ooročevolec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE®* LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavcc, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražcm. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Lipovšek, tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
POM2ALE. 22. 4.1983. Leto XXH. St.7
„Sreće človeku ne more dati niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam."
(E. Kardelj, 1977)
Prav sredi pomladnih dni, ko je narava ponovno zelena, ko se prične kazati v vsem svojem razkošju in cvetju, praznujemo dva velika praznika. Vsako leto ju pričakujemo z nestrpnostjo in navdušenjem, saj našemu slovenskemu narodu pomenita simbol svobode in življenje, pomenita velike in svetle črke v zgodovini slovenskega naroda. Medtem, ko so si drugi narodi pisali zgodovino z zlatimi črkami, je slovenski kmet oral skopo zemljo in v lastnem znoju preživljal svoje otroke ih vsiljivega tujca, slovenska buržuazija pa je namesto, da bi združevala narod, tekmovala v medsebojnih razprtijah in hlapčevskem udinjanju tujim gospodarjem.
Pred dvainštiridesetimi leti pa je tudi slovenski narod v knjigi narodov / Zapisal svoje ime z velikimi in svetlimi, Črkami. Zapisal je svoje znamenje upora in mračnim silam Evrope, ki so 6a hotele še bolj zasužnjiti in počasi zbrisati s sveta, rekel svoj odločni in dokončni NE! Znamenje je imelo Podobo slovenskega simbola, najvišje gore Triglav in črki OF. Rodila se je Osvobodilna    fronta slovenskega naroda. In ta praznik je naš, slovenski nas spominja na usodni 27. april 1041, ko so se v osvobodilni fronti • ^ovenskega naroda zbrale vse napred-sne sile in se pod vodstvom Komunistične partije Slovenije odločile za Zmagovito narodnoosvobodilno borbo Pfl ljudsko revolucijo. Zato ga vsako FtO slavimo s ponosom in hvaležnostjo. V spomin nanj zaslužnim občanom in organizacijam podelju-fjemo priznanja OF.
Prvi maj, mednarodni praznik dela slavimo družno z delavskim razredom
1 vsega sveta. Več desetletij so ga morali praznovati naši predniki; skri-voma in preganjani, letos pa ga bomo ze 38. leto pričakali v svobodni domovini. Ob tem se moramo žal spomniti, da ni povsod tako. Zato, smo solidarni z vsemi delavskimi in revolucionarnimi gibanji v svetu, kjer s« ljudstva še bore za osnovne človeške pravice in dostojanstvo. Obsojamo Pa tudi vse nesmiselne vojne, pretirano oboroževanje in rožljanje z
!°rožjem ter ustvarjanje novih žarišč,
*ki ogOržajo tako potreben in željen
j mir v svetu.
Kako hitro mineva čas! Dvainštiri-deset let je od tistega deževnega Popoldneva 27. aprila 1941, ko se je v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni Poti pod Rožnikom zbralo osem tovarišev in jasno začrtalo našo pot: Porozen upor. Protiimperialistično fronto so sprva imenovali novo organizacijo. Kasneje je postala Osvobodilna fronta, kajti naš boj ni bil le boj Proti imperializmu, temveč predvsem poj za narodov obstoj. Dejavnost OF je bila vzpon celotni revolucionarni in oorbeni partizanski akciji, ki nas je Popeljala v svobodo.
Danes, v svobodi so rezultati Odvisni predvsem od nas samih, vsakega posameznika in njegovega °dnosa do dela in enakega obraza do Svojih in tujih ravnanj, do svoje in *kupne stabilizacije. Naša občina je s svojo revolucionarno zgodovino Premnogokrat izkazala, da je prešla že
veliko težje preizkušnje in da je sposobna biti enotna tako v družbenopolitičnih kot gospodarskih akcijah. Gospodarske težave, v katerih trenutno smo in ki vplivajo tudi na druga dogajanja, niso nepremostljive, niso pa niti preproste, niti ne hitro rešljive. Njih korenine izvirajo iz vsesplošne gospodarske recesije v svetu in iz nerešenih odnosov ter kritičnih zaostritev. So posledica našega obnašanja in mnogokrat tudi nespoštova-nja dogovorjenih norm in obveznosti.
(Nadaljevanje na 2. strani) • JUBILEJ V MENGEŠKEM TRAKU:
VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ČESTITAMO IN ŽELIMO OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA MNOGO DELOVNIH USPEHOV
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Domžale
Pol stoletja tekstilnega napredka
V mesecu maju praznuje mengeški Trak 50-letnico svojega obstoja, ko se je iz na/skromnejših začetkov obrtne dejavnosti v letu 1933 razvil v tovarno na/sodobnejše teksti/ne tehnologije v industriji pozamenterije. Ta razvoj je bil dosežen ob največjih delovnih ambicijah kolektiva, ki je dosegel raven sodobne proizvodnje ter se je bil za uresničitev te želje pripravljen odreči marsičemu.
timenta že od leta 1977.
Polovica lastnih sredstev
Pri tej, svoji doslej največji naložbi, je delovna organizacija sodelovala kar s 50 odstotki sredstev. Danes, ko proizvodnja normalno teče na novi najsodobnejši tehnologiji, lahko ugotav-
ljajo, da so obveznosti že v celoti poravnane. To daje kljub temu. da vladajo v tekstilni industriji posebej oteženi pogoji gospodarjenja, dobre obete za to. da bo poslovanje potekalo ugodno tudi vnaprej.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Petdesetletni jubilej nekega kolektiva je zagotovo priložnost, da se ozremo na minulo obdobje in hkrati načrtujemo poslovno ravnanje za naprej. V takem pregledu mengeškega Traka na minulo obdobje je najbolj očitno premočrtno hotenje vseh delavcev napredovati; v tehnološkem, kadrovskem, proizvodnemr poslovnem smislu. To hotenje je pripeljalo delovno organizacijo Trak med one delovne organizacije tekstilne predelovalne industrije lahke konfekcije, ki se lahko pohvalijo z najboljšimi rezultati.
V stalnih delovnih povezavah
Ti rezultati izhajajo, kljub izredno zaostrenim pogojem gospodarjenja v tekstilni industriji, iz dobre organiziranosti delovnega procesa ter iz dobrih poslovno-tehničnih povezav z ostalim združenim delom. Samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev so podpisali z Lisco iz Sevnice, Julonom iz Ljubljane, dolgoročno pa poslovno sodelujejo s Kometom iz Metlike, Pletenino iz Ljubljane in drugimi. V izpolnjevanju dinamičnih obveznosti do kupcev ugotavljajo, kako bistvena je bila za prihodnost tovarne investicija v nov proizvodni sodobni obrat, v katerem tovarna proizvaja večino svojega asor-
Tri leta mineva od tistega majskega dne, ko je novica o Titovi smrti kot val bolečine prodrla v naše domove po vsaj domovini in se kot blisk razširila po vsem svetu. Ta kruta resnica je v slehernem srcu zbudila občutek tesnobe, v deževnih dneh so se kot drobni kristali svetile solze na licih milijonov ljudi, besede so dobile otožen odmev, povsod je vladal boleč mir, sočustvovanje in globoko spoštovanje za revolucionarjem, voditeljem, državnikom in ustvarjalnim človekom - našim Titom.
Na zadnji dan slovesa je posijalo sonce, zadnji sprevod na Dedinje je spremljal ves svet in ob zadnji minuti tišine so v zraku, kot neizgovorjenc besede, neprestano šumeli odmevi: hvala za velikansko opravljeno delo, za priborjeno svobodo, za uresničitev oblasti delovnega ljudstva, za združitev narodov in narodnosti, za uveljavitev v svetu, za mir in blago-
stanje vsega človeštva. Vse te misli pa so postale tudi oporoka, velika nenapisana, vendar vsem poznana: odgovornost vseh v vsakem trenutku, doma in v svetu, na gospodarskem in družbenem področju, pri obrambi domovine in krepitvi samoupravljanja, povsod, kjer je pustila sledove revolucija, kjer jc prisotna suverenost posameznika, narodov, narodnostnih manjšin in države.
V treh letih se jc doma in v svetu veliko spremenilo. Gospodarska kriza je zajela ves svet, vojne in boj za prestiž so postale politična stalnica, razhajanje med razvitimi in državami v razvoju je vedno večje, socialna vprašanja in življenjski standard postajata predmet reševanja v vseh političnih sistemih. Skratka, prišli smo na križišče svetovnih tokov in prav zaradi tega moramo pogled upreti nazaj, v čas NOB in ljudske revolucije, to jc čas Tita in njegove vleike epohe.
In če pravimo: TITOVA POT -NAŠA POT, potem se moramo zavedati, da nas ne smejo razdruževati problemi in težave, ampak prav nasprotno. Vedno takrat, ko smo bili enotni, smo premagali vse napore, in to z delom in dogovorjenim programom, z odgovornostjo in spoštovanjem do sočloveka, s humanostjo in s privrženostjo k naši socialistični družbeni stvarnosti.
V teh časih se moramo večkrat vprašati, če uresničujemo tisto oporoko, ki smo jo tako zavestno in odločno sprejeli pred tremi leti in če smo jo pripravljeni tudi dosledno izvajati. Ne z besedami, ampak z dejanji moramo dokazati, da smo sposobni dograjevati naš samoupravni sistem, da nas štafeta mladosti povezuje in da stotisoče rok, ki jo nosi, ponovno izpričuje hotenja vztrajati na Titovi poti!
Karel Kušar
(Nadaljevanji s I. strani)
27. april - dan OF 1. maj - praznik dela
Tako, kot je čas pred (Jvainštiride-setimi leti terjal od vseh, v fronti združenih borcev in aktivistov, . največje napore za zmago nad sovražnikom, terja današnji čas od vseh nas, da z znanjem, odločnostjo in sposobnostjo še vnaprej vodimo dosleden boj za uresničevanje začrtane poti socialistične samoupravne družbe. Samoupravljanje je največja pridobitev naše revolucije, jamstvo za svobodo, neodvisnost in neuvrščenost, jamstvo SREČE!
Dovolj močni smo. da bomo premagali te prehodne težave, ki nas peste, le enotni moramo biti. Se
naprej moramo krepiti bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, biti čuječi pri ohranjanju dragocenih pridobitev NOB in revolucije, ter se zagrizeno vključiti v boj za gospodarsko stabilizacijo. Zato se aktivno vključimo v gradnjo sveta, kot ga je imel pred očmi nesmrtni sin narodov in narodnosti Jugoslavije, vztrajen borec za neodtujljive pravice človeka, vojskovodja in vizionar bodočega boljšega sveta - Josip Broz Tito.
