CU.il« Ju*»»l«v»nskc k ni Klike iveitv. - (ena 3.N IHn z* cflo li-iu. — 'U looirnulv« W l»io. — fe«-Kfuii Slcriik« 1 HI«. — T In-pratnpm i!r!n Vinki rfri.hr.« vrsti« ali oj« [iro^lor 10 Bln. »».«.• snslo ob (i ^jatrsj. -Spili In innisl naj w |[ Im „IK>innljii!m" r IjahljMi, h»|i|i»rjn» ullr« Sler. ti. ', u»rivntM, Kaj hočemo katoličani! KATOLIČANI, VKUP! Katoličani v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev moramo v našem javnem življenju vestno izpoljnjevati svoje dolžnosti in neustrašeno braniti svoje pravice. Prva dolžnost, ki jo terja naše javno življenje od nas je, (!a se vsi katoličani, naj smo Srbi, Hrvati, Slovenci, ali Nemci, Madiari ali ka- 1 tere druge narodnosti, živo zavedamo, da i smo vsi otroci ene Matere katoliške Cerkve j in vsi člani cnoiniste države, in da smo s;i i torej najbližji bratje. Čutiti moramo drug 1 drugega. Žalost in ve-elje, neuspehe in na- j predovanje moramo skupno preživljati. V tem oziru smo r!o=edaj mnogo (rešiti. Mod seboj se nismo dovoljnO poznali. Vsak jo sam za^e, čuteč se ramo s svojim narodi, m ali svojo pokrajino solidaren, preživljal svojo u;o !o neodvisno od drugega. Ko pred kratkim iz Subotice zadonel klic: »Katoličani vkup k je od veselja zaigralo vsako katoliško srce. Klic je zadel na pravo struno. VEHO TUDI V JAVNO ŽIVLJENJE! Ni Mina, da vera ne spada v javno življenje. V političnem življenju sc krade, se laže, se delajo krivico, se greši proli ljubezni do bližnjega. Žandarm in sodnik prihajata šele, ko je prestopek že storjen. Samo vera nas uči vedno in povsod, da moramo biti pošteni, naj nas kdo vidi aii ne, da moramo govoriti resnico, naj je to komu ljubo ali ne. Vera nam ukazuje, da moramo biti pravični napram vsakemu posamezniku, napram cclemu stanu ter narodu in da moramo svojemu bližnjemu izkazovali ljubezc n bodisi v vsakdanjem življenju, bodisi v javnih socialnih odnošajih. Kdor pravd, da vera nima z današnjo politiko nič opraviti, je sumljiv človek, njega se ie tr-3-ba ogibati. In če politična stranka tako govori. se je treba nje ogibati! Organizirana oznanjevalka vsake vere je Cerkev. Kako rada se meša dnevna politika baš v njene posle! Zabranjujc čisto cerkvene organizacije kakor n. pr. Mari-janske kongregacije. Ne dovoljuje katoliških kulturnih organizacij ali jim dela vse mogoče zapreke. Primeri orlovsko organizacijo ali različne prosvetne organizacije katoliškega dijaštva! Politika je, ako so se neopravičeno zaprla samo učiteljišča kato-koliških organizacij, ako so se proti vsem zakonom odvzela šolska poslopja in zemljiška katoliškim verskim šolam in so se te šole kratkomalo podržavile. Politika je tudi, ako se je nam iz učiteljišč in meščan kih šol odstranilo nekoliko ur veronauka in ako se je pripravil predlog novega šolskega zal.ona, s katerim se lcatehet iztira iz ljudske šole. Konkordat s svetim Očetom bo sklenila ali ne sklenila vlada, torej zopet politika. Ta dejstva nujno zahtevajo, da se katoličani zbirajo v svoji politični stranki, ki jim ho hranila vero in Cerkev. Katoličani ven iz strank, ki vam programatično no 7njamčujejo obrambo vaše vere in Cerkve! Katoličani, vkup! MED BEDNE I> ZATIRAN??! Velika naloga bodoče politike po celem svetu bo, da ce ugodno rešuje socialno vprašanje. Ugodno za delavce po fabrikah, po obrtih in po kmetih. Katoličani pri tem velikem vprašanju ne smemo stati ob strani, temveč v prednjih vrstah socialnih delavcev. Saj nas katoliška vera za to najbolj usposablja, ker nam nudi prave osnovne nazore o človeku in življenju, po katerih nam je mogoče najti sredstva, ki naj človeštvo privedejo do socialno pravične gospodarske uredbe. V vseh državah Evrope so se katoličani krepko oprijeli socialnega dela, krščanski socializem je njih program. Tudi mi ne smemo zao:tati, temveč nemudoma iti na delo med siromake in zatiran ee. Kjer je treba trpečemu ljudstvu lajšati gospodarska bremena, lam moramo biti katoličani med prvimi. KAJ HOČEMO V NOTRANJI POLITIICI. V notranji politiki hočemo katoličani, da se uveljavijo načela krščanske demokracije. Ljudstvo naj samo sebe vlada, po samoupravah, ki so prilagodene njegovim gospodarskim, narodnim in kulurnim zahtevam. Naj ne bo narod nad narodom, ampak vsi v bratski slogi, no pokrajina nad pokrajino, ampak v ravnopravnosti druga poleg druge. Sprememba sedanje ustave je zato nujno potrebna. V verskem oziru ozna-njujemo svobodo veroizpovedovanjem od strani državne oblasti in veliko strpljivost med veroizpovedanji samimi. Zvesti tradicijam katoliške Cerkve, ustanoviteljice in največje pospešiteljice šole, od ljudske do visoke šole, smo prijatelji vseh kulturnih ustanov. Za katoliško ljudstvo zahtevamo verske šolo z varovanjem popolne neodvisnosti učiteljstva. Kulturne organizacije bodo izven šole z njimi, zakaj one so nam prepotrebna šola za uveljavljenje krščanske demokracije. Učimo, delajmo, organizirajmo! KAJ HOČEMO V ZUNANJI POLITIKI. Tudi v vprašanjih zunanje politike moramo katoličani nastopati živahneje. Mi imamo v tem oziru velike učitelje, papeže v Rimu, ki žele trajno spravo in mir med narodi in državami. Nnša država naj sklene po.^odl>e, da bi se vsi spori, ki bi nastali, reševali nekrvavim potom, po dogovorjenih sodiščih. Za splošno raze rožen je se mora zavzemati tudi naša zunanja politika. Načrtu, da bi se svobodni evropski narodi zedinili v Zvezo evropskih držav in si s tem še bolj zajameili mir in gospodarski napredek, moramo biti naklonjeni in ga podpirati, seveda ako je v taki Zvezi zajamčena verska in narodna svoboda ter pravičen socialni razvoj. Katoličanstvo naj se pokaže povsod kot tvorna sila, da zavlada prava krščanska ljubezen in spravlji-vost med narodi in državami. Katoličani vkup! Zbirajino so okoli tega programa! Ne tavajmo po strankah, ki so daleč od tega programa! Držimo zvestobo Kristusu in njegovi sveti Cerkvi! L. Pristavec.: Začnimo tfrupča. VARČUJiilO! Če sedaj ob sklepu starega leta pogledamo nazaj, kako smo ga preživeli, '..aj smo delali, kakšen je uspeh gospodarskega leta, moramo s strahom ugotoviti, da je naš obračun visoko pasiven. Kjub temu, da si garal, vstajal ob zori in s teboj tvoja družina, si v skrbeh, kako naprej, kje bo vir dohodkov za kritje vsakdanjih stroškov, kateri so po vojni neizmerno narasli, ko imamo tako davke in srno se vsled povojnega vedno višjega obtoka bankovcev navadili imeti dosti denarja, katerega smo na lahek način pridobili, ko so cene vsemu hitro rastle, ko v denar ni imel nihče pravega zaupanja in tudi ni nihče varčeval M njim ter smo se na ta način navadili na izdatke, katerih preje ni bito. Sedaj pa, ko j,- začelo iti nazaj, ko vsled zastoja pri kupčiji svojih pridelkov ne moreš niti s ceiio lastnih stroškov spraviti v denar in na izboljšanje tega stanja v doglednem času ni pričakovati, je treba začeli drugače. Gremo nasproti vedno hujši gospodarski krizi, in oko hočemo svoje gospodarstvo vzdržati, da