvezi s tistimi, ki sem jih dejansko iz-
govoril. Izvod stcnograma s te konference imajo pristojni In-
dtiski organi, drnscga imam pri sebi.«
Agencija »Tan.jug« je bila poblašcena, da objavi v pojasni-
lo današnje izjave državnega tajnika za zunanje zadeve Koče
Popoviča naslednji slenograro znjegove tlsko^Tie konference v
Kalkati:
Vprašanje: »Kako fe Tito rea-
giral na sk'ep jugoslovanskega
predsednika, da pride Titov pri-
jatelj Vladimir Dedijer pred so-
dišče pod obtožbo, da je skušal
minirati vlado, kakor tudi. ali je
Dedijer apeliraj na maršala Tita
in kaj je le-ta v tej zvezi ukre-
nil*
Odgovor: »Predvsem mJ ni znan
noben sklep kaker^a predsednika
▼ Jugoslaviji glede tega, kar se
tu trdi Drugič tudi ne more biti
govora o kakšnem reagiranju
predsednika Tita. ker bi to na-
pravilo povsem napačen vti« da
sprejemajo zdat ▼ Jugoslaviii
sklepe brez soglasja in brez po-
»▼etcvania s predsednikom Ti^om
Glede tu omenjenega osebnega
naročila ničesar ne vem.«
Vpraianle ^Nedavre todna oh.
raviMva pioU iivljenjepiscu max-
šala Tita fe bila označeno kot
poskus, da bi lastrasilj demokra-
tične elemente v partiji. Ali je
to točno? Baje je Diilas reke\ da
želi demokratično razpravo na-
mesto podreditve inkviziciji Ali
je verjetno, da se bo to zgodilo?
Baje je DjHas izjavil, da izvirajo
sedanje gospodarske težave y
Jugoslaviji v bistvu iz pomanj-
kanja politične demokracije in
svobode razpravljanja Kakšen ie
Vaš komentar v tei zvezi?*
Odgovor: »Skušal bom odgo-
voriti na vsa tri vprašani a hkra-
ti. Prvič ni mi znano da bi sc
bila vršila sodna obravnava oroti
človeku, omenjenemu tu kot Ti-
tov živi jen jeo:«ec Drucnč mi nt-
kakoT ne pripisujemo zadevi
Djilas-Dedijer varnosti ki ii jo
skušajo pripisati nekateri tuji
(Nadaljevanje na 2. sireni)
Stran 2
Ptuj, 7. januarja 1955
Še nekai o alkoholizmu
Vedno, a se zjmraj prtaiKuo
govorimo o alkoholizmu, kljub
temu pa moramo vedeti vsi, da
v tem preti reana nevarnost na
Semu ljudstvu, predvsem pa ču-
tijio to naši šoloobvezni in pred-
šolski otroci. Pri tem pa si mo-
ramo biti na Jasnem, kaj po-
meni beseda alkoholizem Pod
tem pojmom si predstavljajmo
trenutno ali delj ča&a trajajoče
zastrupi jen je z alkoholnani pi-
jačami Alkoholik pa Je om ki
sam morda natd ne opazi, a spdje
dnevno svoj >literček dobrega
vinčka«.
Alkoholizem je vprašanje
zdravstvene, socialne, moralne
In vzgojne strani 2^ito se nv>-
ramo proti njemu boriti prav
ved, kakor zdravniki, učitelji, ta-
ko vsak posameznik, ki vidi Ško-
do, ki Jo povzroča alkohol. Zla-
sti mora ta borl)a zanimati §e
onega, Id je doma v vlnorod-
nah krajih, kjer je vino glavni
gospodarski vir.
Na vzgojo pa močno vplivata
dva glavna činitelja: prirojenost
in okolje v katerem človek živi.
Vedeti moramo, da Je včasih
okolje močnejši CdnltelJ kakor
Pa prirojenost. Alkoholizem pa
lahko poseže tako daleč v dru-
žano, celo v rodbino, da škoduje
z obeh vidikov, onemogoči pra-
vo vzgojno delo in ga nujno ob-
sodi na neuspehe. Za uspešno
učno vzgojno delo je potrebno
zdravo in moralno okolje. Oko-
lica mora biti taka, da otroka
razume, razume njegov otroški
evet. Otrok se naj počuti pro-
stega in svobodnega Vzgojni
vplivi pa tudi morajo biti trez-
ni, dosledni in strogo premišlje-
ni. Zato ni nič napačnega, če
rečemo, da Je otroku vsakdanji
kruh tuda dober vzgled staršev
in splošno vzeto življenje do-
ma. Jasno pa Je da v alkohol-
nem stanju staršev dol>i celot-
tK> življenje, kjer živi otrok po-
polnoma drug obraz Razpolože-
nje, odnos in občevanje z otro-
kom se spremeni v surovo
zmerjanje in preklinjanje.
Otrok preneha misliti to nazad-
nje že sam več ne ve kaj sme
tn česar ne sme.
V Ilustracijo bom navedel ta-
le primer, ki ga presodite sami.
Obstaja še danes in ga ni mo-
goče preprečiti. Oče je delavec,
alkoholik v pravem pomenu be-
sede. Mati Je doma pri otrocih
Tudi raadnikom JLA
in jim pKJŠdljamo novoletne po-
zdrave in čestitke!
Vojaki Vojne pošte 8041
Ivanjlca — Srbija
VladkiO Korošec iz Zabovc, Šte-
fan Celan iz Zlatoličja, Janko
Spoljer iz Hajdine, Franc Flor-
Janič iz Strejac, August Staine-
ker iz Župečje vasi, Polde Kre-
snik iz Pragerskega, Franc Bra-
tulJk iz Gradišča, Franc Galim
iz Markove, Franc Kukec Iz Or-
moža, Anton Gmajner iz Do-
klec.
S tovariškim pozdravom Vas
Xxwdravljam(0!
Korošec Vladko,
V. P. 8041-3—2
IV a n j i C a — Srbija
POSLEDICE OPERACIJE
»Zelo me veseli, da je vaša
operacija tako uspela. Ali res
nimate nobenih posledic ali te-
žav?«
»Oh, da. Oženil sem se z bol-
niško sestro. k5 mi je stregla.«
Koča PopoviC o zadevi
Djilas-Dedijer
(Nadaljevanje s 1. str.)
krogi in časniki in zato menim,
da dosedanja pojasnila, dana v
zadnjem letu in v zadnjem času
pri nas doma, povsem zadostuje-
jo.«
Vprašanje: *Kako lahko politih
ko Jugoslavije v korist miTOlfub'
nega sožitja spravimo p sklad t
obravnavanjem sleherne notranje
opozicije kot napada na varnost
države?
Odgovor: »Mislim, da sem to
vprašanje dobro razumel. Zdi se
mi, da je eden glavnih pogojev
Za miroljubno sožitje nevmeša-
vanje v notranje probleme dru-
gih dežel. Tisti, ki oznanjajo
svojo demokracijo drugim deže-
lam, bi morali po mojem mnenju
to potrditi z dejanji In v svojih
zunanjepolitičnih stikih 2 drugi-
mi deželami, ne pa da zahteva-
jo, naj imajo druge dežele ista
gledišča, kakor jih imajo sami.«
Laburisti upajo na
volitve v tem letu
London 6. jan. (Tanjug)
Glavni tajnik laburistične stran-
ke Morgan Phillips sodi, da bo-
do konservativci še to lete raz-
pisali parlamentarne volitve. V
strankinem glasilu »Fact« piše.
da bi konservativci morda Se
počakali eno leto. toda da bi
tedaj volivci 5e Jasneje videli
njihovo reakcionarno socialno i
In gospodarsko politiko. Takti- \
ki konservativcev so za volitve i
v tem letu. ko so še ugodni po-
goji v mednarodni trgovini in
ko je dolgo pričakovano zviša-
nje pokojnin še v svežem spo-
minu.
Ameriški kmetijski
presežki Jugoslaviji
v KRATKEM BOMO PRE-
JELI 425.000 TON PŠENICE
Beograd 5. ian. (Tanjug). V
državnem tajništvu za zunanje
zadeve je bil danes podpisan
sporazum med vladama FLJUin
ZDA o dobavi ameriških kme-
tijskih presežkov Jugoslaviji
Sporazum predvideva skorajšnjo
dobavo 425 OOC ton pSenice ra-
zen tega pa bombaža v vredno-
sti 10 milijonov doarjev. Di-
narska vrednost pšenice ^e da-
rilo vladi FL.RJ ia
40—50, korenček 50, ohrovt 25,
motovileč 140, radič 100, kislo
zelje 50, kisla repa 20.
