Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18‘—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in s:	od 6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 16.
V Ljubljani, v petek dne 23. junija 1911.
Leto I.
Dol s klerikalizmom!
Klerikalna stranka na Slovenskem je prišla na vrhunec. Politično moč ima danes povsod v svojih rokah. Državnozborske volitve so ji to moč še povečale. Na Kranjskem so izven Ljubljane vsi mandati klerikalni, na Štajerskem vsi, na Koroškem edini, ki ga imajo Slovenci, na Goriškem dva. Kar še ostane: En goriški in tržaški okoličanski mandat — se mora povečini tudi še smatrati za klerikalno posest, ker sta se kandidata v ob*h teh okrajih z zobmi in nohti branila, da bi ju kdo smatral za pro-tiklerikalca in če pride v državnem zboru do kakšnega vprašanja, ki se tiče klerikalizma, tedaj ta dva poslauca gotovo ne bosta protiklerikalno glasovala.
Klerikalizem ima torej na Slovenskem toliko, da si skoraj ni mogoče misliti še kaj več. In zaveda se tega in je tudi že bahav in ošaben, da si skoraj ni moči misliti bolj.
Ali ošabnost ne bo premotila nikogar. Prevelika ošabnost ni znamenje zdravja, temveč simptom nekega nereda v živcih in možganih, ki lahko postane zelo nevaren, čim predrzneje in brezobzirneje nastopa klerikalizem, tem manj se ga je bati, zakaj tembolj je gotovo* da se približuje tudi njegova ura. In to je naravno, zakaj vsak organizem podlega večnim zakonom prirode. Vse, kar se poraja, je namenjeno, da se razvije, ali tudi da umrje. Ta organizem pogine na ta, drugi na drug način. Kako pogine klerikalizem, je odvisno deloma od njega samega, deloma od dela tistih, ki so poklicani, da ga uničijo.
Sam pospešuje klerikalizem svoj konec s tem, da deluje z lažjo, z zaslepljevanjem in s poneumnjevaujem. Ljudstvo, ki spozna, da je bilo varano, mu mora obrniti hrbet. Klerikalizem jadra v pogin, ker stoji gospodarsko na stališču kapitalizma, če pade kapitalizem, morajo pasti tudi njegovi oprode. Javno pač ne priznavajo svojega značaja. Ali razodevajo ga njegova dela. Pri nas se dela z besedami jako prijaznega delavstvu. Takega se pa dela tudi napram km^tu, obrtniku, trgovcu, učitelju, uradniku, fabrikantu, veleposestniku. Kjer je ljudstvo nepoučeno in nezavedno, ga je še mogoče zapeljavati s prijaznimi, ali praznimi besedami. Kjer se je že nekoliko zdramilo in čuti železno pest kapitalizma, tam ne mor° več verjeti slad kiin frazam klerikalcev. Kajti kdor varuje interese gospodarjev, ne more varovati interese sužnjev. Volk in ovca se ne moreta pasti sku-pa j, kapitalistu in delavcu se ne more obenem služiti.
Pri nas je gospodarski razvoj še bolj zaostal, nasprotja še niso tako očitna kakor v drugih deželah. Ali naše gospodarstvo hodi vendar po enakih potih kakor po vsem svetu. Kar opazujemo v gospodarskem življenju dru-
MAKS1M GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Mati je slišala le začetek teh besedi, vse nadaljne besede pa so se zlivale v zlovestno, hripavo vriščanje.
Tolsti ustni je Marja stisnila drugo ob drugi, pihala je z mesnatim nosom, oči so ji migale in škilile s straui v stran, kakor da bi na nekaj prežale.
— Ampak jaz ničesar ne vem, in ničesar ti nisem, moja draga, povedala; in celo videla te nisem danes, razumeš ?
Nato je izginila.
Mati je zaprla okuo in počasi sedla na klop, brez vse moči, s pusto glavo. Ampak zavest nevarnosti, ki je grozila sinu, jo je brž spravila na noge; brž se je opravila, zavezala ruto okrog glaVe jn hitela k Fjodji Mazinu, ki je bil bolan in ni delal. Dobila ga je pred oknom, citajočega knjigo in zibajočega desnico, na kateri mu je otekal palec. Ko je začul -novico, je skočil kvišku; lice mu je prebledelo.
— lu imaš ... a meni — g© gnoji palec 1 — je zagodrnjal.
— Kaj naj storim ? — je vpraševala Vlasova in si s tresočo roko otirala pot z obraza.
— Le počakajte ... ne bojte sel — je odgovoril Fjodja in si z zdravo roko pogladil kodrave lase.
— Saj se sami bojite! — je vzkliknila.
— Jaz ? — V obraz je zardel; v zadregi
gih narodov, velja tudi za nas. In kako ravnajo klerikalci tam, kjer se je treba odločno postaviti na eno ali na drugo stran ? Trgovinski miuister dr. Weisskirchner, ki je vsled popolnega poraza pri volitvah vložil svojo demi-sijo, je to posebuo dobro pokazal. On se je upiral trgovinskim pogodbam, ki bi b le omogočile ljudstvu nekoliko cenejše življenje ; on je oviral pogodbe z balkanskimi deželami, ki bi povzdignile domačo industrijo in dale delavstvu več prilike za zaslužek. On se je ustavljal uvozu, argentinskega mesa. In lani, ko se je vozil po Avstriji, ga ni bilo sram, popotovati v avtomobilih milionarjev, prenočevati, kositi in večerjati pri najhujših kapitalističnih izkoriščevalcih, šampanjizirati z denarnimi mogotci, ki ravnajo s svojimi delavci kakor s sužnji. Kdo more pričakovati, da se bo tak minister s svojo straoko postavil na stran delavcev, kadar gre za spore med delom in kapitalom?
Krščansko socialni miuister Weisskirchner je bil tisti, ki je na svojih volilnih shodih napovedoval zakon zoper stavke in zakon za zaščito stavkokazov.
Pa na Dunaju, v največji občini, ki jo imajo krščanski socialci v svojih krempljih? Ali niso mestnim delavcem, plinarskim nastav-Ijencem, tramvajskim uslužbencem, prepovedovali vstop v neodvisne delavske organizacije? Ali ni moral človrk, če je hotel priti le za premikača na cestno železnico priseči, da ni socialni demokrat?
Nič boljše kakor z delavci niso ravnali z malimi obrtniki. Pred petnajstimi leti so jim obljubovali rešitev, da so dobili njihove glasove in njih agitacijsko pomoč pri volitvah. Ko so dobili dunajsko občino v svoje roke, so pa vsa občinska dela oddajali velekapitalistom, obrtnike so pa farbali s krošnjarskim zakonom, s spo-sobnostnimi izpričevali in podobnimi brezpo-membnostmi. Preganjali so malega židovskega
—	pa tudi krščanskega — krošujarja, bratili pa so se z židovskimi milionarji.
Ali je morda klerikalizem na Kranjskem, na Štajerskem, na Goriškem kaj druzega kakor klerikalizem na Dunaju ali na Moravskem ? Povsod je enak, povsod ima enak program, enake cilje. Povsod stoji na stališču kapitalističnega gospodarstva in njegove družbe ter jo varuje. Zato mora na Slovenskem hoditi po enakih potih kakor povsod, mora rabiti enaka sredstva kakor povsod, mora ravnati tako kakor povsod.
Ker pa potrebuje klerikalizem množice, da pride do krmila, a ne more ničesar storiti zanje, ker je zavezan klerikalizmu, je korupcija v njegovi politiki neizogibna. Obljubovati mora, česar ne more izpolniti. Zakaj če ne obljubuje, ne gredo množice za njim. Ker pa je potem treba ljudstvu vsaj nasuti peska v oči, mora povzdigniti nekoliko posameznikov; drugi naj
se je nasmehnil in dejal: — Kaaaj ... da bi vrag . . . Pavla je treba obvestiti . Takoj pošljem k njemu! ... Vi pa pojdite ! Saj nas ne bodo odrli ?
Vrnivši se domov je mati zbrala vse knjige na kup in naslouivši jih na prsi, je hodila po hiši semintja, pogledala v peč, v podpeček, v	cev samovarja	in celo v čebrič	za
vodo. Zdelo	se	ji je, da bo Pavel takoj	pustil
delo iu da pride domov, a njega ni bilo. Slednjič je vsa utrujena sedla v kuhinji na klop položivši knjige predse, in ker seniupala vstati, je presedela tako toliko časa, da sta prišla Pavel	iu	Malorus iz	tovarne.
— Ali	že	vesta? —	je vzkliknila	ne	da
bi vstala.