Miro UKMAR predsednik OK SZDL Domžale
Pol stoletja tekstilnega napredka
Investicija v nov proizvodni obrat Traka se je izkazala kot pravilna in potrebna odločitev, saj rezultati nekajletnega dela to nedvomno potrjujejo. To prihaja še bolj na dan. če to investicijo primerjamo z nekaterimi drugimi investicijami, ki so prav tako imele v času gradnje pripisane enake lastnosti.
Zagotavljajo delo ... za druge
V razvoju Trakove proizvodnje, ki je vseskozi potekala sorazmerno z okoliščinami razvoja ostale predelovalne tekstilne industrije, se je razvil proizvodni program, ki zadošča v 70 odstotkih potrebam po reprodukcijskih materialih ostale tekstilne industrije. V neposredno prodajo pa gre le 30 odstotkov trakovih izdelkov. Uresničujejo zahteven proizvodni program, da lahko zadostijo vsem potrebam celotne tekstilne predelovalne industrije, potrebam, ki so jih morali prej zadoščati iz uvoza . ..
Iz tega izhaja, da je delo Traka usmerjeno tako, da v dvotretjinski meri zagotavlja delo in normalno proizvodnjo drugim, pa tudi to, da vsako omejevanje, otežkočanje ali celo ustavljanje Trakove proizvodnje pomeni neposredno socialno ogroženost mnogo večjega števila delavcev, kolikor pa je zaposlenih v Traku.
Sami ne ustvarjajo deviz, vendar...
Tovarna v direktnem izvozu sama sicer ne ustvarja deviz, je pa vključena v reproverigo, kjer posredno nastopa vendarle kot izvoznik; pa ne v majhni meri. Čeprav to ni nikjer točno ovrednoteno, znaša delež znanja, tehnologije in dela v izvoženih gotovih izdelkih, ki vsebujejo izdelke Taka, nekaj milijonov dolarjev.
To dejstvo Traku sicer ne prinaša konkretne izvozne stimulacije in četudi ni velikost izvoza nikjer zapisana, je zastopanost tovarne v tej
primarni družbeni orijentaciji -izvozu še kako velika.
Iz tega dejstva, ki bi moralo tovarni prinesti določene ugodnosti, pa izhajajo v večji meri težave. Kljub temu. da so s kupci njihovih izdelkov povezani s samoupravnimi sporazumi o sodelovanju pri pokrivanju Trakovih uvoznih surovin oz. deviz, vse ne gre lahko, pojavljajo se zamude, odlašanja pri zagotavljanju tega ali onega in drugo.
Mogoče je bilo le ob velikih odrekanjih ...
Vse omenjeno, premočrtna tehnološka rast, nesluten fizični porast proizvodnje je bilo mogoče le ob velikem razumevanju vseh delavcev, ki so varčevali in se odpovedovali celo tistemu, kar je bil zaslužen delež njihovega osebnega dohodka.
Ker pa oblikovanje osebnih dohodkov temelji na podatkih prejšnjih let, seveda tako delavcem Traka še danes niso zagotovljene realne stimulativne osnove za izračun današnjega osebnega dohodka.
Ta delež vsakega delavca, vložen kapital v investicijo, bi morali po realnem objektivnem vrednotenju upoštevati, predvsem pa s človeškim razumevanjem kljub zaostrenemu ekonomskemu položaju doseči, da delavci ne bi bili za svojo kreativno vlogo, ki so jo izkazali pred leti pri investiciji, celo kaznovani.
Petdeset let dela v Traku mineva v zglednem uresničevanju načel socialističnega samoupravljanja, nenehnem vključevanju tovarne v razreševanje vseh problemov v KS, kjer delavci živijo ter v kreativno delovnem vzdušju, kakršnega v tekstilni industriji marsikje postavljajo za zgled.
Ob polstoletnem -jubileju gredo delavcem tega mengeškega kolektiva tudi naše čestitke.
Matjaž Brojan
Na tem mestu bo ob delavnosti in prostovoljnem delu občanov na Rodici zrasel nov drevored
• Ni drago, če so ljudje delavoljni:
Delovna iniciativa Rodičanov in Jaršanov
Krajevna skupnost Jarše-Rodica ima na svojem območju 400 družin, šteje pa 1700 prebivalcev. Kljub sorazmerni majhnosti pa lahko govorimo o veliki samoiniciativnosti, ki se je pokazala že mnogokrat. To svojo samoiniciativnost izkazujejo na najbolji možni način - t.j. delovno, ko z minimalnimi stroški pridobivajo potrebne infrastrukturne objekte.
Prostovoljno delo je ena od stalnih oblik dela. Mnogi se spomnijo akcije ob koncu lanskega leta, ko so se zaradi nemogočega perona, kar je občanom pri vstopu na vlak in izstopu iz njega delalo velike težave, odločili za prostovoljno delovno akcijo. V njej so zgradili peron v dolžini 60 m. Pred začetkom del na peronu so izdelali predračun, ki jc pokazal, da bi delo na peronu, če bi delo odstopili uradnenp izvajalcu,veljalo kar 860.000 din.
Z lastnim delom in organizacijo so bili stroški skoraj štirikrat manjši in so znašali 220.000 dinarjev. V akciji je v štirih prostovoljnih delovnih dneh sodelovalo 45 ljudi.
V drugi akciji so sklenili postaviti nov drevored ter urediti okolico železniške postaje, nasaditi zelene površine, grmičevje. Prav tako vprostovoljni akciji so podrli stara, zvečine bolna drevesa v drevoredu, ter takoj pristopili k posaditvi novih dreves, tokrat lip.
Prvih 43 lip, ki so jih v nekajdnevni akciji posadili, pomeni začetek del v bodočem nasadu 88 lip za tovariša Tita. Drugi del akcije, ko bodo posadili še preostalih 45 lip v levem in desnem traktu, bodo opravili jeseni ter tako sklenili novo lepo pridobitev za krajevno skupnost. Ostal bo nasad, ki bo občanom prinašal lepo zeleno okolje ter hkrati z 88 lipami,
posajenimi v obliki črke T, simboliziral Titovo ime.
Za vse omenjeno gre organom Krajevne skupnosti Jarše-Rodica tet družbenopolitičnim organizacijam, ki so nosilke razvojnih ambicij, zagotovo vse priznanje, ki je vredno posnemanja.
Brojan
Izbor
slovenskega para 1983 v Domžalah
KRMJC RGPO: ir, W
JMJ
llUb)Tr\j KoK^^M
V Domžalah se nam 6. maja 1983 obeta zanimiva prireditev „Izbor slovenskega para 83" za letošnjo kmečko ohcet. Prireditev spada v okvir prizadevanj za obujanje naših tradicij, kar je namenjeno poživitvi turizma. Izbor je za Domžalčane še toliko pomembnejši, ker več parov iz naše občine sodeluje v tekmovanju za slovenski par in prav zanimivo bo, če bo letošnji slovenski par iz naše občine.
Na prireditvi „Izbor slovenskega para 83", ki bo v petek 6.5.1983 ob 20. uri v hali Komunalnega centra, bodo sodelovali skoraj vsi humoristi, ki v Sloveniji kaj pomenijo s Tofom na čelu, vrsta znanih napovedovalcev, kjer brez Mišike kot kaže ne gre, za glasbeni del pa bosta skrbela za staro in mlado ansambla Slak in Parti.
Vabilo občanom v KS Jarše-Rodica k akciji
• RAZMIŠLJANJE BRALKE:
Mednarodni praznik dela — 1. maj
Dolga in trnova je bila pot naših delavcev, preden so dosegli pravice, ki jih imajo danes. Pred prvo svetovno vojno, pa tudi po njej, so se borili za svoje najosnovnejše pravice.
Takrat so ilegalno praznovali prvi maj z izleti v naravo, s skritimi proslavami, največ pa s stavkami. Borili so se - kot mezdni delavci - za skromen košček kruha, po katerem so hrepeneli njihovi lačni in bolni otroci. Majhne mezde, katere so dobili za 14 in večurno delo, tudi nočno, brez socialnega zavarovanja ali pokojnine, niso zadostovale za skromno preživljanje. Bolezen je kraljevala v mrzlih, vlažnih lesenih barakah, v katerih so stanovale njihove številne družine. Denarja za najskromnejše življenje, za zdravnika, zdravila ni bilo.
Tudi v Domžalah, Mengšu, Kamniku so stavkali slamnikarski delavci, tekstilci, papimičarji, kovinarji. Le polagoma so se izboljševale njihove, življenjske razmere.
V narodnoosvobodilni borbi so si pridobili vse pravice, ki jih imajo danes. Toda v mnogih deželah sveta še ni tako. Marsikje vlada še nasHje, revščina, lakota, vojne, brezpravje. Toda tudi zanje bo prišel lepši prvi maj. V naši socialistični, samoupravni, neuvrščeni Jugoslaviji imajo delavci vse pravice. O najrazličnejših vprašanjih in problemih lahko odločajo kot delegati v delegatskem sistemu, ki ga jc treba še krepiti in razvijati. Tudi prisluhniti ■ bi bilo potrebno njihovim glasovom in upoštevati njihove utemeljene kritike. Se posebno v sedanjih težkih gospodarskih in političnih razmerah.
„Dclu čast in oblast!" Ta izrek na žalost šc ni prišel do pravega izraza, a na poti je, da bi se uresničil. Razlega naj sc po vseh kontinentih in naj ga občutijo vsi tisti brezpravni, lačni, izkoriščani, ki sc bore za
najosnovnejše človekove pravice. Tok revolucije, neizprosen boj za uresničitev zgodovinske naloge delavskega razreda: „Bili smo nič, bodimo vse!", se še vedno nadaljuje. Te besede so iz gesla proletarcev in njihove Internacionale. Zmaguje le tisto, kar je neuničljivo, to jc delovno ljudstvo, njegov boj in njegove napredne ideje, njegovo ustvarjanje.
Ob prvem maju, v mesecu cvetja, zelenja, ljubezni, bi želela vsem ljudem sveta, da bi začutili prijateljstvo in tovarištvo, da bi zavladal mir med vsemi narodi.
Danica Zidarič
Tole je včasih bila Kolodvorska ulica. Sedaj pa je to „Kolodvorsko parkirišče"
Ali veste, da je v naši občini približno 2.500 gasilcev in da delujejo v 27 prostovoljnih gasilskih društvih, v 6 industrijskih društvih in dveh gasilskih enotah?
Vseh teh številk verjetno niste vedeli, prav gotovo pa ste vedeli, da mora biti gasilcev kar precej in da so zelo prizadevni, saj so opazni na vseh ravneh družbenega življenja v naši občini.