Koruza 25, pšenica 35, proso
35, koruzna moka 30, ajdova mo-
ka 50—60, koruzni zdrob 40, aj-
dova kaša 100—110, prosena ka-
ša 60—70, ječmena kaša 50.
Surovo maslo 400, zaseka 250,
mleko 20—24. smetana 120, sir
tO—70.
Kokoši 250—500, piščanci 300
—500, purani 700—1200.
Jabolka 40—45, hruške 80,
orehi 140.
Jajca 17.
Nehai praktiinih nasvetov
Žeblji v deščice
Da deščica pri zabijanju žeb-
Ijev ne poči, moramo konici žeb-
lja vzeti ostrino. Tak žebelj
trga vlakna deščice, sicer pa bd
jih razklal po dolžini.
Napisi na vratih
Napis za vezna vrata lahko
sami napravimo. Potrebna nam
je kovinska ploščica, ki jo
izgladimo in p>ot€m namažemo
z voskom. Z ostrim predmetom
(žebljem, trdim peresom in po-
dobno) vgraviramo v vosek na-
pis. V nastale jamice nalijemp
nato mešanico iz 50 delov moč-
ne azotne kisline in petih delov
klorovodikove kL-^line. Obe
kislini močno razjedata kožo,
zato je treba biti z njima pre-
viden, zlasti, kjer so otroci. Po
desetih urah je treba odstra-
niti vosek s segrevanjem plo-
ščice, ki se nazadnje odrgne s
krpo. namočeno v teroentinu.
VSAKO KO LICINO
Skopane slame
kupi
»PLETARNA« V PTUJU
Oobro odrte svintskc koze piaču >
KOTEKS
Ptuj in Ormož
fM) fiiei 200
S pravilnin) ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko
dosegli ceno najboljše kvalitete kož. obeaena pa boste po
mahali asnjarski industriji d'^ rra^kvalitotTipiSf^ i7fl**i*f'^''
Ptai, 7. ianuaiia 1955
Stran 3
Olga Strašek
Mnogi še premalo vedo
o poklicu vzgojiteljice
Rada bi pokramljala z vami,
dragi bralci, nekaj o poklicu
vzgojiteljice.
Pred nekaj dnevi sem se po-
govarjala z neko starejšo osebo,
učiteljico. Zelo začudena aem
bilia o njenih izjavah. Ko sem
se z njo pogovarjala, sem iz
njenih besed lahko spoznala, da
so že mnogi, tudi taki, ki bi
morali znati ceniti vzgojiteljski
poldic, pa ga ne znajo. Ne sa-
mo, da ga ne znajo, ampak ga
celo zapostavljajo. Vide a sem,
da ljudje ne znajo ceniti dela
vzgojiteljice. Mislim, da je pre-
cej odgovorno delo človeka, ki
mora delati z najnežnejšo du-
.šico otroka, pa vse tja ao onih
let, ko postane človek sposoben
za samostojno delo.
Ženska jo sicer po naravi
ustvarjena za to, da vzgaja otro-
ke. Pa vendar lahko rečemo, da
ni vsaka za to delo dovolj spo-
sobna. Ce znamo pravilno rav-
eiati z otrokom, lahko vzgojimo
človeka, dobrega sposobnega za
življenje. Vemo, da ni po naravi
slabih in dobrih ljudi Saj o tern
je že mnogo razpravljal tudi
sam Mane, ki pravi, da žele
okolje, vzgoja napravi iz člo-
veka to, kar je. Poznamo stare
teorije, ki so mislile, da človek
prinese vse na svet, da je člo-
veku že vse vnaprej usojeno
in določeno. Te teorije zapo-
stavljajo vlogo vzgojitelja in se
upirajo vse bolj na dednost.
Dednost kot dominanten faktor
je bila predvsem v dobah, kjer
je skušal vladajoči sloj pouda-
riti svoj jaz. Tako na primer v
srednjem veku, pozneje tudi v
dobi buržoazije. Plemič so de-
jali, da imajo plavo kri, ki so
jo podedovali. Kot tailcšni bi naj
bili oni že Tx. rojstvu odločeni
za to, da vladajo. Tudi buržoazi-
ja je mislila, da sta dva sloja
in da je to nespremenljivo. Eni
bi naj bili ustvarieni za to. da
lahko drugim vladajo, jim uka-
zujejo da se jim lahl^o dobro
godi. Tako je živel ta vladajoči
sloj na račun dednosti od dela
drugih. Jedli so z znojem pri-
delani kruh tistih, ki naj bi
bili po njihovih pojmih manj-
vredni. Tako vemo, da v teh
dobah, vse do kapitalističnega
drjžbenega red? ni bilo šol za
vse otroke. 2e v tem družbenem
redu je žola za vse, a zopet ne
vsQ. Samo za tiste, ki so imeli
dovolj denarja, da so lahko
otroke žolali. Šolali so se le
otroci bogatejših. Sele z nasto-
pom nove Jugoslavije je pri-
do.bljena nova možnost, da se
vzgaja in da možnost izobrazbe
vsem otrokom, neoziraje se na
poklic staršev Daio pa se jim
tudi materialne možnosti v obli-
ki otroških doklad. štipendij in
podobno. Po vsej naši državi
skrbe že za. naše najmlajše s
tem, da se ustanavljajo Didi.
otroške jasli (vrtci), v katerih
se ob^kuje naš novi rod. Otrok
se naj vzgaja v krogu družine,
doma in v vrtcih. Zakaj? Dobro
je, če otroka, kljub temu da ima
morda doma dobro vzgojo, da
so njegovi starši ljudje, ki znajo
ravnati z otrokom damo v vr-
tec. Posebno važno je še to pri
otrocih edinčkih. Otroci se v
vrtcu nauče marsikaj, kar jim
doma ne bi mogli dati, četudi
bi poznali njegovo dušo, četud:
bi bili dobri vzgojitelji. V vrtcu
se pripravi otrok na delo v Soli.
Mislim, da ni napačno, če bi to
ustanovo imenovali nekako pri-
pravljalnico za šolo. za delo v
Soli. Zelo važno je tudi to, da
se seznani otrok s kolektivnost-
jo. Pripravimo ga za delo v ko-
lektivu. Takemu otroku ne bo
težko stopiti čez Šolski prag
Njegove očke ne bodo zalite s
solzami, njegova roka se ne bo
trdno oklepala mamičine, ko bo
nastopil ta trenutek Saj on že
pozna življenje v kolektivu Do-
bra je le tista vzgoja, ki je har-
monična. V skladu moreta biti
domača vzgoja in vzgoja otroka
v vrtcu. Težko je delo vzgoji-
teljice posebno tam kier ima
otrok slabo in napačno vzgojo,
kajti otrok na tej starostni stop-
nji bo že spoznal oboje nasprot-
nih mnenj Posebno težko Je to
v vprašanju svetovnega nazora.
Teh primerov je že sicer danes
manj, ker vsak človek ki je
vWjučen v delo v naši sociali-
stični domovini, mora sjpoznati.
kaj je pravilno in dobro in kaj
ni. Svojega otroka bo tako
vzgojil v edino pravilnem so-
cialističnem duhu. Težko je za
tako m.ajhno glavico, tisto tre-
nje med tem. kar so mu pove-
dali doma in to kar mu poveri
njegova vzgojiteljica v vrtcu.
Neizbrisno mi je ostal v spo-
minu prizor z enega mojega ob-
iska v vrtcu. Vzgojiteljica je
otroku pripovedovala zgodbo iz
življenja junaka Petra. Kako si
je kot reven deček z delom,
pridnostjo in poštenostjo utrl
pot v svet in si priboril lepo in
vzgledno mesto v vrsti delovnih
ljudi. Ves čas so bile očke malč-
kov nepremično uprte v vzgoji-
teljico Poslušali so z največjim
zanimanjem in trdnim prepriča-
njem, da je to res tako bilo. Na
koncu pa se dvigne majhen
čmook fantek ki je bil doma
drugače vzgojen Saj ni mogoče,
je zvenel njegov tanek glasek,
da je temu tako. Naša mama pa
vedno pravi da je nekje le neka
višja sila, ki vse vnaprej določi.
Sigurno mu je bilo tako uso-
jeno.