no začne iti rakovo pot, bomo morali kreniti na drugo pot, na pot dela in varč-uosli. Treba je izdatke omejiti na najnujnejše. Zakaj ona leta. ko si kupil vola ali konja po dnevni ceni ter si ga čez kratek ta> za dosti višjo ceno prodal in tako na lahek način pri.iel do denarja, katerega si tudi brž potrošil, so minuli in se ne vrnejo več; vračamo se počasi k razmeram, ko se mora gospodariti skrajno previdno, da ne zagospodaris. Moramo si goepodar Ivo uravnati času primerno. Ako imaš kaj denarja na strani, naj te ne omami ugodna prilika, da bi nakupoval ležeče premoženje, kjer denar za stalno obleži ter cena lahko še pade; marveč hrani ga in porabi le obresti od naloženega denarja. Naveden gospodar, ki ima dovolj zemlje, kolikor je more obdelati s svojo družino, ne bode i te dokupoval, ampak bo skušal svoje posestvo izboljšati, da si poveča pridelke in s tem tudi dohodke. Dasi bo plačal iste davke kot pre e, ko je slabše obdeloval, bo vendarle več pridelal. Takisto moraš paziti na svojo obratno glavnico, predvsem denar, da jo ohraniš v o ii višini, ki je potrebna za obratovanje na posestvu. Posebno se nam je izogibati lah! omiselnih kupčij z denarjem sedaj, leo lahko v par dneh veliko pogubiš; nala-gajmo rajši odvisen denar, katerega zmiraj ne rabimo, v naše raj"ajznovke, katere imamo sporaj v vsaki vasi. Tak gospodarski načrt si napravimo za naprej, dokle/ ne preživimo sedanje težke krize, da se denarna vrednost ustali in razmere uredijo, ko bode zopet lahko naprej računati. FANTJE! Tudi vi fantje, ki se radujete ob misli, kal co bo le kdaj gospodarili na svoji kmetiji, so začnite drugače pripravljati na svoj beleči poklic. Zares najlepši stan je kmetski stan, najbolj idealen in najbolj pošteno lahko živiš. Ampak gostilna pri polnih kozarcih in prečutih nočeh, ko vstajaš s težko glavo, potem ko je bilo poklicanih pet Janezov mesto enega, ni priprava za dobrega gospodarja. Zakaj, kakor se mlad navadiš, tako star znaš. Marveč hrani bele denarje za črne dneve kot veli pregovor, ker ne veš, kako ti bo vsak dinar prav prišel, ko bodeš pričel gospodariti. Znan mi je slučaj, ko je fant toliko prihranil, da je s prihranjenim denarjem plačal vse prevzemne 8troDomoljub*. Oba li !a sta omenjala, kar se je v Mošnjah govorilo, da je mlajši oskrbničin sin naščuval pse nanjo, 'i a pa to odločno zanika. Mi mu verjamemo, 1 er vemo, da lovski pes tudi brez ščuvnnja divjačino napade. d Umrl je v Celovcu č. g. pr št Valentin Limpci. Bil je [ravi mučenik nemško zagrizenosti. Kot d< brega Slovenca so ga Neirci sovražili in dejansko napadali. Po-noM so ga zvt biii i/, župnišča na pr j videvala, a, na potu je neki Nemec, ki ga [a ob!act noče prijeli in kaznovati, nanj streljal iu ga težko ranil. Gospod je sic r ozdravil, teda j opolnoma zdrav ni bil več. i Pozneje so mu vzeli pia'o in je živel nekaj časa v pomanjkanju. Seauf biksc. Pogrešati seveda ni bilo znanega Šajbarjevega Verela. V večernih urah so se v spremstvu kletvin začeli bliskati noži. Uspeh je bil ta-le: Šajbarjev Vere 8 >štihov«, tako da so ga drugi dan peljali v kandijsko bolnico, Pirčev in Andrejev iz Viscjca pa prav poštene procente po glav i in životu. Ker se ob žegnanjih in enakih prilikah gode navadno poboji in pretepi, odločno zahtevamo, da orožniki na Dvoru takim dnevom tudi v Hinjah posvete nekoliko pozornosti. To tudi 6pada v njihov delokrog, ne samo to, kdo prodaja pravilno težo kruha in če so ceniki jedil, ki jih gostilničar ne prodaja, nabili v gostilnških prostorih. (Op. uredništva: Po na:-em mnenju pa žandarji ne bodo odpravili surovosti in nožev, ampak samo vztrajno, požrtvovalno in ljubezni polno delo v mladinskih organizacijah. Kje jih imate?) d Hud šo!er. V neki belgra;?ki beznici sta sedela vsak pri svoji mizi šoferja, ki sta se smrtno sovražila. IVilivoje pa se je hotel pcbetati ter ponudil Čedomirju spravo. Ta pa je odklonil. To je Milivoja tako zjezilo, • da je Čedomirja na mestu z revolverjem , ustrelil. Divjak bo v glavnjači hladil svojo j jezo in delal pokoro. d Umerjen poštar, V neči od 23. na 24. decembra so našli poštarja v Bogatiču v Srbiji Vladimirja Nikolica ubitega v nje-| govem stanovanju. Svojo službo je nasto-i pil šele tri dni pred umorom. Iz b'agajne j je bilo ukradenih 70.C00 dinarjev. Pošlar-, ja je umoril in blagajno oropal njegov prednik v službi, neki Nedič. d Potni Usti med Švico, Avstrijo, Italijo in Nemčijo se bodo v kratkem popolnoma odpravili. Kje smo še pri nas v tem oziru! d Velikanske povodnji so zalile na Belgijskem in Nizozemskem mno^o vasi in : mest. Vsled trajnega deževja so skoro vsa | reke prestopile svoje bregove, prodrle na-I sipe in zalile širne ravnine. Nekatere vasi i in mesta so popolnoma odtrgana od ostalih j krajev. d Umazano sredstvo. Mažari niso bili | nikdar izbirčni v svojih sredstvih, kadar : so hoteli bližnjemu škodovati. Sedaj se je i dognalo, da vzdržujejo ve iko delavnico za ponarejevanje tujih bankovcev. Imajo i namen tako oslabiti gospodarstvo v so-sednjih državah ter jim na ta način povzročali velike težave v mednarodnem položaju. Tako ponarejajo francoske bankovce, zlasti pa češke in jugoslovanske. Toda pri nas jih kmalu zalotijo. Tako so v Novi Gradiški zopet prijeli dva mlada človeka, ki sta imela v kovčegu ponarejene tisočdinarrke bankovce v vrednosti 760 milijonov dinarjev. Ponosna sem (ia tvoj« belo perilo. Kdor hoče imeti enako tneino-belo perilo, mora uporabljati samo najbolj i« pralna sredstva. T»k® sredstvo pa Je samo .Gazela'-milo. GAZELA I LO domovini 6 .SV. PRIMOŽ NA POHORJU. (RjUIl!..) Letošnja letina i« bila »h.« srednja, razen krompirja boljša ko« lani. Sadja m bil« nic -STdarecV «*del ne .au.o dobre Lad.mko.o hii«, ampak »elo kopnijo io »Mino, *er nam Je smrt utrgala i« »aše »rede dobrega krščanskega moto« Antona Ladinlka t starosti 35 let. - N«vi ob-«n*ki odbor se je pridno oprijel dela, posebno pozornost Je obrnil b« zanemarjene občinske teste, katere so s« »e letos precej popravile nekaj » tlako. sieer pa ( najetimi delavci. - Vredno je omeniti da imamo ie dre leti krasno ubrane bronaste ivenove, kateri s« priča, da ie »u pijani, {mm mslenkostui po Število, niso ustrasill »ruda in ttroškov, ki nit« bili majhni. - To let« smo imeli precej porok, a cvet »sok je bila *!at« poroka Mi-baua in Marije Crešnik. U. »upnik je v lepem govoru označil pomen cele slovesnosti. - Daven! vijak l aa« strašno zvija in če U SI« nekaj tak« naprej. nas bo pognal * Baše borne S« 1 znojem •šfcropljene grude. SELA PU1 KAMNIKU. (Društveno Jivljenje iu drugo.) Na zadajem občnem »boru našega društva se j« pokazala j».-na slika našega delov »nj:, ter zanimanja članov in drugih lanuiov z« napredek v umski in srčni izobrazbi. Nekaj vsejnm-ga j« io rrastlo. DroŠtvo ima r upravi farno knjižni''« * tri-Ko vezanimi knjigami Pod galerijo se je v dvorani nagradil lep prostor ia čitalnico iu knjjžnico. Na razpolago jc tudi 15 esaopisov. Le pridnih in rednih bralcev Bi dosti. T'pati pa je, da kmalu prilej«. Pa ai premrzlo, s« j« vsedla » čitalnični kot mala lelezna pečka. ki hitro in gorko zadiha, te le kdo kaj van> zapiha. Ode rej dobil še nove spremembe, tii!