O množičnosti in prizadevnosti gasilcev je pričal tudi nedavni občni zbor občinske gasilske zveze Domžale, ki so ga 26.3. pripravili v prostorih delovne organizacije Trak v Mengšu. Običajno se občnih zborov raznih organizacij in društev udeleži le del njihovega članstva, na letnem zborovanju občinske gasilske zveze pa so se zbrali predstavniki skoraj vseh gasilskih društev iz naše občine, saj je bila udeležba kar 92 odstotna. Poleg predstavnikov naših gasilcev so bili na zboru tudi predsednik gasilske zveze Slovenije prof. Branko Božič, predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, predsednik občinske konference SZDL Miro Ukmar, občinski sekretar za notranje zadeve Darko Gognjavec, komandir Postaje milice Domžale Janez Rom, direktor poslovne enote Mengeš pri Zavarovalni skupnosti Triglav Peter Gubane, predsednik požarne skupnosti Domžale ing. Janez PleŠko ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez in drugi gostje.
Kot običajno na občnih zborih, so udeleženci najprej poslušali poročila o delu gasilske zveze v preteklem obdobju. Za razliko od prejšnjih zborovanj je bilo letos poročil precej več, saj so v občinski gasilski zvezi prešli na kolektivno vodstvo, tako, da zdaj za vsako področje dela skrbi posebna izvršna komisija.
LANI 50 MANJŠIH POŽAROV
Lani v naši občini ni bilo večjih požarov, kljub temu pa jc število manjših in srednje velikih požarov zaskrbljujoče. Rdeči petelin je v preteklem letu več kot 50 krat ogrožal premoženje in varnost ljudi, Vendar je k sreči gasilcem in drugim občanom vedno uspelo nevarnost hitro odpraviti. Čeprav so gasilci požare vedno Udušili že na začetku, gmotna škoda, ki so jo povzročili ognjeni zublji, ni bila majhna, zaskrbljujoče pa je tudi to, daje bilo precej požarov v delovnih organizacijah. V delovni organizaciji Siovenijales Radomlje je ogenj izbruhnil kar 15 krat, v Tosami na Viru pa 10 krat. Čeprav so gasilci vedno pokazali dobro izurjenost, so na zboru poudarili, da je treba protipožarno vzgojo še izboljšati in razširiti, okrepiti pa je treba tudi samozaščitno zavest in odgovornost ljudi.
Razen pri gašenju požarov na svojem območju so naši gasilci sodelovali tudi pri drugih reševalnih akcijah. Večkrat so Pomagali gasiti požare v sosednjih občinah, v času jesenskih poplav Bistrice, Rače m I*šatc so pomagali občanom, črpali so vodo iz stanovanjskih in kletnih prostorov, čistili (in vzdrževali so požarne bazene in vodnjake. Pomagali so pri urejanju in čiščenju naselij, sodelovali pa so tudi na akcijah NNNP in akcijah civilne zaščite.
SKRB   ZA   OPREMO   IN AKCIJSKO PRIPRAVLJENOST
Da bi svoje naloge čim bolje opravljali in da bi bili dobro pripravljeni na morebitne akcije, so ves čas skrbeli za vzdrževanje in posodbaljanje svoje gasilske opreme. Se zlasti na gosteje naseljenih območjih, so pregledovali in preizkušali hidrante, saj morajo biti ti ves čas pripravljeni za uporabo pri gašenju požarov, večkrat so si ogledovali tudi gasilske varnostne naprave v delovnih organizacijah, šolah in drugih ustanovah, kjer bi požari lahko ogrožali življenje večjega števila ljudi, skrbeli pa so tudi za strokovno izobraževanje in urjenje svojih članov.
V preteklem obdobju so člani občinske zveze pripravili vrsto tečajev, seminarjev in strokovnih izpopolnjevanj za gasilce in gasilske začetnike. Med drugim so lani izvedli tečaj za nižje gasilske častnike, skupaj z Delavsko univerzo in Sekretarijatom za ljudsko obrambo so pripravili kar 5 tečajev za naziv gasilec, organizirali so vrsto tečajev za pripadnike gasilskih enot
gasilci iz naše občine veliko pozornost namenjajo tudi vzgoji mladih kadrov, še zlasti pionirjev in mladincev. Na osnovnih šolah so že ustanovili vrsto društev Mladi gasilec, učence pa seznanjajo z nevarnostjo požarov in načini za njihovo preprečevanje tudi z različnimi predavanji in ogledi gasilskih brigad ter prikazi gasilskega orodja. Mlade pritegujejo k razmišljanju o požarni varnosti s tekmovalnimi spisi in risbami na temo ..preprečujmo požare", za učence osnovnih šol pa so pripravili tudi več tekmovanj s področja požarne varnosti.
V zadnjem času v gasilske vrste vključujejo tudi vse več žensk. Kot so ugotovili na občnem zboru, ženske za zdaj še največ sodelujejo na gasilskih tekmovanjih, manj pa na drugih področjih gasilske dejavnosti. Poudarili so, da bo treba v prihodnje poskrbeti za še širše vključevanje žensk v delo gasilske organizacije.
Tudi na področju ustanavljanja gasilskih društev v tovarnah, so, kot so ugotovili, šc velike možnost: za razširitev delovanja gasil-
civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, pripravili pa so tudi več predavanj o požarni varnosti za prebivalce krajevnih skupnosti. Samo v prvi tretjini tega leta bo 130 občanov opravilo tečaj za gasilca prostovoljca ali gasilca pripadnika civilne zaščite.
TEKMOVANJA KREPIJO PRIPRAVLJENOST
Svoje znanje in pripravljenost so preizkušali in utrjevali tudi na številnih gasilskih vajah in tekmovanjih. Pripravili so kar 9 območnih, oziroma sektorskih vaj, na katerih je sodelovalo 50 operativnih desetin in 3 gasilske trojke. Rekordna udeležba je bila tudi na občinskih gasilskih tekmovanjih, ki so jih pripravljali za člane, članice, mladince, pionirje, veterane in za pripadnike civilne zaščite. Na teh tekmovanjih je sodelovalo kar 1153 članov gasilskih društev. Gasilci iz naše občine so se udeležili tudi tekmovanja za memorial Matevža Haceta, tekmovanja za prehodni pokal Doba in različnih tekmovanj, ki so jih pripravile druge občinske gasilske zveze. Na vseh vajah in tekmovanjih so tekmovalci pokazali veliko znanja, spretnosti pa tudi dobro telesno pripravljenost. Tekmovalci iz naše občine so običajno tudi na tekmovanjih drugih gasilskih zvez dosegali lepe rezultate. Zanimivo pa tudi zelo koristno je tudi dvoletno tekmovanje gasilskih društev pri katerem je poudarek na delovanju in organiziranosti gasilskega društva. Ta tekmovanja so razdeljena na 12 področij, ki praktično zajemajo celotno aktivnost gasilskih društev.
MLADINA IN ŽENSKE V GASILSKIH VRSTAH
Iz porodi na zboru jc bilo razbrati; da
cev. Industrijske gasilske enote so dobro zaživele v nekaterih delovnih organizacijah, dejstvo, da je veliko požarov prav v delovnih organizacijah pa obvezuje na še bolj zavzeto delo na tem področju.
NOVE NALOGE V LETU PREDKONGRESNIH PRIPRAV
Ko so gasilci govorili o lanski dejavnosti in uspehih, ki so jih dosegli na področju požarne varnosti, so našteli tudi vrsto nalog, ki jih čakajo v prihodnje. Se naprej bodo največjo skrb namenjali izobraževanju, vajam in urjenju, svoje vrste nameravajo okrepiti še z novimi člani, druge občane pa še bolj poglobljeno seznanjati z ukrepi za boj proti rdečemu petelinu. Sc naprej bodo skrbeli za dobro opremljenost svojih društev, med drugim bodo poskrbeli za boljši sistem osrednjega alarmiranja, spremljali bodo izgradnjo UKW radijskega sistema in priprave za začetek gradnje doma družbene samozaščite v Domžalah. Poudarili so, da bodo še naprej razvijali že zdaj dobro razvito sodelovanje s pobrateno občinsko gasilsko zvezo iz Koprivnice na Hrvaškem, vendar pa se bodo zavzemali za čim bolj varčne stike, predvsem za izmenjavo stor-kovnih, študijskih delegacij. -
Ker bo prihodnje leto v Mariboru 10. kongres Gasilske zveze Slovenije, bodo precej svoje dejavnosti posvetili tudi pripravam na to pomembno zborovanje. Med drugim se bodo udeležili predkongresnega gasilskega tekmovanja v Gornji Radgoni.
Med razpravo so poudarili šc vrsto drugih nalog, ki jih bo treba v prihodnje opraviti, z zadovoljstvom pa so ugotavljali, da jc občinska gasilska zveza v preteklem letu naredila nov uspešen korak v svojem razvoju. Ta se šc zlasti kaže v povečanju števila članstva, predvsem mladine in žena, v veliki udeležbi na vajah in tekmovanjih, v povcčarii strokovni usposobljenosti članstva in vodilnega kadra, v večjem vključevanju gasilskih enot v enote civilne zaščite ter v večji usposobljenosti in opremljenosti gasilcev za boj proti požarom in drugim nesrečam.
Na občnem zboru so delovnim organizacijam in posameznikom podelili tudi priznanja za zasluge pri podpiranju in razvijanju gasilske dejavnosti. Priznanja so prjeli Zavarovalna skupnost Triglav -območna skupnost Ljubljana, poslovna enota Mengeš, Postaja milice Domžale, Vatrosprcm Beograd - poslovalnica Ljubljana in Peter Gubane, direktor poslovne enote Mengeš pri Zavarovalni skupnosti Triglav.
Miro Stebc
OimniKRRSTVO
T   O    Z 0
II KAR
n     s u b. o.
S A    PBtiouiRniGVJ^ 36'a.
PosiovAiHicA DOMŽALE -MEH6EŠ
I,
ttHttMMMMNMMlm
Tole je firma domžalskih dimnikarjev, koder bodo morali bolje organizirati svoje delo, da bodo občani z dimnikarskimi storitvami bolj zadovoljni
Zahteva Izvršnega sveta Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Dimni karstvo:
Dimniki v Domžalah morajo vleči bolje
V preteklem mesecu so na nekaj sestankih v Domžalah obravnavali vprašanja organiziranosti in dela dimnikarjev v občini Domžale. S tem področjem komunalnih storitev, ki ga za področje občine Domžale opravlja Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Dimnikarstvo — ne moremo biti zadovoljni, saj so pritožbe občanov nenehne. Postavlja se zato vprašanje, kako organizirati to dejavnost (ideja da bi dela zaupali zasebnikom), da bi dimniki v občini vlekli bolje-
Sestankov v občini so se udeležili tudi predstavniki Komunalnega podjetja ter s problemi seznanili tudi Izvršni svet občinske skupščine.