Hotela sem vam le v kratkih
«;tavkih pokazati, kako težko in
odgovorno je delo vzgojiteljice
Ona mora up^-avljati živ meha-
nizem mora otroka usmeriti na
pravo pot v življenju. Da more
človek spoznati ves ta nežen
organizem in znati z njim po-
stopati, zato pa je nedvomno
potrebna zelo široka izobrcizba
človeka, ki se odloči za ta po-
klic
Ce bomo imeli dobre vzgoji-
teljice, bomo znali ceniti vred-
nosti, ki jih more predšolski
otrok dobiti v teh ustanovah in
bomo lahko ponosni na naš nov
rod. Smelo bomo lahko gledali
v našo bodočr.ost, kajti stavba,
ki Se gradi na čvrstih temeljih,
bo nedvomno močna, trdna.
Primožič Dušan:
Aparat za iskan @ lubadaria
Boj proti lubadarju je danes
zelo aktualen, saj nam ta škod-
ljivec uničuje velike komplekse
naših dragocenih gozdov, prav
posebno pa tam. kjer je zane-
marjeno pregledovanje drevja.
Težave pa so tudi zaradi tega,
ker se da okuženo drevje spozna-
ti razmeroma pozno. Saj črv raz-
jeda lesovino skoraj deset let
preden pride na površje kjer
opazimo značilne luknjice Mo-
derna elektrotehnika ie v zad-
njem času priskrbela aparat, ki
nam omogoča pravočasno ugo-
tovitev navzočnost- lubadarja
Firma »Ulkaschall — Gerate-
bau Dr Born GMBH Frankfurt«
je s sodelovanjem oddelka za
pokončavanje škodljivcev v to-
varni Farbenfabriken Baycr Le-
vekursen. izdelala slušni aparat
ki ojača komaj slišno škrtanje
črva ▼ lesu tako da ga je mo-
goče slišati na razdaljo nekaj
metrov. Priprava je sestavljena
iz zelo občutljivega mikrofona,
ki s pomočjo tipkala sprejema
zvoke neposredno s površja ma-
teriala (drevesa). S pomočjo
lahko prenosljivega baterijskega
ojačevalnika se sprejeti šumi pri-
bližno 10.000 krat ojačajo tako,
da jih razločno slišimo v priklju-
čenih slušalkah
Mikrofon s tipkalom se prav
lahko pritisne na les ali pa se s
pomočjo majhnega stojala pritr-
di na površino lesa. Ker je rav-
nanje 7 aparatom zelo enostav-
no, se lahko v kratkem času
opravijo obsežni pregledi. Važno
je tudi to, da s to pripravo lah-
ko kontroliramo uspeh že izvrše-
nih zaščitnih mer,
V Arizoni delajo umetni
dež
v Arizoni delajo umetni dež
že od leta 1947. Najprej so iz
letal stresali suhi led {ogljikov
dv.->kis) v oblake, pozneje pa
srebrov jodid. Leta 1949 so me-
dili naprave za povzročanje
dežja s tal, pri čemer so prvotno
uporabljali srebrov jodid. nato
pa natrijev oksid Cenijo, da so
leta 1948 pridobili v dolini »Sla-
ne reke« za 14,750.000 m' pada-
vin z razmeroma nizkimi stroški.
Leta 1950 je podjetje »Delniška
družba za proizvajanje dežja«
pričelo delati v Mehiki poiskuse,
ki so se prav dobro obnesli, po-
dobno, kot so bili uspešni posku-
si v Kaliforniji, na Havajskih
otokih, v Kanadi in Avstraliji.
Pripominjamo, da se s podobnimi
metodami Ičihko prepreči nasta-
ianfe toče
NOVE KNJIGE
Miško Kranjec: ZGUBLJENA
VEEIA. (Cankarjeva zaL, 1954.)
Ivan Cankar- IZBRANA DE-
LA VII. (Izdano v počastitev
400-letniice slovenske knjige.)
Erskine CaldvveU: RAZKO-
PANA GRUDA. — (Slovenski
knjižni zavod. Sodobnj roman,
1954.)
Emile Zola: PARIZ, roman —
(Cankarjeva založba v Ljublja-
ni, 1954.)
Willaam Prescott: OSVOJITEV
MEHIKE. (Cankarjeva založba
v Ljubljani 1954.)
Kciko gnojimo prvo leto v
opešanem vinograda
Jeseni raztrosimo med vrste
trsja najmanj 150 q hlevskega
gnoja, to je 22 voz po 700 kg.
Gnoj takoj globoko podkopije-
mo in pustimo kop neporavnano
V jeseni Se pa potrošimo
povrh vsaj 100 kg tomasove mo-
ke ali kostne moke.
Spomladi pred kop jo F>otro-
simo med vrste trt 80 kg kalijeve
soli, kateri smo primešali 50 kg
apnenega dušika.
Drugi primer gnojenja
Jeseni podkopljemo 100 kg ni-
trofoskala, spomladi 120 Kg apn.
dušika pomešanega s 70 kg ka-
lijeve soli. Po preteku 1 meseca
potrosimo še 30 kg rudninskega
superfosfata, ko smo apneni du-
.?ik prej podkopali tako po tro-
šenju.
Tretji primer gnojenja
Jeseni opravimo globoko kop.
Spomladi čimprej raztrosimo
170 kg apnenega dušika pome-
šanega e 180 kg kalijeve soli in
opravimo kop Mesec pozneje
potrosimo 65 kg superfosfata
Ob tretji kopi v avgust po-
sejemo v vsako drugo medvrsto
seme ali pleve rdeče detelje, ki
bo požeta v maju. raztrošecia v
vse vrste vinograda in podko-
pana.
Kot ix>vedano spredaj je na-
vedena količina gnojil samo za
vrnitev ene same trgatve 2:ato
je pri pomlajevalnem gnojenju
dati vinogradu dvakratno
količino zgoraj navedenih gno-
jil. To je potrebno za dvig rod-
nosti In za odvzeto trgatev Ta-
ko gnojenje bomo ponovili še
naslednje leto in uspeh ne bo
izostal Kolikor damo manj gno-
jil, toliko manjši uspeh Imamo
v pomladitvi vinograda.
Posebej je oaglasiti, da Je
bolje gnojiti vsako leto ali naj-
več dve količini gnojil za dve
leti, kot gnojiti za štiri leta
vnaprej. Vsa gnojila, zlasti mi-
neralna, izpere dež v dveh, treh
letih ix>polnoma iz vinograda
v globino ali na niže ležeče par-
cele.
Gnojenje s samim nitrofoska- j
lom je uspešno, vendar jej
treba skrbeti za humus (hlevski ]
gnoj ali zeleno gnojenje). Koli-
čine mineralrih gno.jil izpod
300 kg/ha nimajo zadostnega
učinka v prvem letu, zato je to
količino ponoviti vrsto let zapo-
redoma.
V vsakem primeru je glavna
skrb globoka kop zemlje med
vrsitami in ne pri trsu samem.
Dvig rodnosti
starih vinogradov
Jesenski kopi damo hlevsM
gnoj kot povedano zgoraj Med
zimo potrosimo vsaj 200 kg
nitrofoskala Po spomladanski
kopi posejemo v vsako drugo
medredje v 50 cm širokem pasu
seme luceme Nadaljnje kopi
opravimo samo v nezasejani
vrsti, torej vsako drugo vrsto.
S tem prištedimo na kopačih
skoraj za polovico.
_Franc Novak
Radio Ljubljana
Dnevni spored za nedeljo,
9. januarja 1955:
6,00—8,00 Dobro jutro, dragi
poslušalci! 6,05—6,10 Poročila in
vremenska napoved. 6,30—6,35
Pregled tiska. 7,00—7,15 Napo-
ved časa, poročila, vremenska
napoved in objava dnevnega
sporeda. 7,15—7,30 Reklame.
7,30—7,35 Radijski koledar in
prireditve dneva. 8,00 O Športu
in športnikih — dr. Sef: Telesna
vzgoja, šola in higiena otrok.
8,15 Domače pesmi za prijetno
nedeljsko jutro. 9,00 Otroška
predstava: Obuti maček (po
pravljici C. H. Perraulta napi-
sal N. Kxu-et), 9,40 Operetne
melodije. 10,00 Družinski pogo-
vori. 10,10 Dopoldanski simfo-
nični koncert. Wolfgang Ama-
deus Mozart: Koncert za violi-
no in orkester v D-duru. Ludwig
van Beethoven: Prva simfonija,
11,00 Oddaja za Beneške Slo-
vence. 11,20 Lahek opoldanski
gla^enl spored — vmes ob 12,00
Pogovor s posliišalci 12,30 Na-
poved časa, poročila, pregled
dnevnega sporeda in objave.