<« da je zdaj za aate razmere uosti opremljen. V dvorani (.--'ta tudi tolik« in močna bradlja, da bi mladi lantje poskusili na njej svojo moč in gibčnost. A reči moram, d« ji je dolg™*. Do te bradlje smo priSli na prav poseben način. .fri nas nimam* denarja v kani, imamo pa gospod«, ki ini»> shiop-tiiion iu radi pokažejo ter pojasnjujejo kake lepe slike. Na Brdu so imeli dve. bradlji, rudi bi pa videli večkrat skioptič.ue slike. Pogodba je biki hitro narejena. Gospod nuj pridejo s svojim skioptiko-n&m dvakrat doli predavat Ba svoje stroške in s tem bodo zaslutili bradljo, ker vstopnina bo slutila kot plačilo. In tako se je tndi zgodilo. Tekom leia je bilo deset predavanj, od teh 6tiri s skioptičniiui slikami, iger in prizorov 14, malih tečajev troje, pevskih nastopov 9. Le blagajna je velika revu. Mora — velik dolg jo tlači. Dobro pa je, da je np.-iik frn pod vratom. Zato ne bodo obresti prevelike. Mogoče te bo dalo še kaj /brisati... Izvoljen je bil stari odbor, da se še bolj izuri v svojem dela. — Koncem septembra 9e je naša en«ra*red-nicit razširila v dvorazrednico. Tudi se vrše priprave 2» nevo šolo ali bolje u šol«, ker stare nimam« la se zdaj poučuje t meinariji v tako zvani spraše-vaujski sobi. Potreba je velika. Obetaj« izdatno držam« podporo. No, pomagali te bom« ie bo tinti ki gospodari z našim denarjem, tndi vse stroške plaval. — Organizacij imamo z« nekatere Ijndi veliko preveč. Radoveden sem, te imajo ti ta vsa živa bitja pri bUi en sam lonec ali skledo in en sam prottor r« vse. — V iupniji je 114 hišnih številk. Domoljubov pa prihaja 62, torej dobro polovico. Zavedne hiše ga imajo vse, Nekaj jih pa še tm v srednjem veku. Z»ii jim ni zameriti, že ga še nimajo naročenega. LOM. (Breistkoholnl »ost, nove šola.) Pravnik sv. Steiana je bil za nas Loinlj&ne zgodovinski dan. Precej po društveni predstavi »Pogodba* te Jc vršilo t društvenem domu predavanje o brezalkoholnem proizvajanju sadnega mošta. Prišel je iz Ljabljane g. urednik jMladega jnnali&c, »Preroda« in jNaše bodočnosti« ter nam razložil, kak« se dela brezalkohobii mošt iz sadia In kako »e »^koristneje uporabi sadje. Njegovim navdušenim besedam smo sledili /, velikim zanimanjem. Prav nič ne dvomimo, ila ne bodo prihodnjo jesen, ako Itog d* dobro sadna letino, polnili todi s to koristi)« hmalfcofcobi«. />?w« i* redilo« o* pijačo. Začetek je ze storjen; tukajšnji I^^JJJ V> Hegli* je namreč preteklo jesen že naprav.l sadjevec na bretulkobolul me. in, in se m u je .»-vrstno posrečilo. Mošt je čredno dober, sladak m okusen. Fr. Meglic je prinesel P<*usnj. * o- ni dem in ga jc vsak od navzočih dobil nujo merico. Kdor bi Iz tliln> okolice Tršičn žele na brezalkoholni način delati mošt, se lahko obrne na omenjenega posestnika Pr. Megliča » l^m«, h 7: on je pripravljen vsakemu prililteti na pomoč Naj bi povsod odslej delali brezalkohlm mošt, du se ue b« sadje pretvarjalo v strup^t alkohol! — V loinn dobimo novo solo. K«r 1mi sola za cele občiuo sv. Katarina, »to b« dvoru*-redu*. Z •triom se b« pričele spomladi. RADOVLJICA. (Obrtni tečaj.) C bi tria zvc2* v Rac'c,vlj".ci prire«li v nedelje tO. t. m. celodncvni obrtni teči) v pro-storib Kaftifskc aw^rtztte v Ridovljia. Na programu so sledeča »redavenri: i. obrtno-pravnc. vprašanje! 2. davčno s?nre (napoved dohodnine, »jricobnine, da^ka na poslovni promet in davek no ročn* d<;lo); 3. ohrlna orvaaivyacijar 4. oljčni zbor O. Z. za r»t!ovlit£ld okrpi. — Prorhvania se vrže m-traj od 9 «io 12 ia popoldan od 1 naprei. ICer so ta predavati* za vsakega obrtnika »elo važna, zato »■oorarpoio caš^ obrtnike, da se tečajn rdeleie. Prirtas ?\ fkopno kosilo prijavi khko vsak ob prihodu v »adrniJo. — Obrtna SELCA. (Krekova preslavu.) Plev ua Krekov god 27. dr-embra je lir.;.« izobršnji roCnk tb'. Jak Jlohoiič posjavil pred oči Kulilto polni dvorjni velikega Krek« tuko 4ivo, da sruo ga Imeli ves čas lakorekoč mod salto, krvkor nekdaj, ko je še hodil po Prfovln in dru<;ih selških hribih. Potebe) H' 6e uokazcl govornik, kaj je bil on naši selški dvlini. Prav bo, do bi naše društvo — nekdanji Krekov dom Stok — vs;.kn let« na po-dobeu način pro-lavilo Kreka. — Nato so igralci s fineso Isrr Ji Turški k'ii, ki je tirdi t«.-;o( Jiiaial, kako am» Kre!, cne«»ati ra-ca v "e d ibro. Koiifji« lmdi omeiljesu, da Je *;1a| prvič prišel novi oder d« veljave s svojimi kra-ni"ii Hrenirijiiiri. >Jr,i >'.vj dr. K>•!'!( in nf.-K«vo delo od rodu d« r<"!at SV. 021»ALT (51: D5JAVI. (Razno.) t udi mi se »rroraiiKi . o« )m - iti i* », -e zapuščene farc. l*to- smo debili >;eve zvoni!ve. ki prav lepo pojejo in vnliiifi ve-;,>!.<' v norite.>. Najmanjšega s« kapSU solavurjl ia je tudi Muj;o-slovljen na časit S v, Miklavža, varili« sjibivorij v. Blogiiilovljeni so '.ili prav veličastno dne 12. julij i. — C'im bi imelo biti zdaj linij veselo, je pa i-alostno za 1 Hrane, ker nimamo dusne?a pnstlrjn. Hodijo namreč, samo ob gutovih dn^h h sosedna tire; pa imajo tndi težavno dvenrno pnt, po.ielmo sedaj pozimi. Žalostno je, ako kdo r:i;fIo kImiH in eelo umrje, kur te je ie tndi z.i;odilo. I»n tndi šolska mladina bn aaostnln na vei-ouanlMi. žalosten smo imeli Boiič, ker ni bila polimč.niee. Srčno si telimo, pad. Radič in Pašič f;o pretejiata, tepeno pa je, ljudstvo. Prokletstvo centralizma, za katerega s'a glasovala Žerjav in Pucelj, .je vsak dan grozuejfcc. Kako moreta Pucelj in bivši avto-ne-mist Prepeluh še hvaliti in tielati za tako vlado, presega pamet v-nkrga trez/iomislc-Č-«'.ga Slovenca, ki zna tudi preko vladnega korita pogledati. p Kuko Putljeva vlada sledi«;. V" a da ie zopet rekla bettedo: štediti je treba. Preveč uradnifitva, ki veliko i-laro. Zato proč z njimi! A kako hočejo to i/.vesiiV Poslušajte! V fiiifiočnein odboru, ki popruvlja proračun.. prišlo na vrsto ministr Ivo za ser.i-sihit) politiko, ki je radi velike, l» o'e v tla-mišnjem času eno najpotrebne;š)h ministr-hti v. Minhšter Simonovi« je ntt;prvo izjavil, štedi-tk. Nji« poslanci eo predlagali, nai se odpravita dva izseljeniška komisarja v Ameriki, o katerih nihče ne ve, kai delata in ki etaneta en miliion dinarjev, ftiuno delo naj prevzamejo i>oši konzuli. Dalje so predlagali, nai iz mojstrstva socialne politike odpravijo nekaj visokih mest, katera so samo korita za zveste strankarie, pa brez pravega deta. Nadalje naj ee odpusti 200 Rusinj, ki hodijo v ministrstvo samo jio plače, pa nič ne delajo. Radikali in radičevci pa o tej p nepotrebni štednii niso hoteli, čisto nič slišati. Pač pa so črtali iz proračuna celo vrsto nižiih uradnikov in slug zlasti v Sloveniji, dalje vse stroške za pometanje, čiščenje dimnikov itd. Šparajo pri