štev. 1 — Letnik VIII. PTUJ, 7. januarja 1955 Glasilo Sccialistične zveze delcvnsga ljudstva ptujskega ckraja UREDlNnSTVO IN UPRAVA: PTUJ, P«ESJ!RNOVA ULICA 7 — TELEFON 5TEV. IS« — ČEKOVNI EACUN PRI NAROONI BANKI. PODRUŽNICA PTUJ, STE V. 843-T-20« — UREJUJt UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VRABL — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU LETNA NAROČNINA SM DIN. POLLETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN Poštnina plačana v eotovini Cena din 10.- "živahne razprave w %vexi H Jhrmiranjem komun Ptuj, 5. jan. (V. J.) V četrtek, 6. t. m. £e je nadaljcva,la v ptuj- skem okraju vrsta zborov voliv- cev v zvezi z novim predlogom Okrajne komisije za formiranje komun, ki predvideva za pod- ročje ptujskega okraja formira- nje 7 komun. Največja med nji- mi bi bila komuna Ptuj (22 697 prebivalcev), Ormož (20.788), Dornava (11.817), Lešjc (9.726), Videm (9.689), Bori (9.326) in Cirkovci. V debati komisije s politični- mi funkcionarji o novem predlo- gu v ponedeljek, 3. 1. m., je bilo poudarjeno, da vsebuje nov pred- log dobro podlago Za množično obravnavo zato, ker vsebuje šte- vilne predloge z zborov voliv- cev po prvem predlogu, ker je po tem predlogu možna spora- j zumna rešitev in ker imajo kraji na izbiro vsaj dve možnosti, ka- teri komuni naj bi pripadali i Pcleg vsega tega gre pri novem \ predlogu večinoma za komune z i okrog 10.000 prebivalci, le dve j (Ptuj in Ormož) z nad 20 000 ; prebivalci In ena (Cirkovci) nlo in ostalo Kater? predlog bo ob- veiifll bodo poka-zali zbor* vo- livcev Gotovo bo treba nnjti najpametnejšo in sporazumno rešitev Več debate je tudi glede ctn- tra Dornava in Vidma Sredin- skim področjem predlagane ao- mune se zdi prav, da bi bil sedež pri njih obrobnim krajem pa gie predvsem /a to, da ie >eo končni predlog, ki ga ie treba predložiti 15 februarja republiškemu Izvrš- nemu svetu, vseboval vse zažele- ne elemente, predvsem pa vse- stranske sporazumne rešitve 2e v ponedeljek, 3, t. m. je republi- ški poslanec tov. Jože Tramšek poudari! da bo potrebno pri razpravah raztolmačiti. da bo večina dosedanjih okrajnih kom- petenc predla na komune, in da bo imela zveza komun predvsem inštančno vlogo ter bo reševala probleme ki jih ne bodo zmogle komune same V sredo, 5. t m., se je okrajna komisija za formiranje komun skupno z vidnejšimi političnimi I funkcionarji ponovno ?estala v zvezi z novim pred'ogom, da bi lahko vsi člani pravilno tol- mačili vsebino novega predloga. Po vsem se je videlo, da si ko- misija resno prizadeva te oro- blemc čim pravilneje rešiti in do- seči v svojem okraju res življe- nje komune Ob tej priložnosti so si člani kom'sire in funkcio- narji SZDL razdelili teren, kamor bodo odšli na zbore volivcev, ki bodo povsod, zlasti v krajih, kjer ' je v zvezi s predlogom o formi- ranju po?amczn''h komun največ različnih predlogov. PREDSEDNIK TITO NA POTI Predsednik Tito je po 18 dneh bivanja v prijateljski Indiji na- siopil pot v Burmo, daljno deže- lo na jugovzhodu Azije, kamor je bil tudi povabljen. Burma je šele pred dobrimi sedmimi leti dobila svobodo, potem ko se je otreiia kolonialnega farma in okupacije, in prav o teh dneh proslavlja obletnico svoje neod- visnosti. V zunanji politiki zasto- pa, podobno kot Indija in naša država, stališče mcdscbojnerra sodelovanja in mirnega sožitja med vsemi narodi sveta ter zato ni čudno, da predsednik Tito kot eden državnikov, ki se najbolj dosledno zavv.emajo za ta načela, obišče to deželo. Razen tega druži Burmo in na- šo državo podoben družbeni raz- voj ter podobni problemi, s ka- terih rešitvijo se ukvarjata obe državi. Po dosedanjih pripravah sodeč, bo predsednik Tito tudi v tej deželj sprejet na najbolj svečan način. PARIŠKA PATIFIKACIJA Dan pred Novim letom je fran- coska narodna skupščina po dolgi in mučni diskusiji in po- tem, ko je delno že zavrnila, končno ratificirala pariške spora- zume o ustanovitvi Zahodnoev- ropske zveze, vstopu Zahodne Nemčije v Atlantski pakt in ure- ditvi sorskega vprašanja Ta do- godek je ogromnega pomena če samo pomislimo, da" so sedaj od- stranjene ovire za ponovno obo- rožitev Nemčije. Francoski par- j lament v tem trenutku nI imel drugega izhoda kot privoliti na ' to zlo, v zavesti, da bo do fega prišlo tudi brez Francije oziroma mimo nje in da bi v tem primeru njena vloga v Evropi bila imanj- šana na skoraj neznatno mero. Mendes-France — ministrski predsednik Francije — je torej odnesel v dramatičnem boju z nasprotniki zabodnoevropskecja sodelovanja zmago, čeprav p!Člo, saj je dosegel večino le s 27 glasovi. Tak *'Z'd glasovanja so v Fran- ciji in na zahodu na splošno pri- čakovali ter fe predsednik vlade najbrž s svojo oceno, ko je de- jal, da /e '''/d glasovanja »edina možna rešitev*, zadel v polno. KONFERENCA ŠTIRIH V zadnjih dneh se ponovno čujejo glasovi o konferenc: ^titJh. katero je ponovno sprožil ^am predsednik sovjetske vlade Ma- lenkov p svoj} novoletni poslani' ci. Na zahodu za sedaj te pobude »icer ne 'sprejemajo in menijo^ da je treba najprej uresničiti londonske in pariške sporazume, katerih ratifikacija, kot smo vi- deti v Parizu, kljub oviram na- preduje. Izjema je h zopet Mendes- France, ki zagovarja misel na čimprejšnje sklicanje takšne kon- ference. Ali *o razlogi za to v mali večini g katero je *zvozih ptrnške in londonsJie sporazume? Dejstvo je, da se je ie precej pred razpravo v parlamentu o teh goorazumih zavzemal za se- stanek *'-Hh. od i"rferega si torej najbrž pr^ctj »tttta. Nekaj lnieiiislili problemov kakor jih ocenjuje kmetijski odbor pn OLO Ptuj Kmetijski odbor pri OLO Pluj > je pred nedavnim ra-/;prav; jal o ! nekaterih problemih živinoreje v • ptujskem okraju. Ugotovitve s ! te razprave so zanimive ne «tirao \ zaradi tega, ker bodo delno no- rab^ene pri sestav; deetletnt>qa perspektivnega načrta ra razvoj kmetijstva v ptujskem r>kraiu. temveč tudi za vs^keaa posane?- ncga kmetovalca, kakor u laž- benca ali sploh člana kolektiva kakšnega kmetijskega posestva splošno družbenega pomena Predvsem so prcce: govorili o selekciji goveie ž'v'ne i& kar obstaja med živinorcic' vel-ko zanimanje. Predvideva se da ho do konca letošnieg« leta «prei»- tih v rodovnik že nad 2000 a'av Največji problem v tem por''?dM so kontrolorji. kate''ih vzdržf^va- nje povzroča dolo>"-ene trr^.avc, brez katerih na si te službe ni mogoče zamisliati V tei z,->Hp,vi je pr'šlo do izraza mnenje, da bi naj kmetijske zadrucrc odločneje sodelovale, prav tako pa ie po- trebno zagotoviti clnkai 'red^tev iz iavnih sklarlov Drugo važno vprfišanie ie *te vilčno stanje bikov in sp'oh oremenjevanie Potrebno je prav \ zaradi majhnpoa Stevla kvalitet- nih olemeniakov. r^T^irti mrpfo umetneoa osemenievan-a te«- od- preti nove postaip v Tur^^ndh Trnovski va^^i na RorKi. v Mnj- šperku in v Staršah Sevpda bo to zvezano z znatnimi stni^ki, ker ic treba kriti razliko med de'anpkimi stroški umctneoa o-^c- menievania In ceno k^ se za^^a- čunava Pizlika ni msia in zna§a 6.S0 din. Pa tudi vprp^anie pav- šalne skočnine bo treba ured-M oziroma jo dvigniti na 350 d'n, ker to predtavlja nadaijni ukrep pri sanacij? živnorcje Bika namreč nikdo noče rediti, če ni- ma oCj niega vsa; toliko koristi, ka''or oc^ dobre krave Zakotnih bikov ic v okraiu še vcrlnc precci in de i njih se tudi §e vedno pripušča Bcba proti nj;m ie težka ker liudje stv^r prik-ivaio Ttid; v tem poatedu bi večja aktivnost kmetij k'h zadrug. posebno živinorejskih odsekov lahko 7natno pripomo- gla hH pa cele to silno škodljivo početie docela onemogočila živinoreja ho torei letos za- rad' '■voiega bo!'šega 'azvoja 7ali*eva'a znfjtna sredstv.3, ki iih lahko zanotcvi samo okrajni pro- račun f^ickarstvo Na okrajnem področia ?c pro- ' izvaja .^e vedno premalo mleka, prav tako pa se oa daloč prema- lo odkupuje M'eko zh-ra ptuj':ka Mlekarna s svojimi zbralci. pre- de'uip pa ga dnevno okrog innoo litrov De 2'O na tem. rla bi se kapaciteta mlekarne pove- ča'a. S tem v zvezi «e postavlja vr)ra.