Delo dimnikarjev v Domžalah bremeni velika in draga režija matičnega podjetja. Nagrajevanje oz. stimulacija delavcev, ki jih primanjkuje, sta slaba, zanimanja za poklic (tudi perspektivno) ni, pojavila so se nesoglasja, ki se kažejo v slabih medsebojnih odnosih, obstojajo problemi cenovne politike dimnikarskih storitev itd ... Problemov je mnogo, z njimi so bili seznanjeni člani Izvršnega sveta občine.
V vsestranski razprvi je bilo ugotovljeno, da moramo položaj na tem področju neobhodno preiti, saj ne moremo dopuščati stanja, kakršnega je požarni inšpektor zaradi objektivnih razmer 2-3 leta na področju dimnikarstva še tolerirat.
Občina Domžale je vseskozi z razumevanjem sodelovala pri urejanju problemov dimnikarjev, pomagala pa je tudi pri nakupu prostorov za dimnikarsko dejavnost v Prešernovi ulici v Domžalah,... vendar...
Od Komunalnega podjetja TOZD Dimnikarstvo zahtevajo, da v enaki meri dobro organizira dimnikarske storitve v združenem delu in med zasebniki, koder je prihajalo do največ pripomb. Ni dopustno, da bi dimnikarji še naprej težili za plačevanjem neopravljenih storitev. Določen je bil trimesečni rok, v katerem mora priti do ustrezne organiziranosti. Tedaj (v mesecu juniju) pa bodo vnovič razpravljali o problematiki, ki se imenuje „Zakaj v Domžalah dimniki slabo vlečejo" ter dokončno odločili: ali bodo dimnikarji Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Dimnikarstvo ometali v naši občini še naprej ali bomo dimnikarstvo organizirali kako drugače.
Brojan
Mladi v akciji za čiste Domžale, Z delom prihaja v mlade tudi čut, da je naše okolje vrednota, ki jo velja ohranjati v čistoči
URADNI VESTNIK
OBČINE DOMŽALE
Domžale, 22. 4. 1983, št. 6
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE     ZVEZE     DELOVNEGA     LJUDSTVA DOMŽALE
Skupščina občine »Domžale je na podlagi 617.. 622.. 626., 678. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79. 7/80. 4/82 in 2/83) na 11. ločenem zasedanju Zbora združenega dela dne 21.4.1983 skladno s stališči Družbenopolitičnega zbora z dno 21.4.1983 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni   organizaciji   Mlinostroj. tovarna strojev. Domžale, p.o. Domžale
'  l' ' '       : -■ \
Skupščina občine Domžale v skladu s 619. in 621. členom zakona o združenem delu. ugotavlja, da so v delovni organizaciji Mlinostroj. tovarna strojev. Domžale, p.o. Domžale, nastale motnje v samoupravnih odnosih, ker:
- se ne uresničujejo pravice delaev, da v delovni organizaciji odločajo o ugotavljanju in razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter da nimajo sprejetih samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, ki jih določa samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo:
- ni poskrbljeno za pravice delavcev, da v delovni organizaciji neposredno in enakopravno urejajo in uresničujejo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, ter da odločajo o vprašanjih, za katera je določeno, da sc o njih odloča z osebnim izjavljanjem:
- v delovni organizaciji niso sprejeti samoupravni splošni akti, ki bi po zakonu morah biti sprejeti;
- posamezni organi v delovni organizaciji ne opravljajo zadev s svojega delovnega področja oz. so prekoračili svoja pooblastila in se s tem bistveno kršijo samoupravne pravice in jc prizadeta družbena lastnina;
- je delovna organizacija poslovala v nasprotju s predpisi in s tem prizadela večjo škodo družbeni skupnosti.
2. *      — ■ f -•<*>* <■
V delovni organizaciji Mlinostroj, tovarni strojev, Domžale, p.o. Domžale, se uvedejo začasni ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
V delovni organizaciji Mlinostroj, tovarna strojev, Domžale, p.o. Domžale, se imenuje tričlanski kolegijski začasni organ, ki ga sestavljajo:
predsednik:
Borut BRESKVAR, dipl.ing. kemijske tehnologije, roj. 18.8.1943, Ljubljana, s končano fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, samostojni projektant v IBE, Elcktroprojckt Ljubljana, stanujoč Trzin, Bergantova 5, p. Mengeš;
član:
Janez GROŠELJ, dipl.ing., roj. 22.4.1933, Ljubljana, s končano fakulteto za strojništvo, projektni inženir v SOZD ZPS Ljubljana, delovna skupnost skupnih služb Ljubljana, stanujoč Ljubljana, Stari trg 9;
član:
Jaka SLOKAR, dipl. pravnik, roj. 16.9.1942, Zajcčar, s končano pravno fakulteto s pravosodnim izpitom, sekretar Instituta za trženje, ekonomiko in organizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, stanujoč Ljubljana, Hrvatski trg 2.
4.
Z dnem uveljavitve tega sklepa:
1. preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa direktor delovne organizacije Franc DROBNIČ, dipl. ekonomist;
2. odstavi sc vse delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sc jih razporedi na dela oziroma naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi ter z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami skladno s potrebami delovne organizacije;
3. sc začasno omejijo naslednje samoupravne pravice delavcem delovne organizacije:
- začasni organ vodi postopek za ugotavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti in odloča na prvi in drugi stopnji;
- začasni organ odreja delo preko polnega delovnega časa in delo po pogodbah;
- začasni organ sprejema samoupravne splošne akte in ukrepe s področja splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite in fizičnega varovanja premoženja;
- začasni organ odloča o delovnih razmerjih (na prvi in drugi stopnji) in sicer:
- sklenitev delovnega razmerja,
- prenehanje delovnega razmerja in razporejanja delavcev;
- začasni organ določa predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejemajo neposredno delavci, razen samoupravnih splošnih aktov s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov;
- začasni organ sprejema samoupravne splošne akte s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov ter akte s področja organizacije poslovanja;
- začasni organ pri izvajanju veljavnih planskih aktov lahko odstopa od sprejetih usmeritev pri nabavi osnovnih sredstev za potrebe proizvodnje in potrebe strokovnih služb ter organizaciji proizvodnega procesa ter organizaciji strokovnih služb.
Z uveljavitvijo tega 'sklepa začasno preneha z delom disciplinska komisija v delovni organizaciji.
Delavski svet in komisija za delovna razmerja začasno ne opravljata tistih pristojnosti, ki so s tem sklepom izrecno prenesene v pristojnost začasnega organa.
V zadevah, ki so po statutu delovne organizacije v pristojnosti delavskega sveta ali v pristojnosti delavcev, da odločajo o njih z referendumom pa so prenesene v pristojnost začasnega organa, lahko delavski svet da pred odločitvijo začasnemu organu svoje mnenje.
5.
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
Začasni organ prevzame odločanje o zadevah s prejšnje točke tega sklepa.
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo.
6.
Začasni organ se imenuje za čas uveljavitve tega sklepa do 31.12.1983.
od
Začasni organ jc dolžan:
- sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo motenj, ki so povzročile sprejem začasnih ukrepov:
- sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega poslovanja;
- urediti medsebojne odnose v delovni organizaciji;
- izpeljati postopke za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu;
- urediti in posodobiti organizacijo dela;
- opraviti vse druge naloge, ki izhajajo iz ocene stanja v delovni organizaciji in katere so dale družbenopolitične organizacije občine Domžale, Izvršni svet skupščine občine Domžale, skupščinske komisije ter Skupščina občine Domžale ob sprejemanju začasnih ukrepov;
- ob sodelovanju s SOZD ZPS Ljubljana pripraviti dolgoročni program razvoja delovne organizacije;
- tri mesece pred iztekom začasnih ukrepov družbenega varstva razpisati dela in naloge poslovodnega organa delovne organizacije.
8.
V času trajanja začasnih ukrepov se ne more zožiti glavna dejavnost delovne organizacije.
9.
Začasni organ jc dolžan sproti obveščati skupščino občine Domžale o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
Skupščina občine Domžale spremlja uresničevanje začasnih ukrepov po tem sklepu.
10.
Začasni organ in organi iz 3. in 4. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine lahko predlagajo skupščini občine Domžale, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom roka, za katerega jc imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
11.
Delovna organizacija Mlinostroj, tovarna strojev, Domžale, p.o. Domžale, jc dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
Predsedniku začasnega organa delovne organizacije pripada neto mesečni osebni
dohodek 37.500,00 din, članu, zadolženemu za komercialne zadeve pripada neto osebni dohodek 36.500,00 din in članu, zadolženemu za pravne zadeve pripada neto osebni dohodek 22.000,0 din.
Navedeni denarni zneski sc tromesečno revalorizirajo skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu v občini Domžale.
Člani začasnega organa so upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
12.
Začasni organ in njegova pooblastila sc vpišejo v sodni register.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
14.
Obrazložitev:
Delovna organizacija Mlinostroj, tovarna strojev, ima pomanjkljive samoupravne splošne akte, ki določajo razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, zaradi česar jc bilo delavcem onemogočeno, da bi odločali o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Takšno stanje je tudi omogočilo poslovanje v nasprotju s predpisi, zaradi česar jc bila prizadeta večja škoda družbeni skupnosti. V delovni organizaciji niso uresničevali načela delitve po delu, temveč so delavci zlasti s samovoljnim priznavanjem in obračunavanjem nadurnega dela pridobivali dohodek, ki ni temeljil na delu. Tako so podane kršitve 1. tč. 619. člena in 6. tč. 620. člena zakona o združenem delu.
3. tč. 619. člena zakona o združenem, delu jc kršena s tem, ker v delovni organizaciji nimajo urejenih samoupravnih splošnih aktov, kar je predpogoj za urejanje in uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih delovnih razmerij v združenem delu. Poleg tega jc tudi nerazvita plansko-analitska in kadrovska služba bila nesposobna kot strokovna služba zagotoviti ustrezno informiranost delavcev, tako da so njihove odločitve temeljile na subjektivnih mnenjih.
V delovni organizaciji nimajo sprejetega razvida del in nalog, pravtako tudi niso sprejeli pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, zaradi cesarje kršena 5. tč. 619. člena zakona o združenem delu.