— Veva! — -je odgovoril Pavel in se mirno smehljal. — Ali se bojiš?
— Pa kako se bojim . . .
— Kaj bi se bali! — je dejal Malorus
—	Bojazen nič ne pomaga.
— Celo samovarja nisi pristavila ? — je pripomnil Pavel.
Mati je vstala, pokazala na knjige in dejala v opravičbo:
— Ves čas sem jih . . .
Sin in Malorus sta se zasmejala, in to jo je ohrabrilo. Potem je Pavel odbral nekaj knjig in jih nes^l skrit na dvorišče, Malorus pa je pristavil samovar in pripovedoval:
— Vse skupaj ni prav nič strašnega, mamica, in le za ljudi je sramotno, da se pečajo s takimi norčijami. Pa pridejo taki visoki možakarji v sivi uniformi, s sabljami ob boku,
potem mislijo, da pridejo tako na vrsto, kakor so prišli prvi. Protežirati mora nekatere, da mu služijo pri volitvah za priganjače. Kjer se začenjajo protekcije, tam pa je tudi korupcija. Če se hoče enim dajati, se mora drugim jemati. Klerikalizem pa ne more jemati kapitalizmu, ker mora v svojem političnem interesu skrbeti, da ustvari še nekoliko novih kapitalistov.
Nekoliko je klerikalizem tudi pri nas že priznal ta načela, čeprav ne naravnost. „Politični" bojkot nasprotnikov, ki se ne da misliti brez gospodarskega bojkota priznala protežira-nje na eni in zapostavljanje na drugi itrani. Klerikalizem ne pozna enakopravnosti in nepri-stranosti. To pa ga mora neizogibno voditi boljinbolj v korupcijo.
Tako si krči klerikalizem sam pot v pogin. Njegova zgodovina v zapadnih državah in njegov prvi veliki poraz v Avstriji kaže slepcu, da je tako. Naša naloga pa mora biti, da mu pomagamo na tej poti v brezno, iz katerega se ne dvigne nikdar več. O tem, kako imamo vršiti to nalogo, pa prihodnjič.
NOVICE.
Iz ruskih ječ.
V	noči od 16. do 17. junija 1907. je ustavolomna ruska vlada zadala razpuščeni ruski dumi poslednji udarec. Domalega vse socialno demokratične poslance, ki so se najostrejše postavili vladnemu nasilju po robu, je obtožila veleizdajstva in jih vtaknila v ječo. Nato je vprizorila navadno sodno komedijo, ki je končala s pregnanstvom in s katorgo obtožencev. Od tedaj so minila štiri leta. Le redko pride na dan kako porčilo o prejšnjih ljudskih zastopnikih, ki so zginili v neskončnem morju gorja in strahot, v katerem trpi na stotisoče jetnikov. Nekateri od socialno-demokratičnih poslancev so že podlegli groznim razmeram, tako n. pr. Džaparidze in Džugeli. Sodrug Makradze, ki tiči vnikolajevskiječi, je nedavno tega zblaznel. Med znauo tragedijo v Serentulu se je omenjalo tudi ime sodruga Serova, ki je z drugimi jetniki protestiral proti trpinčenju. Dalje so znane grozne muke sodruga Lomtatidzeja v sevastopolskem zaporu.
Sedaj prihaja poročilo o usodi voditelja socialnodemokratične frakcije, sodruga Cerete-lija. Ker je obolel za jetiko, so mu prisilno delo izpremenili v večletno ječo in ga vtaknili v nikolajevsko jetuišnico. Ta jetnišnica, kije na glasu vsled neznosnega trpinčenja jetnikov, je s svojimi samotuimi celicami pravo pokopališče živih ljudij. V teh kamnitih luknjah so internirani po večini jetični ljudje, brez vse oskrbe in pod strogim nadzorstvom. Najpogumnejšim, naj-
z ostrogami na nogah in brskajo tod. Pod postelj pogledajo in podpodček, če je klet — zlezejo v klet, in tudi na podstrešje splezajo. Tain se jim nabere pajčevina v nosu, da pihajo. Dolgčas jim je in sram jih je, zato pa se delajo kakor bi bili zlobni ljudje in da bi kuhali jezo nad nami. Nemarno opravilo, tega se sami prav dobro zavedajo. Enkrat so meni vse premetali, pa so odšli z dolgimi nosovi, a drugič so me vzeli seboj . . . Posadili so me
v ječo, in štiri mesece sem presedel pri njih. Ko sediš že celo večnost, te pokličejo k sebi, vojaki te vedejo po ulici, potem te sprašujejo o tem in onem. Neumno ljudstvo, blebetajo nesmiselne reči — pa pokličejo zopet vojake, da te odvedo v ječo. Tako te prepeljavajo semintja . . . Svojo plačo morajo zaslužiti! A potem izpuste človeka na prosto, to je vse 1
— Oh, kako pa govorite Andrjuša! — je nehote vzkliknila mati.
Na kolenih je klečal pred samavarjem in krepko pihal v cev; nato pa je dvignil od napora zardel obraz, pogladil z obema rokama brke in vprašal:
— Kako govorim ?
— Kakor da bi vas nikoli nihče ne bi bil žalil . . .
Vstal je, zmajal z glavo in dejal smehljaje :
— Kje na svetu pa je neužaljena duša? Mene so že tako žalili, da sem se že utrdil. Kaj hočemo, če ljudje ne morejo drugače? Žalitve me ovirajo, da ne dokončam svojega dela . . . izogniti se jim človek ne more; če
krepkejšim je ta peklenski dom zlomil hrbtišče.
Sodrug Oereteli poroča, da je z ozirom na svoje zdravstveno stanje prosil: 1. za druge čevlje, ker se je v navadnih čevljih prehladil v noge, 2. za lažjo obleko, ker debele raše-vine vsled svoje slabotnosti ne more nositi in 3. za ozek kos blaga, da bi z njim pregrnil mrzla asfaltna tla v svoji cel ci. To so bile želje odličnega moža, ki sta ga težka bolezen in večletni zapor telesno popolnoma razdejala. Dalje pa je prosil, da bi smel čitati časnike, ker za znanstveno delo vsled telesne slabosti ni več sposoben. Poslednja prošnja je bila kar na kratko odbita, dočim so mu prve tri šele po dolgem zavlačevanju dovolili.
Izvlečke in odlomke iz Oeretelijevega pisma je objavilo tudi liberalno časopisje, ki se je ob tej priliki s priznanjem spominjalo socialno-demokratičnih poslancev. Značilno pa je za liberalce, da šele zdaj postavljajo vladno imfa-mijo na „pranger“, dočim pred štirimi leti socialno-demokratičnim poslancem, ko so zaradi „veleizdaje“ bili obsojeni, še svoje simpatije niso hoteli izraziti. Buško delavstvo je takoj prav cenilo revolucionarno taktiko, svojih možatih zastopnikov, ki se ob razpustu dume niso skiilivvarno zavetje, temveč z vzravnano glavo odkorakali v carjeve ječe.
*	Strahote y Drohobyczu. Vlada bi rada prikrila grozo krvavih dogodkov v Dro-hobyczu ; ampak vse olepšavanje ji ne bo pomagalo in vse zavijanje ne odvzame odgovornosti z njenih pleč. Poseben poročevalec „N. F. Presse“ poroča o krvavih dogodkih: Baba orožja ni bila po mnenju tukajšnjih krogov brezpgojno potrebna, nekrvava ataka konjenice bi bila popolnoma zadoščala za razkropitev množice. Kakor stila z jasnega so bili prvi streli. Zakaj nekaj minut prej ni človek ničesar opazil, kar bi bilo dalo sklepati, da bo vojaštvo streljalo, nepričakovano je počilo pet salv. Množica se je bliskoma in z nepopisnim vriščem razkropila na vse plati, ampak kroglje so jo dosegle; tako si je razlagati dej>tvo, da je več kot polovico ranjencev zadetih na begu v hrbet. Kakor trava pod koso, tako so padali ljudje pod „mannlichericami“ na tla. Kroglje niso prizanašale nedolžnim gledalcem po balkonih; tako se je zgodilo, da je bil ustreljen človek v prvem nadstropju močno obiskanega hotela „Boulevard“. Za trenotek je nastopil mir in očesu se je razgrnila vša katastrofa. Pauika prebivalstva je bila nepopisna. Ljudje so begali kakor blazni iz mesta na prosto Vsepovsod se je razlegal jok in stok, ki je pretresal Človeku kosti in mozeg V prvem strahu so pripovedovali ljudje kar o celih stotinah ubitih demonstrantov; vsak je tekal naokoli, da po-
se dolgo ž njimi peča — izgublja po nepotrebnem čas. Tako je življenje! Prej sem se togotil nad ljudmi ... pa sem pomislil — in zdaj vidim, da imajo vsi razdvojeno srce!.. . Vsak se boji, da ga sosed ne udari, no, obe-eem pa se trudi, da mu sam eno priloži za uho. Tako je življenje, mamica!	»
Njegove besede so tekle mirno in gotovo in so odrivale vsako bojazen pred hišno preiskavo; oči so se mu svetlo in otožno smejale in četudi neskladen, je bil zelo gibak, prav nič trd.
