ÉBvér ZXSXB Joeko ka Jienioar
renšproi-Ka» loa

*«àtmna pi-äasa ? g»i»*tsi.
Naročnina
iBJLŠa letno 30 Din, polletno 15 Din, - m inozemstvo letno 60 Din.
«ssamezrte Stav, 1 S5n
USEDN1ŠTV0~~IPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
ütsv. rač. poštne, hran. 12.545
esitala © It e »Bdeli®
Etic LETO
Mursks Sobota, 6. maja 1934.
Cena oglasov
N* oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din. vsaka beseda več l Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
aokopisl se ne vratafo
ŠTEV, 19
POUČIM
V	znamenju razorožitve . . .
Japonci so s svojimi izjavami, glede Kitajske, razburili predvsem Ameriko in Anglijo, ki se čutijo v tem vprašanju najbolj prizadeti. Vzroki so razumljivi; Obe državi imata v Kitaju ogromne investicije in pravkar se pripravljata, da dasta Kitaju veliko posojilo za — oiačenje armade na suhem in kopnem in za zgraditev letalskega vojnega brodovja. Na japonske napade pa je Amerika odgovorila s tem, da bo v najkrajšem času zgradila 192 novih bojnih ladij in okoli 1200 seroplanov. Anglija pa bo v Avstraliji utrdila vse važnejše pusto-anke in povečala letalske sile v Avstraliji. Dvomimo, da bi Japonska, kljub temu, da so iz vseh straneh proti njej naperjeni topovi, prenehala s svojim rovarenjem.
V	BudimpeSti so oblasti aretirale skupino komunistov, ki so hoteli, dne 1. m3ja izvršiti atentate s peklenskimi stroji.
Italija, Avstrija, Madžarska se že mesec dni pogajajo v Rimu, v svrho medsebojnega gospodarskega in trgovinskega sporazuma. Pogajanja pa so jsko težavna. Posebno velike težave jim dela vprašanje kako pospešiti uvoz poljedelskih izdelkov iz Avstrije v Italijo, tako da ne bi bil prizadet poljedelski izvoz Ogrske. To gre v prvi vrsti za izvoz živine.
Španija ima zopet novo vlado, a že sedaj ji prerokujejo, da ne bo ostala dolgo. Že takoj ob nastopu nove vlade je v večih kraj:h prišlo do nemirov in demonstracij. Vsi znaki kažejo, da se Španija ne bo tako hitro umirila.
Naš zunanji minister g. Jevtič bo v začetku junija obiskal francosko vlado in to na povabilo francoskega zunanjega ministra g. Barthcu-a.
Da se omili brezposelnost v Franciji, bodo za javna dela upora-i bili kapitale, ki so jih nabrale ustanove za socialno zavarovanje. Javna i dela so predvidena za dobo do leta 1940. Skupna vrednost teh javnih del bo 10 milijard francoskih frankov.
Velika Britanija dobro gospo-: dari, kar se vidi iz državnega prora-I iuna, ki ga je izravnala in ga zaklju-I čila z velikim presežkom. Zaradi te ga je lahko znižala dohodninski davek.
Nad 700 000 ljudi je nanovo zaposlenih. Železarska in jeklarska industrija se obnavljata.
Gospodarska konferenca Male antante se je pričela v Bukarešti. Glavna točka dnevnega reda je od stranitev najrazličnejših težkoč, ki ovirajo razmah medsebojne trgovine To so predvsem devizne omejitve.
Zunanji ministri balkanskih držav se bodo le tekom tega meseca sestali v Ženevi. Razgovorih se bedo o dopolnitvi balkanskega pakta.
Nemčija ne namerava več plačati svojih inozemskih dolgov, ne vrniti Angliji 50 milijonov funtov, ki jih je dobila na posodo. Prizadete države seveda pripravljajo primerne protiukrepe. Razburjenje pri vseh prizadetih držav je tem večje, ker Nemčija istočasno meče na stotine in stotine milijonov mark za svojo ponovno oborožitev. Poleg bojazni upravičeno kričijo dolžniki : „Če je denar za ka-none, mora biti tudi za dolgove!" Pa so Nemci trde kože in nemoteno ho dijo svoja pota, ob katerih se prede usoda cele Evrope.
Nj. Vel. kralj je daroval 50 000 Din za pogorelce v Donjem Kraljevcu. Prav tako veliko vsoto je tudi vlada in banovina določila v korist pogo-relcem.
Ruska vlada je predlagala nemški vladi podpis skupnega protokola, ki bi zagotovil neodvisnost baltiških držav. Nemška vlada je ruski predlog odklonila, kar je izzvalo v Moskvi zelo neugoden vtis.
Predsednik madžarske vlade bo v kratkem uradno obiskal Berlin. O čem se bo razgovarjal, še ni znano.
V kratkem bo naš zunanji minister obiskal Sofijo, kjer bo raz pravljal z predsednikom vlade Muša-novim o vseh perečih mednarodnih vprašanjih, o položaju na Balkanu ter še posebej o vprašanju neposrednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poleg tega se bodo njuni razgovori nanašali še na pakt o nenapa-danju, ki naj bi ga v dogledni bodočnosti sklenile vse balkanske države.
Po potovanju francoskega ministra Barthou-a na vshod se je v Parizu pojavila želja, da bi v dogled-netn času potoval tudi v Rim, v svrho medsebojnih razgovorov. To poto-
vanje bi lahko imelo velike posledice v političnem življenju Evrope. Itaiija pa že naprej izjavlja, da hoče na-
daljevati politiko ravnotežja, to se pravi, da se noče zameriti ne Franciji, ne Nemčiji.
0 A 5 A KF5AJIT7A
Vsem onim cenjenim naročnikom, ki dolgujejo na zaostali naročnini, smo priložili položnice. Ob tej priliki prosimo, da blagovolite poravnati zaostalo naročnino, odtiosno plačati list v naprej.