V delovni organizaciji čuvajska služba ni organizirana tako, da bi zagotavljala varovanje družbenega premoženja. Disciplinska komisija ne izvršuje svojih pristojnosti ali pa jc pri zagotavljanju delovne discipline tako neodločna, da so njeni sklepi povsem neuspešni. Strokovne službe so nerazvite. Zaradi ozke obrtniške miselnosti nekaterih delavcev je onemogočeno delo individualnega poslovodnega organa in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Tako so podane tudi kršitve po 9. točki 619. člena zakona o združenem delu.
Upoštevajoč vse navedeno je Skupščina občine Domžale ocenila, da je pobuda Družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo začasnih ukrepov utemeljena, vendar bi bila zgolj odstranitev poslovodnega organa, kar meni tudi Izvršni svet občine, neuspešna. Zato je Skupščina občine sprejela poleg ukrepa, ki ga je predlagal Družbeni pravobranilec samoupravljanja, tudi ukrepe, ki jih v svojem mnenju predlaga Izvršni svet občine Domžale.
Skupščina občine Domžale je ocenila, da tako hudih kršitev in nepravilnosti ne bo mogoče odpraviti drugače kot z odstranitvijo delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in začasno omejitvijo samoupravnih pravic delavcev.
Da bi začasni organ bil v okviru svojih dolžnosti uspešen, je bilo nujno potrebno začasnemu organu s sklepom o začasnih ukrepih tudi zagotoviti razmeroma široka pooblastila odločanja. Samo tako bo mogoče v činikrajšem roku urediti samoupravne splošne akte, doseči pravično delitev dohodka in osebnih dohodkov, zagotoviti ustrezne delovne odnose, preprečiti kršenja delovne discipline in zlorabe družbenega premoženja, kar vse je pogoj za dosego ustreznih ekonomskih rezultatov, za nadaljnji razvoj delovne organizacije in graditev samoupravljanja v delovni organizaciji.
Skupščina občine meni, da bo mogoče doseči vse navedeno do konca leta 1983, v kolikor pa bo ocenila, da se bodo razmere v delovni organizaciji uredile prej, bo s sklepom začasne ukrepe v celoti ali deloma odpravila že prej.
Da bi se lahko razmere v delovni organizaciji začele urejati čimprej, je skupščina občine sklenila, da stopi sklep v veljavo takoj po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
15.
PRAVNI POUK:
Zoper ta sklep imajo prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja, pravico v roku 15 dni od objave sklepa v Uradnem vestniku občine Domžale vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti na Sodišč« združenega dela SR Slovenije.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 023-1/83-11 Datum:  21.4.1983 PREDSEDNICA Zbora združenega dela Skupščine občine Domžale Danica BLEJC, 1. r.
PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUSAR, 1. r.
♦ JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O PIZ JE ZAKLJUČENA:
Poenotenje z ostalimi republikami
Sredi meseca aprila smo zaključili javno razpravo o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, v kateri je bilo največ pozornosti namenjene zlasti naslednjim področjem:
— vključitvi «eh kmetov, ki jim je opravljanje kmetijske dejavnosti edini ali glavni poklic v pokojninsko-invalidsko zavarovanje,
— spremembam pri invalidskem varstvu (uveljavljanje pravic iz preostale delovne zmožnosti v OZD),
— uvedbi predčasne pokojnine,
— vključevanju oseb, ki so pridobile status invalida pred 15 letom v predlog zakona,
— najvišji in najnižji pokojnini, beneficiranemu stažu in drugim.
Iz delu
celotne razprave zlasti v združenem pa lahko zaznamo skrb in obenem bojazen, da novi zakon kljub temu, da pravic skoraj ne širi, ne bi še bolj obremenil dohodka združenega dela, zato je zlasti sprejemanju posameznih variant potrebno nameniti posebno -skrb. Vsi udeleženci v razpravi se strinjajo z vključevanjem kmetov v enotno pokojninsko invalidsko zavarovanje kakor tudi izenačitvijo pravic združenih kmetov s pravicami delavcem, pri čemer so posebno skrb namenili starejšim kmetom, katerim je z dokupom let omogočeno kompletno zavarovanje. Pri tem jc bil oblikovan predlog, da naj bi bil dokup let omogočen po dejanskih zneskih ne pa valoriziranih. Zavarovalne osnove naj bi bile določene v razponih, ki bi jih zmogli tudi ekonomsko šibki kmetje.
Glede na prakso, ki je v naši republiki, se razpravljala strinjajo z variantnim dodatkom drugega odstavka 124. člena, medtem ko menijo, da bi ustreznejšo rešitev dela tega člena našli v Zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
Mnenja v zvezi s prenosom obveznosti glede invalidnosti v združeno delo so zelo različna, enotna pa so v tem, da bi to lahko pomenilo izboljšanje varstva pri delu zlasti v tistih delovnih organizacijah, kjer reševanju te problematike niso namenjali dovolj skrbi. Pri tem je potrebno upoštevati selekcijski pristop glede na specifičnosti dela y delovnih organizacijah.
Podpiramo predčasno upokojitev, vendar so tudi tu mnenja deljena, saj
nekateri v njej vidijo reševanje določenih problemov, drugi pa menijo da je to le izenačitev z ostalimi republikami. Mnenje je, da naj bi bila ta pokojnina nižja od polne, vendar ne v tolikšni meri, kot jo predvideva osnutek, da naj bi to ugodnost koristila zlasti povojna generacija, ki je največ žrtvovala in je zdravstveno tudi najbolj ogrožena.
Precej govora je bilo tudi o členih, ki predvidevajo poviševanje pokojnin tistim, ki delajo po izpolnitvi polne pokojninske dobe. V razpravi je bilo poudarjeno, da te potrebe ni, saj bi se (tako^ je trenutno v praksi) zaposlovali zlasti tisti, ki so bili že sicer na lažjih delovnih mestih.
Glede benificiranc dobe je potrebno akcijo voditi v skrajševanje delovnega časa in ne v povečevanje štetja delovne dobe. Beneficirano delovno dobo je potrebno sproti preverjati in ugotavljati njeno upravičenost, enako pa je potrebno vsa težka delovna mesta še posebej obravnavati v smislu varstva pri delu in zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev.
V razpravi smo se opredeljevali tudi do variantnih predlogov, ob vseh predlogih pa smo skušali dosledno upoštevati vodilo, da naj s sprejetjem zakona združeno delo ne bi dodatno obremenjevali.
Vera
Tega nočem — hočem drugo stanovanje
SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK
Tudi mene je vaš članek o solidarnostnih stanovanjih — „Tega nočem - hočem drugo stanovanje" spodbudil k pisanju. Nekaj bralcev vam je že čestitalo k temu sestavku in se strinjalo, da je že zadnji čas da „takim" nekdo stopi na prste (tudi sama z družino živim v solidarnostnem stanovanju), saj nam je stanovanje priplavalo po vodi in sedaj mirno uživamo dobrine družbe in se ponašamo kot lordi.
Verjetno sc tovariš ni vprašal, če imajo vsi to možnost, da imajo streho nad glavo do tedaj, ko si lahko kupijo stanovanje ali privarčujejo za gradnjo hiše. Naj na kratko napišem svoj primer, za majčken premislek tistim, ki mislijo da so „tišti", ki živimo v solidarnostnih stanovanjih vsi isti lenuhi in da smo največji srečneži, kijih živi družba. Kot mlada družina (mož jc kot priseljence brez staršev žc več let živel v Domžalah kot podnajemnik pri dobri družini), jaz pa po rojstvu otroka nisem imela več prostora doma), smo vsi ostali pri družini, kjer jc žc prej stanoval mož in skromno živeli v kletni sobi s 16 m2. Pomoči od sorodnikov nisva imela nobene in tako sva oddala prošnjo za solidarnostno stanovanje in ves čas varčevala za stanovanje. Po treh letih sc nam jc pridružila Jc hčerka in v upanju na lepši jutri smo naprej živeli v vlažni kletni sobi.
ker druge izbire nismo imeli. In res smo po štirih letih čakanja dobili odločbo za stanovanje. Sreče sc ne da opisati in vsak dan smo vsi štirje hodili opazovat, kdaj bo prejšnji uporabnik stanovanje izpraznil. Končno smo sc vselilili in si uredili lep dom. To stanovanje smo kot mlada družina dobili v uporabo za osem let in tega smo si od vsega začetka dobro zavedali. Po'dobrih treh letih smo stanovanje uredili in s pridnim delom privarčevali nekaj denarja, s katerim bi lahko pričela graditi nov dom, to stanovanje pa prepustila potrebnim kot smo bili mi pred osmimi leti. Z veliko upanja sva oddala prošnjo za nakup stavbnega zemljišča pri samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale, vendar naju jc žc prvič tovariš, ki sprejema tc prošnje, hotel odpoditi z izgovorom, da pač   ta   parcela  žc   nekako „pripada"
nekemu drugemu prosilcu, ki nas bo po točkah ocenjevanja pač izpodrinil. Klub temu, da je vse to zvenelo nekam čudno nisva odnehala in vseeno sva zbrala vse dokumente in prošnjo oddala. Kmalu sva dobila odgovor, da naju je ta drugi interesent prekosil za 15 točk. Vse lepo in prav bi bilo, če ne bi ta interesent istočasno že imel v rokah odločbo za vselitev v solidarnostno stanovanje, katero bo lahko uporabljal nedoločen čas. Verjetno zadovoljen, saj je ubil dve muhi na mah, dobil odločbo za vselitev v stanovanje - brez roka za izselitev in odločbo o dodelitvi parcele. Kljub pritožbi na SKIS nisva nič uspela, ker je bil pravilnik pač pravilen. Vsa volja in zagnanost je bila tisti trenutek potlačena in ob takih trenutkih se človek vpraša, komu dejansko kaj priplava po vodi in koliko je vredna lastna volja, če nimaš nikogar, ki bi te pač nekam zrinil in preprosto povedano, če nisi „pomemben" Domžalčan in brez zvez in poznanstev. V takih primerih pa se vsi odgovorni sklicujejo samo na zakone in pravilnike.
Upam, da boste pismo v celoti objavili.