Mati je vzdihnila in mu toplo želela:
— Bog vam daj srečo, Andrjuša!
Malorus je s širokimi koraki pristopil k
samovarju, pokleknil in zamrmral:
— Če pride sreča — je ne odklanjam, prosil — je ne bom, da bi si jo poiskal — ni časa!
Po tiho je zažvižgal.
Vrnivši se z dvorišča je Pavel uverjeno dejal :
— Ne najdejo jih! — in se je začel umivati.
Potem je dodobra in skrbno obrisal roke in dejal:
— Če jim, mama, pokažete svojo plahost, si bodo mislili — nemara pa je le kaj v tej bajti, ko ona tako trepeče. A mi se nismo še nič pregrešili . .. nič! Saj veste — slabega nečemo nič, na naši strani je resnica, in vse svoje žive dni se bomo borili zanjo — to je vsa naša krivica! Kaj bi se torej bali?
______________________ (Dalje.)
išče svojce. Ker ni bilo rešilnih voz na razpolago, so ranjence na znanih galiških lesenih vozeh pripeljali v bolnico; druge ranjence in mrliče so pasantje na rokah odnesli. Prizori, ki so se odigravali, ostanejo nepozabni vsem, ki sojih doživeli. Neznani ljudje so se objemali in poljubovali, o 1 veselja, da so odnesli celo kožo. Med ubitimi je par Rusinov, enajst Židov in troje Poljakov, ponoči so umrli v bolnici še trije ranjenci, tako da znaša število ubitih žrtev dvaindvajset. Med žrtvami je največ ne-udeleženih gledalcev, n. pr. učitelj francoskega jezika Bertuelost, tri žene, en akademik in en otrok; ostali so po večini delavci ; tudi bogati trgovec Mtlhl se nahaja med mrliči.
* Pekarski trust v Ameriki. Amerika je za nov trust bogatejša. 21 največjih ame-rikauskih pekarn se je v Novem Jorku združilo z (snovno glavnico 125 miliionov kron. Da si osvoji občinstvo, napoveduje novi trust, da določi kruhu popolnoma trduo ceno in da ga bo mnogo ceneje prodajal kakor velepe-karne. Pekarne bodo opremljene po vseh zdravstvenih predpisih, tako da se bodo prav ugodno razlikovale od sedanjih podjetjih, ki i:a snago svojih pekarn in na dobroto svojega kruha ne polagajo mnogo važnosti. Daje obeta trus, da bo izdatno izboljšal delovne in mezdne razmere pekarskih delavcev, ki se nahajajo že dolgo časa v trdem boju za boljšo mezdo in za krajši delovni čas. Koliko časa bodo držali ti naklepi, ki jih trust vporablja za reklamo, je treba počakati. Bojimo se, da bo to vele-kapitalistično podjetje ubiralo tako napram kon-sumeutom kakor tudi napram delavcem vse druge strune, kadar bo poteptalo konkurenco.
* Žganja se je v Nemčiji lani popilo znatno množino manj kakor pa v predlauskem letu ; vporaba je padla od 2,602.121 hektolitrov na 1,800 422 hektolitrov. Delavstvo je odgovorilo z bojkotom žganja, ko je vlada in njena meščanska večina v nemškem državnem zboru navalila težke davke na žgane pijače. Vlada jo trdno računala, da izpreša ogromne vsote iz delavskih žepov; kakor videti se je pa temeljito vrezala.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
—	O večnih načelih klerikalizma klobasa »Slovenec" v svojem včerajšnjem uvodniku, ker ne more preboleti imenitnih batin, ki so jih dobili njegovi krščansko socialni bratci na Dunaju. S temi »večnimi" načeli se tolaž', ali iz previdnosti vendar že govori o novih formah, novih likih, ker se mu vendar zdi, da je krščansko socialni stranki na Dunaju odpel pogrebni zvonec, pa misli, da bo treba za farbanje ljudstva izmišljati vsaj nova imena in kovati nove fraze. Sedaj vsaj vemo, kaj pomenijo pri klerikalcih nove oblike. Ko so v Ljubljani ustanavljali svojo glasovito »Slovensko Ljudsko Stranko", so peli in deklamirali, da je to vse kaj druzega kakor pa stara »Katoliško Narodna11, kateri je dr. Krek odpel de profun-dis. Po tolikih letih slovenskega ljudskarstva pa pripoveduje „Slovenec“, da je to vse skupaj ena komedija, ker ima klerikalizem „večna načela". če vino iz enega soda ne tekne več ljudem, se prelije v drug sod; če stranka več ne vleče, se prekrsti. Ali ljudstvo ni vedno kakor svatovski gosti v Kani Galilejski, da bi ne
LISTEK. Zadnji trenotki Ga-ponovi.
Pop Gapon je igral v ruski revoluciji veliko, a doslej še ne dovolj pojasnjeno ulogo. Prvič je prišlo njegovo ime v širšo javnost, ko je vodil množice peterburškega delavstva s cerkvenimi banderi pred carja, pa jim je policija z vojaštvom zastopila pot in je prišlo do znanega strašnega prelitja krvi, ki je razburilo ves svet. Vsi so takrat smatrali Gapona za modernega zanešenjaka, ki se je hotel neglede na svoj poklic, ali verujoč v najvišje ideale prvotnega krščanstva postaviti v službo zatiranega ljudstva kot prorok in branitelj njegovih pravic.
Ali ko je pozneje Gapon izginil brez sledu, se je začelo zelo različno soditi o njegovi ulogi. Vse njegovo delovanje je bilo zavito v tajnost in dočim so eni mislili, da je zbežal pred maščevanjem ruske policije- drugi pa da ga imajo carjevi rablji že v svojih krempljih, bo tretji trdili, da ni ne eno ne drugo resnično, da ni bil Gapon nikakršen idealist, ampak navaden provokater v službi carjeve tajne
ftolicije ter da jd zbežal iz strahu pred revo-ucionarji.
Nekega dne so našli Gapona ubitega v samotni hiši. Tudi to je bila svetu uganka. Ali ga je zadelo maščevanje policije, ali osveta revolucionarjev ? Polagoma je začelo prevla-davati drugo mnenje in s časom so v javnost prišli dokazi, da je bil Gapon res izdajalec,
znalo vina ločiti od vode. Hokus rokus z izpre-membo imena lahko enkrat preseneti ljudi, večno se pa tudi z »večnimi načeli" ne dajo imeti za norca.
— Čudno in prečudno je, da se »Slo-venec“ kakor blazen trpinči zaradi kraha dunajskih krščanskih socialcev in kliče vse svetnike na pomoč, naj ga vendar razsvetle, kako bi še dalo dokazati, da polom ni polom ali pa vsaj da so Gessmaniti kakor ptič fenič, ki se preporaja iz svojega lastnega pepela. Zakaj neki ves ta trud, če je res, da nimajo naši tretje-redniki nič opraviti z Bielohlawkovo gardo? Zakaj vse bolečine, ko so bili Weisskirchner-ievci vendar vladna stranka, dočim presegajo Šusteršičevi, da so bili vedno koreniti opozicio-nalci ? Zakaj je treba, da imajo Jegličevci mačka za Dunajčane? . . . Morda je pa sorodstvo vendar tesneje, nego priznavajo »Sloveu-čevci“ ? Pa čutijo, da so bili z Liechtensteinom vred tudi sami tepeni? če ne bi bilo tako, bi bilo »Slovenčevo" početje popolnoma nerazumljivo. Toda mi smo vedno pravili, da je klerikalizem povsod enak, da ima po vsem svetu enotno organizacijo in če nastopa z različnimi plašči, z različnimi imeni, z različnimi zastavami, je vse to namenjeno le backom, ki se dajo zapeljavati. Tudi druge vojske imajo različne uniform. Ali duh klerikalne armade je eden in generalkoman lo ima v Rimu.