UPRAVA.
—	f Gašpar Josip. Ze dolgo je bolehal, povsod si je iskal zdravja, a usoda je šla svoja pota ... V nedeljo v jutranjih urah se je bliskoma razširila vest po našem mestu, da je g. Gašpar preminul. Težko je padla ta beseda, saj je bil pokojni splošno znan v našem kraju, spoštovan in priljubljen. Sredi dela je klonil, saj je dočakal komaj 48 let. Za njim so za~ plakali globoko užaloščena vdova in trije nepreskrbljeni otročički. Pokojni je bil dolgoletni član tuk. Sokola, dolgoletni odbornik Združbe trgovcev, član upravnega odbora Prektn. poso-jiinice ?'. t. d. Kako velik ugled je užival pokojni, priča najbolj njegova zadnja pot. Globoko užaloščenim svojcem naše sožalje I N. v m. p !
—	Vojaški novinci. V torek so odhajali letošnji vojaški novinci, da odslužijo vojaški rok. Ves dan je vladalo po mestu živahno razpoloženje, a nikjer ni bilo opaziti razgrajajoče gruče pijanih fantov, kakor je ob takih prilikah navada. Godbe in petja je bilo povsod dovolj, seveda tudi ni manjkalo solz, ko so se fantje poslavljali na kolodvoru od svojcev. Tukajšnji Sokol pa je priredil majhen poslovilni večer svojim članom, ki odhajajo k vojakom, in sicer bratom Totu, Zrimu in Polaku.
—	Prireditev. Podružnica „Soče* v M. Soboti je preložila svoj družabni večer na 12. maj in to radi občnega zbora „Saveza emigrantskih društev." Na družabnem večeru 12. maja se bodo uprizorile sledeče točke: 1 ) Tiho, tiho je ob Soči (dekl.); 2.) Materin jezik in fašizem (predav.) ; 3. Mi smo čuvarji (govorilni zbor) ; 4 ) Jadransko vprašanje (predav.); 5) Na potujčeni zemlji (dekl.); 6) Ponesrečena snubitev (kom. prizor); 7.) Spov ftičke pojo (mešani zbor); 8) Pojdem v rute (mešani zbor); 9.) O Koroški
(predav.) ; 10.) Skioptične slike o Koroški. Po programu primorska jed in prosta zabava. Vljudno vabimo na ta večer poleg članstva tudi občinstvo in vsakega, kateremu je pri srcu ne-osvobojeno ozemlje.
—	„Podružnica Soče." Pozivamo vse člane, da se udeleže dne 6. maja „Jurjevanja." — Odbor „Soče."
—	Smrt. Po dolgi mučni bolezni je preminula ga. Arvai Matilda, mati tukajšnjega trgovca g. Arvai-a in soproge ge. dr. Valijeve. Naše sožalje. N. v m. p 1
—	S. K. Panonija poziva svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo jurjevanja. — Odbor.
—	Za zgraditev pravoslavne cerkve so nadalje darovali še sledeči gg. : Nabiralna akcija v Gor. Lendavi po šol. upravitelju Beloglavec Vilibaldu 370 Din, Matija Nemčič trgovec v Križevcih 200, Fenyveš Karol vpokojeni nadučitelj 100, Vachtar Miho, umet. knjigovez. Maribor 300 Din. Iz M. Sobote: Kuhar Franc, trgovec 200, L'geti Anton, tirar 200, Sočič Franc, kavarnar 200, A: Fürst in sinovi trg. 200, Skale Otmsr, sres. pod-načel 100, Frim Ladislav, trgovec 200, Heimer Samuel, trgovec 100, Brumen Genovefa, trgovka 100, Celeč Ferdo, ravnatelj Kmečke posojil. 100, Sedonja Jožef, zvanič. 100, Jonaš Janez, trgovec 100, Goljevšček Helena, edvet. vdova 100, Heimer Evgen in Arnold, trgovca 400, Kohn Samuel, trgovec 200, Kohn Leopold, trgovec 200, Ben-kič Janez, gostil. 300, Nemec Janez, trgovec 200, B. Ascher in sin 300, Dr. Valyi Aleksander, odvetnik 200, Dr. Ščmen Ludvik, odvetnik 200, Dr. Bölcs Julij lekarnar 200, Trautman Aleksander, trgovec 100, dr. Pinter in dr. Fleck, odvetnika 200, Dušan M. Djokovič, poročnik 200, Štivan Ernest, trgovec 500 Din. Odbor se plemenitim darovalcem najiskreneje zahvaljuje za njihovo naklonjenost in prosi še ostale prijatelje za čim izdatnejšo podporo. (Nadaljevanje sledi,)
—	Kolesarski izlet. S. K. MURA priredi dne 10. t. m. kolesarski izlet iz Murske Sobote v Brezovci, Puconci in Martjanci, na katerega so vabljeni
MARTJANCI : Živinsko in kramarski seim se bo v
vršil dne 23. maia.
bodoče


prijatelji kolesarstva in zabave.
S. K. MURA.
—	Djurdjevdanski uranak. Tradicionalno jurjevanje bo letos v nedeljo, dne 6. t. m. Odhod z godbo bo ob pol 6. uri zjutraj izpred komande mesta. Jurjevanje bo v gozdu v bližini gostilne Benko (Hidveg.)
—	Uspeh našega rojaka. Dne 28 in 29. aprila se je vršilo v Ljubljani prvenstvo Dravske banovine v table tenisu. Turnirja so se udeležili vsi vodeči igralci države, toda kljub temu je g. Nemec Ludovik iz Murske Sobote zasedel tik za državnim prvakom drugo mesto. Čestitamo !