12,45 Zabavna glasba, vmes re-
klame. 13,00 Pol ure za našo
vas. 13,30 Želeli ste — poslu-
šajte! 15,00 Napoved časa, poro-
čila., vremenska napoved in ob-
jave. 15,15 Lahka glasiba. 15,30
Po naši lepi deželi — Silvo Ma-
telič: S poti po Dalmaciji. 16,00
Promeoadni koncert. 17,30 Ra-
dijska slušna igra: Dobri ljudje
(ponovitev). 18,30 Fisan glasbeni
spored. 19,00 Radijski dnevnik.
19,30 Zaibavna glasba, vmes re-
klame in objave. 20 00 60 minut
vedre glasbe iz Radia Sarajevo.
21,00 Kulturna kronika 21,15
V svetu ritmov in melodij —
sodelujejo: Plesni orkester Ra-
dia Ljubljana pod vodstvom
gosta dirigenta Tlije Geniča iz
Beograda. 22,00 Napoved časa,
poročila, vremenska napoved in
pregled SDoreda za naslednji
dan. 22,15—23,00 Nočni koncert
sodobne simfonične glasbe. Di-
mitrij Šoštakovič: Koncert za
klavir in orkester. Igor Stravin-
ski: Simfonija v treh stavkih.
22,15—23,00 UKV program: Ples-
na in zabavna glasba. 23 00—
24,00 Oddaja za tujino — na va-
lu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
IZ DORNAVE
Oj, ta dedek Mraz
Obljubil je, da bo prišel v
Domavo točno, kot se je dome-
nil s člani Društva prijateljev
mladine. Nad 400 pionirjev in
cicibanov ga je željno, željno
čakalo... Pa ga ni bilo ... Ker
pa tov. šol. upraviteljica pozna
Dedka Mraza kot sicer vestnega
in točnega rnoža, je tikoj za-
slutila, da nekaj ne bo v redu,
in da ne bi bilo predolg^a ča-
kanja, se je domenila s knjigjo
»Pravljico«, da bodo kar v Ded-
kovi odsotnosti pričeli z novo-
letno proslavo in zabavo. Kaj
mislite: pionirji so pripravili
tako pester spored in tako radi
bi se že malo postavili pred
cicibančki in starši, ki so po-
hiteli v velikem številu, da bi
pozdravili prijaznega prijatelja
otrok... Ko nam je mali Janko
povedal pesmico o Dedku Mra-
zu, so oči nehote uha^jale proti
vratom, v vseh je bilo tiho
upanje: zdaj zdaj se bodo na
široko odprla in vstopil bo De-
dek Mreiz. Pa ga ni bilo, in tudi
potem ga še ni bi.lo, ko je Jan-
ko odpel svojo pesmico in še
pKDtem ne, ko so pionirji odple-
sala kolo in je Metka povedala
tisto o cicibanu; no potem ...
potem pa (naj nam Dedek Mraz
ne zameri!), p>otem smo v pisa-
nem direndaju pozabili na Ded-
ka. »Kdor krade, temu ni me-
sta v pdonirskj organizaciji«.
smo morali nehote pritegniti
odločitvi pionirjev v prizoru
»Darilo«, čeprav nam je bil »ta-
tic starega železa«, ki je »kra-
del« celo v korist skupnosti, na
vso moč všeč. »Slamnati voli-
ček« je sprožil plaz krohota in
zadovoljstva, ker so šle zlobne
živali, pa celo zvita lisica, na
»limanice«. V naslednji igrid
se je lisička pač spet pokazala
kot prava zvitorepka, ko je na-
gnala medveda, pujsa in mica
v kozji rog. Je pač zvitorepka!
Toda jojmene, zdaj! Kaj zdaj?!
Palčki, ravnilo, knjiga, pajacek
iin punčka Cinca Marinca bi se
radi posvetovali z Dedkom Mra-
zom, Dedka pa nikjer nikjer...
Ko je Cinca Marinca odplesala
svoj ples, pa je stal Dedek
Mraz na odru ... Živijo! Plesal-
ke v rožnatih krilih so zaple-
sale vesel raj, Kekec iz Ded-
kove knjige je zapel tisto o
dobri volji. in Krpanova kobi-
lica je pokazala da ni »kožica*
in... ne, zdaj pa zares: zapn.k!
Kako?! Brez daril?! Ah, kje pa?
Ko so že posikrbell pionir-
ji, da so bda vsem srčka po-
sladkana, je Dedek Mraz mislil
še na to, da posladka še že-
lodčke. Ker pa je bil Dedek
Mraz hudo hudo bolan, je na-
prosil Imt tovarišice učiteljice,
da 90 le-te razdelile med deco
prispiravljene slaščice.
Nešteto ročic se je stegova-
lo... No, vse vse je bilo lepo
in prav, samo tov. šol. upravi-
teljica je nekje vzdihnila: »Oh,
ta Dedek Mraz!« — Pa siaj bo
drugo leto spet točen in ve-
sten ...
STARE LITANIJE
»Rečem vam, današnja mladi-
na je popolnoma pokvarjena.«
»Da, da. To je rekel že moj
stari oče pred 70 leti. «
RED V HiSl
»Pojdi v shrambo tn prin^
steklenico z napisom ,kis'. V
njej mora biti malinov sok ven-
dar prej povohaj, če ni petro-
lej ...«
SODOBNI ROMAN
MA KMETMH
IVAN POTRC
(1)
Takoj skraja moram povedati
nepoznanemu bralcu, ki bo kdaj
prebiral te liste, da jih ne bi
nil<;dar popisoval, če ne bi v
kajhi. kjer sem tudi sam sedel,
naletel na nekega kmečkega
poba, doma s Štajerskega, Ln če
me ne bi ta pob ali Hodi, kakor
se je pisal in kakor smo ga kli-
cali, siirsnll nekje za golšo, se
pravi, da se mj je zasmilil. Tudi
ne bi nrkdar popisoval teh 11-
^ov, če ne bi imel v kariotečni
Pl-<;?mi. v katero so me prignali
2^utraj in iz katere so me oč-
gn^il} zvečer, zlatega časa na
vatle.. in nazadnje, če mi ne
bi bil t<)k strašen dolgčas; jaz
Pa ?em imel že od nekdaj to
nevol^o, da sem moral zmeraj
kaj škrabati p-o papirju.
Skraja je ta Hedl komaj ka-
tero zinil in bi mu skorajda
verjeli, da so mu ženske zavda-
le; kajti vse, kar smo zvedeli
o n^cm, je bilo to, da je neko
žensko stisnil. AH dolgi nedelj-
ski popoldnevi so ga omehčali;
neka-i nedelj je presedel na po-
gradu, vedno sam zase, ter
g>d?l nezaupljivo po kajhi. ka-
kor kaik lisjak, ki so ga ujeli in
spravili v kajbo, oči pod črm-
Ijenimi obrvmi so se mu kar
vidoma udirale ... Nekaj nedelj
je pretuUl; hoteli smo ga pre-
tepsti; razbijali smo po vratih
in klicali paznike — a potem
se je neko nedeljsko popoldne
začel z namj vred spenjatj po
križih Ali medtem, ko se je
kateri od nas drugih vzpel na
križe, pomignil dekletom za okni
na nasprotnem traktu in zinil
kakšno, da se je cela kajha za-
hahljala, je Hedl ob visel na kri-
žih, ko da bi ga kdo na klin
obesil.
Suhi Kajč, nemiren kakor vi-
dra in st(^gnjen ko trska, je po-
skočil, da bi videl, kam fant
zija; zagledal je na oni stran*
prsato in v Uca zabuhlo jetnico
— ne. ni se motil! — in povedal:
»Dora ga martra.«
Kaznjenci so se zasmelali.
fant pa se je spu.stil s kržev.
zlezel nazaj na pograd in čez
dolgo časa zaklel.
■^''^klete babe!«
Tako si je dal duška, kar se je
zgodi'0 potem še večkrat, a tulil
ni več To je bila prava sreča za
nas. pa tud' zanj: kajt- Se malo
b-: na' vdV. -p^ \y 2a rTeml='+"il
da ne bd samega sebe več pre-
poznal. Vendar pa je soba po teh
njegovih prekletih babah še bolj
za gotovo vedela, da so bile
ženske tiste, kd so se mu zadrle
v srce: nekaj dni nas je sprav-
ljalo to v dobro voljo, potem
pa smo se tudi tega preobjedU.
Hedl ni bO za sobo sčasoma ni-
kak eksemplar več.