šanie zbiralnic mleka s hla- diln mi napravami da bi lahko zbirali mleko tudi od večerne molžp Pri sedanjem stanfn osta- ia nad m'lijcn litrov mleka, ki ni unor'=!bl'eno n« najekonomič- nejši način Na ptujskem okrajnem pod- ročju obstajajo vse možnosti za uspešno -vinjerejo Svinj red'jo sicer precej vendar reja ni tako rentabilna, kakor bi lahko bila. če bi bilo rešeno vprašanje ple- menskega materiala Proizvodnja je v svinjereji dokaj nizka ter obstaja nujnost, da ustanovijo pri živinorejskih odborih kmetij- skih zadrug prašičcrc jski pod- odbori, ki bodo -krbcii za vsa vpra.?anja svinjereje. predvsem pa za vprašanje plemenjakov ter uvedbo boljših parem Perutninarstvo Pro:zvodnja v perutnmarstvu lahko donaša. če je smotrno ure- jena in organizirana, velike do- hodke. Vendar se doslei tei pa- nogi m povečala skoraj nobena pozornost. Štajerska kokoš je skora) izumrla, po dvoriščih pa 5e sprehajajo nič — ali malo- vredni križanci. Nekoč je bilo obilo kopunov celo za izvoz da- nes pa se žal, s tem nikdo več ne bavi. Podjetje »Perutnina« v Ptuiu ui^tvarja kljub takemu sta- niu ogromna sredstva, ki fh pa niti v najmanjši meri ne vrača v to gospodarko panogo Nemara bi bilo Za razvoj perutninarstva mnogo bolje, če bi postala »Pe- rutnina« zadružno podjetje in čc bi se zagotovilo del sredstev ki jih ustvarja za razvoj perutni- na n-1 va. V gornjem sicer niso zajeti vsi prob'emi naše živinoreje, vendar smo s tem skušali našemti pov- prečnemu živ'noreicu poraaaati pri ustvarjanju splošne slike potreb in možnosti ki jib ima n.aša živinoreja. Kratke vesti WASHm6T0M. Predstavniški dom ZDA ie t?vol-;i 73 svojega t>redsrdnka Sa- imiela RavbnrTia. dpnx»k'af3 n Tezama. Tako! po irw>l".'ri ]e poudan!. da nro' rata otoe ettranki sodelovati na področju ninanie politike. KARTUI«. V nekem invom v blržtal KortuirM so se oprli zaipornild. Straiarji f« oporahilj oroije in pti tem ubili 4, ^ rmfli pa 34 IttidL TEHERAN. Vojaki fQv«nieT Teberana : j« spo.roeit omoč porodnicam zaračunana Zavodu socialnega zavarovanja ali samoplaičnikomu velja po- vprečna cena za porodnižko p^- moč in obiske pri materi, ki rodi doma 3000 din, povprečna oena za porodniško pomoč in obi^ske pri materi, ki je rodila v boln^lšnicd, 50 din; cena oskrb- nega dne v Materinskem domu pa je določena na 430 din. Vse gornje cene veljajo od 1. janu- arja 1955 dalje. ★ Za občasne sodnike okrožnega gospiodarskega sodišča v Maribo- ru so bili na zasedanju okrajne skupšiSne v Ptuju 30. decembra 1954 izvoljeni" Franc Baiunan, Lojze Cene, Martin Klemenčič. Jože Kranj C Vilko Lipuš in Vik- tor Makovec. Za sodnike porotnike okrož- nega sodišča pa so bili ob isti priložnosti izvoljeni: Franc Glav- nik. Magda Planjšek, Ivan Vrabl. Jože Vidic, Franc Donaj, Mirko Znidarčč, Jože Kranjc, Mirko Majcen. Kristina Sepec, Jože Vrabl, Ivan Laznik, Albert Mau- čič. Ciril Kolarič, Jože Keček. Jožg Kukovic, Rudi Bratec. Pe- ter'{Beziak, Jakob Bogša, Jože Lovrenci č. Franc Voda, Jože Bojic, Martin Berden, Branko Kramberger, Ivan Kirbiš, Jože Vrbnjak in Rud4 Novak. Okrajni veterinar OLO Ptuj tov. Aleš Lešnik je imenovan za veterinarskega inšpektorja. ★ Za člane upravnega odibora fi- nančno samostojnega zdravstve- nega zavoda Zdravsi;vene posta- je v Kidrič^evem so imenovani: Franc Lobnik, Alojz Gajšek, Andrej Toplek, Ludvik Mesaric, Marica Bežek, Maks Segula, Danica Osole in Konrad Petek. — Dr. Franc Rakuš, zdravniik obratne ambulante Kidričevo je imenovan za upravnika zdrav- stvene postaje Kidričevo. ★ Za r.ar.č upi.i-,-itcga cdbcra zxiravstvene postaje v Majšper- ku so imenovani: Metod Skam- lič, Alojzij Jere, Marija Obreht, Terezija Kovačič, Jože Kuko\'ič, Beno Brumen, Marija Verdenik in Maks Serd^nšek. Dr. Maks Pen, zdravnik v Majšperku je imenovan za upravnika zdravstvene postaje v Majšperku. ★ Za člane upravnega odbora Posredov.ilnice za delo v Ptuju so imenovani; Franc Šprah, Franc Ljubeč in Anica Gunžar. ★ Za člane upravnega odbora j Mestne lekarne v Ormožu go I imenovani: Celest'n Sedmak, Ana 2iger. Ivan Breznik in Franc Novak. Mr. pharm. Jelica Veselic jc i imenovana za tipravnico Mestne lekarne Ormož. Ifeča P€p'@ifi€ o zadevi Nekatere tuje agencije so popačile smisel izjav, ki jih je jugoslovanski državni tajnik dal na tiskovni konferenci v Kalkuti NA GALEBU, 5. januarja (Tanjug). Državni tajnik za zu- nanje zadeve Koča Popovič je dal agenciji »Tanjug« na- slednjo izjavo: i »Moj odgovor med tiskovno konferenco 3. Januarja v Kal- kuti na vprašanje o zadevi Djilas-Dedijer so nekatere tuje agencije, med njimi „Associated Press" in ..France Presse" kar najbolj grobo In tendenclozno popcčile. Besede, ki mi jih pri- pisujejo, niso v nobeni zvezi s tistimi, ki sem jih dejansko iz- govoril. Izvod stcnograma s te konference imajo pristojni In- dtiski organi, drnscga imam pri sebi.« Agencija »Tan.jug« je bila poblašcena, da objavi v pojasni- lo današnje izjave državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča naslednji slenograro znjegove tlsko^Tie konference v Kalkati: Vprašanje: »Kako fe Tito rea- giral na sk'ep jugoslovanskega predsednika, da pride Titov pri- jatelj Vladimir Dedijer pred so- dišče pod obtožbo, da je skušal minirati vlado, kakor tudi. ali je Dedijer apeliraj na maršala Tita in kaj je le-ta v tej zvezi ukre- nil* Odgovor: »Predvsem mJ ni znan noben sklep kaker^a predsednika ▼ Jugoslaviji glede tega, kar se tu trdi Drugič tudi ne more biti govora o kakšnem reagiranju predsednika Tita. ker bi to na- pravilo povsem napačen vti« da sprejemajo zdat ▼ Jugoslaviii sklepe brez soglasja in brez po- »▼etcvania s predsednikom Ti^om Glede tu omenjenega osebnega naročila ničesar ne vem.« Vpraianle ^Nedavre todna oh. raviMva pioU iivljenjepiscu max- šala Tita fe bila označeno kot poskus, da bi lastrasilj demokra- tične elemente v partiji. Ali je to točno? Baje je Diilas reke\ da želi demokratično razpravo na- mesto podreditve inkviziciji Ali je verjetno, da se bo to zgodilo? Baje je DjHas izjavil, da izvirajo sedanje gospodarske težave y Jugoslaviji v bistvu iz pomanj- kanja politične demokracije in svobode razpravljanja Kakšen ie Vaš komentar v tei zvezi?* Odgovor: »Skušal bom odgo- voriti na vsa tri vprašani a hkra- ti. Prvič ni mi znano da bi sc bila vršila sodna obravnava oroti človeku, omenjenemu tu kot Ti- tov živi jen jeo:«ec Drucnč mi nt- kakoT ne pripisujemo zadevi Djilas-Dedijer varnosti ki ii jo skušajo pripisati nekateri tuji (Nadaljevanje na 2. sireni) Stran 2 Ptuj, 7. januarja 1955 Še nekai o alkoholizmu Vedno, a se zjmraj prtaiKuo govorimo o alkoholizmu, kljub temu pa moramo vedeti vsi, da v tem preti reana nevarnost na Semu ljudstvu, predvsem pa ču- tijio to naši šoloobvezni in pred- šolski otroci. Pri tem pa si mo- ramo biti na Jasnem, kaj po- meni beseda alkoholizem Pod tem pojmom si predstavljajmo trenutno ali delj ča&a trajajoče zastrupi jen je z alkoholnani pi- jačami Alkoholik pa Je om ki sam morda natd ne opazi, a spdje dnevno svoj >literček dobrega vinčka«. Alkoholizem je vprašanje zdravstvene, socialne, moralne In vzgojne strani 2^ito se nv>- ramo proti njemu boriti prav ved, kakor zdravniki, učitelji, ta- ko vsak posameznik, ki vidi Ško- do, ki Jo povzroča alkohol. Zla- sti mora ta borl)a zanimati §e onega, Id je doma v vlnorod- nah krajih, kjer je vino glavni gospodarski vir. Na vzgojo pa močno vplivata dva glavna činitelja: prirojenost in okolje v katerem človek živi. Vedeti moramo, da Je včasih okolje močnejši CdnltelJ kakor Pa prirojenost. Alkoholizem pa lahko poseže tako daleč v dru- žano, celo v rodbino, da škoduje z obeh vidikov, onemogoči pra- vo vzgojno delo in ga nujno ob- sodi na neuspehe. Za uspešno učno vzgojno delo je potrebno zdravo in moralno okolje. Oko- lica mora biti taka, da otroka razume, razume njegov otroški evet. Otrok se naj počuti pro- stega in svobodnega Vzgojni vplivi pa tudi morajo biti trez- ni, dosledni in strogo premišlje- ni. Zato ni nič napačnega, če rečemo, da Je otroku vsakdanji kruh tuda dober vzgled staršev in splošno vzeto življenje do- ma. Jasno pa Je da v alkohol- nem stanju staršev dol>i celot- tK> življenje, kjer živi otrok po- polnoma drug obraz Razpolože- nje, odnos in občevanje z otro- kom se spremeni v surovo zmerjanje in preklinjanje. Otrok preneha misliti to nazad- nje že sam več ne ve kaj sme tn česar ne sme. V Ilustracijo bom navedel ta- le primer, ki ga presodite sami. Obstaja še danes in ga ni mo- goče preprečiti. Oče je delavec, alkoholik v pravem pomenu be- sede. Mati Je doma pri otrocih Tudi raadnikom JLA in jim pKJŠdljamo novoletne po- zdrave in čestitke! Vojaki Vojne pošte 8041 Ivanjlca — Srbija VladkiO Korošec iz Zabovc, Šte- fan Celan iz Zlatoličja, Janko Spoljer iz Hajdine, Franc Flor- Janič iz Strejac, August Staine- ker iz Župečje vasi, Polde Kre- snik iz Pragerskega, Franc Bra- tulJk iz Gradišča, Franc Galim iz Markove, Franc Kukec Iz Or- moža, Anton Gmajner iz Do- klec. S tovariškim pozdravom Vas Xxwdravljam(0! Korošec Vladko, V. P. 8041-3—2 IV a n j i C a — Srbija POSLEDICE OPERACIJE »Zelo me veseli, da je vaša operacija tako uspela. Ali res nimate nobenih posledic ali te- žav?