Gornja Lendava :
—	Cepljenje. S 1. majem se je pričelo cepljenje za vse kraje tuk. zdrav, okoliša. 1 maja je cepljenje za Sol. okoliš Gor. Lendava, 2. maja za Sol. okoliš Kuzma, 4. maja za šol. okoliš Vidonci, 5. maja za šol. okoliš Kruplivnik, 16. maja za šol. okoliš Gor. Slaveča, 17. maja za šol. okoliš Trdkova. Teden dni poznej? je pregled cepljencev in otrok, ki so dorasli za vpis v šolo. Dan cepljenja za ostale Sol. okoliše sporočimo v prihod, štev.
—	Nesreča. Te dni je neka žena iz Vidoncev dobila pri pripravljanju krme za živino roko v slamoreznico in si odrezala konce dveh prstov na levi roki. Take in slične nesreče, ki se skoraj dnevno dogajajo, bi lahko popolnoma izostale, če bi bili ljudje pri delu nekoliko bolj previdni.
—	Društvo Jadranske straže gostuje v nedeljo 6. maja v Rogaševcih z igro „Vozel". Ker bo to obenem nekak propagandni izlet, vsled tega vabimo vse člane in prijatelje J. straže, da se izleta polnoštevilno udeležijo. Zbirališie ob 13. uri pred hišo g. Koserja, ki popelje vse izletnike s svojim „autobusom" brezplačno v Rogaševce. — V soboto 12. maja pa imajo Stražarji svoj družabni večer, ki bo v prostorih g. Maršika. Za neprisiljeno zabavo in smeh je v polni meri preskrbljeno. Posetite večer v
čim večjem številu.
—	Društvo Rdeči križ je imelo preteklo nedeljo 1. odborovo sejo. Dnevni red je obsegal razne tekoče zadeve in sestavo proračuna. Prebivalstvo vabimo, da pristopi v znatnem Številu k temu društvu, ki ima človekoljubni in kulturni namen.
Pertoča :
—	Osebne vesti. Gosp. Sol. upravitelj Poredoš Štefan je nenadoma zbolel in moral iskati zdravniške pomoči v ban. bolnici v Murski Soboti.
21.	t. m. je bil operiran na slepiču in je operacijo srečno prestal. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in povratka med nas. — Na tuk. šolo je bila premeščena gospodična Pavline Anica, ki je službovala doslej v Trnju srez Dolnja Lendava. Želimo ji mnogo uspehov na šolskem in izvenšolskem prosvetnem delovanju.
—	Šolarska prireditev. V nedeljo
22.	t. m. je priredil P. J. S. na tuk. Soli trodejanko „Povodni mož," ki jo je režirala gospodična Peršičeva in
je prav lepo uspela. Stariši smo kar strmeli in se čudili, da je naše malčke mogoče priučiti kaj tega. Vsi so se prav dobro odrezali, posebno pa je ugajal Mihčev Mihec. Tudi gospodična Baševa nas je prav lepo presenetila s svojimi malčki, ki so prav srčksno deklamirali in peli. Res lep ;n poceni užitek se nam je nudil in smo vsem, zlasti pa našima učiteljicama prav hvaležni. Zvedeli smo tudi, da se bo v kratkem uprizorila „Šivilja Kisra" in smo že zelo nestrpni.
—	Topolovci. V najlepši moški dobi, star 41 leto, nas je zapustil za vedno g. Mekiš Alojz, ugleden posestnik in daleč na okoli znan trgovec. Kal svoje bolezni je dobil še za svetovne vojne in je le izredni odpornosti njegove narave pripisati, da je tako dolgo kljuboval. Končno je le
omagai in vsaka pomoč je bila zaman. Umrl je dne 17. t. m. v Gradcu in ie bilo njegovo truplo prepeljano na dom, kjer se je dne 19. t. m. ob 1630 vršil veličasten pogreb. Število udeležencev, ki so prihiteli od blizu in daleč, je najlepši dokaz njegove priljubljenosti. Zapustil je neutolažljivo vdovo s 6 otroki od 2 — 12 let. Naj mu bo žemljica lahka 1 Preostalim naše iskreno sožalje.
Fokovci:
—	Strel na meji. Kljub tolikim žrtvam in svarilom se naši ljudje še vedno podajajo v nevarnost in hodijo po nevarnih in prepovedanih poteh, kjer preži na njih puška graničarja in jih spravija v prezgodnji grob. Pred kratkim bi skoraj zopet padla nova žrtev na meji v Prosenjakovcih, ako ne bi slučaj nanesel, da je mladeniča iz Vučje gomile zadela krogla samo v roko, ko je tihotapil tobak iz Mad žarske. Sedaj se zdravi v bolnici, nakar se bo moral zagovarjati radi neposlušnosti.
—	Požar. 20. p. m. v prvih po poldanskih urah, se je začel dvigati gost dim, vmes pa so švigali ognjeni zublji, ki so začeli objemati gospodarsko poslopje preko trgövine Gross, ki je sedaj last Prekmurske banke. Na lice mesta je prihitelo mnogo ljudi in gasilcev z brizgalnami, s katerimi pa niso mogli mnogo opraviti, ker so plameni kmalu objeli vso poslopje-Spravljeno seno in tudi vsi leseni deli so hitro zgoreli. Škoda je krita z zavarovalnino.
—	Rogaševci. Minulo nedeljo je koncertiral v naši šol! Gornjelendavski mladinski pevski zbor. Kar očarala so nas ta mlada grla. Zbor zasluži vso pohvalo. Učenka Tomori Anica pa se je iskazala kot prava umetnica. Tako ljubko je zapela „Uspavanko" ob spremljavi zbora, da si je s svojim čistim, vstrajnim in lepo donečim glasom na mah osvojila vsa srca. Pe-vovodkinja je lahko ponosna na svoj zbor. Še tako razvajena publika bi se ob teh pevcih ogrela. „Slavčki", hvala vam za ta krasen koncerti
— Prijave za zgradbo silosev
se morajo predložiti do 20. maja sres-kemu načelstsu. Tiskovine za prijave so na občinskih uradih. Banska uprava subvenc jonira zgradbe po 50 D n za kub. meter, sreski kmetijski odbor pa za del cementa. Dasedajnim pro silcem je podpora že odobrena. Sreski kmetijski odbor pa da delati opaže (modele), ki bodo do konca tega meseca gotovi, na kar se bo lahko začelo graditi.