— Trt Smrekarjeve karikaturo, ki so razstavljene v knjigotržnici L. Scbvventnerja, vzbujajo po zaslugi pozornost vseh mimoidočih Smrekarjev karikaturistični talent se kaže zlasti v izvrstnem karaktiriziranju, ki sloni na imenitnem opazovanju. ,,Zbor učenjakov" kaže tako izborno zasačene tipe, da se že skoraj bolj približujejo portretom kali or karikaturam. „Zabava" je tableau šestih resnično zabavnih prizorov, ki se zaključujejo prav groteskno. »Pravljica o žalostnem kralju" izraža nekak obupen humor in učinkuje naravnost dramatično. Risbe so skozinskoz značilne, idejno originalne, slikarska izvršba resnično umetniška. Vse tri slike, ki jih je vredno pogledati, so na prodaj.
— Velikanski semenj v Šiški, ki se zadnjič vsled slabega vremena ni vršil, se vrši v četrtek (praznik) dne 29. t. m. z vsem prvotnim obširnim sporedom in sicer v vseh prostorih Zajčevega hotela „Bellevue“ v Šiški, t. j. na vrtu, v gozdu, v kleti,	na	verandi in
drugih gostilniških prostorih. Tudi aviatika Lord Inemeesa iz Londona se je posrečilo zopet pridobiti. Ker so se mu	naši	kraji jako
prikupili, pripluje s svojim zrakoplovom na krmilo naravnost iz Gorice čez Rožnik na semenj, kjer se spusti na tla, od tod pa se zopet pred očmi gledalcev dvigne 200 metrov visoko v zrak, obkroži v velikem poletu Šiško in se 8 pretresujočo naglico med »smrtno grozo" spusti naravnost med sejmarje.
Občinska kriza v Sp. Šiški. Deželna vlada molči. Državnozborske volitve so ji sicer prav jasno dokazale, kje je večina Občinarjev Šiške, in na katere stranke bi	se	morala opirati pri imenovanju gerenta —	no,	vse je pri
starem. Minister Weiflkircbner je podal demi sijo, ko	je dobil	premalo glasov	pri	volitvi	za
poslanca. Šiška	je tudi stranki,	iz	katere	je
vzet gerent, dala prav majčkeno število glasov, čakamo, kaj bode!
— Z Viča. Nadučitelj Ravnihar »dela". Strasten	agitator	za klerikalce Je.	Opozarjamo
ga, naj	premisli, da Vič ni na	—	Krasu	in
da delavstvo ljubljanske okolice ne potrebuje sitnarjenja »klerikalnih učiteljev."
najet od policije za njene najpodlejše namene.
V ruski reviji „Biloje" (štev. 11. in 12., letnik 1909) je neki neznanec, ki je bil priča dogodkov, opisal zadnje trenotke Gapouove. Taka je njegova povest:
. . . Sodba nad Gaponom se je imela izvršiti v Terjokah. člani (revolucijskega) sodišča so bili zbrani v neki vili iu so čakali le še na prihod Gapona samega, da bi mu povedali, česa ga dolži Rutenberg (Član socialno revolucionarne stranke).
—	če je vse, kar pravite, resnično, je dejal neki delavec Rutenbergu, tedaj ga ubijemo, ne da bi čakli na sklep stranke Vodil nas je, sledili smo mu in verjeli smo mu. Sedaj verjamemo Vam, ker Vas že davno poznamo. Ali Vi ste član stranke in inteligent. Bojim se, da bi nam nezavedna množica ne očitala, da smo ravnali pod pritiskom Gapo-novih sovražnikov. On je v njenih očeh junak in le takrat ne bo dvomila o njegovem izdajstvu, če se mi, delavci, osebno prepričamo o njem.
Sklenilo se je ravnati tako, da bi mogli biti delavci na kakršenkoli način navzoči pri pogovoru Gapona z Rutenbergom, iz katerega bi se spoznala resničnost Rutenbergove izjave
o	Gaponovem izdajstvu.
V ta namen so porabili Gaponov prihod v Terjok, tembolj ker je Rutenberg smatral za neumestno umoriti ga na finskih tleh, da se preprečijo vsakovrstne neugodnosti za Fince, pri katerih so v tistih časih ruski revolucionarji nahajali pribežališče.
Ko je prišel Gapon, sta se oba odpeljala v gozd na vozu, ki ga je ravnal preoblečen delavec, član sodišča.
— Lot za kurjim tatom. V ponedeljek popoldne je bil na Poljanskem nasipu ukraden nekemu poštnemu uradniku velik petelin. Tam igrajoči otroci so videli nekega čedno oblečenega tujca, ko je nesel petelina pod pazduho in to naznanili stražniku, ki ga je začel takoj zasledovati. Ko je neznanec to opazil, je zbežal, stražnik pa za njim. Tako se je vršil lov po raznih cestah in ulicah, dokler ni užmovič prišel na Sv. Petra cesto in se skril za vrata Kunčičeve hiše, kjer je bil prijet in aretiran. Pri uradu se je legitimoval, da je krojaški pomočnik Alfred Lukovac, 23 let star, ter da je dema iz Rodika pri Sežani. Sumljiv je tudi neke druge kurje tatvine. Lukovca, ki je bil zaradi tatvine večkrat predkaznovan, so izročili sodišču.
— Aretirana tatica. Predkratkim se je izvršilo v zavodu sv. Marte več tatvin. Kot osumljenka' je bila aretirana ŽOletna brezposelna natakarica Katarina Štomerjeva iz Pe trinje na Hrvaškem. ‘V njenem stanovanju so našli več pokradenega perila. Pri osebni raziskavi pa so našli 40 K vredno zlato verižico z zlatim priveskom Matere božje. Dognali so da je Štromerjeva to verižico ukradla hčerki nekega notarskega kandidata v Kolizeju. Navihanko so izročili sodišču.
— Utopljenca so potegnili iz Save v Radečah pri Zidanem mostu. Utopljenec je kakih 30 let star, 175 cm velik, je imel, por-hantaste spodnje hlače in rjave čevlje na zadrgo. Kdo da je, se še ne ve.
— 8 ceste. Ko je v sredo ob 6. zvečer hlapec mengiške pivovarne, Lovro Funtek, peljal po Dunajski cesti poln voz pivnih steklenic, mu pride pred kavarno »Evropo" nasproti nek avtomobil, katerega sta se konja ustrašila in nekoliko poskočila. Pri tem se zlomi ročica, steklenice pa se vsujejo z voza. Zvenketanja sta se konja še bolj ustrašila in se splašila. Med tem dirom so popadale z voza vse steklenice in se pobile tako, da je po cesti izgle-dalo kakor na Francoskem, ko so viničarji pobijali šampanjske steklenice iu zažigali hramove. Pri. tem se je tudi hlapec na desni roki nekoliko poškodoval. Škoda znaša 179 K 46 vin. Razbite steklenice so mestni delavci takoj pomedli skupaj ter jih z vozovi odpeljali.
— Na „Zarjo“ so doslej v Idriji naročeni naslednji gg. obrtniki-gostilničarji: Kogej Anton, Kos Josip, Štraus Mici, Zivic Josip, Lapajne Ivan, Lipušček Andrej, Vidmar Franc, čuk Matevž, Schmeiler Anton, Makovič Marija, Kobal Alojzij, Jereb Ivanka in Moravec Matej, dalje Kaučič Franjo (kavarnar). Hlebec Franc (mesar), Jereb Ivan (brivec), Bajt Ivan (trafikant), Bratuš Anton (čevljar), Štros Leopold in Majnik Tomaž (krojač). Imenovane obrtnike je dolžnost organiziranega delavstva, v prvi vrsti podpirati. Kdor je z nami, moramo biti mi ž njim. Kdor nas ne pozna, tudi mi njega ne poznamo. Napredek delavstva je napredek obrtnikov in vseh občanov. Prva naloga naša je, povzdigniti naš tisk. Zato pa ne sme biti ne hiše, ne delavnice, kjer se ne bi nahajal naš list, »Zarja". Kjer ga ni, tam nima delavec nič iskati; vse nove naročnike priobčimo, ker nočemo delati nikomur krivice. List se naroča pri raznašalcu sodrugu Antonu Bajtu.
— Vabilo na občni zbor kolesarskega društva »Sloga" v Idriji, ki se vrši v nedeljo, dne 25. t. ra. ob 1. popoldne v hiši sodruga Ant. Kogeja v Idriji z dnevnim redom : 1. Poročilo odbora. 2. Izlet v Tolmin. 3. Slučajnosti, če je občni zbor ob napovedani uri vsled ne-
Gapon je bil med vožujo zelo odkritosrčen, ker so že prej od Rutenberga sprejete konspi-rativne povedbe omajale njegovo previdnost.