Prišlo je še eno nedeljsko
popoldne, dolgo in enolično ko
vigilije na kvatmi petek, in
Hedl je na vsem lepem znova
zatulil. Nismo čakali, polili smo
ga z vodo in ga na mrtve viže
pretepli. Obležal je in nas gle-
dal ko preplaSeno živinče. a tulil
ni več Ponoči pa, ko sem se
prebudil in ?a zagledal, kako
leži vznak in z očmi. odprtimi
na široko — ležala sva vštric
— sem ga začel pregovarjati,
naj neha s takimi komedijami
Zasmilil se mi je, ne bi vedel
zapisati, zakaj, in rekel sem mu.
da ga bo to tuljenje in večno
tuhtanje Cisto zdelalo in tudi
uničilo... — pokopalo ga bo in
nikdar vef ne bo z nobeno ple-
sal...
Poslušal me je. precej časa.
in zatem počasi boli izgolčal, ko
povedal, misel za mislijo:
»Kaj bi plesal? Ne Imejte me
za norca! One. ženske so zaple-
sale! Po meni so zaplesale. .«
Zbal sem se že, da bo znova
zatul-'l. da bo zahlipal, na dolgo
m nepotolažljlvo. kakor je vedel
iedikovati samo on. a je začel
.^^pV^^■>^^af-• — a v tsk' r>o^. bre?
sna, ko ni in nj hotelo biti
spanca od nikoder, je pričel
potem, ko se je izldel, tudi go-
voriti.
Preklel je vse. Prekleti breg,
ki mu je nakopal nesrečo; pre-
kleto hišo in prekleto uro, ko
ie prestopil prag tistega hrama;
prdclete ženske, neke preklete
Toplečke, zaradi katerih je se-
del. Zadnje, te ženske, te To-
plečke, so ga, kakor je kazalo,
do kraja pokopale — te je naj-
huje preklinjal. Kazalo pa je
tudi, da je vseeno pustil svoje
srce tam nekje, ali na tistem
bregu alj v hiši ali pri ženskah;
vse ga je mučilo. Sedel je, po-
tisnil glavo med dlani in zagre-
bel prste v pristrižene skuštrane
lase ., vedno je končal s To-
pi ečkami, vedno mu je pri njih
vzelo kletev in besedo. Potem si
slišal na koncu samo se njego-
vo počasno in globoko dihanje,
da je bilo, ko da bi vzdihoval.
Skraja nisB mogel iz vsega
tega preklinjanja kdo ve kaj
razbrati, vedno bolj pa je bilo
videti, da hodita nesrečnemu
mladeniču po glavi dve hiši ali
dve kmetiji — to je Toplekova.
kier «*o živele tiste preklete
Toplečke; in njihova, to je Hed
lova ali njegova domačija Hiši
oli kmetiji sta mogli biti precej
iz mesta; a tudi precej na sa-
mem Ena je hMa na enem bre-
ffu, druga na drugem, da sta se
hrama, kolikor jih ni zakrivalo
sadno drevie. skoraj gledala;
meio med kmeticama so delale
je'5p ali iarpv- tr= ie tekel med
samim korenin jem. _
Vse to, da samotna soseščina
in dekleta na drugem bregu, bi
ne bilo za fanta še nikaka ne-
sreča, čeprav bi se mladi Hed-
lov Južek lahko tudi zagledal
v katero od Toplekovih, vse-
eno: v starejšo ali v mlajšo, se
pravi, zagledal se ali pa se vsaj
kako zapletel s katero ali pa
tudi z obema, no, kar bi tudi ne
bila nesreča, kakor sem že za-
pisal. Toda prišla je vojna,
prišli so Nemci, Lacko je začel
s partizani, skratka, kmečkega
človeka niso več pustili pri miru
ne Nemci ne Lackovi. Tako se
je potem zgodilo, da se je naj-
prvo za Topleka, nazadnje pa
tudi za mladega Hedla vse na
narobešnjo plat in v nesrečo
obrnilo.
Ta Toplek, Toplečkin mož in
oče dveh deklet, ki sta v takih
zmešanih letih druga za drugo
hodili v šolo, najprej v sloven-
sko, zatem v nemško in nazad-
nje znova v slovensko ter jo
končale, je bil v sam-skih letih
lep in visok fant; črni lasje in
temna rjavkaisrta koža so mešali
ženskam glave. Zagledal se je v
Kovačevo, ona v njega, ali ta
ljubezen se je iznenada in na
hitro razdrla Na lepem se je
vrnil iz Srbije Rudi. tri leta
stareiši Toplekov brat. odložil
naredniško sabljo in končal s
podoficirsko kariero, po hišah
pa so začeli govoriti, da je mo-
ral stari Toplek čez noč od:«teti
tpžke ^urle Star; je plačal, ker
4p mo-nl TVlačatl. »aj je imel
denar; kmalu Zdtetn p€ j^ prišei
vročega m soparnega letnega
dne nasekan domov, se zaklenil
v hram in se z dvocevko pnjčil.
Stara je ostala brez moža, iz-
kazalo pa se je tudi, da prav
tako brez denarja. Zadnje je
bilo toliko huje in za mlajšega,
ker Si je narednik poiskal neko
kmečko in se v kratkem tja
oženil. Stara bi morala spraviti
doto, odšteti bi morala jurje, če
ne ona, pa mlajši sin, tisti, ki je
nameraval ostati doma in vzeti
mlado Kovačico. Do te ženitve
pa nikdar ni prišlo; tolikega de-
narja ni imel, zemlje, ki bi jo
Toplekovi potem tako ali tako
prodali, pa ni hotel trgati od
domačije. Tako se je zgodilo, da
je žlahta narednikove neveste
izbrala neko sestrano, Kreflco,
in mladi Toplek je moral Ko-
vačico pustiti.
O tej sestrani, ki je priiSla na
Toplekove Iz druge fare, so se
takrat raznesle govorice, da je
hodila šest let v prvi razred in
da se ni naučrla niti podpisati;
ob neki priložnosti — bila je že
na Toplekovem in prvič noseča
— je od maiše grede pokazala
ženskam dva dinarja in rekla:
^^Zenske, denar imami« Za mla-
dega in brhtnega moža. in za
brihtne so se šteli vsi Toplek i,
to ni bilo kdo ve kako laskavo:
ali naj je bilo tisto o navesti
resn'čno ali ne, naj so Kova-
čeve takšne govorice šc toliko
'•azaašale. minila so leta in po
hišah o mladi T-iplečk' ni^-n več
gc^^orili.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Stran 4
Ptuj, 7. januaija 1935
Gospodaiska konsli in prednosti
odprtego hleva so očitne
Zanimiva je primerjava med
vLoženim investic. m obratnim
kapitalom v kmetijstvu in obrti
Kmet je mnogo na slabšem ka-
kor obrtnik, ki ima enako pre-
moženje Obrtnikov kapital hi-
tro kroži, a kmet se na svoji
grudi komaj vzdržuje, kajti nje-
gov obratnj kapital je zelo
majhen.
V praksi kmet s svojim ma-
hm denarjem najraje povečuje
svoj, že itak sorazmerno zelo
velik osnovni kapital, postavlja
nove gospodarske stavbe, kupuje
stroje, zemljo. In podobno, kar
za njegovo gospodarsitvo nI niti
najnujnejše in najvažnejše Pra-
vilno bi bilo ko bi tudi kmet
v svojem gospodarstvu poveče-
val obratni kapital, ga čim hi-
treje obračuna ter tako dose-
gel večje dohodke in s tem dvi-
gal življenjski standard svoje
družine
Kmetijska pospeševalna služ-
ba mora to upoštevati ter kme-
tovalcu svetovati tako, da ne bo
poleg svojega najbolj preprostega
življenja in najskromnojčlh oseb-
nih Izdatkov preveč zaostajal za
življenjskim standardom drugili
poklicev.
Kadar kmet gradi gospodarska
poslopja in s tem zopet povečuje
svoj itak že velik osnovni ka-
pital, se mora zavedati, da sme
v gospodarsko poslopje vložit- le
toliko denarja, da se ta ob več-
letnem povprečju še kolikor to-
liko normalno obrestuje. V na-
sprotnem primeru bo tak denar
kot mrtev kapital zaviral celotni
uspeh njegovih prizadevanj
Zgrešeno je torej, če gradimo
v kmetijstvu, pa naj bo to v za-
sebnem kmetijskem gospod a r-
■stvu, ali v zadružnem ali v dr-
žavnem kmetijskem gospodar-
stvu betonske mogočne hleve,
kakor so jih marsikje gradili
prva povojna leta ter so danes
te velike »svinjske katedrale«,
ki so požrle ogromna investicii-
Fka sredstva, danes pogosto
prazne ali pa slabo izkoriščene.