« »Oh, da. Oženil sem se z bol- niško sestro. k5 mi je stregla.« Koča PopoviC o zadevi Djilas-Dedijer (Nadaljevanje s 1. str.) krogi in časniki in zato menim, da dosedanja pojasnila, dana v zadnjem letu in v zadnjem času pri nas doma, povsem zadostuje- jo.« Vprašanje: *Kako lahko politih ko Jugoslavije v korist miTOlfub' nega sožitja spravimo p sklad t obravnavanjem sleherne notranje opozicije kot napada na varnost države? Odgovor: »Mislim, da sem to vprašanje dobro razumel. Zdi se mi, da je eden glavnih pogojev Za miroljubno sožitje nevmeša- vanje v notranje probleme dru- gih dežel. Tisti, ki oznanjajo svojo demokracijo drugim deže- lam, bi morali po mojem mnenju to potrditi z dejanji In v svojih zunanjepolitičnih stikih 2 drugi- mi deželami, ne pa da zahteva- jo, naj imajo druge dežele ista gledišča, kakor jih imajo sami.« Laburisti upajo na volitve v tem letu London 6. jan. (Tanjug) Glavni tajnik laburistične stran- ke Morgan Phillips sodi, da bo- do konservativci še to lete raz- pisali parlamentarne volitve. V strankinem glasilu »Fact« piše. da bi konservativci morda Se počakali eno leto. toda da bi tedaj volivci 5e Jasneje videli njihovo reakcionarno socialno i In gospodarsko politiko. Takti- \ ki konservativcev so za volitve i v tem letu. ko so še ugodni po- goji v mednarodni trgovini in ko je dolgo pričakovano zviša- nje pokojnin še v svežem spo- minu. Ameriški kmetijski presežki Jugoslaviji v KRATKEM BOMO PRE- JELI 425.000 TON PŠENICE Beograd 5. ian. (Tanjug). V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bil danes podpisan sporazum med vladama FLJUin ZDA o dobavi ameriških kme- tijskih presežkov Jugoslaviji Sporazum predvideva skorajšnjo dobavo 425 OOC ton pSenice ra- zen tega pa bombaža v vredno- sti 10 milijonov doarjev. Di- narska vrednost pšenice ^e da- rilo vladi FL.RJ ia 40—50, korenček 50, ohrovt 25, motovileč 140, radič 100, kislo zelje 50, kisla repa 20. Koruza 25, pšenica 35, proso 35, koruzna moka 30, ajdova mo- ka 50—60, koruzni zdrob 40, aj- dova kaša 100—110, prosena ka- ša 60—70, ječmena kaša 50. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24. smetana 120, sir tO—70. Kokoši 250—500, piščanci 300 —500, purani 700—1200. Jabolka 40—45, hruške 80, orehi 140. Jajca 17. Nehai praktiinih nasvetov Žeblji v deščice Da deščica pri zabijanju žeb- Ijev ne poči, moramo konici žeb- lja vzeti ostrino. Tak žebelj trga vlakna deščice, sicer pa bd jih razklal po dolžini. Napisi na vratih Napis za vezna vrata lahko sami napravimo. Potrebna nam je kovinska ploščica, ki jo izgladimo in p>ot€m namažemo z voskom. Z ostrim predmetom (žebljem, trdim peresom in po- dobno) vgraviramo v vosek na- pis. V nastale jamice nalijemp nato mešanico iz 50 delov moč- ne azotne kisline in petih delov klorovodikove kL-^line. Obe kislini močno razjedata kožo, zato je treba biti z njima pre- viden, zlasti, kjer so otroci. Po desetih urah je treba odstra- niti vosek s segrevanjem plo- ščice, ki se nazadnje odrgne s krpo. namočeno v teroentinu. VSAKO KO LICINO Skopane slame kupi »PLETARNA« V PTUJU Oobro odrte svintskc koze piaču > KOTEKS Ptuj in Ormož fM) fiiei 200 S pravilnin) ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož. obeaena pa boste po mahali asnjarski industriji d'^ rra^kvalitotTipiSf^ i7fl**i*f'^'' Ptai, 7. ianuaiia 1955 Stran 3 Olga Strašek Mnogi še premalo vedo o poklicu vzgojiteljice Rada bi pokramljala z vami, dragi bralci, nekaj o poklicu vzgojiteljice. Pred nekaj dnevi sem se po- govarjala z neko starejšo osebo, učiteljico. Zelo začudena aem bilia o njenih izjavah. Ko sem se z njo pogovarjala, sem iz njenih besed lahko spoznala, da so že mnogi, tudi taki, ki bi morali znati ceniti vzgojiteljski poldic, pa ga ne znajo. Ne sa- mo, da ga ne znajo, ampak ga celo zapostavljajo. Vide a sem, da ljudje ne znajo ceniti dela vzgojiteljice. Mislim, da je pre- cej odgovorno delo človeka, ki mora delati z najnežnejšo du- .šico otroka, pa vse tja ao onih let, ko postane človek sposoben za samostojno delo. Ženska jo sicer po naravi ustvarjena za to, da vzgaja otro- ke. Pa vendar lahko rečemo, da ni vsaka za to delo dovolj spo- sobna. Ce znamo pravilno rav- eiati z otrokom, lahko vzgojimo človeka, dobrega sposobnega za življenje. Vemo, da ni po naravi slabih in dobrih ljudi Saj o tern je že mnogo razpravljal tudi sam Mane, ki pravi, da žele okolje, vzgoja napravi iz člo- veka to, kar je. Poznamo stare teorije, ki so mislile, da človek prinese vse na svet, da je člo- veku že vse vnaprej usojeno in določeno. Te teorije zapo- stavljajo vlogo vzgojitelja in se upirajo vse bolj na dednost. Dednost kot dominanten faktor je bila predvsem v dobah, kjer je skušal vladajoči sloj pouda- riti svoj jaz. Tako na primer v srednjem veku, pozneje tudi v dobi buržoazije. Plemič so de- jali, da imajo plavo kri, ki so jo podedovali. Kot tailcšni bi naj bili oni že Tx. rojstvu odločeni za to, da vladajo. Tudi buržoazi- ja je mislila, da sta dva sloja in da je to nespremenljivo. Eni bi naj bili ustvarieni za to. da lahko drugim vladajo, jim uka- zujejo da se jim lahl^o dobro godi. Tako je živel ta vladajoči sloj na račun dednosti od dela drugih. Jedli so z znojem pri- delani kruh tistih, ki naj bi bili po njihovih pojmih manj- vredni. Tako vemo, da v teh dobah, vse do kapitalističnega drjžbenega red? ni bilo šol za vse otroke. 2e v tem družbenem redu je žola za vse, a zopet ne vsQ. Samo za tiste, ki so imeli dovolj denarja, da so lahko otroke žolali. Šolali so se le otroci bogatejših. Sele z nasto- pom nove Jugoslavije je pri- do.bljena nova možnost, da se vzgaja in da možnost izobrazbe vsem otrokom, neoziraje se na poklic staršev Daio pa se jim tudi materialne možnosti v obli- ki otroških doklad. štipendij in podobno. Po vsej naši državi skrbe že za. naše najmlajše s tem, da se ustanavljajo Didi. otroške jasli (vrtci), v katerih se ob^kuje naš novi rod. Otrok se naj vzgaja v krogu družine, doma in v vrtcih. Zakaj? Dobro je, če otroka, kljub temu da ima morda doma dobro vzgojo, da so njegovi starši ljudje, ki znajo ravnati z otrokom damo v vr- tec. Posebno važno je še to pri otrocih edinčkih. Otroci se v vrtcu nauče marsikaj, kar jim doma ne bi mogli dati, četudi bi poznali njegovo dušo, četud: bi bili dobri vzgojitelji. V vrtcu se pripravi otrok na delo v Soli. Mislim, da ni napačno, če bi to ustanovo imenovali nekako pri- pravljalnico za šolo. za delo v Soli. Zelo važno je tudi to, da se seznani otrok s kolektivnost- jo. Pripravimo ga za delo v ko- lektivu. Takemu otroku ne bo težko stopiti čez Šolski prag Njegove očke ne bodo zalite s solzami, njegova roka se ne bo trdno oklepala mamičine, ko bo nastopil ta trenutek Saj on že pozna življenje v kolektivu Do- bra je le tista vzgoja, ki je har- monična. V