Organizacija
Fofcovci. Prva seja odbora občinske organizacije JNS se je vršila dne 22. aprila v občinskem uradu v Prosenjftkovcih, pod predsedstvom g. Lippai Viricenca, ki je z veseljem fcen-statiral, da so na seji prisotni skoraj vsi člani odbora, kar dokazuje popolno spravo obeh nasprotnih taborov, za kar se imamo zahvaliti g. poslancu Benku, ki je s spretnim in taktnim postopanjem pomiril razburjene duhove. G. predsednik je v kratkih potezah očrtal potek sreske skupščine in povdarjal važnost organizi ranja kmečkega prebivalstva ter priporočal navzočim, da se v kočljivih zadevah obračajo na g. poslanca, ki se vedno rad zavzame za pravično stvar posameznika in jim pomaga iz zadrege. V dokaz temu je navedel več primerov, kjer je bilo posredovanje g. poslanca uspešno. H koncu je pozval navzoče, da širijo med člani svojih kraj. organizacij list „Murska Krajina.ft Temu pozivu se je med prisotnimi takoj odzvalo 6 naročnikov. Pri slučajnostih so nekateri iz obmejnih krajev zahtevali, naj organizacija pedvzame potrebne korake, da dobijo pogranične karte v prvi vrsti oni, ki so primorani vsled življenskih potreb prekoračiti drž. mejo.
Teianovci. Dne 22. aprila t. 1. se je vršil izredni občni zbor tuk. obč. organizacij JNS, ker se je priključila tudi kraj. organizacija JNS Mlajtinci v tuk. obč. organizacijo. Izvoljen je bil stari odbor, ki se je iz popolni! z odborniki iz Mlajtinec, tako da so v odboru tuk. občinske organizacije zastopane vse kraj. organizacije. — Preteklo nedeljo pa se je vršilo v tuk, šoli zdravstveno predavanje „O raku." Predaval je g. dr. Vučak. Poslušalci, ki jih je bilo okoli 100, so z največjim zanimanjem sledili temu poučnemu predavanju.
SOKOL
Uprava društva Murska Sobota vabi vse članstvo, da poseti prireditev br. čete v Rakičanu v nedeljo, dne 13. t. m. ob 15. uri.
Redna seja uprave S. d. Murska Sobota bo v sredo, dne 9. maja 1934 ob 20 uri v Sokolskem Domu.
Vse br. edinice prosimo, da nam takoj javijo udeležbo na našem zletu dne 3. VI. 1934.
Vse br. čete pozivamo, da takoj uredijo članski kataster ; kat. liste dobite pri matičnem društvu. PoSljite
denar v znamkah (pola 0 40 Din), nakar se Vam iste takej pošljejo.
Zdravo !
— Sokoli! Udeležite se poinošte-vilno djurdjevdanskega uranka! Odbor.
Rakiian. Dramatični odsek Sokolske čete v Rakičanu ne vprizori v nedeljo, dne 6. maja :gro, kakoi je bilo objavljeno v zadnji številki, ker igralci odidejo 1. maja k vojakom. Igra je zaradi tega preložena na nedeljo, dne 13. maja 1934. s spremembami v vlogah. Razpored je isti kakor je bil v zadnji številki. Uvodni nagovor bo imel br. Nišelvicer. K obilni udeležbi vabi Odbor. Zdravo!
Vel. Dolenci. Na binkoštn; pondeljek, dne 21. maja bo imela sokolska četa v Vel. Dolencih javni telovadni nastop. Pričetek ob 3. ur; popoldan. Vabljeni vsi prijatelji Sokola ! Zdravo I Odbor.
Iz delovanja naših čet.
Naše Sokolske čete se vse pra\ pridno pripravljajo na naše letošnj« javne nastope. Poleg telovadbe pi tudi vse prav pridno skrbijo za du ševno razvedrilo in tudi zabavo.
Tako je četa v Strukovcih Pu ževcih vprizorila dne 15. pr. m. ign „Rodoljub iz Amerike." Igra, ki za hteva že precej truda, je bila podani zelo dobro, mestoma odlično. Saj sc pa imeli tudi nadvse agiinega vodjo ki je vadil obenem igro, godbo, petji in plese in povrhu še šminkal. Uspel truda ni izostal, saj je bil obširei prostor nabito poln radovednega ob činstva, ki ni štediio z priznanjem Prireditev so obiskali tudi bratje i: Murske Sobota na čelu z braton okrožnim načelnikom in predsednikon dram. odseka. Brat tajnik matičneg; društva je spregovoril par besed ii nokazal na vsestransko delo čete Dne 29. IV. so agilni Strukovčani ign ponovili v Černelavcih ne z manjšin uspehom.
Isti dan je imela svojo priredi tev tudi četa v Mačkovcih. (Dalje.
Mura : Svoboda (Maribor) 5:1 (1:0)
Ob krasnem vremenu se je zbral na igrišču lepo število gledalcev, 1 so napeto pričakovali prvenstven borbo stalnih rivalov. Med gledalci j bilo tnnogo navijačev Svobode, taki da je bila atmosfera skrajno napeti
Mura ima začetni udarec, preid takoj na nasprotnikovo polovico i ima že v prvi minuti lepo šanso, tod Lazničkov strel iz neposredne bližir gre za las mimo prečke. Tempo ; zelo csfer, napada zastreljata na obe straneh več zrelih pozicij. V 20 minu je blasiran pred golom Svobode La; nička, ki zamenja svoje mesto s Schi lerjem, toda vsled svoje blesure r more več resno poseči v igro. V 2 minuti surovo faula desni krilec go tov Debelaka I, prosti strel od 35 i strelja čagran na vrata, žoga preva; vratarja in pade v ostrem loku i njegovim hrbtom v mrežo (1:0). 1 minute kasneje imajo gosti lepo Sans Kos zapusti vrata, napad ga preig in šele v zadnjem trenutku reši Ka doš nevarno situacijo.