Pripovedoval je, da je imel Račkovskij (visok dostojanstvenik peterburške tajne policije) pred nekaterimi dnevi z njim sestanek in mu obljubil, da uredi vse tako, da ne bo mogel nobeden Rutenbergovih sodrugov v stvari ničesar izvedeti. Govoril je tudi o denarju, ter navedel gotove zneske, ki jih Račkovskij ob-Ijubuje Rutenbergu za odškodnino.
Razgovor je s pretržkami trajal skoraj uro. Med tem so ostali člani sodišča čakali v vili. Končno je vstopil delavec, ki je poslušal razgovor. Bil je skrajno razburjen in ko je vstopil, je takoj zaklical:
— Prokleti pes, prodal nas je! Vse sem slišal. Neizogibno se mora ubiti.
Potem je posedal vse, kar je bil slišal med vožnjo.
Delavci so se začeli posvetovati, kako izvršiti smrtno obsodbo, ki je bila soglasno izrečena. Sklenili so, da pojdejo v Psj^rkurg v njegovo stanovanje iu da ga tam ubijejo. Toda proti temu se je pokazala cela vrsta zaprek. Gapon ni stanoval sam. V stanovanju je vedno imel svoje pristaše, delavce. Ta načrt je bil
preveč dvvmljiv.	,	,	,
— To je vseeno I je zaklical eden izmed delavcev. Če hočete, začnem jaz. Ce se mi ne posreči in če me ujamejo, nastopi drugi, ki bo na vrsti. Izza vsega tega pa nikakor ne more ostati živ.
Delavci so že obljubili, če bodo slučajno umorjeni, ali če pridejo policiji v roke, da dokončajo to stvar tisti, ki ostanejo živi. Tako ali tako mora biti izdajalec umorjen.
zadostne udeležbe nesklepčen, se vrši ob vsakem številu pol ure pozneje.
— Veliko ljudsko veselico priredi socialistično društvo »Naprej" v Idriji na sv. Petra in Pavla praznik, dne 29. t. m. ob pol 8. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu" z naslednjim sporedom : 1. G o d b a. 2. D e k 1 a-m a c i j a. 3. »Zvestoba", drama v treh dejanjih. 4 Šaljiva pošta.
5. Ples. Vstopnina 30 vin. za osebo, čisti dobiček je namenjen za nabavo novih igralnih potrebščin, timburaških instrumentov in not. Slavno občinstvo se vljudno vabi na mnogo- . brojen obisk.
— Gospod mlnisterjalni svetnik dr. Ivan Žolgar na Dunaju je pristopil kot ustanovuik k »Matici Slovenski".
— Hrastnik. V nedeljo dopoldne sestanek vseh strankinih zaupnikov v prostorih kon-sumnega društva. Dnevni red: razgovor o strankinem tisku. Poroča sodrug Antou Kristan iz Ljubljane. — Pridite vsi!
— Zldanimost. O važnosti delavskega časopisa bo razpravljala v nedeljo popoldne v prostorih žel. organizacije konferenca sodrugov iz Zidanega mosta in okolice. Poroča sodrug Josip Petrič in Anton Kristan iz Ljubljane. Polna udeležba potrebna.
Trst.
— Izlet v Ljubljano. Ko so nas lani obiskali v Trstu ljubljanski sodrugi, je zavladalo med tržaškim delavstvom, zlasti slovenskim, eno samo mnenje: Ljubljanskim sodru-gom se mora obisk vrniti. Ustrezajoč tej želji je političui odbor jugoslov. soc. dem. stranke sklenil, da priredi meseca julija t. 1. izlet v Ljubljano. Ko se je o tem sklepu izvedelo, je zavladalo med sodrugi veliko veselje, in še med volitvami so sodrugi povpraševali o pri pravah za izlet. Zanimanje se je pa razširilo po okolici, in tudi v Nabrežini so se delavci izrekli, da se pridružijo tržaškim izletnikom. Izlet se bo tedaj vršil in sedaj bo treba, da se sodrugi pripravljajo. Dan izleta in ceno voznine objavimo v pravem času. Za sedaj sprejema vpisnine za izlet sodrug Vavpotič v Delavskem domu v Ljudskem odru. Vpisnina poleg vožnje znaša 1 krono. Sodrugi na delo!
— Represalije. Izvedeli smo, da je bila nekaterim našim slovenskim sodrugom zaradi zadnje volilne agitacije služba odpovedana. S tem je nasprotnik povedal, da bo odslej vihtel nad nami bič še brezobzirnejše kot doslej. Ob času pridemo na dan z imeni. Sodrugi! Vaša dolžnost je, da storite konec temu stanju !
— Pozor na ovojo obleko! Kadar vidite nasprotnika v ovčji obleki, je znamenje, da izdeluje načrte za napade, ki so največkrat nečedni. Zato opozarjamo sodruge, naj se ne dado zapeljati od mamljivih, navidezno blagih in rahločutnih besed nasprotnikovih. Stvari stoje danes tako, da moramo v nasprotniku videti vedno le nasprotnika, četudi se prikaže z odkritim vizirjem ali v lepi krinki. Proti njemu moramo biti pripravljeni vedno na boj. In boj bo vspešen samo tedaj, ako bomo dos-ledno vršili sklepe naših odborov in naših zborovanj. Ravno pretečene volitve v okolici so nam pokazale, koliko se da z mirnim, a vztrajnim delom doseči. Torej naprej do cilja!
— Svoji k svojim! To geslo, ki ga naši nasprotniki vspešno izvršujejo proti nam, moramo izvajati tudi mi v našo korist. Po njem se moramo ravnati dosledno in na način, da bo nasprotnik naš obstanek občutil. Boj nam
Rutenberg, ki se do tega hipa ni udeležil razgovora, je predlagal:
— Ce ste se prepričali o resničnosti mojih obdolžitev, tedaj mislim, da ni treba zaradi enega izdajalca postavljati toliko življenja tolikih ljudi na kocko. Boljše je poiskati drug način, ki bi bil manj nevaren za Vas vse.
Po daljšem posvetovanju se je sklenilo najeti kakšno vilo na ruskih tleh, izvesti tam priprave in zvabiti Gapona pod pretvezo važnega sestanka tja.
Nekoliko dni pozneje se je najela vila v Ozerkah; poprej so pregledali podobno vilo v Šuvalu, ki Pa	pripravna,	ker je bila
preblizu stotnikovega bivališča
Ob dveh popoldne so bili člani sodišča zbrani v sobi poleg tiste, v kateri je imel biti sestanek. Okrog štirih sta prišla Gapon in Ruteuberg.
Čim je Gapon vstopil, je začel hvaliti previdnost in tajno ravnanje Rutenbergovo.
— To je izvrstno ! je vzkliknil. Vselej najdeš tak prostor, da ga ne bi niti pes izvohal.
Delavci v sosednji sobi so lahko slišali vsako besedo, ker so bile stene zelo tenke, vrata pa so imela dve krili, ki se nista tesno zapirali. Da bi odstranili vsak sum Gapona, so na vrata obesiti ključavnico.
Odslej pa lahko opisujem kar sem sam slišal in kar sem videl z lastnimi o&mi. . drugi, ki so bili v sosedni sobi, so slisali do zadnje besede ves razgovor Gapona z Rutenbergom, do mene pa so prihajali samo odlomki, ker sem bil od njih precej oddaljen in nisem mogel slišati vsake besede.
(Dalje.)
je bil že davuo napovedan. Velik, hud, neprizanesljiv boj nam je bil od nasprotnika diktiran. Kakih sredstev se nasprotnik v tem boju poslužuje, smo izvedeli, ko smo ga videli na delu. Kakršen je napad, tak mora biti tudi odpor. Ako nasprotnik v sredstvih ni izbirčen, tudi mi ne bomo, ne smemo biti izbirčni. Zato : Svoji k svojim! dosledno in vztrajno. Kdor nas ne mara, takemn moramo obrniti hrbet, zakaj grdo je vsiljevati se in poniževalno je poljubljati šibo, ki je vrezana za nas. Zato sodrugi : Podpirajte samo take lokale, kjer podpirajo naša stremljenja! Ne zahajajte v gostilne in kavarne, kjer nimajo in nočejo naročati naših časopisov. Kamor zahajamo, moramo zahtevati, da nas upoštevajo. Vato ne sme biti nobene gostilne, nobene kavarne, kamor zahajamo, da ne bi bila naročena na naše časopisje, zlasti na našo „Zarjo“. Ne kupujte sodrugi v tobakarnah, ki nočejo imeti „Zarje“ v razprodaji. Odslovite privatne trgovce, pri katerih sedaj kupujete in postanite člani vaših močnih konsumnih zadrug! Delajte tako. S voj i k s v o j i m ! in vspehi našega dela se bodo kmalu pokazali.