skladu moreta biti domača vzgoja in vzgoja otroka v vrtcu. Težko je delo vzgoji- teljice posebno tam kier ima otrok slabo in napačno vzgojo, kajti otrok na tej starostni stop- nji bo že spoznal oboje nasprot- nih mnenj Posebno težko Je to v vprašanju svetovnega nazora. Teh primerov je že sicer danes manj, ker vsak človek ki je vWjučen v delo v naši sociali- stični domovini, mora sjpoznati. kaj je pravilno in dobro in kaj ni. Svojega otroka bo tako vzgojil v edino pravilnem so- cialističnem duhu. Težko je za tako m.ajhno glavico, tisto tre- nje med tem. kar so mu pove- dali doma in to kar mu poveri njegova vzgojiteljica v vrtcu. Neizbrisno mi je ostal v spo- minu prizor z enega mojega ob- iska v vrtcu. Vzgojiteljica je otroku pripovedovala zgodbo iz življenja junaka Petra. Kako si je kot reven deček z delom, pridnostjo in poštenostjo utrl pot v svet in si priboril lepo in vzgledno mesto v vrsti delovnih ljudi. Ves čas so bile očke malč- kov nepremično uprte v vzgoji- teljico Poslušali so z največjim zanimanjem in trdnim prepriča- njem, da je to res tako bilo. Na koncu pa se dvigne majhen čmook fantek ki je bil doma drugače vzgojen Saj ni mogoče, je zvenel njegov tanek glasek, da je temu tako. Naša mama pa vedno pravi da je nekje le neka višja sila, ki vse vnaprej določi. Sigurno mu je bilo tako uso- jeno. Hotela sem vam le v kratkih «;tavkih pokazati, kako težko in odgovorno je delo vzgojiteljice Ona mora up^-avljati živ meha- nizem mora otroka usmeriti na pravo pot v življenju. Da more človek spoznati ves ta nežen organizem in znati z njim po- stopati, zato pa je nedvomno potrebna zelo široka izobrcizba človeka, ki se odloči za ta po- klic Ce bomo imeli dobre vzgoji- teljice, bomo znali ceniti vred- nosti, ki jih more predšolski otrok dobiti v teh ustanovah in bomo lahko ponosni na naš nov rod. Smelo bomo lahko gledali v našo bodočr.ost, kajti stavba, ki Se gradi na čvrstih temeljih, bo nedvomno močna, trdna. Primožič Dušan: Aparat za iskan @ lubadaria Boj proti lubadarju je danes zelo aktualen, saj nam ta škod- ljivec uničuje velike komplekse naših dragocenih gozdov, prav posebno pa tam. kjer je zane- marjeno pregledovanje drevja. Težave pa so tudi zaradi tega, ker se da okuženo drevje spozna- ti razmeroma pozno. Saj črv raz- jeda lesovino skoraj deset let preden pride na površje kjer opazimo značilne luknjice Mo- derna elektrotehnika ie v zad- njem času priskrbela aparat, ki nam omogoča pravočasno ugo- tovitev navzočnost- lubadarja Firma »Ulkaschall — Gerate- bau Dr Born GMBH Frankfurt« je s sodelovanjem oddelka za pokončavanje škodljivcev v to- varni Farbenfabriken Baycr Le- vekursen. izdelala slušni aparat ki ojača komaj slišno škrtanje črva ▼ lesu tako da ga je mo- goče slišati na razdaljo nekaj metrov. Priprava je sestavljena iz zelo občutljivega mikrofona, ki s pomočjo tipkala sprejema zvoke neposredno s površja ma- teriala (drevesa). S pomočjo lahko prenosljivega baterijskega ojačevalnika se sprejeti šumi pri- bližno 10.000 krat ojačajo tako, da jih razločno slišimo v priklju- čenih slušalkah Mikrofon s tipkalom se prav lahko pritisne na les ali pa se s pomočjo majhnega stojala pritr- di na površino lesa. Ker je rav- nanje 7 aparatom zelo enostav- no, se lahko v kratkem času opravijo obsežni pregledi. Važno je tudi to, da s to pripravo lah- ko kontroliramo uspeh že izvrše- nih zaščitnih mer, V Arizoni delajo umetni dež v Arizoni delajo umetni dež že od leta 1947. Najprej so iz letal stresali suhi led {ogljikov dv.->kis) v oblake, pozneje pa srebrov jodid. Leta 1949 so me- dili naprave za povzročanje dežja s tal, pri čemer so prvotno uporabljali srebrov jodid. nato pa natrijev oksid Cenijo, da so leta 1948 pridobili v dolini »Sla- ne reke« za 14,750.000 m' pada- vin z razmeroma nizkimi stroški. Leta 1950 je podjetje »Delniška družba za proizvajanje dežja« pričelo delati v Mehiki poiskuse, ki so se prav dobro obnesli, po- dobno, kot so bili uspešni posku- si v Kaliforniji, na Havajskih otokih, v Kanadi in Avstraliji. Pripominjamo, da se s podobnimi metodami Ičihko prepreči nasta- ianfe toče NOVE KNJIGE Miško Kranjec: ZGUBLJENA VEEIA. (Cankarjeva zaL, 1954.) Ivan Cankar- IZBRANA DE- LA VII. (Izdano v počastitev 400-letniice slovenske knjige.) Erskine CaldvveU: RAZKO- PANA GRUDA. — (Slovenski knjižni zavod. Sodobnj roman, 1954.) Emile Zola: PARIZ, roman — (Cankarjeva založba v Ljublja- ni, 1954.) Willaam Prescott: OSVOJITEV MEHIKE. (Cankarjeva založba v Ljubljani 1954.) Kciko gnojimo prvo leto v opešanem vinograda Jeseni raztrosimo med vrste trsja najmanj 150 q hlevskega gnoja, to je 22 voz po 700 kg. Gnoj takoj globoko podkopije- mo in pustimo kop neporavnano V jeseni Se pa potrošimo povrh vsaj 100 kg tomasove mo- ke ali kostne moke. Spomladi pred kop jo F>otro- simo med vrste trt 80 kg kalijeve soli, kateri smo primešali 50 kg apnenega dušika. Drugi primer gnojenja Jeseni podkopljemo 100 kg ni- trofoskala, spomladi 120 Kg apn. dušika pomešanega s 70 kg ka- lijeve soli. Po preteku 1 meseca potrosimo še 30 kg rudninskega superfosfata, ko smo apneni du- .?ik prej podkopali tako po tro- šenju. Tretji primer gnojenja Jeseni opravimo globoko kop. Spomladi čimprej raztrosimo 170 kg apnenega dušika pome- šanega e 180 kg kalijeve soli in opravimo kop Mesec pozneje potrosimo 65 kg superfosfata Ob tretji kopi v avgust po- sejemo v vsako drugo medvrsto seme ali pleve rdeče detelje, ki bo požeta v maju. raztrošecia v vse vrste vinograda in podko- pana. Kot ix>vedano spredaj je na- vedena količina gnojil samo za vrnitev ene same trgatve 2:ato je pri pomlajevalnem gnojenju dati vinogradu dvakratno količino zgoraj navedenih gno- jil. To je potrebno za dvig rod- nosti In za odvzeto trgatev Ta- ko gnojenje bomo ponovili še naslednje leto in uspeh ne bo izostal Kolikor damo manj gno- jil, toliko manjši uspeh Imamo v pomladitvi vinograda. Posebej je oaglasiti, da Je bolje gnojiti vsako leto ali naj- več dve količini gnojil za dve leti, kot gnojiti za štiri leta vnaprej. Vsa gnojila, zlasti mi- neralna, izpere dež v dveh, treh letih ix>polnoma iz vinograda v globino ali na niže ležeče par- cele. Gnojenje s samim nitrofoska- j lom je uspešno, vendar jej treba skrbeti za humus (hlevski ] gnoj ali zeleno gnojenje). Koli- čine mineralrih gno.jil izpod 300 kg/ha nimajo zadostnega učinka v prvem letu, zato je to količino ponoviti vrsto let zapo- redoma. V vsakem primeru je glavna skrb globoka kop zemlje med vrsitami in ne pri trsu samem. Dvig rodnosti starih vinogradov Jesenski kopi damo hlevsM gnoj kot povedano zgoraj Med zimo potrosimo vsaj 200 kg nitrofoskala Po spomladanski kopi posejemo v vsako drugo medredje v 50 cm širokem pasu seme luceme Nadaljnje kopi opravimo samo v nezasejani vrsti, torej vsako drugo vrsto. S tem prištedimo na kopačih skoraj za polovico. _Franc Novak Radio Ljubljana Dnevni spored za nedeljo, 9. januarja 1955: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi poslušalci! 6,05—6,10 Poročila in vremenska napoved. 6,30—6,35 Pregled tiska. 7,00—7,15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7,15—7,30 Reklame. 7,30—7,35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8,00 O Športu in športnikih — dr. Sef: Telesna vzgoja, šola in higiena otrok. 8,15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9,00 Otroška predstava: Obuti maček (po pravljici C. H. Perraulta napi- sal N. Kxu-et), 9,40 Operetne melodije. 10,00 Družinski pogo- vori. 10,10 Dopoldanski simfo- nični koncert. Wolfgang Ama- deus Mozart: Koncert za violi- no in orkester v D-duru. Ludwig van Beethoven: Prva simfonija, 11,00 Oddaja za Beneške Slo- vence. 11,20 Lahek opoldanski gla^enl spored — vmes ob 12,00 Pogovor s posliišalci 12,30 Na- poved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13,00 Pol ure za našo vas. 13,30 Želeli ste — poslu- šajte! 15,00 Napoved časa, poro- čila., vremenska napoved in ob- jave. 15,15 Lahka glasiba. 15,30 Po naši lepi deželi — Silvo Ma- telič: S poti po Dalmaciji. 