V drugem polčasu začnejo d mači z vehementnimi napadi. Tik pri golom zgreSi branilec gostov faul i Novaku. 11 m. pretvori Schiller v g
DHE 3. mm lilVHI NASTOP SOKOLU 9 MURSKI SOKOT
ZAHVALA.
V veliki žalosli, ko se je prerano poslovil od nas ter odšel k Večnemu naš blagi, nepozabni sin, mož, oče, brat, zet in svak
JOŽEF GAŠPAR
trgovec
smo sprejeli od vsepovsod številne izraze odkritosrčnega sožalja in sočutja ter tolažbe v težkih urah.
Zahvaljujemo se vsem našim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in bodrili, ki so se spomnili dobrega pokojnika v molitvi in ga v tako častnem številu spremili na poslednji poti. Posebna zahvala pa Združbi trgovcev, predsedniku Združbe trg. g. Čehu za njegove v srce segajoče poslovilne besede na pokojnikovem grobu. Sokolskemu društvu Murska Sobota, za častno spremstvo, venec in poslovilno petje. Prav tako se toplo zahvaljujemo za vence in cvetje ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
MURSKA SOBOTA, 2. maja 1934.
Žalujoča žena, otroci in ostali sorodniki.
mm
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti javlja žalostno vest, da je njen član in dolgoletni clan uprave gospod
JOSIP GAŠPAR
trgovec v M. Soboti
dne 29. aprila 1934 ob pol 10. uri dopoldan po dolgi mučni bolezni preminul.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. MURSKA SOBOTA, dne 30. aprila 1934.
ZDRUŽBA TRGOVCEV ZA SREZ MURSKA SOBOTA.
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITlurski S°boti.
Zapisnik
Nadaljavanje.
Giede sadne trgovine smo po» krenili vse potrebno, da so se naii sadni trgovci izvozničarji izognili nepotrebnih šikan in stroškov. Naredili smo vsem tern potrebne vloge za dosego izvozniških dovoljenj ; onim, ki pa še niso bili protokolirani, pa predloge za sodno protokolgcijo.
Intervenirali smo pri ministrstvu trgovine in industrije največkrat potom našega g. narodnega poslanca Benka, enkrat tudi osebno po predsedniku, da so izvozničarji dosegli takorekoč takojšnje rešitve. Na željo vseh sadnih trgovcev v našem srezu po bomo poslali iz današnje skupščine zbornici za TOI v Ljubljani posebno predstavko, s katero bomo prosili, da se izroči območje Prekmurja iz obveznosti včlanjenja pri Združenju sad-
(2 ; 0). V 12 minuti strelja Türk od 16 m. iz težke pozicije in žoga obtiči ob velikem navdušenju domačih navijačev v mreži (3:0). Po golu Mura nekoliko popusti in gosti dosežejo v
19	minuti časten gol. Pet minut kss neje pretvori Schiller prosti strel cd
20	m z razantnim strelom v četrti gol. V 38 minuti postavi Schiller iz Ilm. končni rezultat (5:1). Sodnik izključi vsled surovosti desnega krilca Svobode. Kmalu pa zadene tudi Debelaka ista usoda. Obe moštvi sta izčrpani in rezultat ostane do konca nespremenjen.
Mura že dolgo ni zaigrala tako kot v nedeljo, igrala je z neveijetnim elanom in požrtvovalnostjo. Kljub temu, da so igrali domačini skoraj.vso tekmo le z 10 igralci, so zabeležili za murskosobeški sport pomembevreden uspeh. Domačine moramo pohvaliti tudi vsled tega, ker r,a nasprotnikove surovosti niso odgovorili s fauli, temveč so s fair igro želi priznanje občinstva.
Svoboda ima dobro moštvo, žal pa Igralci pogosto uporabljajo sveje fizične moči in zaustavljajo igro z nepotrebnimi fauli.
Sodil je zadovoljivo g. Bizjak.
N. J.
*
S. K. Mura poziva vse svoje člane, da se udeležijo dne 6. t. m. djur-djevdanskega uranka.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
Magda Schneider v filmu
Amor na
verižici
Ostale osebe: Otto Wallburg, Ida Wüst in Julius Falkenstein. Režija : Kurt Geron.
Predstave se vrSiJo t
V NEDELJO, dne 6. maja ob 7a4
uri popoldne in zvečer ob 1/i9 uri.
Jan M.
Trplanovina.
i.
Dopoldansko solnce se je uprlo v reber, ki se je kot upognjena vzmet krivila nad ravnino. Položno se je spuščala na drugi strani, a pri gozdu v globeli se je že zopet prožila v višino, do šršečih debel na grebenu. V zelenih gubah so bila polja kakor rjavi madeži, a bela poslopja v njih kakor obledele pesti, ki so se spoprijele z zemljo. Nad vsem pa je bil dih zgodnjega spomladanskega dneva, ko je nebo kot umito steklo, ko se iarki lovijo v podolgovatih lužah med razori ter jih izpreminjajo v lesketajoče srebro.
Trplanova domačija je bila kot lastavlčje gnezdo prilepljena na pobočje. Bajta je bila skromna. Dvoje oken proti hribu, a dvoje v dolino. Nekaj starikavih češpelj, z polomljenimi vejami, se je zaganjalo pred okni proti nizkemu slemenu. V mesecih, ko so se veje povesile k tlom pa so
ZI. maja 193V
se zaprle veke stare bajte in v dolino se je zazrla slepa starka, z nizkim čelom, še bledejša med zelenjem, kakor živa žalost na pobočju kraj bele ceste.