Istra.
— Za ožje volitve je „Omnibus“ napenjal vse strune, da bi naše sodruge odvrnil od strankinega sklepa in jih pripravil do tega, da bi šli glasovat za dr. Laginjo. Ne bi narodnjaškemu listu zamerili, da je hotel pomagati svojemu kandidatu in če bi bil Laginja ob naši absistenci izvoljen, bi bila naša kri ostala ravno tako hladna kakor tisti hip, ko smo zvedeli, ■da je izvoljen ces kr. iredentist Rizzi. Ali „Omuibus“ se je prenerodno polotil svoje naloge, zakaj argumenti, s katerimi je šel v boj, ue zaležejo pri socialnih demokratih. Dobro vedoč, da sta klerikalizem in militarizem točki, pri katerih ne more socialna demokracija niti za dlako odstopati od svojih načel, je začivkal, da Laginja ni klerikalen kandidat. Kaj to pomaga, ko ne more ovreči dejstva, da je njegova politika klerikalna in da se klerikalizem tembolj pospešuje, čim več je v parlamentu takih klerikalnih poslancev, ki „niso bili klerikalni kandidatje?“ O militarizmu pa pravi modri „Omnibus“, da je to stvar, ,,o kateri med resnimi ljudmi ni vredno govoriti." Brez marine, pravi, ne bi bilo Pulja. Brez arzenala pravi „Omnibu8“, na tisoče delavcev brez kruha. Kako stara je že ta pesem! Kolikokrat smo jo že slišali I Ali ravno tolikokrat so narodnjaki slišali naš odgovor. In če bi v Narodnem domu nekoliko poznali socializem in njegove nauke, ne bi mogli nastavljati tako neumnih limanic. Delavci imajo prav zato premalo kruha, ker gre preveč milijonov za ladje in kanone, od katerih nima nihče drug profita kakor kapitalist. Delavci imajo zato premalo počitka, ker morajo izdelavati take nepotrebne reči, za katere se v Narodnem domu že zaradi svojega krščanstva ne bi smeli ogrevati. In če so že barke, pa narodnjake skrbi, kaj bi bilo z njimi, če bi ne bilo militarizma, tedaj jim povemo, da je v Avstriji na tisoče in tisoče jetičnih bolnikov, za katere bi bilo nekoliko vožnje po morju bolj koristno od vsega vojaškega manevriranja in streljanja. O militarizmu torej ne more biti nobenega kom-prpmisa in dokler mu pomaga Laginja ravno tako metati milijone v žrelo kakor Rizzi, je za nas vseeno, če dela protiljudsko politiko na Dunaju Rizzi ali pa Laginja.
Štajersko.
— Maribor. Dvorni svetnik dr. Ploj bo imenovan v gosposko zbornico. Tako poročajo z Dunaja in tako se sploh govori po Sp. Štajerskem. A to ni nič novega. To vest smo slišali že lani, takrat ko je hodil dr. Ploj zaradi razpusta občinskega sveta okrog ministrov in deželnih šefov. Kakšno vlogo je takrat igral, je tako dobro znano, da menda ni treba ponavljati one tragikomične istorije. Že takrat se je govorilo, da ne bo več kandidiral za državni zbor in da bo imenovan v gosposko zbornico. Ko je bil razpuščen parlament, se je dolgo obotavljal s kandidaturo, ki ga vsaj na Štajerskem nič kaj ni mikala. Da pa v Ljubljani ni nič z njegovo kandidaturo, je menda slutil sam. Tukaj so ga silili, naj se še enkrat poteguje za mandat	in končno	seje	vdal. S kakšnim uspehom, je	znano. če ne	bi	bil ravno
on kandidiral, bi	morda ta	mandat	ne prišel
v klerikalne roke.	Tako je	padel	in	zdaj ima
dobiti obliž na bridko rano z imenovanjem v gosposko zbornico, kamor navadno prihajajo penzionirani vladi ugodni politič&rji.
Razprava proti morilcema poslanca Achima.
V	pondeljek se je pred poroto v Gyuli (Džulo) na Ogrskem pričel proces proti bratoma Z s i 1 i n s z k y , ki sta pred par tedni napadla voditelja ogrskih kmetov, poslanca Achima, pri čemer ga j s Gabriel Zsilinszky ustrelil. Razpravo vodi sodni predsednik dr. Josip G a 1 b o r y. Obtožbo zastopa namestnik državnega pravnika dr. L y s z y , obtoženca
zagovarjata odvetnika Geza K e n e d y in dr. K e p p i c h. Med porotniki je šest posestnikov, šest trgovcev in dva odvetnika. Po pre-čitanju obtožnice se je takoj pričelo
zasllšavanja Gabriela Zslllnszkega,
ki se ne čuti krivega. Pravi, da je poznal Achima samo na videz.
Predsednik: Ali ste imeli brow-ning?
Obtoženec: Kupil sem ga lani, ker smo prebivali v zapuščeni graščini, kjer se nismo čutili varne. Moj brat je imel revolver še od vojaščine in ga je vedno nosil s seboj.
V	jeseni je imel Achim v Bekes-Csabi govor, s katerim je težko razžalil najinega očeta. Prosila sva očeta, naj si poišče zadoščenja, pa je odgovoril, da Achim ni mož, ki bi imel „vi-teške manire". Ko smo bili še v šoli, je bil Achim enkrat pozvan na dvoboj, pa je odklonil. Njegov list je neverjetno napadal inteligenco v mestu. Zato je enkrat neki inženir oklofutal Achima, neki kaneelist pa opljuval. Ko je izšel članek s silnimi napadi na mojega očeta, me je poklical brat in mi dejal, da tako ne more iti dalje. Razmišljala sva, kako bi se sestala s tem človekom, da bi nastal mir in tu me je brat opozoril, da je Achim močan in grob človek.
Predsednik: Pri žandarmeriji ste priznali, da ste šli k Achinru z namenom, da ga boste zlostavljali.
Obtoženec: To ni res. Šla sva najprej v kavarno, kamor zahaja in sva imela revolverje s seboj. Nisva ga našla. Nekdo naju je opozoril, da je sobota in da bo Achim uaj-brže pijan. Drugo jutro sva ga šla iskat. Ker nisem imel palice, sem vzel za obrambo pasji bič s seboj, ue da bi mislil kaj posebnega. Šla sva skozi vrt, da naju ne bi prehitro opazil. Vprašala sva deklo, če je milostivi gospod doma. Rekla je, da naj malo potrpiva, ali vstopila sva z njo vred v sobo. Toda tukaj sva morala čakati, ker je bil Achim v spalnici. Ko sva nekolikokrat potrkala, se nama je odprlo. Achim je bil s hrbtom naslonjen na steno in je imel gorjačo v roki. Pozvala sva ga, naj brezpogojno prekliče in za bodoče opusti vse napade na najinega očeta. Zarjul je: „Marš vun, sodrga!" Moj brat je dejal, da imava pravico, ali še preden je izgovoril, ga j; Achim z gorjačo udaril po roki. Nato mu jo dal brat eno s palico po glavi. Achim je priskočil, ga pograbil za vrat in na vso moč davil. Vzdignil ga je v zrak in moj brat ni mogel dati glasu od sebe. Zakričal sem: izpustite mojega brata, drugače ustrelim!“ Toda Achim ga je vrgel na posteljo in davil dalje. Ko se moj brat že ni več ganil, ^em potegnil revolver in mu pognal krogljo v levo nogo. Achim se je vzravnal, jaz sem prijel brata za roko pa sva zapustila sobo.
Predsednik: Ali se pri streljanju niste bali, da zadenete brata? V predpreiskavi ste dejali, da ste dvakrat streljali. Tudi izvedenci pravijo, da sta padla najmanje dva strela. Konstatiram, da browning ni Vaš, ampak da ste si ga izposodili od prijatelja, ki ga nočete imenovati, ki pa nam je to priznal.
Nato se
zasliši dr. Andrej Zsilinszky.
Njegove izpovedbe se v bistvenem vje-majo z bratovimi. Pravi, da je že dva tedna pred dogodkom nasil revolver za svojo obrambo pri sebi. Z bratom — pravi — se nista dogovarjala, da bosta streljala.
Predsednik: Zakaj ste šli s takim kolom k Achimu?
Obtoženec: V Csabi so palice za iz-prehod pač tako debele.
Zagovornik Geza K e n e d y predlaga, naj se Achimovi članki prečitajo na javni seji in naj se zaslišijo priče, da sta obtoženca splošno znana kot pridna in solidna mladeniča.