V nobenem primeru pa ne kri-
jejo niti na i skromnejših obresti
za velik vložen kapital
Glavna skrb v kmetijstvu mo-
ra biti, da s čim manjšim vlo-
ženim kapitalom dosežemo čim-
večji gospodarski učinek. Po-
glejmo samo po naši Gorenjski!
Polna je lesenih kozolcev, v ka-
terih kmetovalci suše žito in
krmo. Ti leseni kozolci so mar-
sikje stari več stoletij in se ni-
so začeli razpadati. Zakaj? Nad
Ivozolcem je skromna streha, ki
varuje kozolec pred padavina-
mi, a vse leseno ogrodje kozol-
ca je stalno obdano z zrakom,
ki varuje les pred propadanjem.
Nedvomno je jasno, da se no-
ben zaprt, zatehel hlev ne more
po svoji trajnosti kosati s ko-
zolcem ali pa z novejšimi od-
prttmi hlevi, ki SiO prav tako
izpostavljeni krožečemu zraku.
Vsa povojna leta so kmeto-
vadci zaradi Izrednih razmer od-
lašali prenavljanje svojih go-
epodarskih poslopij, zato ni
čudno, da marsikje hlevi že raz-
padajo ter zahtevajo nujno te-
meljitih popravil Pogosto pa
tudi ta niso več mogoča. Gra-
diti je trebd zJiova. Na razpola-
go pa ni potrebne gotovine za
sorazmerno zelo drage gradt>ene
delavce Prav zaradi tega od-
lašajo nujna gradbena dela na
zasebnih, pa tudi na zadružnih
in državnih kmetijskih gospo-
darskih posl'3pjih. Večno odla-
šanje pa ni m.ogo^če. Enkrat bo
treba pristopiti h gradnji, zato
je prav. da o tem pravočasno
razmislimo in ukrenemo tako,
da t)omo z najmanjšim vlože-
nim kapitalom vendarle dosegli
kolikor toliko zadovoljivo iZ"
gradnjo novega gospodarskega
poslopja.
Rešitev je v gradnji odprtih
hlevov, ki jih lahko gradimo in
postopoma razširjamo več let.
Prednosti gradnje odprtega hle-
va so poleg drugega tudi v tem,
da ga lahko postopoma dogra-
jujemo, da zahteva nizke grad-
bene investicije, da lahko veči-
no del opravimo v lastni režiji
in da je tak hlev mnogo dolgo-
trajnejši in rentsbilnejši ter bolj
zdrav od katerega kob zaprtega
hleva, zlasti pa od zaprtih beton-
skih »grobn^^/?. ki smo jih gra-
dili prj nas prva povojna leta
po Kočevskem in tudi drugod.
Z gradnjo odprtih hlevov bo-
mo vlagali malo kapitala ter do-
segali najugodnejše obrostova-
nje ter najučinkovitejše rezul-
tate, hkrati bomo pa naše kme-
tijstvo, pg naj bo to zasebno,
zadružno ali drža-vno, obvarovali
previsokih investiciiskih stro-
škov ter prehtid'h obremenitev
z dolgoročnimi visokimi dolgo^'^.
Najprimernejši t>i t>il hlev. ki
b? Imel le streho, ki bi ščitila
živino pred padavinami Ker pa
imamo povsod tudi v gotovih
letnih dobah močnejše vetrove,
jo moramo zaščititi tud- pred
temi, da jo hkrati zaščitimo
pred zimskimi snežnimi zameti.
Zaradi tega ne bomo gradili po-
"Dolnoma odprtega hleva, temveč
bomo gradili severno in še mo-
goče katero drugo steno, a južno
bomo v vsakem primeru pustili
nezagrajeno.
Ce imamo dovolj stelje in že-
limo imeti tudi do\'olj gnoja, po-
tem je tudi najidpalnejše za
živino, da ji zgradimo odprt
globok hlev, v katerem se bo
živina prost.o gibala. Tak hlev je
naildealnejši Imamo pa lahko
živino na običajni načm tudi
privez-ano. vendar jo moramo v
tem primeru vsak dan spuščati
vsaj 4 ure v tekališča; najpri-
mernejši čas za to je od opol-
danske molžnie do ^'ečemega
krmljenja. Izredno važno je, da
živino v zimski dobi obseva sonce,
ki pospešuje tvorbo protirahitič-
nega D-vitamma.
Ne smemo pa pozabiti, da od-
prti hlev ki nima južne stene,
prav ugodno koristi v zimi živini
s tem, da ji dovaja sicer redke
eončne žarke, medtem ko nasta-
nejo težave v letni vročini. Živi-
na preveč trpi zaradi pripeke,
kajti živali bi se začele potiti in
zaradi tega hitreje dihati. Re.š-tev
je v tem. da poleti južno, odprto
stran hleva zaščiti gosto razla-
ščena trta, lahko tudi vinska
trta, pred neugodnimi vplivi pri-
pekajočega sonca, vendar mora-
mo v tem primeru poskrbeti, da
je dovolj odprta katera druga
stran hleva. Priznati pa moramo,
da se nekateri rejci živine, ki so
že v praksi preizkusili odprto
rejo živinp, zavzemajo za to, da
je prav zaradj tega pri odprtih
hlevih odstranjena severna stena,
tako da so taki hlevi v letni dobi
dovolj zaščiteni pred sončno pri-
peko, medtem ko v zimski dobi
živina itak gre v tekališča. Mno-
gi jo pošiljajo tudi na zemljišče,
ki ga prej ograde z električno
ograjo Tam se živina razgiblje,
hkrati pognoji zemljo, ki jo nato
spomladi preorjejo. V Ponovičah
vodijo v-ak dan živino napajat
v več kakor 1 km oddaljeno Savo,
tako naredi živina vsak dan naj-
manj 2 km poti ter se že s tem
dovolj razaiblie.
Vsekakor bi bilo zelo umestno,
če bi naši kmetijski strokovnjaki
po-krbcli za večjo propagando
gradn'€ odprtih hle,vov in če bi
te tudi bolj gradili na novih
državnih posestvih, da bi se kme-
tovalci lahko prepričali o koristi.
Ob novoletni jelk: je bilo res lepo!
Naša letošnji, novoletna jelka
je bila lepa in bogate. Člani
Mestnega gledališča so nam za
Novo leto podarili Rdečo kapico.
Nekateri smo jo šli večkrat gle-
dat. Živo nam je ostal v spomi-
nu hrabri boter Bodež, stric Ma-
tic, naglušna strina Mina Tako
nam je bilo všeč. da smo se ne-
katere prizore prav na pamet
naučili.
Tudi Mestni kino nam je pri-
pravil mnogo veselja s filmom
Mandy. Se dolgo smo se pogo-
vj^rjali o gluhonemi deklici
Dramsk' krožek našt pionir-
ske organizacije nam je pripra-
vil neka* lenih prizr^rč-kov Uži-
vali smo ob predstavi, Ici so nam
jo priredili tovariši pionirji. Po
predstavi smo se zbrali v naših
šolskih sobah, ki so se spreme-
nile na ta dan v lepo okrašene
kotičke, kjer .smo se še precej
časa prav prijetno zabavali, po-
govarjali peli, igrali na harmo-
niko in šahirali. Prav lepo je
bilo!
Tako smo se poslovili od sta-
rega leta in prešli v novo leto
polni vedrlro in veselja. Vsem
delovnim ljudem, kj so k temu
kakorkoli prispevali, se prav
prisrčno zahvaljujemo in ob-
enem obljubljamo, da bomo svo-
jo hvalcžr>ost pokazali tako da
se bom.o pridno u?ili in tudi
lepo obnašali. Zavedamo se da
bomo samo na ta način mogli
skupnosti vrniti, kar je za nas
stcril-a.
P^nnJrM fvsjnovne v Ptuju
iz Leskovca
Hriberšek Elizabeta (roj 19291
iz Strmca .štev 11 je rodila hčer-
ko Kristino; Vidovič Gizela (roj.
1922) iz Gruškovja štev. 154 je
rodib hčerko Kristino; Fo«narič
roj. Bosilj Ana Iz Gruškovja
štev 115 (roj 1929) je redila
hčerko Silvo; Ivančič roi Bedrač
Justina (roj 1932) Iz Repi.šč
štev. 13 je rodila hčerko Anto-
nijo: Dretar Aloizija (roj. 1933)
iz Ma> Vamice št. 12 je rodila
sina Janka.
Porok in smrtnih slučajev v
mesecu decembru na tu-
kgišniem območju ni bilo
V letu 1954 je bilo roienih
moških 17 in ženskih 21 mrtvo-
rojen 1; skupaj je bilo rojenih
39; od tega izven zakona moških
4 ženskih 4 in mrtvorojen 1.
skupaj 9.