krajcar-čkih, razmetavajo pri goldinarjih. Za Slovenijo so črtali: Kredite za so-cialno propagando, za posredovalnice del« v Mariboru, Murski Soboti, Celju ln drugod, ostanejo le v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Kredite za 3 inšpekcije in 4 uradnike pri oblastnih inšpekcijah dela, za 4 nadzornike pri nadzorstvu parnih kotlov in 2 pri oddelku za zavarovanje delavcev, 4 tajnike in nižje uradnike pri mestnih zaščitah dece in mladine, 7 uradnikov pri borzah dela, 7 pri inšpekcijah dela, 4 sluge pri mestnih zaščitah dece in mladine, 6 slug pri borzih dela. Kredite za podporo brezposelnim je zman sala od 300.000 na 150.000 Din, kredite za humanitarna društva od 205.000 Din na 100.000 Din, krediti za zaščito dece se zmanjšajo. Pri 2. oddelku za Soveni^o se odpravijo: 1 referent, 1 tajnik, 2 pisarja, 1 arhivski uradnik, 2 poduradnika. Krediti za potnine in selitve se za Slovenijo zmanjšajo od 80.000 Din na 15.000 Din. Za pisarniško potrebščino od 20.C00 na 10.000. Zredito za nabavo knjg so črtali, za nabavo časopisja zmanjšali od 12.000 na 1000 Din. Krediti za vodo, čiščenje dimnikov in stranišč, cd-važanje smeti, za popravo streh, za popravila v poslopju, za zavarovanje proti požarom, se črtajo! (Menda bodo ministri sami streho popravljali.) Krediti za kurjavo se znižajo od 20.000 na 8 )00 Din, za razsvetljavo na 2C-00 Din. številne rcduktfe so so izvršile pri invalidskih zavodih. V Sloveniji so črtana 4 poduradniška mesta. Pri ustanovah za deco so črtani mnogi krediti. V v Sloveniji so črtana 4 mesta za sluge. p Zakaj je bil železniški minister Ra-dojevič cdslovijen? Zato, ker je hotel napraviti red pri brodarskem sindikatu. To , je družba, ki ima od države v zakupu ve- i liko ladij, pa državi nič ne plača, dasi podjetje sija jno nese. Pri tem pa visoki gospodje mastno zaslužijo. Radojevič pa jim je rekel: Bratci plačajte. Pa ni^o plačali, temveč so Radojoviču izpodžagali ministrski stolec. Pašiču pa je tudi doprinesel svoj del k njegovemu padcu, ker v politiki ni zvesto držal ž njim. E, centralizem je sijajna reč za belgrajske gospode. p Župnika Oblaka govor v VeTd Loki — tako nam poročajo z Dolenjskega — je pri nas še vedno predmet govorje- j nja. Naše stališče je: Res, da je žuonik Oblak govoril splošno, da je vsak lahko v vsaki stranki, če ta varuje osnovna katoli- j ška načela (naštel je prosto oznanjenje božje besede, verski pouk v šoli in neloč-Ijivost zakona), toda vsakdo je vzel župnikov nastop kot hvalisanje Radičeve stranke. Radič sam pa je rekel, da ni dogmati-čen kristjan, on je naoadel katoliške škofe, nad vse grdo tudi slovenske duhovnike. In kdaj se je n. pr. samostojna stranka z vso silo zavzela za versko šolo, dasi je bila ista v nevarnosti? Oblakov nastop se je povsod upravičeno smatral kot demonstracija proti SLS, ki je danes edina stranka v Jugoslaviji, ki seodkrito in dosledno bojuje za pravice — katoliške Cerkve, ki jih je našteval g. Oblak, Kdaj je to storila Radičeva stranka? GOSPODARI ........................■umna II mm I mil .........t mi.ii vstraaat-BaistSi Boj za UČENKO »prejmem v boljšo trgovino, močne in čedne postave. Naslov v upravi pod: Gorenjsko 75. KOTEL, nov, firme Alfa, 85 1 vsebine, poceni • prodam. Franc Bernik, Tehovec 5, p. Medvod« j Dva tabora. Zopet se bije boj za obrestno mero. Pri tem boju je ljudstvo razdeljeno v dva tabora. V enem taboru so oni, ki so v srečnem položaju, da so si mogli s pridnim delom in varčevanjem ali pa na kak drug način napraviti nekaj prihrankov. Teh je manj, toda so močnejši in glasnejši. V drugem taboru so oni neštevilni, ki potrebujejo kr?dit, bodisi da hočejo izboljšati gospodarstvo, bodisi da jih je zadela kaka nesreča, bodisi da jih pritiska skrb za številno družino. Ti so številnejši, toda slabejši in nekako potrti in malodušni molčijo. Posredniki. Med tema dvema taborama varčevalcev in vlagateljev na eni strani ter posojilojemalcev in kredita potrebnih gospodarjev na drugi strani posredujejo denarni zavodi, ki pri prvih zbirajo denar, da ga potem drugim posojajo. Kako visoke obresti bo moral posojilojema'ec za posojilo plačati, je odvisno torej od dvojnega: od tega, kako visoke obresti zahteva vlagatelj in od tega, koliko hoče še zraven zaslužiti za svoje posredovanje denarni zavod. Maše hranilnice in posojilnice. Pri nas Imamo neke vrste denarne zavode, ki so v prvi vrsti ustanovljeni radi tega, da pomagajo potrebnim porestnikom do cencnega posojila, ne pa radi posredniškega dobička. To so naše hranilnice in posojilnice, kakor jih imate skoro v vsaki večji fari ali občini. Ker so te hranilnice ustanovljene radi pomoči onim, ki hočejo dobiti za svoje gospodarstvo posojilo po kolikor mogoče nizki obrestni meri, zato morajo te posojilnice danes vršiti ne baš prijetno nalogo, da kolikor mogoče pobijajo previsoko obrestno mero, do katere je privedla konkurenca denarnih zavodov za vloge. Žal pa je med nami še veliko predalo razumevanja za pravi namen teh hranilnic in posojilnic in je tudi veliko premalo razumevanja za nizko obrestno mero, za katero se baš hranilnice in posojilnice morajo boriti in se tudi borijo. Vlagatelji — oderuhi, S strahom se še spominjamo onih časov, ko je po naših vaseh cvetelo oderu-štvo, ko so oderuhi stiskali naše ljudstvo in mnogokrat kmeta in vso njegovo družino pognali po svetu. Zahteva visokih obresti, kakor jih danes zahtevajo nekateri vlagatelji od naših posojilnic, je tudi oderuštvo. Toda ti vlagatelji se hočejo lepo skriti za posojilnico in si umiti roke, češ, saj mi ne odiramo, saj mi ne zahtevamo oderuških obresti od posojilojemalcev, zahteva jih le posojilnica. In mislijo si lepo, če bodo kmetije radi previsokih obresti propadale, saj ne bomo gnali na boben kmetij mi, ampak gnala jih bo posojilnica. Treba jim je povedati na glas brez ozirov, kakor je to povedal pred dvema letoma dr. Korošec: Želja po obo-gatenju s pontečjo obresti je oderuška, ne-krščanska želja. Ako ti je Bog blagoslovil tvoje gespedarstvo, da imaš odvisen denar, ne odženi tega blagoslova iz tvoje hiše s takim nebratskLn ravnanjsm.« Seveda je prijetno, ako ima tak posestnik 50.000 ali 100.000 dinarjev v posojilnici ali banki in mu to prinese 5000 ali 10.C00 dinarjev letnih čistih obresti. Tak mož bi živel lahko za svojo osebo brez dela samo od obresti kot rentnik, kakor take moža imenujejo. Toda kristjani poznamo nauk sv. apostola Pavla: >,Kdor ne dela, naj tudi ne je.