Tožitelj ugovarja, ker je Achimovo delovanje splošno znano, ker pa nikomur ne daje pravice, da ustreli človeka kakor psa.
Sodišče ugodi zagovornikovim predlogom. Nato se zasliši kot prva priča
AchlmoTa vdova.
Priča: Tisti dan, ko se je zgodilo zločinstvo, sem bila v Budimpešti. Poklicali so me brzojavno domu. Par dni poprej me je izdajatelj časopisa S t a f s e 1 svaril, da bosta Z s i-
1	i n s k y j e v a sinova obračunala z Achi-mom, če ne bo nehal napadati njunega očeta.
Predsednik: Ali lahko za gotovo trdite, da je tako?
Priča: Gotovo.
Predsednik: Ali je Vaš mož imel palico? (Pokaže ji palico.)
Priča: Da. Tudi ta je Djegova. Imel je več palic. Ta je bila večinoma v zaprti shrambi.
Predsednik: Opozarjam Vas, da boste morali priseči.
Priča: Mirno lahko prisežem.
Predsednik: Ali je Vaš mož imel revolver ?
Priča: Da. Vedno ga je nosil pri sebi. Po noči ga je imel na omarici pri postelji.
Zagovornik: Ali veste gotovo, da je bila palica zaprta v shrambi?
Predsednik:	Gospod zagovornik,
nočem ovirati Vaše pravice vpraševanja, ali to sem že jaz vprašal.
Zagovornik: Odločno se upiram zapriseženju priče, ker je izpovedala očitno neresnico.
Predsednik hoče zapriseči pričo, ta pa prosi, da sme povedati še par besed. Pravi, da ji je Achim na smrtni postelji povedal, da sta ga brata Zsilinsky nenadoma napadli s palico in z revolverjem. Po prvem strelu je hotel pobegniti in to bi se mu bilo posrečilo, da se ni spotaknil ob preprogo in padel na tla. Tisti hip je zadonel drugi strel od zadaj, ki je povzročil smrt. (Veliko gibanje v dvorani. Obtoženca prebledita.)
Predsednik: Gospa, opozarjam Vas še enkrat, da smete govoriti samo resnico. Tega niste rekli v preiskavi in tudi Vaš mož ni izpovedal nič takega.
Priča: Meni pa je povedal. Pripravljena sem, da prisežem.
Predsednik:	Opozarjam Vas še
enkrat na posledice krivega pričevanja. Zakon zelo strogo kaznuje krivo prisego. Ali hočete sedaj priseči ?
Priča priseže:
Izpovedba na smrtni postelji.
Predsednik naprosi pričo, naj se začasno odstrani iz dvorane in da prečitati Achimovo izpovedbo pred smrtjo. Glasi se:
„Brata Zsilinski sta udrla, ne bi si se bila prej najavila, v mojo spolnico z besedami: da te pokličeva na račun. Zdaj umreš pes! — Eden je šestkrat iz brovvuinga ustrelil name, drugi ine je z gorjačo tolkel po plečih, čutil sem velike bolečine in sem hotel pobegniti. Stal sem pred ogledalom, ko je prvi bil po meni, drugi pa šestkrat ustrelil?
Predsednik konstatira, da je bil Achim trikrat zaslišan, četrtič ni bilo več mogoče, ker je bil že v agoniji.
Delavsko gibanje.
= Odbor skupine kamnarskih delavcev v Ljubljani ima v torek dne 27. t. m. zvečer takoj po delu v društvenih prostorih važno sejo. Odborniki, pridite vsi.	^
= V Spitalu ob Dravi traja stavka mizarjev dalje. Doslej se je sklenila pogodba šele z enim podjetnikom in so začeli v dotični delavnici delavci tudi delati. Ostali mojstri se menda vdajajo otročjemu mnenju, da se jim bodo delavci vrgli pod noge in izkušajo vsaj na različne načine svojo srečo. Radi bi zainteresirali mizarske mojstre v Celovcu, da bi jim priskočili na pomoč, pa najbrže ne bo iz te moke nič kruha, kajti celovški mojstri imajo že svoje izkušnje in si ne bodo vsled trme gospodarjev v Špitalu zanetili v lastni hiši požara.
= V Pragi je organizacija lesnih delavcev doslej sklenila s 107 podjetniki delovne pogodbe, navzlic temu je še veliko število mizarskih tovarn in delavnic, v katerih delavci stavkajo.
= Kritičen spor v berlinski tiskarski stroki. V soboto so dobili naročniki največjih berlinskih dnevnikov namesto debelih časopisov lističe s kratkim obvestilom, da listi ne mo/ejo iziti, ker je strojno osobje ustavilo delo. Že dalj časa je vrelo med osobjem založniške firme Avg. Scherl. O božiču je firma nenadoma odpustila sedem strojnih mojstrov in pozvala hkrati ostale strojne mojstre, da delajo čez uro; osobje je kratkomalo odklonilo čez-urno delo. V soboto pa je osobje pri Scherlu, Mosseju in Ullsteinu ustavilo delo, ker je Scherlova firma odpustila dva strojna mojstra na podlagi razsodbe tarifnega urada, ki je izrekel, „da omenjena zaupnika nista kvalificirana za to mesto in da sta le na škodo mirnega delovnega razmerja pri navedeni firmi." Osobje se je izreklo solidarnim z odpuščenima zaupnikoma in je stopilo v stavko, Enak sklep pa je napravilo tudi osobje pri Ullsteinu in Mosseju, ki sta prevzela delo za Scherla z motivacijo, da ne bodo z delom kazili stavke svojih tovarišev od Scherla. Na večernem shodu, ki se ga je udeležilo vse tiskarsko osobje navedenih tvrdk, je bil po izjavi tvrdk Ullstein in Mosse, da opustita vse delo za Scherla, sprejet sklep, da se osobje poslednjih dveh fiim zopet vrne na delo. V ponedeljek so se vrnili na delo razen osmih vsi nastavljenci Scherlove tvrdke.
Umetnost in književnost
„Svobodna Misel", 6. številka je izšla in ima sledečo vsebino: F. V. Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka — Ivan Lah: Vera in dvom. — Ivan Lah: Dositej Obrado-vič. —- Charles Bradlangh „Iz življenja svetnikov". — Stanislav Przybyszewski: Satanova sinagoga. — Raznoterosti. — Za kulturni napredek slovenskega delavstva važno revijo vsem sodrugom najtopleje priporočamo.
ZADNJE VESTI.
Milltarizlranje finančne straže.
Dunaj, 22. junija. JV najkrajšem času se ima avstrijska finančna straža mil i t a r i-z i r a t i na ta način kakor žandarraerija in obenem reorganizirati. Razdeliti jo hočejo v obmejno stražo in v davčno stražo. Prva ne bo več podrejena finančnemu, ampak vojnemu ministrstvu ter bo imela polltično-vojaško službo. Razdeljena bo v kompanije pod poveljstvom komisarjev, ki bodo združene v okrožnih in deželnih komandah, če se ne bo zanjo dobilo dovolj dosluženih vojakov in podčastutkov, bodo tudi novince asentirali naravnost za obmejno stražo. Davčna straža ostane tudi zauaprej podrejena finančnemu ministrstvu.
[Otvoritev državnega zbora.
Dunaj, 22. junija. Državni zbor bo sklican na dan II. julija.
Dr. Ploj — Član gosposke zbornice.
Dunaj, 22. junija. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo dr. Ploj poklican v gosposko zbornico.
Grof Thun Imenovan za kneza.
Dunaj, 22. junija, češki namestnik Fran grof T h u n je imenovan za kneza. To imenovanje je bilo že dlje časa napovedano za narodno spravo na češkem, katero je imel Thun izvesti, pa je ni izvedel in je pod Bie-nerthovo vlado sploh nihče ne bi bil mogel izvesti.
Poleg grofa Thuna sta tudi še ogrski magnat grof Tassilo F e s t e t i e s in cesarjev krilui adjutant podpolkovnik baron Broun imenovana za kneza.
Domišlja železniškega ministra dr. Glom-blnskega?