Poročilo se je v letu 1954 10
parov.
V letu 1954 je umrlo molkih
9. žensk 13 skupaj 22, od tega
2 mladoletnika in 2 dekleti.
Iz Destarnika
Ziakaj še d.mes nimamo elek-
trike? Ker smo poslušali nerga-
če in stare očance. Cas nas je
prehitel. In še bomo čakali, če
bo slika našega življenja taka,
kakršna je seda}. Kako bom-o ži-
veli v bodoči kom.uni, o kateri
še sploh razmišljali n.i.-rmo?
Mislim, da nam ne sme biti
vseeno kako teč'c fivljejr«.je mimo
nas, kako iz dneva v dan za-
ostajamo za časom razvoja.
Svojeglavčkov je povsod ne-
kaj, toda ta je bil tolrrat v
Domavi. IZUD »Ignaca Zgeča«
nam ga je predstavil na Stlve-
.strov večer na tukajšnjem odru
in tako s smehom odprl vrata
v svojem dedovanju. Igro je re-
žirala tov. Mimica Koiparjeva,
Id je imela tudi naslovno vljo^go.
Naravna igra prav vseh igral-
cev in razumljiva vedra vsebi-
na je stopnjevala veselo razpo-
loženje Silvcstrovega večera.
Svojeglavček naj se le še poka-
že na odru, m^Jo pa naj le trmo-
glavi pri I.ZTJD, da čimprej
naštudira zadani repertoar!
Mm iiliiio poraSi^io imu m
I SIROVI Struklji
Pripravimo vlečeno testo kot
Za sirov zavitek samo v testo
vgnctemo še eno jajce Testo
razvlečemo tako kot za zavitek.
Namazano testo zvijemo in da-
mo zvitek v zmočcn in ožet prtič,
ga zvijemo vanj in kuliamo pol
I ure v slanem kropu Kuhanega
I razvijemo, razrežemo na rezine
in zabelimo Pri kuhanih štrukljih
opustimo maščobo, s katero smo
pri zavitku poškropili že nama-
zano testo, dodamo pa jajce, ki
dobro veže, da se testo ne raz-
kuha
Štrukelj zabelimo s prepraže-
nimi drobtinicami.
PIKANTNI SIR
1 kg sira, 1 skodelico kisle
smetane, sol. poper ali paprika,
10 dkg surovega masla, pol se-
sekljane čebu-e, precej seseklja-
i nega drobnjaka 2 žlici gorčice,
! po želji še malo kaper.
Sir pretlačimo, mu primešamo
kisle smetane, solimo, popramo
ali papriciramo, pridamo še
mešano surovo maslo, pol sesek-
ljane čebule, sesekljan drob-
njak, gorčico in sesekljane kapre.
Vse dobro zmešamo.
Tako pripravljen sir ponudimo
s kruhom.
SIROV ZAVITEK
Vlečeno te?to: 35 dkg moke,
za žlico olja, sol, mlačna voda.
Nadev: 8 dkg surovega masla,
2 rumenjaka, 16 dkg sladkorja,
^ kg domačega sira, za žlico
ruma, sneg iz dveh beljakov, za-
vitek vaniljincga sladkorja, se-
sekljana limonina lupinica, 5
dkg surovega masla, malo mleka.
Iz moke, olja, soli i^i mlačne
vode naredimo vlečeno testo. Za-
mešano naj bo bolj mehko, da se
lepše vleče. Te^to razdelimo v
dva hlebčka, ju damo pod po-
greto skledo, kjer naj počiva pol
ure. Nato vsak hlebček zase na
pomokanem prtu razvlečemo, de-
bele robove porežemo in nama-
žemo z nadevom. Namazano te-
sto še poškropimo z raztopljenim
maslom in zavijemo. Zavitek
damo v pomazan pekač in ga
spečemo. Da bo skorja mehka, ga
po vrhu pomažemo z mlekom
Pečenega zrežemo na rezine.
Nadev: Surovo maslo, penasto
umešano z rumenjakom in slad-
korjem. Ko je VSe lepo penasto
narahlo, primešamo še domač
sir, ki ga prej pretlačimo, rum
vaniljin sladkor, limonico ia
*sneg iz beljakov.
Otreiiia Igra
ples na vodi
Izdclajmo iz mehkega lesa, iz
plutovine ali celo iz papirja fi-
gure, ki lahko plavajo na vodi.
V vsako teh figur zabodemo
magnetiziran žebelj. r>el žeblja
mora štrleti iz figure.
Ko damo figure na vodo, sc
bodo obračale za magnetom ali
pa se mu bodo umikale, če dr-
žimo magnet v bližini nad njimi.
Figure, iz katerih štrli magnetič-
ni pol žeblja, ki je nasproten
polu našega magneta v roki, sc
bodo približeval^ magnetu, med-
tem ko se bodo figure z isto-
imenskim po^om oddaljevale od
magneta.
Če magnet v roki poljubno
premikamo al' če delamo z njim
razne gibe, imamo pred seboj na
vodi zanimiv ples.
Človek premaga v življenju
cesto napore, ki vodijo tudi pri
sicer močnih in odpornih ljudeh
do izčrpanosti. Navadne utru-
jenosti kot slabosit, nemoč in
težo P3 vsem telesu v takšnem
stanju posebno čutimo. Človek
čuti v takem prmeru nepre-
magljivo željo po počitku in
spanju, kar odrine celo željo
po jedi in piijači. Ta se javlja
šele po približno 24 urah.
Cesto pa je stanje utrujenosti
dosti globlje, ki pa navadno
tudi dalj časn nastaja, o čemer
človek še ničesar ne ve. V ta-
kem primeru je delovna spo-
sobnost zelo znižana, težave pa
tako številne in raznovrstne, da
jih tukaj ne bi mogli našteti.
V takem primeru je v ospred-
ju občutek izčrpanosti, hitra
utrudljivost in splošna nemoč.
Te težave včasih sicer z močno
voljo ali kakšnimi sredstvi pre-
megamo, vendar se hitro po-
vrnejo. Nadaljnje težave so
razdražljivost, apatičnost, nevo-
Ija, pozabljivost, raztresenost in
celo fiksne ideje, cesto ne-
spečnost, pomanjkanje teka, ve-
čen občutek mraza, potenje,
nerv.^zen krvni obtok, pritisk v
glavj \x\ glavobol, razbijanje sr-
ca, prebavne motnie, zaprtje,
seksualne motnje itd.
Ker pa se te težave cesto po-
javljajo tudi pri organskih obo-
lenjih, nikakor ne .smenxo opu-
stiti zdravniške preiskave. Na-
stajajoče in prestane nalezljive
bolezni, mali:>krvnost, sladkorna
bolezen, nepravilno delovanje
ščrtne žleze in led-vdčnih žlez
kažejo cesto znake, kot se po-
javljajo pri izčrpanosti
Četudi pri temeljiti preiskavi
ni mogoče najti bistvenih vzro-
kov izčroani'>sti, govorimo o
živčni izčrpanosti. K temu so
posebno nagnjeni nevrastiki,
torej ljudje s slabšim živčnim
sistemom Takšn- ljudje so na
effii strani silno občutljivi, na
drugi pa preveč aktivni, kar
vodi k prehitremu izčrpanju
.«^11.
Delovanje živcev je v takem
orimeru zelo moteno in obsta-
ja nesorazmerje v gospodar-
jenju s telesmimi srMami. Več
sil s-e porab; kakor zbere. Po-
sled.ica tega so zopet motnje v
prehrani in zbiranje snovi, ki
bi jih telo moralo izločiti. To
pa zopet vodi k zmanjšanju de-
lovne sposobnosti.
TO JE LJUBEZEN!
— »Ce me odklonite, bom
umrl«. Kljub temu ga je odklo-
nila-
Cez šestdeseft let je v resnici
umrl.
NESTRPNOST
— Ali je tukaj kakšno pismo
zame?
— Vaša šifra?
—»CJoreča nestrpnost«.
— Picsmo je tukaj že šest ted-
nov.
PRI ODVETNIKU
— Ali ste račune predložili
dolžniku?
— Seveda sem jih.
— In kaj je rekel?
— Poslal me je k vragu.
— In kaj ste storili potem?
— Sel sem k vam.
ENERGIJA
— Ti si imel toliko energije,
da si se odvadiil kajenja?
— Jaz ne, pač pa moja žena.
SOČUTJE
— Hčerka mi je vsak dan bolj
podobna.
— Kaj se res ne da proti te-
mu nič ukreniti?