« Zeto ne more krščanska vest prenesli, da bi kdo živel na račun in v škodo drugih z oderuškimi obrestmi svojih prihrankov. Visoke obresti — znak brlntga gospodarstva. Kdor količkaj pozna gospodarstvo, ta ve, da so visoke obresti za kredite znamenje bolnega gospodarstva, kakor je visoka vročina pri telesu znamenje in dokaz bolezni. Ce se danes vsi pritožujemo nad veliko draginjo, moramo pač vedeti, da je v veliki meri vzrok te draginje visoka obrestna mera. Trgovec, obrtnik, tovarnar, rokodelec, skoro vsi brez izjeme j morajo v svojih podjetjih delati tudi s tujim ka;iitalom, za katerega morajo plačevati obresti Te obresti mora nositi njihovo podjetje. Če so torej obresti visoke, morajo na blago in na izdelke pribiti toliko več, da se te obresti pokrijejo. Z visokimi obrestmi si torej v veliki meri sami povzročamo občo današnjo stisko: dra-! ginjo. Težko gre navzdol. Ko se je vršil boj za vloge in so se banke ter regulativne hranilnice po mestih hotele polastiti kmetskega denarja, tedaj so se v tem boju posluževale vedno, le poviševanja obrestne mere za vloge. Čim bolj so zviševale obresti, tem bolj je ljudstvo dvigalo denar v kmetskih posojilnicah in ga nosilo v mesta: v banke in hranilnice. Hranilnice in posojilnice po kmetih so bile tako prisiljene zviševati obrestno mero, da ne izgubijo vseh svojih vlog. Banke in mestne hranilnice pa so se kmalu občutile z obrestno mero na talci strmini, da se jim je samim začelo v glavi vrteti. Videle so, da morajo za posojila zahtevati 20, 22, 24 in tudi več procentov, ako hočejo s to obrestno mero kriti obresti za vloge, zraven pa svojo največkrat visoka KUPI bodeS vsakem« priporočal tvrdko LenasiEGerlinian Ljubljana Tu m dobi na;!'olji« sukno, kam gara, levlot M moške in žcnuke , oblek«, -r Vedno najnovejše rute, lerpe Ud. — Solid, postrežb« ter nizke cen«. režijo in povrh vsega še nekaj zaslužiti. Zavedale so se pa tudi, da tudi najboljši posojilojemalec, da tudi najboljše podjetje g takim kreditom nc more na trajno delati ln da mu mora tako drago posojilo v par letih prinesti smrt. Zato jc od bank samib in od mestnih hranilnic začela izhajati misel, da je treba z obrestno mero navzdol. Vsi' pa dobro vemo iz skušnje, da je na strminah težje iti navzdol nego navzgor. In to posebno neprijetno izkušajo danes na ie kmetske hranilnice in posojilnice, ko so prisiljene zniževati obrestno mero na 4 ali 4j/2%, vlagatelji pa takega zniževanja obrestne mere nočejo razumeti m samo iščejo, kje bi dobili višje obresti. Naprej bomo govorili prihodnjič. Električna centrala Zagradec na Dolenjskem. Pred par leii jc neka tukajšnja družba 112 mož) napravila ob reki Krka v Za-gr&dcu precej veliko električno centralo. Namen te družbe je bil, da preskrbi precejšen del Dolenjske z električnim tokom bodisi za razsvetljavo ali gonilno silo. Tra-sLranje električnega daljnovoda se je vršilo vsevprek, velikokrat brez dovoljnjega obvestila cz. dovoljenja dotiČnega posestnika. Prišlo jc do maogo prepirov in tožb radi motenja posesti Končno se jc vendar speljala glavna električna proga večinoma ob cesti Krka — Muljava •— Ivanina gorica do Škofljice. Da je centrala stala v listi dobi mnogo denarja, ko je bila draginja na višku, je razumljivo; da pu bi stala pri pametnem gospodarstvu mnogo manj, pa tudi gotovo vemo vsi posestniki, kateri smo sedaj oblagodarjer.i s to kori.st&o napravo, ker smo na lastne oči videli, kako se je delalo. Pa lo bi nas ne motilo, ako bi ne občutili posledic tudi mi, ki rabimo električni tok te centrale. Saj so v tej družbi sami trgovci bogataši (razen par posestnikov), ki so razpolagali z mnogo denarja. Toda takoj prvo leto je pokazala njihova bilanca, da ima podjetje izgubo kljub temu, da so računali montiranje od posameznih luči veliko več, kot jt bilo rečeno, kar je zopet povzročalo nezadovoljstvo med ljudstvom. Za porabo električnega toka pa so bili nastavili sledeče cene: brez Števca, luči v pavšalu okrog 6 Din, kar se je vedno stopnjevalo do danes, ko znaša pavšal skoraj še enkrat toliko. Poraba toka na Števec, t j. od kilovatne ure, se je nastavila na 4 Din in po tej ceni smo plačevali do sedaj. Pred Božičem pa pridejo s povijanjem za okrog 37%, kar je vzbudilo med odjemalci zopet hudo nejevoljo. Saj je pa tudi razumljivo, zakaj dohodki se se pri kmetu znižali več kot za polovico, svečava se pa kar za 37% podraži. Povemo, da to nc bo šlo- Vkljub temu, da je svečava jako lepa ln praktična, bodo ljudje elektriko opustili, ker je predre>>a, in si nabavili zopet petrolejske svetilke. Pa šc enol Po nekaterih krajih »o »koro vsak teden po en aH dva dni brez luči, ker tok preneha. Kriva je najhrže •laba montaža. Opozai jamo, da naj se vzrok temeljito odstrani, da ne' bo treba V neveščim ljudem iskati vzroka ter poprav-Ijati in spajati žico in se izpostavljati smrtmi nevarnosti, Gosrporiarsfea obvesliSa. denar. Službeni Utfaji /a januar 1926. Nuj. na banka jc za im-sec januar 192« določna sledeče stanje tečajev ozir. inozem. vrednot: 1 angleški funt 273 Din, 1 dolar 50.25 Diu, 1 kanadski dolar 56 Din, 1 zlata marka 13.40 Din, 100 francoskih frankov 210 Din, 100 švicarskih frankov 1088 Din, 100 , italijanskih lir 226 Din, 100 romunskih le-jev 26 Din. 100 bolgarskih levov 41 Din, 100 češkoslovaških kron 167 Din, 1 milijon madžarskih kron 788 Diu, 1 avstrijski šiling 7.93 Din. Porast dinarja 1924 iu 1926. Dinar se je v dveh zadnjih letih znatno dvignil in sicer če primerjamo z dolarjem, ki je dan-, danes najbolj stalna valuta, za 55 odstot., j torej za nad polovico prejšnjo vrednosti, j 100 dinarjev je namreč stalo januarja 1924 i 1.14 dolarja, decembra 1925 pa 1.77 dolarju. V letu 15)24. je polagoma rasiel od 1.14 ! do 1 .HO dolarja, 1925. 1. pa od 1.63 do 1.77 dolarja; avgusta 1925 pa jt' dosegel že dolarja. Zadnje tri mesece minolega leta je bil stalno na 1.77. — Za naše gospodarstvo lo dviganje dinarja ni prineslo tistih korii-ti, kot se je pričakovalo. V splošnem je to f-tanje otežkočalo konkurenco domačo proizvodnje napram inoaemslkim tržiščem, ker pospešuje uvoz tujih izdelkov in s tem pritiska lut domačo industrijo, nasprotno pa dela težkoče našemu izvozu, ker moramo z našim cenam navzdol, če hočemo konkurirati; produkcijski stroški se pa m; nižajo. Dvig dinarja je povzročil precejšen zastoj v gospodarstvu, kar potrjujejo številni konkur/i in poravnave. CENE. Gibunje cen v minuleiu letu. V zvezi z dviganjem našega denarja so korakale cene ves čas smer nazadovanja ter se skušale prilagoditi dinarjevi vrednosti. Na razvoj cen so nadalje vplivala najprej svetovna tržišča, dalje carinsko- in železniakotarifne spremembe in pri nas v Sloveniji posebno poostreno izterjevanje davifcov. Pri tem pa niso cene vsem potrebščinam enakomerno padale. Najbolj so nazadovale cene kmetijskim pridelkom, najmanj pa kokmijalnemu blagu in industrijskim proizvodom. To se najbolj pregledno vidi, če vpoštevamo celotni številnih cen, ki se izračuna na ta način, da se vzame kot podlaga število 100 iz L 1913. t. j.: blago, ki je leta 1913. stalo 100 kron, stane danes (n. pr. poljedelski pridelki) 1385 dinarjev, januarja 1925 1., torej pred enim letom pa so ti pridelki stali 2164 dinarjev. Razlika 779 točk pomenja padec cen od januarja do decembra 1925. Na podlagi tega se je ugotovilo, da so od januarja do začetkom decembra padle cene takole-poljiJkim pridelkom