Domžalčanka (naslov hranimo v uredništvu)
Nizozemski rojaki med nami
Slovenski mešani pevski zbor naših izseljencev „Zvon" iz Heerlena na Nizozemskem, je v petek dne, 8. aprila 1983 na turneji po Sloveniji nastopil tudi v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Gostovanje je organizirala Slovenska izseljenska matica podružnica Kamnik-Domžale, pokroviteljstvo sta prevzeli Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Domžale, za izvedbo pa so poskrbeli člani DKD Svoboda Mengeš. Pevci iz Nizozemske so gostovali še v Ljubljani, Senovem in Trobovljah. Zbor, ki nastopa kot mešani in moški pevski zbor, deluje že od leta 1929. Vojna vihra je sicer nekoliko zavrla njihov razvoj, ker so Nemci uničili vse društveno premoženje, vendar so ob pomoči družine Kozole, ki jim je odprla vrata svojega doma vadili naprej. Bili so v neprestanem strahu, da jih zalotijo Nemci, ob koncu vojne pa je zbor prevzel dirigent Josef VVillems, direktor tamkajšnje srednje šole, ki je Nizozemec, vendar je slovensko pesem vzljubil in se naučil slovenščine.
Po sprejemu na železniški postaji so si pevci ogledali kulturnošportno rekreacijski center na Krumperku, Konjeniški center, slamnikarski muzej na gradu, ogledali pa so si tudi baročno cerkvico - muzej Jelovškove umetnosti v Grobljah.
Po daljšem času smo zvečer v dvorani Kulturnega doma Mengeš, kije bila polna ljubiteljev zborovskega petja, zopet slišali niz pristnih domačih slovenskih pesmi. Goste je pozdravil predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek, njihove pesmi pa je predstavila članica DKD Svoboda Minka Žunova. Slišali smo tudi dve nizozemski pesmi, poslušalce pa je najbolj navdušila Rož, Podjuna, Žila, ki jo je zbor ponavljal.
Ob koncu se je predsednik skupščine Kulturne skupnosti z izbranimi besedami zahvalil zboru za lep večer in jim izročil umetniško sliko, dirigentu pa majoliko, darilo pa jim je izročil tudi predstavnik Izseljenske matice Kamnik-Domžale Matija Jenko. Predsednik zbora Franc Janči je ob zaključku koncerta dejal, da toliko pohval in priznanj, kot so jih bili pevci deležni v Mengšu, niso doslej prejeli še nikjer.
Pred odhodom iz naše občine je pevcem spregovoril tudi predsednik SO tov. Karel Kušar, ki je med drugim dejal: „Prepričan sem v to. da vam slovenske pesmi približujejo Slovenijo v vsej njeni naravni lepoti in barvitosti, da v vaših srcih obstaja mogočna veličina naših v nebo kipečih gora in tako raznolik gričevnat svet, ki izginja v valovih sinjega Jadrana. Na tej razgibani zemlji, kjer so zrasle tudi korenine vaših rodov, živimo delovni ljudje, ki nas ravno tako kot vas povezuje pesem, ki spremlja človeka od rojstva do smrti. Številne vezi, ki so stkane med našimi rojaki po vsem svetu, doprinašajo veliko tudi k zbliževanju narodov in držav, pomenijo neprestani boj za mir, kajti v zavesti so že zdavnaj dozorela spoznanja, da stotisoči izven meja rodne domovine predstavljate ambasadorje neuvrščene Jugoslavije, tvorite mostove in dajete vzor pridnega i dela vajenega ter tudi globoko čutečega človeka.
Naša skupna želja je, da bi vaš ZVON še dolgo iz vaših grl odzvanjal našo slovensko pesem, da jo tudi v bodoče s takšno zavzetostjo širite med rojaki, predvsem pa med mladimi, saj boste s tem ohranjali v vseh občutek topline tistega domačega ognjišča, na katerega vas vežejo mladostni spomini ali pa v domači slovenski besedi opisani kraji vaših očetov in mater.
Ponesite s seboj resničnost tistega življenja, ki ga živimo na rodni grudi, del naše samoupravne stvarnosti, ohranjajte bogastvo in kulturne vrednote slovenske pesmi in ostanite povezovalci med rodno in vašo drugo domovino!
Tone Ravnikar
• preskrba s kurjavo:
Zavihajte rokave — priskrbite si kurjavo
Težave pri preskrbi s kurjavo nas spremljajo že vrsto let in samo kratek čas po končani zimi si malo oddahnemo. Skrben gospodar skuša že spomladi napolniti klet s kurjavo, saj preko poletja pridejo na vrsto še skrbi okoli dopusta in kmalu za tem je na vrsti ozimnica, 2& potrebe naših občanov in družbenih porabnikov, vključno šole, je potrebno zagotoviti letno cca 20.000 ton premoga. Trgovska organizacija Napredek, ki zagotavlja premog za potrebe naših občanov ima sklenjene pogodbe v Zasavju za 1500 ton, v Velenju za 7000 ton, v rudniku Banoviči 1000 ton in v rudniku Breza za 7000 ton. Dobave pogodbenih dobaviteljev žal niso stoodstotne.
Premogovniki v Zasavju in Velenju izpolnjujejo svoje obveznosti precej zadovoljivo, slabša pa jc realizacija iz rudnika Banoviči in Breze, kjer so nam v lanskem letu dobavili izpod 50% dogovorjenih količin. Situacija sc rešuje z uvozom. Januarja letos jc Napredek zagotovil cca 700 ton nemških briketov in v februarju črni premog iz Poljske.
Na podlagi števila evidentiranih kupcev za rjavi premog in zagotovljenih količin, ki jih bomo prejeli v tem letu, ugotavljamo, da tudi v letošnjem letu, za kurilno sezono 83/84 nc bo dovolj rjavih vrst premoga.
Da bi zagotovili enakomerno razdelitev razpoložljivih letnih količin bo možen odvzem v letošnjem letu do 2 toni rjavega premoga na eno gospodinjstvo. Pri Kurivu v Domžalah je na zalogi črni premog, uvoz iz Poljske, ki ima sledeče podatke:
- kaloričnost 6500 kal.
- pepel   5 - 9 %
- žveplo do I %
-cena    10.392 din/tona
Glede na visoko kalorično vrednost navedenega premoga jc smotrno mešati z manj kaloričnim lignitom iz Velenja, katerega vam Kurivo v željenem razmerju lahko zagotovi. Glede na ceno lignita, ki znaša c-a 2.000,00 din po toni, dosežemo z mešanjem lignita in črnega premoga občutno nižjo ceno ene tone mešanega premoga in sicer 4.000,00 do 5.000,00 din tona.
, Sc na eno vrsto kuriva jc dobro pomisliti žc v tem času - drva. Primerno suha drva so izvrstno gorivo. Nova generacija trajno-žarnih peči za centralno in etažno ogrevanje TAM Stadlcr in Fcrothcrm imajo žc prirejena kurišča za kurjenje s trdimi gorivi in imajo v primerjavi z dosedanjimi pečmi, ki so kombinirane za kurjenje s kurilnim oljem, tudi boljši toplotni izkoristek. Pred nami jc poletje in na apel, naj vsak skuša zagotoviti kurjavo čimprejc, nc pozabimo ob bližnjih vročih dnevih, kajti leto je hitro okoli, zima pa nc prizanaša.
Skrlj
Podelitev zlatih bralnih značk so marsikje izvedli v okviru prireditev Kurirčkove pošte. Na osnovni šoli Olge Avbelj so bralno značko podelili 108 učencem. Na sliki: ravnateljica šole Alge Avbelj tov. Ema Škerjanc-Ogorevc podeljuje priznanje eni od učenk
»rezultati poslovanja v začetku leta 1983:
DOMŽALSKI KULTURNI KOLEDAR
7.5.1983 na Osnovni šoli Šlandrove brigade
- koncert moškega pevskega zbora upokojencev Janez   Cerar, ženskega pevskega zbora društva upokojencev in Stobljanskega okteta;
12.5.1983 - Domžale - revija mladinskih pevskih zborov;
13.5.1983 — Domžale — koncert harmo-nikarskega orkestra iz Domžal.
Koncertna ponudba Cankarjevega doma
4.5.1983 - orekester Slovenske filharmonije F. Geissler, R. Shumann, E. Bozza. C. Finger. R. Straus, P. Oukas;
6.5.1983 - orkester Slovenske filharmonije W. A. Mozart, S. Kurz, B. Blacher
11.5.1983 - Simfonični orkester RTV Ljubljana, G. Mahler — simfonija št. 2 v C-molu;
13.5.1983 - orkester Slovenske filharmonije, P. Šivic, R. Straus, C. Debussy, M. Ravei.
Letošnji rokovnjaški tabor v Lukovici bo dne 2. in 3. julija.
Težave zaradi še vedno neznanih pogojev poslovanja
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982, je predvidena enoinpolodstotna rast industrijske proizvodnje. Podatki za prvo tromesečje kažejo, da je bila dosežena industrijska rast celo nekoliko večja od načrtovane. Vendar je potrebno poudariti, da trend rasti proizvodnje iz meseca v mesec pada. Upadanje rasti proizvodnje je posledica slabše preskrbljenosti s surovinami in repro material i iz uvoza in tudi iz domačih virov.
Organizacije združenega dela se pri tekočem poslovanju srečujejo z velikimi težavami. Čeprav je za nami že četrtina poslovnega leta, še vedno niso znani pogoji poslovanja. To še posebno velja za področje ekonomskih odnosov s tujino, ki je tudi v letošnjem letu omejitveni faktor rasti proizvodnje in ne nazadnje tudi porabe. Se naprej ostajajo nerešena tudi vprašanja cen in izvoznih stimulacij za izvoznike na konvertibilno območje.
Kot posledica vseh težav v tekočem poslovanju so slabši rezultati, ki smo jih v prvem tromesečju letošnjega leta dosegli na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.
Izvoz blaga in storitev je dosegel le dve tretjini obsega izvoza prvega tromesečja leta 1982 in je znašal 694 milijonov dinarjev. Struktura izvoza po posameznih vrstah držav je nekoliko ugodnejša. Povečuje se delež izvoza v razvite zahodne države na račun izvoza v socialistične države in v države v razvoju. Zaostajanje rasti izvoza v države v razvoju je delno posledica težav pri realizaciji plačil za izvoženo blago. Izvoz v razvite zahodne države je v prvih treh mesecih letošnjega leta predstavljal dobro polovico skupnega izvoza domžalskega gospodarstva.
Uvoz surovin in repromaterialov se je zmanjšal nekoliko manj kot izvoz blaga, zato pričakujemo v naslednjem obdobju tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino boljše rezultate. V izvozna prizadevanja se morajo vključiti vsi, v okviru občine pa bomo skušali z dodatnimi ukrepi materialno stimulirati izvoz na konvertibilne trge.
Na področju kmetijstva se ugodni rezultati iz preteklih let nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Prodaja kmetijskega blaga organizacij združenega dela s področja kmetijstva se je povečala za več kot dve tretjini na kar je vplivala zlasti povečana proizvodnja prašičev. Odkup od zasebnih kmetovalcev v občini se je v enakem obdobju povečal za eno tretino.