NEPOJASLJIVO
— Pojma »večnosti« ne mo-
rem dojeti.
— Res ne? Vida se, da nisi
vzel še kredita pri Narodni
banki.
HLAD
— Tega človeka sem nekoč
ljubila.
— Tn sedaj**
— Soda j je moj mož.
NAJSODOBNEJŠA POLICIJA
Pred nekaj tedni so opremili
čepice vseh policistov v Atlantic
Cityju fZDA) z antenami ki slu-
žijo majhnim radio sprejemni-
kom v notranjosti čepice in ki
niso večji od škatlice za cigare-
te. Zvočnik ni večji od gumba in
je pritnen za desnim ušesom.
Vsak policist je s pomočjo tega
sprejemnika stalno povezan s
svojo centralo. S tem je v znatni
meri olajšana borba proti zločin-
cem v mestu. V nekaj minutah
n pr. zvedo policisti po celem
mestu številko ukradenega avto-
mobila ali tiralico za kakšnim
pobeglim zločincem. V primeru
nemirov lahko dirigirajo polici-
ste na določeno mesto a!i pa jih
lahko pokličejo v centralo.
S polno pravico izjavlja šef
policije v Atlantic Cityju. da
ima najpopolnejšo policijo na
svetu.
RESTAVRACIJA
»PRI DOBREM KONJIČKU«
Pred kratkim se odprli v ne-
kem predelu Londona restavraci-
jo ter jo imenovali »Pri dobrem
konjičku«. V tej restavraciji
prodajajo specialitete kot papri-
kaš ali golaž in druge jedi iz
konjskega mesa. Posebno pozor-
nost pa vzbuja vsakodnevni je-
dilni list, na katerem jc pri vsaki
jedi označeno, od čigavega konja
izvira. V Londonu velja kot ne-
kaj odličnega, če kdo pove, da
je jedel »Pri dobrem konjičku«.
VARNOSTNI NAPIS
Na velikih avtostradah na Fin-
skem, ki peljejo skozi obširne
gozdove, lahko citate napise:
»Čuvajte cigareto kakor lastno
hčerko! Nikar je ne pustite same
na cestol«
KORIST ZARADI
RADOVEDNOSTI
2Lnano jc, da imajo zlasti žen-
ske navado, da ob začetku čita-
nja kakšnega lomana po aekaj
! prečitanih straneh, pogledajo na
zadnje strani v knjigi, kako se
j je zadeva končala
Avstralski časopisi, ki objav-
ljajo romanc so glede na to prišli
na originalno misel iz katere si
znajo ustvariti lepe koristi Po
petih nadaljevanjih romana ob-
javijo v časopisu da konec ro-
mana oziroma zgodbe lahko
prejmejo po pošti, če pošljejo,
seveda, določeno vsoto denarja
j Baje tovrstna naročila stalno na-
' raščajo.
TRGOVEC TN PROFESOR
V neki družbi je znanega pro-
fesorja vprašal neki trgovec, če
lahko pove stavek, v katerem
bo hkrati priznanje in žalitev.
»To pa že lahko,« je rekel
profesor Stavek se glasi: »Vi za-
služite več kakor zaslužite ...«
PA,TEK — DELAVEC
Pajek je neumoren delavec, ki
je vedno na poti in ki zasleduje
svojo žrtev celo po vodi. Zani-
miva je ljubavna igra pajčjega
para, ki se odigrava na sledeči
način: Ce čepi samica na spodnji
strani mreže se vsidra samec na
zgornjem koncu, kjer začne s
svojimi čeljustmi poseben kon-
cert V odmorih mu samica od-
govarja z udarci svojega zadka
ob mrežo. Samico koncert konč-
no omehča, da nagradi samca.
MOC MATSKEGA HROSCA
Majski hrošč je v primeri s
1 svojo velikostjo najbolj robust-
I no stvorjenjc na zemlji. Ce bi
imel človek isto strukturo kot
majski hrošč, bi lahko vlekel ali
nesel 60 ton.
KITAJSKI BICIKEL
Neki kitajski novinar je v letu
1895 opisal svojim rojakom v
tistih časih neznano kolo (bici-
kel) na sledeči način: »To je
mala že'ezna mula, ki se jo vodi
za uše-sa poganja pa z brcami v
trebuh.«
KOVINSKI ZAMASEK
PIVSKIH STEKLENIC
V gostilnah lahko zlasti pole-
ti vidimo kako malo so vredni
kovinski zamaški, ki jih zametu-
Jemo ne glede na njihovo veliko
vrednost in uporabljivost.
Ko je treba prestavljati težki
tovor si bomo najlaže pomagali
s kovinskimi zamaški pivskih
steklenic. Zamaške podložimo
pod tovor, pod zaboj, in sicer z
odprtino navzgor Narezljani del
zamaška sc utisne v tovor, zato
toliko laže drči tovor po gladki
površini zamaška.
CESA JE ZM02EN VAS
RADIOAPARAT
Mnogi lastniki radioaparatov
ne vedo, da je njihov aparat
sposoben še kaj več kot za re-
produkcijo programa radijskih
postaj, zlasti čc ima na zadnji
strani tri priključke, in sicer za
anteno in zemljo, za gramofon
in za dodatni zvočnik Na gra-
mofonski priključek je mogoče z
mikrofonom prenašati g'as pre-
davatelja, godbe in podobno ali
pa okrepiti gramofonsko glasbo,
na priključek dodatnega zvočni-
ka za ozvočenje sobe fc je
aparat v kuhinji in obratno.
Objave in o sla si
MESTNI KINO PTUJ
predvaja v dneh od 7. do 10. ja-
nuarja 1355 ameriški film »Praz-
nik v Rimu« in v dneh od 11.
do 13. januarja ameriški film
»Osramočena«.
Objava
Šoferji amaterji! Podaljšanje
velja-^mosti vozniških dovoljenj
se vrši preko Avto-moto dru-
štva v Ptuju takse prosto. Legi-
timacije je treba oddati pri
Avto-moto društvu do 10. t. m.
Avto-moto društvo Ptuj.
Sestanek hišnih svetov
bo v dvova-ii Okrajnega komi-
teja dne 7. januarja 1955 ob
15. (3.) uri popoldne. — Ude-
lež.ba je za vse predsednike hiš-
nih ijvctov obvezna.
Sef uprave:
Bratina Jože 1, r.
Vabilo
Svet za kulturo in prosveto
LOMO Ptuj vabi vse draštvene
organizacije, kulturne, prosvetne
in športne — zveze, sku^p^iosti
— združenja In odbore, deujoča
na mestnem področju občine
Ptuj, da predložijo takoj pisme-
ne podatke o višini finančne
podpore, potrebne v letu 1955 z
utemeljitvijo.
Tajništvo LOMO Ptuj
DE2URST\'0 ŠPECERIJSKIH
TRGOVIN
V soboto. 8. januarja 1955, po-
poldne bo dežurna špecerijska
trgovina -»Nama« v Ptuju, Kve-
drov trg 1.
VABILO
V sredo, 12. januarja 1955, bo
ob 19. uri v mali dwrani! OK
ZKS v Ptuju ustanovna skup-
ščiila nam-iznoteniške sekcaje ŠD
Drave. -— Vabljena mla-dina in
odrasli, ki se zanimajo za to
športno panogo.
Innciaitivnd odbor
DEŽURSTVO TRAFIK
Istega dne popoldne bo dežur-
na trafika na Slovensl^em trgu
jJiorvatV____________^..... ....._____
Mali oglasi
IZURJENO SARfSKO SlVIUO
sprejme v službo Dom one-
moglih Muretinci. Naistop ta-
koj ali po do.gcvoru. Pogoj:
Položen izp't iz šiviKke stro-
ke in vsaj dveletna praksa.
Plača po uredbL Vprašajte v
upravi!
ŽENSKO RJAVO ROKAVICO
sem našla v Ptuni. Lastnik jo
dobi v upravi Ptujskega ted-
nika.
STTSI OVCE ima neiprcdaj Dom
onemoglih Murotind,. — Vpra-
šajte v upravi.
STANOVANJE (dvoscbno s
prltiklinami in vrtom) v Lju-
tomeru zamenjam z- enako-
vredno v Ptuju. — Vpraša-te
v upravi za socialno zavaro-
vanje Ptuj.
Z DOPISNIM TTFlC^^EM SE
HITRO NAUCiTE E.SPE-
RANTA. Prvo lekci-o pošlje
proti priložitvi 50 din Zveza
esperantistov Slovenija —
Ljubljana, a'Lidc-.i..čeva c 7.