za 779 tofik, živini in živinskim proizvodom za 478, sadju in sadnim proizvodom za 437, stavbenemu msto-rijalu za 417, kolonijalnemu blagu za 176, industrijskim proizvodom za 199 točk V celem je v tem času padla cena za 415 točk. Dejanska draginja je padla v naši drŽavi za 14 odstotkov. Najbližji predvojnemu stanju cen so kmetijski pridelki, ki so samo za 28 odstotkov višji od predvojne cene, dočim so industrijski proizvodi Se za 71 odstotkov dražji. Iz teh Številk je razvidno, da je najhujše prizadet kmet, ki mora mnogo cenejše prodajati svoje pridetke, dočim mora še vedno drago plačevati svoje kmetijske po-trebščiiie. g Položaj na tržišču jejc. Vsled zim-sk< ga časa je produkcija jajc v naši državi neznatna. Dovozi so povsod majhni. Cene na debelo se gibljejo okrog 1.65 Din do 2 Din za komad, na drobno okrog 2—3 Din Izvažajo se le mulenkostne množine, če bo v januarju huda zima, se zna zgoditi, da nam zmanjka blaga celo za domačo poraba ŽIVINA. g Živinske cene v Ljubljani. Zt> 1 kg žive leže so je plačevalo: Voli prvovrstni Din 9/25 do 9.50, voli delieli 8.75—!), voli rejeni 8—8.25, voli mrsiivi 0.50—7, krave pitane 7—7.50. krave delnde 0.25 -6.75, krave rejene 6—6.25, te-llce deli-de 8—8.50, telico rejene 6.25—7, teleta težja debelu 9.25—10, teleta rfjenu 8.25— 9, teleta zaklana j«> kakovosti 12.50—18.75, prašiči špeharji domači 13.75—14.75, perSu-ttirji 10.50--11.25, zuklani prašiči domači 14.50 —15.50, banaški Speharii prvovrhlni težki 10.75 —17.25, banaški špeharji lažji 16--10.50, ko-štruni po kakovosti 4-5 Din. — Kupčji t vsemi vrstami živine je bil« ob praznikih l>olj mrtva, ker se je v Ljubljani vsled liožičnih po-ritnic ztiiani iila |»or«bi< mesu. g (iibunio cen za živino, lUizvoj ion goveji živini jc bil v letu t(.)25 v znamenju nazadovanju. Co vzamemo n. pr. cene volom: v začetku leta ko znašale okrog 10 Din za kilo-gram žive teže, nnto ko do konca junija do. spele n« jmvprcčno 10 Din, j«item so narasle do Hipte.nibni na okrog 15 Din in zučele zopet padati, tako da so konrem letu prišle zopet n n okrog 10 Din. — fce liolj so nazadovale cono praSifieui, ki so oo še zbolišale. Cene teletom bodo tudi pred vidno čvrste; za slabe jšo, mršavo živino se pa oodo cene najbrž Je malo dvignile. Cene opitanim prašičem bodo narasle, ko nastopi zopet mrzlo vreme in se odpre izvoz. Vendar v splošnem ni pričakovati velikega valovanja cen za živino v prihodnjih mesecih, če se bo dinar držal na današnjem stanju. DAVČNE ZADEVE. Plačevanje nekaterih takt*. Tekom jaguarja t. 1. zapadejo v plačilo razne takse, med katerimi jih je nekaj, ki zadevajo tudi podeželsko prebivalstvo. Zato je umestno, če nanje opozarjamo, da ne bodo interesent trpeli škode vsled zamude ali nepo-znania predpisov. Taksa za vozila (avtomobile, fijakraake in poltijakarske vozove) za leto 1926. se mora plačati v Ljubljani in Mariboru do konca meseca februarja, v drugih krajih pa do konca meseca januarja t. 1. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ali se rabijo ali so uporabni. Za zamudna plačila se naloži lastniku vozila kazen v izmeri trikratne redne takse. Podjetja, ki uporabljajo vozila za prevažanje potnikov ter plačujejo od le obrti davek, n? plačujejo letne tak.se. Točilna taksa (takita za pravi-eo. da se točijo pijače) je plačati za prvo polletje 192« do 81. januarja t. 1. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno trik so. Letno takso z u žage po tarifni ,»ostavki 279 je plačati do dne 15. jaunarja t. 1. če kdo nadaljuje delo, predno je platni to takso, se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1921). V 1 o i i t e v ii a po vedi za dohodnino za I. 1926. ne mora izvršili do konca januarja 1926. Do tega roka mora vsakdo vložili napoved iz la;4-nt-gu nagiba brez posebnega poziva, da so izogne zamudnim posledicam S 205. zakona o osebnih davkih. Obenem ie vložiti tudi napoved za rentnino tistim, ki ne plačujejo še ientnine. Prijavo za davek nu po: lovni promet je vložiti do 81. januarja t. 1. in jo kolkovati s kolkom od 5 Din. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Telesni delavci, ki opravljajo delo samostojne aji od delodajalca neodvisno (postreščki, dninarji, Žagarji, čistilci čevljev in tem podobni poklici), morajo, ne da bi čakali posebnega |M)ziva od davčnega oblastva, vložiti prijavo za odmero davka od zaslužku telesnih delavcev (delavk) najkasneje do 31. januarja 1926 in napovedati zaslužek, ki ga bodo pred vidno dosegli v letu 1926. Delavcem, ki niso še dovršili 18. leta ali ki so prekoračili 05. leto starosti, prijav ni treba vlagati. — V istem loku morajo vložili prijave delodajalci, ki ne oddajajo davka z mesečnimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za vsakega poeamezuega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65. leta starosti, navesti zaslužek, katerega bo v letu 1926. predvidoma dosegel. — Delodajalci, ki od-premljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, morajo odjiremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do H. vsakega me-Nadaljevanj« jflei v naslednjem stolpcu pod črto. GOSPODINJITI Socialna vzgoja. • Otroci — samotarji. Dasi so navadno otroci zelo navezani na družbo in skupnost, se dobe tudi taki, ki že po naravi Aiso družabni Nekateri so preobčutljivi, da jih vsako, najmanjče nasprotje boli; zato se odtegujejo družbi, da se obranijo tega neugodja. Drugi nekako zadoščajo samim sebi; so nekam trdega in zakrknjenega srca, ki prav nič ne zahteva po družbi. Tudi bolehni, slabotni in betežni otroci se radi odtegujejo družbi zdravih in močnih otrok. Med takimi namreč ie bolj čutijo svojo slabost in betežnost, kar jim je neprijetno in zoprno. Vsi ti in taki otroci potrebujejo prav posebne nege. Saj materi ljubezen že itak narekuje, da z njimi prav ljubeznivo in obzirno ravna, zlasti toliko časa, da dobe zaupanje vase in vanjo. Od tega časa dalje pa naj poskuša speljati nadaljno vzgojo v navadni tir; s primerno resnobo in doslednostjo. Prav mnogo koristijo pri vzgoji takih otrok tovariši, ki so dobrega srca in veselega značaja. S svojo živahnostjo seca, otlnosno tekom M dni po preteku vsakega četrtletja. Neposredni davki za L četrtletje 192« dospejo v plačilo dne 1. februarja 1926. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, le se ne plačajo v 14 dneh po dospe-louti in zaračuniti poleg $ odstotnih zamudnih obresti fte zfl opomin 1 odstotke terjnnega zaostanka. RAZNO. Položaj našega kmetijstva 1. 