Odkup je še vedno manjši od možnosti delno tudi zato, ker so kupci kmetijskih pridelkov, ki se ne prodajajo preko kmetijske kooperacije, dolžni v samoupravni sklad za pospeševanje kmetijstva občine Domžale prispevati določen odstotek na odkupno ceno teh proizvodov.
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo spremljali tudi gibanje osebnih dohodkov v organizacijah zdru-
ženega dela. V skladu z določili dogovora se osebni dohodki povečujejo šele potem, kot se boljši fizični pokazatelji poslovanja pokažejo v boljšem dohodku organizacije združenega dela. To pomeni, da se v prvih treh mesecih osebni dohodki ne bi povečevali. Pri obravnavi prekoračiteljev je Izvršni svet SO Domžale ugotovil, da je v večini primerov prišlo do odsto-
panj iz opravičljivih razlogov, v nekaterih sredinah pa so morali v skladu s sklepi preveč izplačane akontacije poračunati. Pri presoji upravičenosti oz. neupravičenosti do višjih akontacij za osebne dohodke, so se pojavljale težave zaradi nerealno izbranih višin dovoljenih akontacij.
Na področju skupne porabe se je v prvem tromesečju za programe SIS družbenih dejavnosti zbralo 220 milijonov dinarjev, kar pomeni za 14 milijonov več kot je bilo planirano. Višji prihodki SIS so posledica hitrejše rasti osebnih dohodkov, kot je bila upoštevana pri izračunu prispevnih stopenj. V skladu z zakonskimi predpisi bomo v drugem tromesečju presežke poračunali.
• KOZERIJA O TOGOSTI:
Kurje pero namesto pisalnega stroja?_
Na Občinski konferenci SZDL Domžale so se odločili, da obiščejo vse krajevne skupnosti in se kar najbolj posvetijo težavam,, ki le-te peste. Na mesec obiščejo nekatere krajevne skupnosti v želji, da bi se jim temeljiteje posvetili in jim po svojih močeh tudi pomagali pri reševanju problemov.
Niso bili Ihanci prvi, pa tudi zadnji najverjetneje ne, ki so ugotovili, da je delegatski sistem teoretično zelo popolna tvorba, da pa noče in noče vsaj pri njih zasijati v vseh svoji razsežnosti. Kot osnovni negativni dejavnik je kroženje informacij (stališč) ali točneje: ne deluje povratna informacija. Potrebno bi bilo več zborov krajanov, na katerih se občani kar najbolj neposredno pogovorijo o perečih problemih. S tem pa se kaže tudi širina odločanja, oziroma se vrši informacija. Že sedaj so potrebne priprave na volitve v SZDL, ki bodo jeseni. Kot zanimivost pa še podatek o tem, da KS za potrebe honorarnega tajnika ne more nabaviti novega pisalnega stroja, čeprav je le-teh na prodajnih pultih dovolj, pa tudi denar je zagotovljen. Za vse to je kriva togost naše zakonodaje — stabilizacijskih predpisov, ki ne dovoljujejo nakup pisalnega stroja za evidentne potrebe.
Še sreča, da je v Ihanu poleg prašičereje tudi perutninska farma, tako se namreč ni bati pomanjkanja kurjih peres, kot prvih najenostavnejših pisalnih pripomočkov, če bi tudi pri svinčnikih kdaj zataknilo.
Sicer pa v Ihanu vse organizacije in društva zgledno delujejo (izjema je le delegacija za telesno kulturo), pa tudi krajani so prizadevni in delavni. Kot plod njihove delovne vneme je dom družbene samozaščite (prenovljeni gasilski dom), ki nikakor ne more dočakati zelene luči za nadaljnjo izgradnjo — dograditev, čeprav je za nemoteno delo vseh organizacij in društev nujno potreben. Dom družbene samozaščite je namreč negospodarska investicija, zato...
še bolj pa tare Ihance. to, predvsem starejše, da bodo morali še na zadnjo pot kot gostje na domžalsko pokopališče, kajti v Ihanu za počitek v miru — enostavno ni več prostora. Z novo lokacijo, oziroma razširitvijo pokopališča'pa zaenkrat še slabo kaže.
Torej Ihanci, kdor bi rad počival v domači zemlji, naj se mu še ne mudi preveč na oni svet.
OBČINSKI POROČEVALEC
STRAN 5
SPORT IH TEIESOA KULTURA
• minute s športni kom:
■ . ■     - ■
Šport za življenje
Slovenci smo narod, ki se navdušuje za smučanje. Skorajda ga ni Slovenca, ki ne bi držal pesti za naše fante in dekleta, ko vijugajo med vratci na mednarodnih tekmovanjih in se potegujejo za zmage, točke, naslove. Pa se ob tem zavedamo naporov, treningov, odrekanj mladih tekmovalcev, stotink in desetnik sekunde, ki odločajo o uvrstitvah in rezultatih, uspehov, ki tekmovalce vzpodbujajo k boljšim dosežkom ter razočaranj in poškodb, ki jih spravljajo v nemoč in obup? O tem in še marsičem smo se pogovarjali ob zaključku letošnje smučarske sezone s članom mladinske državne reprezentance v alpskem smučanju 17-letnim Domža Ičanom PRIMOŽEM MATIČIČEM.
Tradicionalna prireditev ob dnevu OF v Moravčah
V razmeroma kratkem tekmovalnem obdobju je dosegel številne dobre uvrstitve. Med svoje najvidnejše uvrstitve na tekmovanjih v slalomu, veleslalomu in smuku šteje osvojitev naslova republiškega prvaka v slalomu, dvakratno 4. mesto na balkanskem prvenstvu, 19. mesto v slalomu na evropskem pionirskem prvenstvu, 3. mesto na državnem prvenstvu v smuku, lanskoletni naslov zmagovalca mladinskega pokala SFRJ, 8. mesto na mednarodnem tekmovanju z močno mednarodno udeležbo v avstrijskem Saalbachu 10. mesto na članskem državnem prvenstvu, itd. V letošnji smučarski sezoni je osvojil tretje mesto na mladinskem državnem prvenstvu in 12. mesto na članskem DP, dosegal jc tudi solidne uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in tekmovanjih za evropski pokal, letos pa je tudi postal že sedmo leto zapored občinski prvak. Za športne uspehe in nastopanje v državni reprezentanci jc prejel bronasto, srebrno in zlato plaketo TKS Ljubljana ter bronasto plaketo TKS Domžale.
— Kakšne cilje si si zastavil v smučanju?
Seveda si želim, kot vsak tekmovalec, doseči v mojem športu čim višje uvrsMtvc in rezultate, po zaključku tekmovalne kariere pa, se želim posvetiti trenerskemu delu.
— Konec lanske sezone si spet prestopil k matičnemu klubu, k SD Domžale . ■ .
Da. Svojo tekmovalno pot sem pričel v Domžalah pri SD Domžale, vendar ker v Domžalah pred leti ni bilo dobrih pogojev za treniranje in napredovanje sem prestopil k ljubljanski Snežinki, leto kasneje pa sem se uvrstil v selekcijo pri Novinarju. Član NOvinarja sem bil pet let, sem tudi štiri leta član državne smučarske reprezentance, konec lanske sezone pa sem prestopil k matičnemu klubu. V to me je prisilila energetska kriza, saj me starši niso več mogli voziti v Ljubljano, z avtobusom pa s številno opremo ni šlo, pa tudi pogoji treniranja so se v SD Domžale ob trenerjih - bivših članih državne reprezentance Tomotu Virku in Matiji Horvatu močno izboljšali.
— Kakšni so pogoji treniranja v domžalskem društvu?
Lahko rečem, da so pogoji zadnje leto v SD Domžale dobri, da se dela resno, načrtno in strokovno, kakor sc v Domžalah ni delalo še nikoli.
— Koliko časa ti vzamejo treningi in tekmovanja?
Smučanje jc šport, v katerem jc treba veliko trenirati za dve minuti, kolikor traju tekmovanje. Konkretno: v letošnji sezoni sem treniral 1078 ur (na snegu in kondicij-sko) za 80 minut tekmovanj, ki sem jih imel. V letošnji sezoni sem opravil 228 dni treningov in tekmovanj. Smučarje nasje v pripravljalnem obdobju prizadel polog pri prehodu čez mejo, posebej zato, ker pri nas ni bilo v tem času snega.
, — V svoji karieri si doživel tudi slabe strani športa. Kaj pomeni za Športnika poškodba?
V sezoni 1979/80 mi jc kolega iz reprezentance na prvem treningu državne reprezentance - za vas morda neverjetno -pri igranju nogometa zlomil koleno. Kljub temu, da sem bil potencialni kandidat za olimpijske igre v Sarajevu, so mi pribili kazenske točke za nenastopanje v sezoni. S tem sem sc pričel z zadnjih startnih mest ponovno prebijati v ospredje, kdor pa sc ukvarja s tekmovalnim smučanjem ve, kako pomembno vlogo igra startna številka. Ob ljubezni do športa, ki ga gojim mi to ni bilo težko, vendar mi je ostal grenak priokus ob spoznaju, da so me ob poškodbi zapustili reprezentančni trenerji in reprezentančni zdravnik. Hkrati pa sem prišel tudi do spoznanja, da so uspehi trenuten blišč, ki sc ga kaj hitro pozabi, da pa lahko vztrajno delo nadomesti poškodbe in morda izgubljeni čas. Menim, da morajo mladi gojiti šport za življenje, saj navaja na delovne navade in samodisciplino.
KARATE
Obveščamo vse ljubitelje karateja, da bo v Domžalah med prvomajskimi prazniki gostoval mojster karateja Sankukai Rvozo Tsukada - 7. dan. To je vsekakor enkratni dogodek v zgodovini domžalskega karateja. V hali KC bodo treningi pod njegovim vodstvom 1. in 2. maja predvidoma od 10. do 12. in popoldne od 16. do 18. ure. Vabljeni so tudi gledalci, vstopnine ni.
• aktualen problem
V
Sport in poslovanje
Pred dvema letoma so sprejeli, ob nepravilnem poslovanju nekaterih društev, novi zakon o knjigovodstvu, ki zahteva od društev, društvenih organizacij in klubov (tako športnih in kulturnih kot tudi drugih) novo dvostavno knjigovodstvo, kakršno je v veljavi v delovnih organizacijah. Pred kratkim so uveljavili še nove predpise in določila, ki še otežujejo knjigovodstvo amaterskim delavcem v društvih.
