List 47.
Izložba dunajska in vino hervaško.
Pod tem nadpisom beremo v 23. listu zagrebškega gospodarskega lista sostavek, kteri se (in po pravici) pritožuje, da dunajska razstavna sodnija ni celo^nobeue pohvale hervaškim vinom priznala. Enak#*se*je godila tudi krajnskim razun p i koli ta, ki je prejel pohvalno pismo, .<• vendar so bile tudi dobre vina metliške, * Ve in drug« dolenske kakor tudi vipavske razpostavljene. Enostransko bi bilo, ako bi kdo hervaške ali krajnske vina stavil med vina perve verste, ki se odlikujejo s tistim prijetnim žlahnim cvetom „bouquet-om", kterega nimajo naše vina, — al dobre in hvale vredne so nektere tudi, in jih zametovati vse, bi bilo, na priliko, ravno to, ako bi kdo rekel: le meri-noška ovca je hvale vredna, vse druge ne veljajo niči Pa tudi ni mogoče bilo tisuc in tisuč steklenic vina v 4 ali 5 dneh presoditi, in ravno zato ozkoserčnost ni res bila na svojem mestu v ti sodbi.
Cujmo tedaj, kaj ^gospodarski list" o hervaskem vinu pravi, kar deloma tudi velja od nekterih krajnskih.
„0 tem ni dvombe, da vina nase imajo verlo dobrih lastnost: vina naše so sladke, vina naše so jake, vina naše so čiste, vina naše so stanovitne in imajo strojika (zagoltnica, Gerbestoff) mnogo v sebi, karjim daje ne malo vrednost. Vse te lastnosti so vinom našim po naravi prirojeue; brez negovanja (cartljanja j, brez priugotavljanja, brez mešanja in modrovanja imamo pri nas dobre vina; to je obče znana stvar, o tem je sodba sklenjena že davno.u
„Gosp. tergovci vinski na Dunaji, misleči morebiti, da bi utegnil pridelk njih uogradov, oplemenjen z umetnostjo kemiško, kaj vrednosti zgubiti, so izrekli smertno sodbo nad vinom hervaškim! Kes je, da pri nas se ne ve nič od tega, kar se pri dunajskih vinokupčevavcih zove „Weinmanipulationa (rokovanje z vinom). Radi dovolimo, da se tam preveč manipulira, pri nas pa premalo; radi dovolimo to in še več, — al tega ne moremo dovoliti, da med vsemi našimi vini ni ne ene kapljice bilo, da bi bila zaslužila kako-šnega koli pohvaljenja ! Kdor razume, kaj je vino, ne bo našega horvaškega sodil po Voslavcu in po Grincinger-ju in tudi ne po francozkem, portugaljskem in španjskem; naše vina so močne^ kakor je soluce naše; naša tergatev je konec septembra (kimovca) do polovice oktobra; pri nas solnce peče in kuha
186
ee v jeseni; večidel o lepem blagem vremenu se bere ... pa ne v listopadu in grudnu ob snegu inseverji; kakoršna razlika je v solncu, takošna je tadi v vinu. Grojzd in vino sin je solnca, pa ne snega in severja! Iz Hervatije in Slavonije se pelje vsako leto blizo poldrugi milijon veder vina na Krajnsko, v Istrijo in drugam: izvožnja tolika je imenitna in zasluži, da mu se pozornost skaže; — in ko bi vino naše tudi nama kislica bila, bi vendar zaslužilo omenjeno biti, ker bi, ako za drugo ne, saj dobro bilo za ocet (jesih) ali bi se moglo piti namesto slavnega tistega vina, ki mu na Nemškem pravijo „Dreimannerweina (to je tistega vina, pri kterem, ko ga kdo pije, ga morata dva moža deržati, eden pa mu ga v usta vliva). Tolažiti se morejo zazdaj vinorejci naši, da ne bode brez dobička ostal njih trud, — samo zato naj bojo nekoliko marljivi š i, da vpeljejo bolje ravnauje zmoštom o ter-gatvi in z vinom v hramu (pri nas na Krajnskem verh tega še to, da ne berejo prezgodaj!); one mesarije pa, ki je navadna pri vinskih špekulantih, ne priporočamo nikomur, ker ono preterauo in preumetno zgotovljanje — Bog ve — je li ni pokvarjevanje vina?"
Poslovenil vinorejee krajnsk.