1925. Gospodarsko stanje našega kmetijstva se jo v 1.1925, znatno poslabšalo tako, da se že govori o pravi krb.i v Sloveniji. Zaradi dviganja dinarja je bil kmet prisiljen prodajati svoje glavne pridelke, to je les in živino, po izredno nizkih cenah. Svoje potrebščine pa, ki jih j« moral kupovati, je moral Se vedno dragoplačevati, ker je carinska zaščitna politika preprečila padec cen, ki bi moral nastopiti vsled dviganja, dinarja. To so namreč ni zgodilo, kakor je razvidno iz ^Gibanja cen v minulem letu*. To je vzrok izrednemu padcu kupne moči našega kmetskega prebivalstva. S tem v zvezi je tudi zmanjšanje zaslužka, ki se dandanes pojavlja na deželi pa tudi v mestih. In ravno v tej dobi je prišlo še brezobzirno iztirjevanje davkov, ki je poostrilo položaj in spravilo naše knietsko prebivalstvo v velike neprilike. To se najbolje pozna pri posojilnicah in hranilnicah po deželi, pri katerih bo posestniki -zadolžujejo vedno bolj. Ta kriza našega kmetijstva vpliva pa tudi na trgovino in industrijo, ki itaik preboleva sama že precej težke čase. To stanje ob koncu leta 1925. nam tudi ne moro nuditi veliko upanja na zboljšanje položaja v 1. 1926., nasprotno grozi še hujSa kriza, v kateri bo moral naš kmet napeti vse sile, da se vzdrži v gospodarskem ravnotežju. dvignejo one iz mrtvila in okorelosti ter jih pritegnejo v svojo otroško družbo. Bo* lehnim in slabotnim pa je treba tudi pri« govarjati, da izrabljajo svojo četudi sla* bostno moč, ki se pa polagoma učvrsti, kar tudi ugodno vpliva na otrokovo družabnost. Dober pripomoček pri vzgoji ta« kih otrok so tudi skupne igre. Od začetka naj se igra tako uredi, da pride tak beteir nik v ospredje in prav do posebne veljave. S tem dobi zaupanje do sebe in svojih zmožnosti, kar ga vedno bolj podžiga, da stopa iz svoje samote vedno bolj k otroški skupnosti. Tudi marsikatera mala dela in opravki, h katerim ga mati pritegne; kakor da bi potrebovala izrecno njegov« pomoči, so sredstva za dviganje samoza-vesti, veselja, zaupanja, kar vse otroka tudi usposoblja za skupno in družabno življenje. Kuhinja. Snaženje kuhinjskega orodja. H kuhinjskemu orodju spada tudi štedilnik. Tudi tega je treba pridno snažiti. Štedilniki so zidani ali pa sestavljeni iz pečnic (model-nje). Te pečnice pomivamo z mlačno čisto votlo in jih trdo zbrišemo s snažno krpo. stedilnikova plošča se naj prej'e pomete, potem zdrgne z mokro krpo. Ko je osušena, se namaže z zmesjo grafita in vode in potem se še zdrgne s krtačo ali kako grobo ostro krpo. Krpe starih vreč so zelo pripravne zuto. Rob okoli štedilnika se prav lepo oa-naži z gladilnim papirjem (šmirgeljem), na katerega si kanila par kapljic petroleja. Tudi z zmesjo pepela pomešanega s par kapljicami kisa, limoninega soka ali petroleja se plašča prav lepo osnaži. Nazadnje so zbriše še z papirjem, da se sveti kakoc luč. Pomivanje steklene posode. Kozarce, ki jih rabimo pri pijači, pomivamo z mrzlo votlo in volneno krpa Pomiti se poveznejo, da se odteče jo. Zato imajo po nekaterih hišah nalašč zato narejena stojala, ki imajo večje in manjše kolice, da se kozarci in steklenice povezajo nanje. Če pa teh hi, se pogrne snažna krpa, na katero se polagajo kozarci. Krpa popije vodo in kozarci se hitreje osuše. Osušeni se zbrišejo s platneno snažno krpo. Pri pomivanju steklenic se poslužujemo dolge ščetke, debelega peska ali jajčnih lupin. Zelo zamazane steklenice ee očistijo z zrezanim krompirjem, ki ga natla-čiš v steklenice in ga pustiš v njih 1—2 dnL Potem jih se dobro preplakiti v gorki vodL Tudi koprive so dobro sredstvo pri pomivanju steklenic. Zelo fino steklo se kaj lepo pomije, če si vodi primešala nekoliko aafrt mijaka. Največja izbira vtakovutnega sukna ki hlaCevla« M molk« obl«k< A. A E, SKABERNE -* Ljnblju«. MmIdJ tri tft Mastne kozarco pomivamo s sodo, pepelom ali žaganjem v vroči vodi. Steklenice za mleko umivamo z lugom ali sodo ter jih splaknem Se s čisto vodo. liazredčena solna kislina in sicer na 1 1 vode ena žlica solne kisline je prav dober pripomoček pri pomivanju maminih steklenic. Tla v kuhinji so navadno lesena, in sicer iz mehkega le a. V novejših hišah delajo Ua tudi iz cementa ali kamna. Za sna-ženje so taka tla zelo pripravna, za noge taco, z lugom, milnico ali s sodo. Z mlačno raztopino enega ali drugega polij le toliko prostora, kolikor zmoreš enkrat ribati. Potem drgni toliko časa, da je enakomerno in lepo čisto izribano. Potem splakni s čisto vodo in dobro zbriši s suho krpo. Ko je poribano, odpri okna, da se hitro posuši. Le dobro zbrisana in hitro porušena tla so bela in svetla. Kuhars&a navodila glej na str. 14. Iz zgodovine kužnih bolezni. Nekateri menijo,- da je kozav bolnik najbolj otrovljiv, kadar zore koze, drugi zopet, kadar se luščijo. Gotovo je vse oirovljivo in nevarno: sapa bolnikova, su- | ieče se grinte, bolnikovo perilo in kar sc j nahaja v sobi. Pogrebci so se otrovali od smradu, ki je prihajal iz odprtega groba, gospa, ki je dobila pismo od sina, ki je bil v vojnem lazaretu, je dobila s pismom koze. Okoli 1. 1880. je dobil žel. čuvaj v Vidmu koze, nikdo ni vedel odkod. Ležal je v čuvajnici in njegov namestnik je imel birako daleč od hiše. Nihče od čuvajeve rodbine ni obolel —. obolel pa je namestnik, 27 let star, zdrav mož. Že četrti dan je moral domov, dobil je hude koze, imel je glavo kakor škaf veliko in obraz ves marogast. Umrl je v hudih mukah. Četrti dan po pogrebu je obolel njegov brat in se je vlegia njegova mati, 66 let stara. Tem dvema se niso dvignile koze. Umrla sta. Vsak bratov je imel leto starega otroka. Samo ta dva otroka sta se otrovala in sta dobila par koz. Umrl je torej bolnik, ki je imel glavo vso razneseno od koz in umrla sta bolnika, _ pri katerima se niso dvignile koze. Prvi ni užil nič razburljivega, drugemu je da'a žena na prigovarjanje sosed malo vina, »da bodo koze bolj močne". Tisto vino je učinkovalo na mladega moža, kakor da bi vlil olja v ogenj. Skočil je iz postelje m hotel v bližnji potok. Ko so ga privlekli nazaj domov, sc je obesil na kljuko na stropu. Mogoče, da bi bil še ozdravil, ko bi se bil ohladil v vodi. Leta 1875. so bile koze v Medjimurju L materjo sva obiskale kozavega bolnika v Visvaru. Ležal je na vrtu, ves črn od koz. V Visvaru ni umrlo dosti bolnikov, ker so jih imeli večinoma na prostem. Ta- 1 1 £reud leti' še ni bi!o osamljenja kozavih bolnikov, koze so bile pač zlo katerega se je vsak bal, pa bil nekam prepričan da mora tako priti. Bila je udomačena bolezen. Zupnikova mati je umrla -£ . s.mo 1° kropit _ otroci in odrasli opominjam se, da je imela sicer zabuhlo glavo, koze pa niso ven udarile, poznale so se samo pege. Nadaljevanj tflej v slednjem stolpcu pod Mo V večeri v pismih. VI. »Men* pa ni za rcžce moje...« Največji pesnik ljubezni in sploh eden največjih svetovnih pesnikov Dante pri poveduje v svojem prvem spisu »Vita nuova« (t. j. Izza mladih dni), da je v svo jem devetem letu videl dekletce, eno leto mlajše od njega, oblečeno v živo rdeče krilo, in vztrepelal v najbolj skritem kotičku svojega srca. Odteclaj — pravi — je ljubezen gospodovala nad njegovim srcem Videl jo je pozneje še večkrat; v svojem osemnajstem letu pa jo je nekoč vide oblečeno v prebelo obleko, sredi med starejšima gospema, in tedaj je obrnila oči proti oni strani, kjer je stal on, ves boječ in plašen, in ga pozdravila uljudno in lako ljubeznivo, da se je zdel sam sebi na k n cu vseh svojih želja- Pripoveduje ram dalje, kako je to svojo ljubezen skrito nosil v srcu, koliko radosti pa tudi bridkosti mu je iz nje izviralo, kako so mu bledela lica; pripoveduje nam, kaj je povzročil v njem vsak njen pogled in pozdrav; »tedaj ni bilo zanj nobenega sovražnika več, da, objel ga je vselej plamen ljubezni do bližnjega, da je odpuščal vrakemu vsako razžalitev; in ako bi ga bil tisti hip kdo česa prosil, bil bi dal vse ...