S tem sc porajajo številni problemi, ker zahtevnost predpisov odbija amaterske športne delavec, da bi prevzeli naloge računovodja ali blagajnika, predvsem zaradi zapletenih predpisov in zakonske odgovornosti za morebitne napake v poslovanju. Ker sc s knjigovodstvom v društvih ukvarjajo amaterski delavci, sc podatki ob kronološkem vodenju knjig vnašajo vsaj z enotedenskim zaostankom. Z novimi predpisi je tudi določeno, da vodenja knjigovodstva in blagajne ne sme opravljati ista oseba, to z drugimi besedami pomeni, da potrebuje društvo za finančno poslovanje dva človeka. Zapleteni in nejasni predpisi ..vsiljujejo" mišljenje, da bi tudi društva z majhnimi gmotnimi sredstvi morala imeti strokovnjaka za knjigovodstvo. Togost predpisov sc kaže še v primeru, da bi po sedanjih predpisih klubi morali izročiti sodniku pred tekmo pogodbo o delu, ker sc sojenje smatra za intelektualno storitev, višje zneske pa na podlagi pogodbe nakazati na sodnikov žiro. račun.
Nedvomno je prav, da v „profesionalnih" klubih (npr. zvezni ligaši) knjižijo profesionalno, ker jc pri njih možnost nepravilnega poslovanja neprimerno večja, kot v klubih in društvih, ki obračajo majhna gmotna sredstva (10 do 15 starih miljonov dinarjev letno). Prav zato jc republiška SZDL pred časom predlagala skupščini Slovenije, da bi olajšali knjigovodstvo za manjša društva. Predlog jc bil, najbrž pod vtisom nepravilnosti v poslovanju nekaterih društev in klubov, zavrnjc:i.
Rešitev problema jc več: domžalski športni delavci so predlagali, da bi blagajniki v društvih vodili direktno operativo z gmotnimi sredstvi, medtem ko bi knjigovodstvo vodile skupne službe SIS. Vendar v domžalski občini nismo ostali le pri besedah: športni delavci so sc dogovorili, da bodo s pomočjo delavcev skupnih strokovnih služb SIS Domžale pripravili v aprilu seminar za vodenje finančno-materialnega poslovanja ter tako usposobili športne delavec za vodenje knjigovodstva v društvih.
Vsekakor jc treba vprašanje finančnega knjigovodstva in poslovanja rešiti v najkrajšem času Amaterski športni -delavci negodujejo, da jc novo knjigovodstvo zapleteno in zahtevno, hkrati pa sc zavedajo odgovornosti ob morebitnih, nenamernih napakah v poslovanju. Za kršitve predpisov SDK pa so po zakonu določene stroge kazni.
Igor Matičič
Primož Matičič, državni reprezentant, med vožnjo na veleslalomski progi
Kinološko tekmovanje pod Šumberkom
Prizadevno kinološko društvo Domžale je 9. aprila pripravilo mcddrušrveno tekmovanje šolanih psov, ki se ga je na domžalskem kinološkem vežbališču pod Šumberkom udeležilo 19 psov in vodnikov iz sedmih slovenskih kinoloških društev z Bleda, Kamnika, Naklega, Raven na Koroškem, Slovenske Bistrice, Ljubljane in Domžal. Domžalski kinologi so tekmovanje pripravili zgledno, čeprav kinološka zveza Slovenije ni poslala sodnika in markerjev in le prizadevnosti in iznajdljivosti prirediteljev gre zahvala, da so tekmovanje sploh izpeljali do konca. Šolani štirinožci so se pomerili v vajah poslušnosti, obrambe in napada ter v sledenju, ki je bilo na Dobravi pri Črnučah. Po zanimivih in kakovostnih nastopih je zmaga pripadla pasjemu „veteranu" desetletnemu Voxu in njegovemu vodniku Milanu Ulčarju, ki sta zbrala kar 284 od 300 možnih točk. Od štirih Domžalčanov sta se najbolje uvrstila Cid in vodnik Jože Kumer na 7. mesto.
REZULTATI: 1. Vox-Ulčar (Bled) 284 točk, 2. Car-Kuralt (Bled) 280, 3. Apis-Božič (Bled) 279, 4. Car-Čagran (Slovenska Bistrica) 261, 5. Brix-Bartol (Naklo) 260, itd. Uvrstitev domžalskih kinologov: 7. Cid
- Kumer 253, 8. Črt - Šteh 252, 15. Cer
- Milić 217. 17. Andi - Kramar 204 točke.
I. Matičič
AMD Moravče namerava letos 27.4.1983 že petič prirediti Kolesarski rallv v počastitev OF pod geslom „KUR1R-KOLESAR". Iz leta v leto je za to prireditev veliko zanimanje, saj je to edina prireditev, ki se je lahko udeležijo stari in mladi. Delijo pa tudi pokale, kolajne in diplome za uvrščene na prva mesta.
Letošnji rallv bo potekal po poti iz Moravč do Vrhpolj in nazaj. Proga bo dolga 8,6 km. Tekmovalci bodo razdeljeni v 3 skupine:
1. pionirji do 12 let,
2. pionirji do 15 let,
3. ostali udeleženci.
Nagrada čaka tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca. Vsi tekmovalci morajo voziti po prometnih predpisih. Na progi pa jih čaka poleg časovnih kontrol tudi vrsta nalog, streljanje z zračno puško, met žog skozi koš, metanje bombe, ter metanje reševalnega pasu. Vsak tekmovalec pa bo moral odgovoriti tudi na vprašanje iz časov NOB. Na koncu proge pa tekmovalce čaka še spretnostmi vožnja na poligonu. Tekmovalci, ki zberejo na progi najmanj kazenskih točk, bodo. nagrajeni z navedenimi nagradami.
Priprava tekmovanja zahteva veliko dela za naše športne funkcionarje, kakor tudi ostale aktivne sodelavce pri AMD Moravče.
Letošnja športna prireditev, kakor tudi vse ostale, so zamisel in delo predsednika športne komisije tov. Nika CAPUDRA.
Ker poteka prireditev pod geslom „KURIR KOLESAR", je izvedba tekmovanja ob vsakem vremenu. Prvi start bo ob 9. uri pred OŠ v Moravčah. Prijavite pa se lahko še pol ure pred pričetkom.
D. Jančar
Kratke vesti
Na tekmovanju v karateju v Kočevju je Domžalčan S. Srotar dosegel prvo mesto v kategoriji moški kate.
Na regijskem prvenstvu v karateju v Ljubljani je S. Šrotar ponovno dosegel prvo mesto, tokrat v lahki kategoriji, borbe, v isti kategoriji pa je M. Lavrič osvojil tretje mesto.
Peter Verbič, državni prvak v motociklizmu v kategoriji do 50ccm3. Članek o njem smo objavili v pretekli številki, danes pa prinašamo še fotografijo z dirke v Schleizu v NDR, kjer je Peter lani že drugič zapored osvojil prvo mesto
Spomladanski kros 1983
- starejše mladinke - Horvat Ljiljana AK Domžale,
- člani A - Leveč Peter Športno društvo Trzin,
- člani B - Gregorin Janez AK Domžale,
- članice - Mihalec Irena AK Domžale,
- veterani A - Gorza Marjan ŠD Radomlje,
- veterani B - Krcn Viktor ŠD Radomlje,
- veteranke - Zalokar Nuša TVD Partizan Mengeš
Ekipna uvrstitev v posameznih kategorijah pionirjev in pionirk bo objavljena v naslednji številki Občinskega poročevalca.
Nedelja, 10.4.1983 — Športni park Domžale. Izvedli smo spomladanski kros za vse starostne kategorije, z drugimi besedami tekmovali so predšolski otroci, učenci in učenke osnovnih šol (razen iz Moravč), slabša pa je bila udeležba tako v mladinskih in članskih kategorijah.
Samo tekmovanje je bilo zaupano Atletskemu klubu Domžale, ki že nekaj let izvaja tekmovanja v atletiki po programu Zveze tclesnokulturnih organizacij Domžale. Že nekaj let smo imeli izredno slabo vreme v organizaciji spomladanskega krosa, tokrat pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Udeležba je bila, glede na začetek sezone, izredno velika, v vseh kategorijah sc je zvrstilo 732 tekmovalcev in tekmovalk. Proga jc bila dobro pripravljena, pripravljene so bile 3 proge in sicer 250 m, 500 m in 1000 m. Tekmovanje je potekalo tekoče in med posameznimi kategorijah so zmagovalci prejeli medalje.
Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili:
- predšolski otroci let. 1976 in mlajši -škerjanec Andrej OŠ Radomlje,
- mlajši pionirji let. 1975-74 - Ucman Sandi OŠ Šlandrovc brigade,
- mlajše   pionirke   let.   1975-74 -Adrijana Pajtlcr J. tersnik Brdo,
- mlajši pionirji let. 1973-74 - Marjan Košak, OŠ V. Perka Domžale,
- mlajše   pionirke   let.   1973/72 -Antonin Mojca OŠ J. Kersnik Brdo,
- mlajši pionirji ict. 1971 -70 - Kumek Simon OS Šlandrovc brigade,
-mlajše pionirke let. 1971-70 -Nemcčck Marjeta OŠ J. Broz Tito,
-starejši pionirji let. 1969-68 - Mav Maks OŠ Šlandrovc brigade
- starejše   pionirke let.  1969-68 -Ccrar Mateja OS J. Kersnik Brdo,
- mlajši mladinci - Stražar Aleš AK Domžale,
- mlajše mladinke - Ogrinec Helena AK Domžale,
- starejši mladinci - Povirk Marko SK Ihan,
Rezultati ekipnega tekmovanja v mladinskih in članskih kategorijah je naslednji:
ekipni zmagovalec je postala ekipa AK Domžale, ki je osvojila 42 točk, drugo mesto je zasedla ekipa TVD Partizana Mengeš 27 točk, tretje mesto ŠD Radomlje 11 točk, četrto mesto ŠD Trzin 10 točk, itd.
Akcija z izvedbo spomladanskega krosa je dosegla svoj namen, nadaljevali bomo s tekom po ulicah Domžal, srečali se bomo na teku v Ihanu, Radencih ter tekmovanjih na atletskih stezah. Zelo pogrešamo delovne ljudi in občane, ki se redno rekreirajo, vendar se ne udeležujejo občinskih tekmovanj. Enako velja tudi za ostale športnike in športnice v vseh panogah telesne kulture, želimo pa, da se v bodoče udeleže prireditev oz. občinskih preglednih tekmovanj.
M. Gorza
Napočil je čas spomladanskih krosov, ki smo ga v Domžalah že izvedli. Na sliki: pionirke v zadnjih metrih pred ciljem Foto: Igor Matičič
52
7239