16,00 Promeoadni koncert. 17,30 Ra- dijska slušna igra: Dobri ljudje (ponovitev). 18,30 Fisan glasbeni spored. 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zaibavna glasba, vmes re- klame in objave. 20 00 60 minut vedre glasbe iz Radia Sarajevo. 21,00 Kulturna kronika 21,15 V svetu ritmov in melodij — sodelujejo: Plesni orkester Ra- dia Ljubljana pod vodstvom gosta dirigenta Tlije Geniča iz Beograda. 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled SDoreda za naslednji dan. 22,15—23,00 Nočni koncert sodobne simfonične glasbe. Di- mitrij Šoštakovič: Koncert za klavir in orkester. Igor Stravin- ski: Simfonija v treh stavkih. 22,15—23,00 UKV program: Ples- na in zabavna glasba. 23 00— 24,00 Oddaja za tujino — na va- lu 327,1 m (prenos iz Zagreba). IZ DORNAVE Oj, ta dedek Mraz Obljubil je, da bo prišel v Domavo točno, kot se je dome- nil s člani Društva prijateljev mladine. Nad 400 pionirjev in cicibanov ga je željno, željno čakalo... Pa ga ni bilo ... Ker pa tov. šol. upraviteljica pozna Dedka Mraza kot sicer vestnega in točnega rnoža, je tikoj za- slutila, da nekaj ne bo v redu, in da ne bi bilo predolg^a ča- kanja, se je domenila s knjigjo »Pravljico«, da bodo kar v Ded- kovi odsotnosti pričeli z novo- letno proslavo in zabavo. Kaj mislite: pionirji so pripravili tako pester spored in tako radi bi se že malo postavili pred cicibančki in starši, ki so po- hiteli v velikem številu, da bi pozdravili prijaznega prijatelja otrok... Ko nam je mali Janko povedal pesmico o Dedku Mra- zu, so oči nehote uha^jale proti vratom, v vseh je bilo tiho upanje: zdaj zdaj se bodo na široko odprla in vstopil bo De- dek Mreiz. Pa ga ni bilo, in tudi potem ga še ni bi.lo, ko je Jan- ko odpel svojo pesmico in še pKDtem ne, ko so pionirji odple- sala kolo in je Metka povedala tisto o cicibanu; no potem ... potem pa (naj nam Dedek Mraz ne zameri!), p>otem smo v pisa- nem direndaju pozabili na Ded- ka. »Kdor krade, temu ni me- sta v pdonirskj organizaciji«. smo morali nehote pritegniti odločitvi pionirjev v prizoru »Darilo«, čeprav nam je bil »ta- tic starega železa«, ki je »kra- del« celo v korist skupnosti, na vso moč všeč. »Slamnati voli- ček« je sprožil plaz krohota in zadovoljstva, ker so šle zlobne živali, pa celo zvita lisica, na »limanice«. V naslednji igrid se je lisička pač spet pokazala kot prava zvitorepka, ko je na- gnala medveda, pujsa in mica v kozji rog. Je pač zvitorepka! Toda jojmene, zdaj! Kaj zdaj?! Palčki, ravnilo, knjiga, pajacek iin punčka Cinca Marinca bi se radi posvetovali z Dedkom Mra- zom, Dedka pa nikjer nikjer... Ko je Cinca Marinca odplesala svoj ples, pa je stal Dedek Mraz na odru ... Živijo! Plesal- ke v rožnatih krilih so zaple- sale vesel raj, Kekec iz Ded- kove knjige je zapel tisto o dobri volji. in Krpanova kobi- lica je pokazala da ni »kožica* in... ne, zdaj pa zares: zapn.k! Kako?! Brez daril?! Ah, kje pa? Ko so že posikrbell pionir- ji, da so bda vsem srčka po- sladkana, je Dedek Mraz mislil še na to, da posladka še že- lodčke. Ker pa je bil Dedek Mraz hudo hudo bolan, je na- prosil Imt tovarišice učiteljice, da 90 le-te razdelile med deco prispiravljene slaščice. Nešteto ročic se je stegova- lo... No, vse vse je bilo lepo in prav, samo tov. šol. upravi- teljica je nekje vzdihnila: »Oh, ta Dedek Mraz!« — Pa siaj bo drugo leto spet točen in ve- sten ... STARE LITANIJE »Rečem vam, današnja mladi- na je popolnoma pokvarjena.« »Da, da. To je rekel že moj stari oče pred 70 leti. « RED V HiSl »Pojdi v shrambo tn prin^ steklenico z napisom ,kis'. V njej mora biti malinov sok ven- dar prej povohaj, če ni petro- lej ...« SODOBNI ROMAN MA KMETMH IVAN POTRC (1) Takoj skraja moram povedati nepoznanemu bralcu, ki bo kdaj prebiral te liste, da jih ne bi nil<;dar popisoval, če ne bi v kajhi. kjer sem tudi sam sedel, naletel na nekega kmečkega poba, doma s Štajerskega, Ln če me ne bi ta pob ali Hodi, kakor se je pisal in kakor smo ga kli- cali, siirsnll nekje za golšo, se pravi, da se mj je zasmilil. Tudi ne bi nrkdar popisoval teh 11- ^ov, če ne bi imel v kariotečni Pl-<;?mi. v katero so me prignali 2^utraj in iz katere so me oč- gn^il} zvečer, zlatega časa na vatle.. in nazadnje, če mi ne bi bil t<)k strašen dolgčas; jaz Pa ?em imel že od nekdaj to nevol^o, da sem moral zmeraj kaj škrabati p-o papirju. Skraja je ta Hedl komaj ka- tero zinil in bi mu skorajda verjeli, da so mu ženske zavda- le; kajti vse, kar smo zvedeli o n^cm, je bilo to, da je neko žensko stisnil. AH dolgi nedelj- ski popoldnevi so ga omehčali; neka-i nedelj je presedel na po- gradu, vedno sam zase, ter g>d?l nezaupljivo po kajhi. ka- kor kaik lisjak, ki so ga ujeli in spravili v kajbo, oči pod črm- Ijenimi obrvmi so se mu kar vidoma udirale ... Nekaj nedelj je pretuUl; hoteli smo ga pre- tepsti; razbijali smo po vratih in klicali paznike — a potem se je neko nedeljsko popoldne začel z namj vred spenjatj po križih Ali medtem, ko se je kateri od nas drugih vzpel na križe, pomignil dekletom za okni na nasprotnem traktu in zinil kakšno, da se je cela kajha za- hahljala, je Hedl ob visel na kri- žih, ko da bi ga kdo na klin obesil. Suhi Kajč, nemiren kakor vi- dra in st(^gnjen ko trska, je po- skočil, da bi videl, kam fant zija; zagledal je na oni stran* prsato in v Uca zabuhlo jetnico — ne. ni se motil! — in povedal: »Dora ga martra.« Kaznjenci so se zasmelali. fant pa se je spu.stil s kržev. zlezel nazaj na pograd in čez dolgo časa zaklel. ■^''^klete babe!« Tako si je dal duška, kar se je zgodi'0 potem še večkrat, a tulil ni več To je bila prava sreča za nas. pa tud' zanj: kajt- Se malo b-: na' vdV. -p^ \y 2a rTeml='+"il da ne bd samega sebe več pre- poznal. Vendar pa je soba po teh njegovih prekletih babah še bolj za gotovo vedela, da so bile ženske tiste, kd so se mu zadrle v srce: nekaj dni nas je sprav- ljalo to v dobro voljo, potem pa smo se tudi tega preobjedU. Hedl ni bO za sobo sčasoma ni- kak eksemplar več. Prišlo je še eno nedeljsko popoldne, dolgo in enolično ko vigilije na kvatmi petek, in Hedl je na vsem lepem znova zatulil. Nismo čakali, polili smo ga z vodo in ga na mrtve viže pretepli. Obležal je in nas gle- dal ko preplaSeno živinče. a tulil ni več Ponoči pa, ko sem se prebudil in ?a zagledal, kako leži vznak in z očmi. odprtimi na široko — ležala sva vštric — sem ga začel pregovarjati, naj neha s takimi komedijami Zasmilil se mi je, ne bi vedel zapisati, zakaj, in rekel sem mu. da ga bo to tuljenje in večno tuhtanje Cisto zdelalo in tudi uničilo... — pokopalo ga bo in nikdar vef ne bo z nobeno ple- sal... Poslušal me je. precej časa. in zatem počasi boli izgolčal, ko povedal, misel za mislijo: »Kaj bi plesal? Ne Imejte me za norca! One. ženske so zaple- sale! Po meni so zaplesale. .« Zbal sem se že, da bo znova zatul-'l. da bo zahlipal, na dolgo m nepotolažljlvo. kakor je vedel iedikovati samo on. a je začel .