Zemlje ni bilo mnogo. Kakor siromašne krpe so bile dve njivi, travnik in vrt položene na pobočje. Če si jih s ceste pogledal, se ti je zdelo, da bi jih lahko objel z obema rokama, in še bi se vsilile med komolce sosedove njive. Zato je Liza, kar sama rila v zemljo in še ji je ostalo časa, da je pomagala sosedom, ko je zadehtelo seno, ko je padalo klasje in ko je bilo treba krompir in koruzo nalagati na škripajoče vozove. Že nekaj let je sama na Trplanovini. Dolgo je že od tega, ko je šel najmlajši z doma. Očeta je še spremil tja med križe, potem ga je vzela cesta Še preden je sveža prst izgubila blesk, dva metra nad krsto . . . Drugi so se pa že prej raztepli in se niso več vrnili. Tujina jih je prižela nase, da so jim ostali le bežni trenutki v tihih večerih, ko so misli hitele vasovat na Trplanovino, k hiši na pobočju,
do nizkega praga, na katerem je posedal stari Trplan večer za večerom in gledal na cesto, ki se je potapljala v noč.
Prvi izmed četvero sinov je šel Tone. Že trideset let je od tega. S početka je še pisal, da je zdrav in da mu je dobro pri nemških gospodarjih. Premog koplje in da je zaslužek lep. Še oženil se je in Nemka mu je rodila dva otroka. Tako je pisal v zadnjem pismu in še pristavil, da se ne misli več vrniii. Stari Trplan je sunkoma dvignil glavo, ko mu je Liza to prečitala.
„Da se ne misli več vrniti piše ?" Težke in skoro proseče so bile njegove besede. In roke so mu trepetale ko se je uprl na mizo, da bi vstal. Molčal je. Nihče pri Trplanovih ni več govoril o Tonetu. Očetov molk jim je bil ukaz.
Tone pa je ril zemljo. Trplanovina se mu je odmaknila daleč, daleč . . . Še misli jo niso več dosegala. Pa kaj bi; življenje mu je skovalo v roke žulje in mukot lok napelo hrbtenico. Kakor znoj raz čelo,
nih trgovcev in eksporterjev v Mariboru, ker je to za naše sadne trgovce neprikladno, pa tudi razmere so na Štajerskem glede sadne trgovine že z ozirom na terenski položaj, popolnoma drugačne kakor v Prekmurju.
Glede telefonskih pristojbin smo poslali že takisto nešteto vlog in predlogov in je upati po zatrdilu ministra za promet, da se bo telefonski pravilnik v najkrajšem času noveliral.
V zadevi prodaje soli na debelo in drobno ter vžigalic smo stavili direktno Monopolski upravi — pa tudi zbornici in Zvezi trg. združenj razne predloge za spremembo načina prodaje in razne prošnje, da se v Dravsko banovino zopet da zadostna množina soli na razpolago takšne vrste kakoršno konzumenti zahtevajo.
Največ posla nam je dalo tekom leta trgovanje po neupravičenih osebah, pri čemur smo imeli veliko pod-poru v našem odličnem obrtnem referentu g. sreskem podnačelniku Otmar Skale-tu in lahko trdimo danes, da krenemo v tem oziru, kar se tiče neupravičenega trgovanja, mnogo na boljše.
Glede krošnjarjev je izdala Kr. banska uprava pa tudi druga oblastva stroga navodila za pobijanje tega zla in lahko konstatiramo, da smo tudi tukaj dosegli skorajda popolni uspeh Da bi pa bil uspeh res popoln, pozivam vse navzoče, da brezpogojno prijavijo vsakega krošnjarja, trgovskega potnika, pa tudi neupravičenega trgovca najbližji orožniški postaji ali Združbi trgovcev, da se to krošnjarjenje enkrat za vselej odpravi* Radi krošnjarjenja so bile izrečene, precej občutne kazni od strani obrtne oblasti. V enem slučaju se je ovade-nec celo pritožil na Kr. bansko upravo, katera je pa obsodbo sreskega načelstva v celoti potrdila.
Nakupovalci, ki jih imajo prijavljene posamezni trgovci se tudi v
ki mu je kapljal na sajaste roke, da so mu bile vse lisaste pobledelih madežev, so mu spomini padali v noč in se izgubljali. Še sledov ni bilo več za njimi. Spočetka se je tega prestrašil, kakor otrok sredi noči. A ko je zopet na novo spregledal, mu obrazi niso več bili tuji, rov ne prenizek in žulji ne pekoči. Ob večerih je posedal pri svojih dveh sinovih, pri Albertu in Hansu. Z nasmeškom je gledal njSh nežne prstke, ki so tako voljno pisale v zvezke besedo ; Trplanu. Črke so bile oglate .in tuje. Ko se je prvič nasmehnil ob svojem novem imenu in ko je ob prostih dneh pisal svoje ime na robove starega časopisa, z pentljo pod težkimi in okornimi črkami, mu je bilo kakor da bi zapiral težke duri za seboj, ki se upirajo v tečajih. Pa so tudi ta. zaloputnila. V četvero ključavnicah so se sprožile vzmeti : žena, Hans, Albert in ie sam ... Za Trplanovino na hribu je umrl najstarejši 1 (Nadaljevanje.)
gasilska veselica in tombola v Martjancih.
mnogih slučajih ne drže predpisov, vsled tega smo imeli s temi mnogo posla, skorajda lahko trdimo več, kakor s samostojnimi trgovci. Dalje.
Mesto venca na grob
ge. Arvaj Matildi, je darovala Združba trgovcev Izraelitskemu ženskemu društvu znesek Din 200 kot podporo.
KMETIJSTVO
Nekaj o naši svinjereji in izvozu svinj.