Dunaj, 22. junija. Razen ministrskega predsednika barona B i e n e r t h a je danes cesar sprejel tudi gališkega ministra-rojaka Zaleskega. Odločitev o demisiji dr. Weisskirchnerja še ni padla. Vzrok odlašanja je dejstvo, da še ni mogoč celoten pregled o izidu galiških volitev; precej gotovo pa je, da so volitve omajale ne le Weisskirch-nerja, temveč tudi stališče železniškega miuistra dr. G 1 o m b i n s k e g a. Dr. Glorabinskemu, ki je vstopil v Bienerthov kabinet kot zastopnik vsepoljakov je od dvajsetih mandatov ostalo komaj pet. Že danes je gotovo, da ima dr. Glombinski, ki je kabinetu pripadal kot parlamentarni zaupnik poljskega kola, le še neznatno strančico za sabo. Ministriranje dr. Glombin-skega — tako govore vladni krogi — nima niti za „Poljsko kolo", niti za Bienertha posebne vrednosti. V najkrajšem času bo moral izvajati osebne posledice iz gališkega volilnega izida in vložiti svojo demisijo. Pričakovati je, da bo cesar obe demisiji — demisijo Weiss-kirchnerja in Glombinskega — hkratu sprejel.
Lvov, 23. junija. Časopisje poroča, da je d e m i s i j a d r. G I o m b i n s k e g a gotova stvar in da jo vloži še tekom današnjega dne. Začasno vodstvo železniškega ministrstva prevzame sekcijski načelnik F o r s t e r ali pa sekcijski načelnik dr. R '6 11.
Seja osrednjega vodstva brščansko-socl* alne stranke.
Dunaj, 22. junija. Današnja seja centralnega vodstva krščansko-socialne stranke je sklenila, da ohrani napram Bienerthovi vladi popolnoma proste roke; dalje se je izrekla za združitev vseh ostankov krščansko-socialne stranke. Za predsednika stranke je bil zopet izvoljen deželni maršal princ Liechtenstein. Konferenca je izdala oklic na svoje vo-lilce in odposlala brzojaven pozdrav dr. Gess-mannu, ki je pod pretvezo katara ubežal v Švico.
Stališče Blenerthovega kabineta — omajano.
Dunaj, 28. junija. Bienerthovo stališče je močno omajano in v dobro poučenih krogih kar za trdno računajo z demisijo celokupnega kabineta. Vzrok kritičnemu položaju je včerajšnja konferenca krščansko-socialne stranke, ki je vladi odpovedala pokorščino. Bienerth bo še tekom današnjega dne pozval k sebi krščanskosocialne voditelje, jih opozoril na posledice včerajšnjega sklepa in jih vprašal, če jih ni več volja vstopiti v vladno večino, če bo krščan-sko-socialna stranka krenila na opozicionalno pot, je demisija Bieherthovega kabineta neizogibna.
Demonstracije v Trsta.
Trst, 23. junija. Snoči je bilo več spopadov med socialisti, liberalci in m&zzini-anci, zlasti na Aquedottu. Policija je zaprla eno kavarno in aretirala reč oseb. Poslanec P i 11 o n i je posredoval v prilog aretirancem.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 22. junija. Iz Budimpešte javljajo, da je po časopisju razširjena vest o nameravanem razpustu sabora in o novih volitvah v jeseni neosnovana.
Srbski cerkveni kongres.
Ž a g r e b , 22 junija. Zasedanje srbskega cerkvenega zbora bo končano še ta teden V poslednjih sejah je pričakovati burnih piizo-rov, ko bo posebna komisija poročala o očitkih proti radikalni stranki, da je nepravilno upravljala cerkveno imetje, da so njeni člani poneverili velike vsote in potvarjali listine.
Ožje volitve v Galiciji.
Krakov, 22. junija. Pri ožji volitvi med narodnim demokratom dr. Adamom D o-bo8zynskim in socialnim demokratom dr. Marekom je bil zadnji izvoljen s 1652 glasovi. Doboszynski je dobil 1029 glasov.
Krakov, 22. junija. V okrajih J a -w orzno in L i m a n o v a , kjer je bila včeraj druga volitev (po posebnem gališkem volilnem sistemu), se ni dosegel uspeh.
V J a w o r z n i je bil izid sledeči: Oddanih je bilo 18.056 glasov. Od teh je dobil poljski demokrat Jan Z a r a n s k i 5655, W r o b e 1 (poljska ljudska stranka) 5423, Znlawsky (socialni demokrat) 4299, J’pater Stojalowski 2679 glasov. S tem je Stojalow8ki definitivno padel, med prvimi tremi pa mora biti ožja volitev.
V L i m a n o w i pridejo v ožje volitve: Jo8. P t a s (vsepoljska stranka), S m i 1 o w -s k i (poljska ljudska stranka) in O u r u s (poljska ljudska stranka).
V B o c h n i j i je bil pri ožji volitvi med Buebenbauerjem (poljska lj. stranka) in patrom Stajalowskim {prvi izvoljen.
7 KroBnom je bila ožja volitev med Francem Lyszarzem (polj. lj. str.) in Janom Gruszeckim (vsepolj. str.) Izvoljen je L y s z a r y.
Bolgarsko Veliko sobranje.
Sofija, 22. junija. Vladna večina v velikem sobranju v Timovem ne bo tako znatna, kakor se je izprvo mislilo. Opozicija bo štela okrog 90 poslancev, med temi jih stoji 75 na protimonarhističnem o • ziroma republikanskem stališču.
Kronanje angleškega kralja.
London, 22. junija. Kralj Jurij V. je bil danes z velikanskimi starinskimi slavnostmi v vestminsterski opatiji kronan. Z njim vred je bila kronana kraljica Mary. Vsi monarhi so bili pri slavnosti zastopani. Avstrijskega cesarja je zastopal nadvojvoda Karol Franc Jožef.
Razburjenje na Daljnem vzhodn.
Peterburg, 22. junija Iz vzhodne Azije prihajajo vznemirljive vesti. V diploma-tičnih krogih v Pekingu so zelo razburjeni zaradi naraščajoče napetosti med Rusijo in Kitajsko. IzZizi-karjain Girina javljajo o premeščanju velikih kitajskih vojaških čet. Pri Harbinu so kitajski roparji napadli in odpeljali tri ruske trgovce.
Kronanje angleškega kralja.
London, 22. junija. Z velikim pom-pom so včeraj v westmtlnsterski opatij položili angleškemu kralju krono na glavo. Pri sa-lutuem streljanju se je razletel eden izmed to-
Dr. Lbivensteln odložil svoj okrvavljeni mandat.
Lvov, 22. jun. Droholiški poslanec je odložil svoj državnozborski mandat.
pov in na drobne koščke raztrgal moža, ki mu je stregel.
Otvoritev velikega sobranja.
T i r n o v o , 22. junija. Ko je vstopil car v parlamentarsko dvorano je zaklical vodja kmečke stranke Stambolijsk'. Kaj pa dela car tukaj ? Njegov prostor je zunaj te dvorane, ko ga bomo sodili. Dol s carjem I Carja je nastop opozicije zelo preplašil; zelo razburjen je pre-čital prestolni govor.
Sofija, 22. junija. Naučno ministrstvo je poslalo gledališkega ravnatelja Ivanova študirat gledališke razmere na slovanskih odrih. Naloga Ivanova bo, da pridobi najboljše slovanske moči za gostovanje v Sofiji. Ivanov obišče tudi Ljubljano in Zagreb.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Štampllje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki Iranko.
Razpisuje se za dnevnik služba
urednika
V ponudbi treba navesti zahtevek z vsemi primernimi podatki, čas nastopa službe po dogovoru. — Služba je začetkoma provizorična. — Ponudbe sprejema do 1. julija 1911 uprava „Zarje“ v Ljubljani.
Restavracija, International*
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno syeže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka In mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem In vsi slovenski, nemški, Italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugov!
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Več hiš v najboljšem stanju, večina z dobro idočimi gostilnami s - - koncesijo - -
se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Poizvedbe pri
Peter Matelič,
c. kr. konc. posredovalna pisarna v Ljubljani, Škofja ulica 10. - - Telefon 155.
I
Pozor!	Pozor!
= KAVARNA »LEON« =
se priporoča ter je navadno celo noč odprta. S spoštovanjem L. F. Pogačnik.
B D D □ B B
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
" — registrovana zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna
tapetniškega blaga.' f aGUn^	“
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Kichel, ulica Montorsino.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Kupujte „Zarjo“
Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in -gorka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino „Brionl“.
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo.
V prenovljenih prostorih in pod novim ravnateljstvom se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk.
B
I
B
B
B
1
„Zarj a“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. švetek, Zaloška cesta.
Cešark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. AVisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Kuštrin, Breg Sever, K,rakovski nasip. Tenente Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
I
I
1
Konsnmno društvo
za
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. — Uradne ure za stranke od 8.—1. ure popoldne.
Članov ima 1474, podpisanega kapitala 44-220 K, vplačanega 31.715 K; garancije 88 440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 30 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne!
V letu 1910
Blago sveže
4 % dividende.
I