^^pV^^■>^^af-• — a v tsk' r>o^. bre? sna, ko ni in nj hotelo biti spanca od nikoder, je pričel potem, ko se je izldel, tudi go- voriti. Preklel je vse. Prekleti breg, ki mu je nakopal nesrečo; pre- kleto hišo in prekleto uro, ko ie prestopil prag tistega hrama; prdclete ženske, neke preklete Toplečke, zaradi katerih je se- del. Zadnje, te ženske, te To- plečke, so ga, kakor je kazalo, do kraja pokopale — te je naj- huje preklinjal. Kazalo pa je tudi, da je vseeno pustil svoje srce tam nekje, ali na tistem bregu alj v hiši ali pri ženskah; vse ga je mučilo. Sedel je, po- tisnil glavo med dlani in zagre- bel prste v pristrižene skuštrane lase ., vedno je končal s To- pi ečkami, vedno mu je pri njih vzelo kletev in besedo. Potem si slišal na koncu samo se njego- vo počasno in globoko dihanje, da je bilo, ko da bi vzdihoval. Skraja nisB mogel iz vsega tega preklinjanja kdo ve kaj razbrati, vedno bolj pa je bilo videti, da hodita nesrečnemu mladeniču po glavi dve hiši ali dve kmetiji — to je Toplekova. kier «*o živele tiste preklete Toplečke; in njihova, to je Hed lova ali njegova domačija Hiši oli kmetiji sta mogli biti precej iz mesta; a tudi precej na sa- mem Ena je hMa na enem bre- ffu, druga na drugem, da sta se hrama, kolikor jih ni zakrivalo sadno drevie. skoraj gledala; meio med kmeticama so delale je'5p ali iarpv- tr= ie tekel med samim korenin jem. _ Vse to, da samotna soseščina in dekleta na drugem bregu, bi ne bilo za fanta še nikaka ne- sreča, čeprav bi se mladi Hed- lov Južek lahko tudi zagledal v katero od Toplekovih, vse- eno: v starejšo ali v mlajšo, se pravi, zagledal se ali pa se vsaj kako zapletel s katero ali pa tudi z obema, no, kar bi tudi ne bila nesreča, kakor sem že za- pisal. Toda prišla je vojna, prišli so Nemci, Lacko je začel s partizani, skratka, kmečkega človeka niso več pustili pri miru ne Nemci ne Lackovi. Tako se je potem zgodilo, da se je naj- prvo za Topleka, nazadnje pa tudi za mladega Hedla vse na narobešnjo plat in v nesrečo obrnilo. Ta Toplek, Toplečkin mož in oče dveh deklet, ki sta v takih zmešanih letih druga za drugo hodili v šolo, najprej v sloven- sko, zatem v nemško in nazad- nje znova v slovensko ter jo končale, je bil v sam-skih letih lep in visok fant; črni lasje in temna rjavkaisrta koža so mešali ženskam glave. Zagledal se je v Kovačevo, ona v njega, ali ta ljubezen se je iznenada in na hitro razdrla Na lepem se je vrnil iz Srbije Rudi. tri leta stareiši Toplekov brat. odložil naredniško sabljo in končal s podoficirsko kariero, po hišah pa so začeli govoriti, da je mo- ral stari Toplek čez noč od:«teti tpžke ^urle Star; je plačal, ker 4p mo-nl TVlačatl. »aj je imel denar; kmalu Zdtetn p€ j^ prišei vročega m soparnega letnega dne nasekan domov, se zaklenil v hram in se z dvocevko pnjčil. Stara je ostala brez moža, iz- kazalo pa se je tudi, da prav tako brez denarja. Zadnje je bilo toliko huje in za mlajšega, ker Si je narednik poiskal neko kmečko in se v kratkem tja oženil. Stara bi morala spraviti doto, odšteti bi morala jurje, če ne ona, pa mlajši sin, tisti, ki je nameraval ostati doma in vzeti mlado Kovačico. Do te ženitve pa nikdar ni prišlo; tolikega de- narja ni imel, zemlje, ki bi jo Toplekovi potem tako ali tako prodali, pa ni hotel trgati od domačije. Tako se je zgodilo, da je žlahta narednikove neveste izbrala neko sestrano, Kreflco, in mladi Toplek je moral Ko- vačico pustiti. O tej sestrani, ki je priiSla na Toplekove Iz druge fare, so se takrat raznesle govorice, da je hodila šest let v prvi razred in da se ni naučrla niti podpisati; ob neki priložnosti — bila je že na Toplekovem in prvič noseča — je od maiše grede pokazala ženskam dva dinarja in rekla: ^^Zenske, denar imami« Za mla- dega in brhtnega moža. in za brihtne so se šteli vsi Toplek i, to ni bilo kdo ve kako laskavo: ali naj je bilo tisto o navesti resn'čno ali ne, naj so Kova- čeve takšne govorice šc toliko '•azaašale. minila so leta in po hišah o mladi T-iplečk' ni^-n več gc^^orili. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 Ptuj, 7. januaija 1935 Gospodaiska konsli in prednosti odprtego hleva so očitne Zanimiva je primerjava med vLoženim investic. m obratnim kapitalom v kmetijstvu in obrti Kmet je mnogo na slabšem ka- kor obrtnik, ki ima enako pre- moženje Obrtnikov kapital hi- tro kroži, a kmet se na svoji grudi komaj vzdržuje, kajti nje- gov obratnj kapital je zelo majhen. V praksi kmet s svojim ma- hm denarjem najraje povečuje svoj, že itak sorazmerno zelo velik osnovni kapital, postavlja nove gospodarske stavbe, kupuje stroje, zemljo. In podobno, kar za njegovo gospodarsitvo nI niti najnujnejše in najvažnejše Pra- vilno bi bilo ko bi tudi kmet v svojem gospodarstvu poveče- val obratni kapital, ga čim hi- treje obračuna ter tako dose- gel večje dohodke in s tem dvi- gal življenjski standard svoje družine Kmetijska pospeševalna služ- ba mora to upoštevati ter kme- tovalcu svetovati tako, da ne bo poleg svojega najbolj preprostega življenja in najskromnojčlh oseb- nih Izdatkov preveč zaostajal za življenjskim standardom drugili poklicev. Kadar kmet gradi gospodarska poslopja in s tem zopet povečuje svoj itak že velik osnovni ka- pital, se mora zavedati, da sme v gospodarsko poslopje vložit- le toliko denarja, da se ta ob več- letnem povprečju še kolikor to- liko normalno obrestuje. V na- sprotnem primeru bo tak denar kot mrtev kapital zaviral celotni uspeh njegovih prizadevanj Zgrešeno je torej, če gradimo v kmetijstvu, pa naj bo to v za- sebnem kmetijskem gospod a r- ■stvu, ali v zadružnem ali v dr- žavnem kmetijskem gospodar- stvu betonske mogočne hleve, kakor so jih marsikje gradili prva povojna leta ter so danes te velike »svinjske katedrale«, ki so požrle ogromna investicii- Fka sredstva, danes pogosto prazne ali pa slabo izkoriščene. V nobenem primeru pa ne kri- jejo niti na i skromnejših obresti za velik vložen kapital Glavna skrb v kmetijstvu mo- ra biti, da s čim manjšim vlo- ženim kapitalom dosežemo čim- večji gospodarski učinek. Po- glejmo samo po naši Gorenjski! Polna je lesenih kozolcev, v ka- terih kmetovalci suše žito in krmo. Ti leseni kozolci so mar- sikje stari več stoletij in se ni- so začeli razpadati. Zakaj? Nad Ivozolcem je skromna streha, ki varuje kozolec pred padavina- mi, a vse leseno ogrodje kozol- ca je stalno obdano z zrakom, ki varuje les pred propadanjem. Nedvomno je jasno, da se no- ben zaprt, zatehel hlev ne more po svoji trajnosti kosati s ko- zolcem ali pa z novejšimi od- prttmi hlevi, ki SiO prav tako izpostavljeni krožečemu zraku. Vsa povojna leta so kmeto- vadci zaradi Izrednih razmer od- lašali prenavljanje svojih go- epodarskih poslopij, zato ni čudno, da marsikje hlevi že raz- padajo ter zahtevajo nujno te- meljitih popravil Pogosto pa tudi ta niso več mogoča. Gra- diti je trebd zJiova. Na razpola- go pa ni potrebne gotovine za sorazmerno zelo drage gradt>ene delavce Prav zaradi tega od- lašajo nujna gradbena dela na zasebnih, pa tudi na zadružnih in državnih kmetijskih gospo- darskih posl'3pjih. Večno odla- šanje pa ni m.ogo^če. Enkrat bo treba pristopiti h gradnji, zato je prav. da o tem pravočasno razmislimo in ukrenemo tako, da t)omo z najmanjšim vlože- nim kapitalom vendarle dosegli kolikor toliko zadovoljivo iZ" gradnjo novega gospodarskega poslopja. Rešitev je v gradnji odprtih hlevov, ki jih lahko gradimo in postopoma razširjamo več let. Prednosti gradnje odprtega hle- va so poleg drugega tudi v tem, da ga lahko postopoma dogra- jujemo, da zahteva nizke grad- bene investicije, da lahko veči- no del opravimo v lastni režiji in da je tak hlev mnogo dolgo- trajnejši in rentsbilnejši ter bolj zdrav od katerega kob zaprtega hleva, zlasti pa od zaprtih beton- skih »grobn^^/?. ki smo jih gra- dili prj nas prva povojna leta po Kočevskem in tudi drugod. Z gradnjo odprtih hlevov bo- mo vlagali malo kapitala ter do- segali najugodnejše obrostova- nje ter najučinkovitejše rezul- tate, hkrati bomo pa naše kme- tijstvo, pg naj bo to zasebno, zadružno ali drža-vno, obvarovali previsokih investiciiskih stro- škov ter prehtid'h obremenitev z dolgoročnimi visokimi dolgo^'^. Najprimernejši t>i t>il hlev. ki b? Imel le streho, ki bi ščitila živino pred padavinami Ker pa imamo povsod tudi v gotovih letnih dobah močnejše vetrove, jo moramo zaščititi tud- pred temi, da jo hkrati zaščitimo pred zimskimi snežnimi zameti. Zaradi tega ne bomo gradili po- "Dolnoma odprtega hleva, temveč bomo gradili severno in še mo- goče katero drugo steno, a južno bomo v vsakem primeru pustili nezagrajeno. Ce imamo dovolj stelje in že- limo imeti tudi do\'olj gnoja, po- tem je tudi najidpalnejše za živino, da ji zgradimo odprt globok hlev, v katerem se bo živina prost.o gibala. Tak hlev je naildealnejši Imamo pa lahko živino na običajni načm tudi privez-ano. vendar jo moramo v tem primeru vsak dan spuščati vsaj 4 ure v tekališča; najpri- mernejši čas za to je od opol- danske molžnie do ^'ečemega krmljenja. Izredno važno je, da živino v zimski dobi obseva sonce, ki pospešuje tvorbo protirahitič- nega D-vitamma. Ne smemo pa pozabiti, da od- prti hlev ki nima južne stene, prav ugodno koristi v zimi živini s tem, da ji dovaja sicer redke eončne žarke, medtem ko nasta- nejo težave v letni vročini. Živi- na preveč trpi zaradi pripeke, kajti živali bi se začele potiti in zaradi tega hitreje dihati. Re.