Pod poprejšno upravo se je forsiralo v tukajšni krajini srednjega jorkširca, to je svinjo s kratko glavo, zavihanim rilčkom, kratkih nog, drobnih kosti, globokih prs, široko v križu in polnih okroglih šunk. Take svinje so se najboljše prodale na avstrijskih tržiščih in v Prago za izdelavo praških šunk. Zadnja leta pa, ko se radi carinskih in drugih uvoznih ovir od strani Avstrije in Cehoslovaške, naših prejšnjih najboljših odjemalcev, ne-more več teh izvažati, pa se uporablja te v domači mesni industriji, ki se je prav lepo razvila. Naša mesna industrija (za Prekmurje prideta v poštev M. Sobota in Maribor) bo rabila in iskala tudi za naprej take svinje. Izgledi so, ker je ta industrijska panoga že krizo prestala, da bo promet še večji, torej, da bodo rabili še več svinj te pasme, to je srednjega jorkširca.
Dolge svinje, debelo in dolgo-glave, visokonoge z močnimi kostmi, ozkim hrbtom in suhimi šunkami, se poprej razven za izdelavo klobas, ni moglo vnovčiti. Odklanjali so jih tudi avstrijska in čehoslovaška tržišča, pa tudi naša mesna industrija in to popolnoma opravičeno. Najboljši deli od svinje sta šunka in hrbet, ta pa je pri teh svinjah preslabo razvito. Seveda so imele take svinje tudi precej slabšo ceno.
Sedaj so pa te svinje tudi prišle na račun pri izvozu na Angleško.
Izvoz naših svinj v inozemstvo je že sredi lanskega leta popolnoma zaostal. V Avstrijo se radi nizkih cen na tamkajšnem trgu, k temu pa visoke uvozne carine, davka, režija i. t. d., že od junija lanskega leta ni več izvažalo. V Italijo je še šlo nekaj, kar pa je znašalo le še malenkosten odstotek našega prejšega izvoza, zadnje mesece pa se je še to ustavilo radi previsoke nove italjanske uvozne carine.
Izgledalo je že, da svinj sploh ne bomo mogli več prodati, tudi po malenkostni ceni ne. Izvoz je bil nemogoč, domača industrija pa toliko, kot produciamo; ne vporabi. Na vidiku je bil padec cen svinjam za najmanj 50%.
Prišla pa je nepričakovana rešitev. V Benkovi industrijski in izvozni klavnici v M. Soboti se je začelo klati drugo polovico decembra lanskega leta za Angleško. Svinje se smodijo s posebnimi aparati (ne s slamo, kot je še sem ter tja navada,) razpolovi, odstrani glava, noge in večje kosti. Tako obdelane polovice se nasoli in vloži v solamuro. Po večdnevnem pacanju se jih posuši, zašije v zavoje po štiri polovice skupaj in odpošlje na Angleško.

Da so Angleži jako kapricijozni in da se trdovratno držijo tradicij, smo znali, nismo pa do tedaj vedli, kakšno kvaliteto zahtevajo. Kupijo le dobro razvite mlade mesnate svinje od 65 do 75 kg žive teže. Kar je manje ali več, teh se ne prevzame pod nobenim pogojem. Koža ne sme imeti nikakih krvavih ali rudečih peg in podplut. Rudeče lise (pege) na koži zaklane svinje nastanejo od surovega ravnanja s svinjami. Svinje bljejo z bičem ali palico, ko jih gonijo na zbirališče, vsak udarec pa se potem pozna; ali pa jih vozijo prenatrpane v vozovih, kjer se premetavajo in grizejo, vse to se potem pozna na koži. Pozna se tudi delo svinjskih uši (naši svinjerejci pravijo, da mora imeti vsaka svinja uši, kar pa je popolnoma napačno), ki zapuste na koži okrogle rudeče pege. Vse to napravi svinje za izvoz na Angleško manj vredno.
Na Angleško se izvaža iz M. Sobote sedaj četrti mesec. Dobili smo že poročilo od našega konzulata v Londonu, še več pa od tvrdke, ki to blago prevzema. Ta poročila so jako neugodna. Kvaliteta ne odgovarja. Angleži imajo pač svoj okus.
Naše svinje so jim preveč mastne, slanina je predebela, mehka in oljnata, kakoršna postane po krmljenju s kuruzo in prosom, pa tudi meso ima „koruzni" okus. Danska in Nizozemska, ki izvažajo največ svinj na Angleško in ki producirajo najboljšo kvaliteto, krmijo svinje samo z ječmenom. Ječmen da slanini lepo belo barvo, slanina je trda in boljšega okusa, torej take kvalitete, ki jo zahtevajo naši novi odjemalci Angleži.
Zastopnik firme iz Londona, ki prevzema to blago, se je mudil tu meseca marca. Priporočal je, da bi se vsaj zadnja dva tri tedne, predno se jih proda, polagalo svinjam ječmen, da zgubijo „kuruzni okus," ker drugače bodo šle naše svinje, kot velika večina do sedaj, mesto v London v Hull, obmorsko mesto na severnem Angleškem, kjer se prodaja manj vredno blago, seveda po nižjih cenah. Ce hočemo doseči boljše cene in večji izvozni kontingent za Angleško, moramo svinje tako krmiti, kot oni zahtevajo, to je z ječmenom, ne pa s kuruzo ali prosom.
(Nadaljevanje sledi.)
Plemenski sejem za selekcijska društva bo v torek 8. maja ob V2 10 uri v Puconcih, ob V2 15 uri pa v Kapci. Nakupilo se bo več bikov dobre kvalitete in porekla v starosti od 14-18 mesecev.
Semenski fižol „koks" se dobi pri sreskemu kmetijskemu referentu v M. Soboti po precej nizki ceni. Ta fižol (grah) je še boljše kvalitete, kot črešnjevec in ima tudi boljšo ceno. Dobi se ga pod pogojem, da se ga pod pogojem, da se ga bo vporabilo za setev in da se bo potem seme dalo proti zamenjavi sosedom.