š-tev je v tem. da poleti južno, odprto stran hleva zaščiti gosto razla- ščena trta, lahko tudi vinska trta, pred neugodnimi vplivi pri- pekajočega sonca, vendar mora- mo v tem primeru poskrbeti, da je dovolj odprta katera druga stran hleva. Priznati pa moramo, da se nekateri rejci živine, ki so že v praksi preizkusili odprto rejo živinp, zavzemajo za to, da je prav zaradj tega pri odprtih hlevih odstranjena severna stena, tako da so taki hlevi v letni dobi dovolj zaščiteni pred sončno pri- peko, medtem ko v zimski dobi živina itak gre v tekališča. Mno- gi jo pošiljajo tudi na zemljišče, ki ga prej ograde z električno ograjo Tam se živina razgiblje, hkrati pognoji zemljo, ki jo nato spomladi preorjejo. V Ponovičah vodijo v-ak dan živino napajat v več kakor 1 km oddaljeno Savo, tako naredi živina vsak dan naj- manj 2 km poti ter se že s tem dovolj razaiblie. Vsekakor bi bilo zelo umestno, če bi naši kmetijski strokovnjaki po-krbcli za večjo propagando gradn'€ odprtih hle,vov in če bi te tudi bolj gradili na novih državnih posestvih, da bi se kme- tovalci lahko prepričali o koristi. Ob novoletni jelk: je bilo res lepo! Naša letošnji, novoletna jelka je bila lepa in bogate. Člani Mestnega gledališča so nam za Novo leto podarili Rdečo kapico. Nekateri smo jo šli večkrat gle- dat. Živo nam je ostal v spomi- nu hrabri boter Bodež, stric Ma- tic, naglušna strina Mina Tako nam je bilo všeč. da smo se ne- katere prizore prav na pamet naučili. Tudi Mestni kino nam je pri- pravil mnogo veselja s filmom Mandy. Se dolgo smo se pogo- vj^rjali o gluhonemi deklici Dramsk' krožek našt pionir- ske organizacije nam je pripra- vil neka* lenih prizr^rč-kov Uži- vali smo ob predstavi, Ici so nam jo priredili tovariši pionirji. Po predstavi smo se zbrali v naših šolskih sobah, ki so se spreme- nile na ta dan v lepo okrašene kotičke, kjer .smo se še precej časa prav prijetno zabavali, po- govarjali peli, igrali na harmo- niko in šahirali. Prav lepo je bilo! Tako smo se poslovili od sta- rega leta in prešli v novo leto polni vedrlro in veselja. Vsem delovnim ljudem, kj so k temu kakorkoli prispevali, se prav prisrčno zahvaljujemo in ob- enem obljubljamo, da bomo svo- jo hvalcžr>ost pokazali tako da se bom.o pridno u?ili in tudi lepo obnašali. Zavedamo se da bomo samo na ta način mogli skupnosti vrniti, kar je za nas stcril-a. P^nnJrM fvsjnovne v Ptuju iz Leskovca Hriberšek Elizabeta (roj 19291 iz Strmca .štev 11 je rodila hčer- ko Kristino; Vidovič Gizela (roj. 1922) iz Gruškovja štev. 154 je rodib hčerko Kristino; Fo«narič roj. Bosilj Ana Iz Gruškovja štev 115 (roj 1929) je redila hčerko Silvo; Ivančič roi Bedrač Justina (roj 1932) Iz Repi.šč štev. 13 je rodila hčerko Anto- nijo: Dretar Aloizija (roj. 1933) iz Ma> Vamice št. 12 je rodila sina Janka. Porok in smrtnih slučajev v mesecu decembru na tu- kgišniem območju ni bilo V letu 1954 je bilo roienih moških 17 in ženskih 21 mrtvo- rojen 1; skupaj je bilo rojenih 39; od tega izven zakona moških 4 ženskih 4 in mrtvorojen 1. skupaj 9. Poročilo se je v letu 1954 10 parov. V letu 1954 je umrlo molkih 9. žensk 13 skupaj 22, od tega 2 mladoletnika in 2 dekleti. Iz Destarnika Ziakaj še d.mes nimamo elek- trike? Ker smo poslušali nerga- če in stare očance. Cas nas je prehitel. In še bomo čakali, če bo slika našega življenja taka, kakršna je seda}. Kako bom-o ži- veli v bodoči kom.uni, o kateri še sploh razmišljali n.i.-rmo? Mislim, da nam ne sme biti vseeno kako teč'c fivljejr«.je mimo nas, kako iz dneva v dan za- ostajamo za časom razvoja. Svojeglavčkov je povsod ne- kaj, toda ta je bil tolrrat v Domavi. IZUD »Ignaca Zgeča« nam ga je predstavil na Stlve- .strov večer na tukajšnjem odru in tako s smehom odprl vrata v svojem dedovanju. Igro je re- žirala tov. Mimica Koiparjeva, Id je imela tudi naslovno vljo^go. Naravna igra prav vseh igral- cev in razumljiva vedra vsebi- na je stopnjevala veselo razpo- loženje Silvcstrovega večera. Svojeglavček naj se le še poka- že na odru, m^Jo pa naj le trmo- glavi pri I.ZTJD, da čimprej naštudira zadani repertoar! Mm iiliiio poraSi^io imu m I SIROVI Struklji Pripravimo vlečeno testo kot Za sirov zavitek samo v testo vgnctemo še eno jajce Testo razvlečemo tako kot za zavitek. Namazano testo zvijemo in da- mo zvitek v zmočcn in ožet prtič, ga zvijemo vanj in kuliamo pol I ure v slanem kropu Kuhanega I razvijemo, razrežemo na rezine in zabelimo Pri kuhanih štrukljih opustimo maščobo, s katero smo pri zavitku poškropili že nama- zano testo, dodamo pa jajce, ki dobro veže, da se testo ne raz- kuha Štrukelj zabelimo s prepraže- nimi drobtinicami. PIKANTNI SIR 1 kg sira, 1 skodelico kisle smetane, sol. poper ali paprika, 10 dkg surovega masla, pol se- sekljane čebu-e, precej seseklja- i nega drobnjaka 2 žlici gorčice, ! po želji še malo kaper. Sir pretlačimo, mu primešamo kisle smetane, solimo, popramo ali papriciramo, pridamo še mešano surovo maslo, pol sesek- ljane čebule, sesekljan drob- njak, gorčico in sesekljane kapre. Vse dobro zmešamo. Tako pripravljen sir ponudimo s kruhom. SIROV ZAVITEK Vlečeno te?to: 35 dkg moke, za žlico olja, sol, mlačna voda. Nadev: 8 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 16 dkg sladkorja, ^ kg domačega sira, za žlico ruma, sneg iz dveh beljakov, za- vitek vaniljincga sladkorja, se- sekljana limonina lupinica, 5 dkg surovega masla, malo mleka. Iz moke, olja, soli i^i mlačne vode naredimo vlečeno testo. Za- mešano naj bo bolj mehko, da se lepše vleče. Te^to razdelimo v dva hlebčka, ju damo pod po- greto skledo, kjer naj počiva pol ure. Nato vsak hlebček zase na pomokanem prtu razvlečemo, de- bele robove porežemo in nama- žemo z nadevom. Namazano te- sto še poškropimo z raztopljenim maslom in zavijemo. Zavitek damo v pomazan pekač in ga spečemo. Da bo skorja mehka, ga po vrhu pomažemo z mlekom Pečenega zrežemo na rezine. Nadev: Surovo maslo, penasto umešano z rumenjakom in slad- korjem. Ko je VSe lepo penasto narahlo, primešamo še domač sir, ki ga prej pretlačimo, rum vaniljin sladkor, limonico ia *sneg iz beljakov. Otreiiia Igra ples na vodi Izdclajmo iz mehkega lesa, iz plutovine ali celo iz papirja fi- gure, ki lahko plavajo na vodi. V vsako teh figur zabodemo magnetiziran žebelj. r>el žeblja mora štrleti iz figure. Ko damo figure na vodo, sc bodo obračale za magnetom ali pa se mu bodo umikale, če dr- žimo magnet v bližini nad njimi. Figure, iz katerih štrli magnetič- ni pol žeblja, ki je nasproten polu našega magneta v roki, sc bodo približeval^ magnetu, med- tem ko se bodo figure z isto- imenskim po^om oddaljevale od magneta. Če magnet v roki poljubno premikamo al' če delamo z njim razne gibe, imamo pred seboj na vodi zanimiv ples. Človek premaga v življenju cesto napore, ki vodijo tudi pri sicer močnih in odpornih ljudeh do izčrpanosti. Navadne utru- jenosti kot slabosit, nemoč in težo P3 vsem telesu v takšnem stanju posebno čutimo. Človek čuti v takem prmeru nepre- magljivo željo po počitku in spanju, kar odrine celo željo po jedi in piijači. Ta se javlja šele po približno 24 urah. Cesto pa je stanje utrujenosti dosti globlje, ki pa navadno tudi dalj časn nastaja, o čemer človek še ničesar ne ve. V ta- kem primeru je delovna spo- sobnost zelo znižana, težave pa tako številne in raznovrstne, da jih tukaj ne bi mogli našteti. V takem primeru je v ospred- ju občutek izčrpanosti, hitra utrudljivost in splošna nemoč. Te težave včasih sicer z močno voljo ali kakšnimi sredstvi pre- megamo, vendar se hitro po- vrnejo. Nadaljnje težave so razdražljivost, apatičnost, nevo- Ija, pozabljivost, raztresenost in celo fiksne ideje, cesto ne- spečnost, pomanjkanje teka, ve- čen občutek mraza, potenje, nerv.^zen krvni obtok, pritisk v glavj \x\ glavobol, razbijanje sr- ca, prebavne motnie, zaprtje, seksualne motnje itd. Ker pa se te težave cesto po- javljajo tudi pri organskih obo- lenjih, nikakor ne .smenxo opu- stiti zdravniške preiskave. Na- stajajoče in prestane nalezljive bolezni, mali:>krvnost, sladkorna bolezen, nepravilno delovanje ščrtne žleze in led-vdčnih žlez kažejo cesto znake, kot se po- javljajo pri izčrpanosti Četudi pri temeljiti preiskavi ni mogoče najti bistvenih vzro- kov izčroani'>sti, govorimo o živčni izčrpanosti. K temu so posebno nagnjeni nevrastiki, torej ljudje s slabšim živčnim sistemom Takšn- ljudje so na effii strani silno občutljivi, na drugi pa preveč aktivni, kar vodi k prehitremu izčrpanju .«^11. Delovanje živcev je v takem orimeru zelo moteno in obsta- ja nesorazmerje v gospodar- jenju s telesmimi srMami. Več sil s-e porab; kakor zbere. Po- sled.ica tega so zopet motnje v prehrani in zbiranje snovi, ki bi jih telo moralo izločiti. To pa zopet vodi k zmanjšanju de- lovne sposobnosti. TO JE LJUBEZEN! — »Ce me odklonite, bom umrl«. Kljub temu ga je odklo- nila- Cez šestdeseft let je v resnici umrl. NESTRPNOST — Ali je tukaj kakšno pismo zame? — Vaša šifra? —»CJoreča nestrpnost«. — Picsmo je tukaj že šest ted- nov. PRI ODVETNIKU — Ali ste račune predložili dolžniku? — Seveda sem jih. — In kaj je rekel? — Poslal me je k vragu. — In kaj ste storili potem? — Sel sem k vam. ENERGIJA — Ti si imel toliko energije, da si se odvadiil kajenja? — Jaz ne, pač pa moja žena. SOČUTJE — Hčerka mi je vsak dan bolj podobna. — Kaj se res ne da proti te- mu nič ukreniti? NEPOJASLJIVO — Pojma »večnosti« ne mo- rem dojeti. — Res ne? Vida se, da nisi vzel še kredita pri Narodni banki. HLAD — Tega človeka sem nekoč ljubila. — Tn sedaj** — Soda j je moj mož. NAJSODOBNEJŠA POLICIJA Pred nekaj tedni so opremili čepice vseh policistov v Atlantic Cityju fZDA) z antenami ki slu- žijo majhnim radio sprejemni- kom v notranjosti čepice in ki niso večji od škatlice za cigare- te. Zvočnik ni večji od gumba in je pritnen za desnim ušesom. Vsak policist je s pomočjo tega sprejemnika stalno povezan s svojo centralo. S tem je v znatni meri olajšana borba proti zločin- cem v mestu. V nekaj minutah n pr. zvedo policisti po celem mestu številko ukradenega avto- mobila ali tiralico za kakšnim pobeglim zločincem. V primeru nemirov lahko dirigirajo polici- ste na določeno mesto a!i pa jih lahko pokličejo v centralo. S polno pravico izjavlja šef policije v Atlantic Cityju. da ima najpopolnejšo policijo na svetu. RESTAVRACIJA »PRI DOBREM KONJIČKU« Pred kratkim se odprli v ne- kem predelu Londona restavraci- jo ter jo imenovali »Pri dobrem konjičku«. V tej restavraciji prodajajo specialitete kot papri- kaš ali golaž in druge jedi iz konjskega mesa. Posebno pozor- nost pa vzbuja vsakodnevni je- dilni list, na katerem jc pri vsaki jedi označeno, od čigavega konja izvira. V Londonu velja kot ne- kaj odličnega, če kdo pove, da je jedel »Pri dobrem konjičku«. VARNOSTNI NAPIS Na velikih avtostradah na Fin- skem, ki peljejo skozi obširne gozdove, lahko citate napise: »Čuvajte cigareto kakor lastno hčerko! Nikar je ne pustite same na cestol« KORIST ZARADI RADOVEDNOSTI 2Lnano jc, da imajo zlasti žen- ske navado, da ob začetku čita- nja kakšnega lomana po aekaj ! prečitanih straneh, pogledajo na zadnje strani v knjigi, kako se j je zadeva končala Avstralski časopisi, ki objav- ljajo romanc so glede na to prišli na originalno misel iz katere si znajo ustvariti lepe koristi Po petih nadaljevanjih romana ob- javijo v časopisu da konec ro- mana oziroma zgodbe lahko prejmejo po pošti, če pošljejo, seveda, določeno vsoto denarja j Baje tovrstna naročila stalno na- ' raščajo. TRGOVEC TN PROFESOR V neki družbi je znanega pro- fesorja vprašal neki trgovec, če lahko pove stavek, v katerem bo hkrati priznanje in žalitev. »To pa že lahko,« je rekel profesor Stavek se glasi: »Vi za- služite več kakor zaslužite ...« PA,TEK — DELAVEC Pajek je neumoren delavec, ki je vedno na poti in ki zasleduje svojo žrtev celo po vodi. Zani- miva je ljubavna igra pajčjega para, ki se odigrava na sledeči način: Ce čepi samica na spodnji strani mreže se vsidra samec na zgornjem koncu, kjer začne s svojimi čeljustmi poseben kon- cert V odmorih mu samica od- govarja z udarci svojega zadka ob mrežo. Samico koncert konč- no omehča, da nagradi samca. MOC MATSKEGA HROSCA Majski hrošč je v primeri s 1 svojo velikostjo najbolj robust- I no stvorjenjc na zemlji. Ce bi imel človek isto strukturo kot majski hrošč, bi lahko vlekel ali nesel 60 ton. KITAJSKI BICIKEL Neki kitajski novinar je v letu 1895 opisal svojim rojakom v tistih časih neznano kolo (bici- kel) na sledeči način: »To je mala že'ezna mula, ki se jo vodi za uše-sa poganja pa z brcami v trebuh.« KOVINSKI ZAMASEK PIVSKIH STEKLENIC V gostilnah lahko zlasti pole- ti vidimo kako malo so vredni kovinski zamaški, ki jih zametu- Jemo ne glede na njihovo veliko vrednost in uporabljivost. Ko je treba prestavljati težki tovor si bomo najlaže pomagali s kovinskimi zamaški pivskih steklenic. Zamaške podložimo pod tovor, pod zaboj, in sicer z odprtino navzgor Narezljani del zamaška sc utisne v tovor, zato toliko laže drči tovor po gladki površini zamaška. CESA JE ZM02EN VAS RADIOAPARAT Mnogi lastniki radioaparatov ne vedo, da je njihov aparat sposoben še kaj več kot za re- produkcijo programa radijskih postaj, zlasti čc ima na zadnji strani tri priključke, in sicer za anteno in zemljo, za gramofon in za dodatni zvočnik Na gra- mofonski priključek je mogoče z mikrofonom prenašati g'as pre- davatelja, godbe in podobno ali pa okrepiti gramofonsko glasbo, na priključek dodatnega zvočni- ka za ozvočenje sobe fc je aparat v kuhinji in obratno. Objave in o sla si MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 7. do 10. ja- nuarja 1355 ameriški film »Praz- nik v Rimu« in v dneh od 11. do 13. januarja ameriški film »Osramočena«. Objava Šoferji amaterji! Podaljšanje velja-^mosti vozniških dovoljenj se vrši preko Avto-moto dru- štva v Ptuju takse prosto. Legi- timacije je treba oddati pri Avto-moto društvu do 10. t. m. Avto-moto društvo Ptuj. Sestanek hišnih svetov bo v dvova-ii Okrajnega komi- teja dne 7. januarja 1955 ob 15. (3.) uri popoldne. — Ude- lež.ba je za vse predsednike hiš- nih ijvctov obvezna. Sef uprave: Bratina Jože 1, r. Vabilo Svet za kulturo in prosveto LOMO Ptuj vabi vse draštvene organizacije, kulturne, prosvetne in športne — zveze, sku^p^iosti — združenja In odbore, deujoča na mestnem področju občine Ptuj, da predložijo takoj pisme- ne podatke o višini finančne podpore, potrebne v letu 1955 z utemeljitvijo. Tajništvo LOMO Ptuj DE2URST\'0 ŠPECERIJSKIH TRGOVIN V soboto. 8. januarja 1955, po- poldne bo dežurna špecerijska trgovina -»Nama« v Ptuju, Kve- drov trg 1. VABILO V sredo, 12. januarja 1955, bo ob 19. uri v mali dwrani! OK ZKS v Ptuju ustanovna skup- ščiila nam-iznoteniške sekcaje ŠD Drave. -— Vabljena mla-dina in odrasli, ki se zanimajo za to športno panogo. Innciaitivnd odbor DEŽURSTVO TRAFIK Istega dne popoldne bo dežur- na trafika na Slovensl^em trgu jJiorvatV____________^..... ....._____ Mali oglasi IZURJENO SARfSKO SlVIUO sprejme v službo Dom one- moglih Muretinci. Naistop ta- koj ali po do.gcvoru. Pogoj: Položen izp't iz šiviKke stro- ke in vsaj dveletna praksa. Plača po uredbL Vprašajte v upravi! ŽENSKO RJAVO ROKAVICO sem našla v Ptuni. Lastnik jo dobi v upravi Ptujskega ted- nika. STTSI OVCE ima neiprcdaj Dom onemoglih Murotind,. — Vpra- šajte v upravi. STANOVANJE (dvoscbno s prltiklinami in vrtom) v Lju- tomeru zamenjam z- enako- vredno v Ptuju. — Vpraša-te v upravi za socialno zavaro- vanje Ptuj. Z DOPISNIM TTFlC^^EM SE HITRO NAUCiTE E.SPE- RANTA. Prvo lekci-o pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenija — Ljubljana, a'Lidc-.i..čeva c 7.