Precepljevanje domač, kostanja. Prijavite takoj, kjer želite, da se vrši tečaj, da se more pravočasno napraviti razpored.
Cržne cene:
Mariborski »vinski sejem
dne 24. t. m. Prignanih je bilo 14 konjev, 14 bikov, 64 volov, 260 krav, in 19 telet, skupaj 371 komadov. Povprečne cene: debeli voli 3—4 25, poldebcli 2-2 40, plemenski 2-3 25, biki za klanje 3-3 50, klavne krave debele 2 50-3 50, plemenski 1 75 do
2	25, klobasarice 150-2, molznice 2 do 2 50 breje 2-2 50, mlada živina
3	25-3 75, teleta 4 50-5 Din. za kg. žive teže. Prodanih je bilo 207 komadov. Mesne cene : volovsko I. 8 - 10, II. 6-8, meso od bikov, krav in teile 4-6, telečje I. 8-12, II. 6 8, svinjsko 12-16 Din.
ptuiski seiem. Prignanih je bilo 173 konj. 91 volov, 200 krav in telic, skupaj 464 glav živine. Kupčija je bila živahna in sicer je bilo prodanih 201 glav živine. Cene so bile sledeče: voli I. vrste 3-4, II. vrste 2 50 -3 50, III vrste 2-3, biki I. vrste 3-3 50, II. vrste 2 50-3, telice 3 -4, krave 1 50-350 Din; konji so se predajali po kakovosti in sicer za klanje od 200 - 600 Din, za pleme od 700—3000 Dirt komad.
Novosadska blag. borza. Tendenca neizpremenjena. Promet je bil slab.
Pšenica : Baška okolica, Novi Sad, srednjebaška in sremska 94-96, okolica Sombor 93-95, gornjebaška 95 97. baška potiska 100—102, ladja Tis3 101-103, ladja Dunav 99 101, gornjebanatska, južnobanatska 92 94, slavonska 97—99 Din.
Koruza : baška in sremska stara 74 76, nova 68-70.
Hiša s trgovskim lokalom, stanovanjem in gospodarskim poslopjem je v Kapci
na prodaj.
Podrobno se poizve pri g. Toplak Štefanu, trgovcu v Dolnji Lendavi.
Razglas.
Novo združena občina Martjanci vabi cenjeno občinstvo, vse prodajalce in kupce ter trgovce kramarje na velike kramarske in živinske sejme, ki se bedo cd sedaj naprej vršili vsako leto dne 23. mala, 6. augusta In 23. oktobra v Martjancih.
Prepis živinskih potn h listov je brezplačen I
Vsakdo, ki hoče dobro prodati ali kupiti, bode te sejme obiskal.
Uprava združene občine Martjanci.
NAJNOVEJŠE
TIVAR
OBLEKE
BIRMANCE
Prispela je velika izbira raznovrstnih moških, dečjih in drugih oblek v vsakovrstnih fazonah in kakovosti po najnižj h tvorniških cenah, s čim omogočimo letošnjim birmancem, da se za cenen denar lahko lepo oblečejo 1
OGLEJTE SI ZALOGO I
«TIVAR OBLEKE'
M. Sobota üMdaytlui c.Za.
VELIKA SORTIRANA ZALOGA NAJLEPŠIH DARIL ZA
BIRMO
Po nizki ceni imam dobre žepne ure, lepe verižice, ogrlice, prstane, uhane itd. iz zlata in srebra.
Pri vsakem nakupu, na Seljo gravirani brezplačno mono* gram ali imena, na darila.
Kupujem razno staro zlatnino po najvišji dnevni ceni.
DITTR1CH mm
urar, draguljar In optik
MURSKA SOBOTA
j. 393/34-6
Dražbeni oklic
Dne 14. maja 1934 ob 1/2 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin stavbišče in klavnica.
Zemljiška knjiga Sotina vi. št. 483 in 10/16 vi. št. 484,
Ceniina vrednost: 28.536 Din.
Najmanjši ponudek : 19 024 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne meglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče y M. Soboti,
dne 26./4. 1934.
ZAMVALNOST.
Pri britkom zgiibički mojega liiblenega i nepozabnega moža
G O S P O O JOŽEFA
bojdi povedana najlepša hvala vsem, ki so se z nas spomenoli vu teh žalostnih dnevaj. Bojdi povedana najsrčnejša zahvala gospodom diihovnikom Darvaš Aladari iz Križevci i Hari Lipot-i iz Domanjševcih za lepe tro-štajoče. reči ; gospodom zdravnikom Dr. Vučak Štefani i Dr. Rituper Aleksander-i za ves trüd i skrb ob časi njegovoga dugoga betega. Hvala gasilskomi pevskomi koruši iz Sela za krasne mrtveče pesmi. Bog plati: Kočiš Pal-i 1' njegovoj držini, Horvat Jožefi i njegovoj držini za lepe vence. Topla hvala za pomoč i za vse delo oioli pokojnoga. Panker Jožefi, Kočiš Pali, šogorom Špilak Janoši i Špilak Matyasi i celoj bližnjoj i da-lešnjoj rodbini, vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnoga na njegovoj zadnjoj poti na cintor sprevodili. Vsem vküper Bog plati.
V Radkovcih, dne 22. aprila 1934.
Gospod Marija
žena
E 789/32 60''
Dražbeni oklic
Dne 31, maja 1934 ob 9 uri bo na licu mesta v Bokreči dražba nepremičnin hiše, dvora, travnikov itd.
Zemljiška knjiga Bokreča vi. št. 23.
Cenilna vrednost : 97.460 Din."
Najmanjši ponudek: 64.973 Din»
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradi deski sodiSČa.
SPBSho sodišče v M. Soboti,
dne 20/4. 1934.