« Pripoveduje nam dalje o smrti njenega očeta in končno o njeni smrti: umrla je 9. junija 1290, v starosti 24 let. Takrat se mu je stemnilo pred očmi in mesto se mu je zdelo kakor razdejano, da je s prerokom Jeremijo vzkliknil: »Kako samotno jc ostalo mesto, prej polno ljudstva! Vdovi je podobno, prej oblastno med narodi!« Ta žalost ga ni do smrti več zapustila. Samo nekaj sc je v teku let spremenilo; zemeljska Peatrice — tako namreč imenuje Dante ime one deklice, ne da bi povedal njeno pravo ime, ki ga ne bomo nikoli zvedeli _ je polagoma pred duhom Dantejevim dobivala poteze nadzemskega bilja, poveliča-ne Beatrice, h kateri ga je hrepenenje vleklo in mu nadčloveško moč dajalo, ko je pisal svojo nikdar pozabljeno pesnitev Di-vino Commedio v proslavo Večne Lepote, Boga, do katerega ga vodi Beatrica. Pred 59 leti so bile koze na Notranjskem. Enoletni otrok, komaj cepljen, sem jih dobila, niso pa bile hude, dočim je moj brat Ludovik dobil v Visvaru, v svojem petem letu, prave črne koze, ki jih je pa dobro prestal. V Zagorju je pomrlo vec otrok, ki so jih matere držale na gor-kem; neka Neža bi se bila pa rada izne-bila svojega otroka, pa ga je nosila, vsega v kozah, vun. Ta otrok pa je hitro prebil bolezen. 2e dr Zaje pravi, da umrje na kozah vec otrok od premožnih kakor od revnih starišev, ker ne morejo reveži svojim otrokom dajati dragih pijač in vročih pernic Toda zakaj so umirali Indijanci v tako stra nem Številu, ko so imeli vendar v svojih šotorih dovolj zraka? Dragi fant! Morda je kedaj že tudi v tvoje srce šinilo podobno čuvstvo, kot 6va ga pravkar omenila pri Danteju, morda se je že stalno naselilo v tvoje srce. O as bt tudi tebe podobno kot Danteja vodilo to čuvstvo ljubezni vedno višje k Bogu, k neustvarjeni Ljubezni) Naj ti v ta namen dam par nasvetov, v kolikor mi pripušča skromno odmerjeni prostor »Domoljuba«, podrobneje pa te zopet opozarjani na: dr. Brumatovo knjigo: Kam? poglavja: o ljjbezni in škofa Jegliča knjigo; Mladeničem. — Najprej ti povem, da je ono prvo zagledanje ali z drugo besedo zaljubljenost pogosto le belezni podoben pojav, ki pride in mine. Tudi bolezen ima lahko kc-risten pomen za človeka. Dostikrat ga zmodri, da potem, ko ozdravi toliko bolj pazi na svoje zdravje. Tudi zaljubljenost je nekak božji klic k srečnemu zakonskemu življenju, klic namreč v tem pomenu, da človek začne resno prevdarjati: ali me morda Bog res kliče v zakonski stan, ali ni uprav ta oseba tista, s katero bi mo^el ustvarili srečno družinsko življenje? .Je torej nekako opozorilo, ni pa nujna zahteva po zakonski zvezi. Je opozorilo, di resno razmišljaš o svojem bodočem poklicu in se kot svobodno bitje po resnem preudarku trezno in razsodno odločiš stopiti v zakonski stan ali že sedaj, ali pozneje ali nikdar. — Je pa seveda taka razsodba silno težka. Zato ti je okoliščina, da ti jc oko obvLelo na gotovi osebi, obenem opozorilo, da izbereš modrega svetovalca, v prvi vrsti svoje starše in domačega dušnega pastirja zlasti kot spovednika. Opozorilo ti je ta okoliščina, da uprav v tem času več misliš, gorečne,o častiš prečisto Devico Marijo, pogosteje zahajaš k mizi Gospodovi. Če to storiš, le zagotovim, da boš svojo bolezen srečno prebolel in tudi sebi v srečo modro razsodil. Drugo, kar ti rečem je to-le: Vedeti moraš, da je prava ljubezen do osebe drugega spola neka; neizrečano važnega, svetega, resnega. Tu ne gre za šalo ali krat-kočasje; tu gre za bodočnost, gre za časno in več.io srečo tvojo pa tudi za bodočnost in srečo osebe, na kateri ti je oko obvi-selo. Ta ljubezen govori človeku, da ja dekle kakor božje svetišče. Tudi tu velja seseda sv. Pavla: »Ali ne veste, da ste tempelj svetega Duha in da Duh božji v vas prebiva? Kdor pa skruni tempelj božji, tega b o Gospod pogubi); zalcsj tem* pelj je svet in to ste vi.« _Lepa kajn cda je vaša farna cerkev, zlasti ob velikih praznikih, ko so ozaljšani njeni oltarji s cvetjem in rožami. Tako lep je tudi pogled na dekliško dušo, zlasti, če jo krasijo po- tioiiion volneno blago za ženske obleke ia bluze A. * E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 1* nižnost in pokorščina, pohlcvnost in po-božnost in vse druge čednosti, ki zlasti i mlademu dekletu tako lepo pristojajo. Toda na cerkev gledamo tudi s svetim I spoštovanjem. Vemo namreč, da cerkev | hrani v sebi srečo in nesrečo, prekletstvo i in blagoslov, smrt in življenje. S takim svetim spoštovanjem pa gleda tudi fant, I ki jc v resnici fant, na dekle, ra katerem | mu je obviselo oko. Vedno se zaveda, četudi bi bil kdaj sam z njo, kar naj se ne zgodi, da je dekliška duša nekaj svetega. Zalo je v vseh slučajih življenja med po-.flenim fantom in poštenim dekletom tudi misel na Ecga zraven. In prav ta misel ju brzda, da ne zadobi nad njima podla strast svoje nadoblasti. Vem sicer, da zahteva tako ravnanje tudi dobršen kos junaškega premagovanja. Pa kaj naj zahtevamo od mladih ljudij, ki sc tako radi ponašajo s svojo močjo, če ne premagovanja samega cbe, ki je tudi najboljši predpogoj za vsakogar, ki hoče postati samostojen gospodar oz. gospodinja. Prihodnjič dokončam to pismo, zalo potrpi ta čas. Za dekleta In matere. Prevažen je današnje dni tisk. V tisku ima današn'n hudobija in nevem največ'« oporo. S tiskom se pripravljajo groz- na vojna klanja; tisk navdušuje nillljono za najneumnejša in najzlobnejša podjetja; tisk pi-epriča ljudi, da je belo črno in črno belo; tisk obsovraži človeku lastno reše-nje in ga vname, da se z blaznim navdušenjem oklene svojega lastnega pogubljenja. Le poglejte na liberalne in protiverske blazneže. Človek se mora čuditi njihovi zmedenosti in pogosto tudi veliki posuro-velosli. človek bi včasih mislil, da so kar obsedeni od hudobnega duha. Starši in sestre se čudijo in čisto nič ne morejo umeti lastnih bratov ali otrok in njihovega početja. Od&od ta zmedenost v glavah in srcih? Tisk jih jc prevzel in zmedel njihovo sodbo, da ne morejo več razločevati med resnico iu lažjo, med dobroto in hudobijo. T k k je pa pravtako tudi najizdatnejše sredstvo za širjenje lepih misli, velikih verskih, nravstvenih in drugih vzorov. Danes lahko rečemo: Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kaj si. Zato smemo zlasti vam materam in dekletom reči: Povejte mi, koga ste pridobilo za krščanski tisk, in povem vrb), ko,»a sto pokristjanile. Skoraj bi rekel še več, namreč: Povejte mi, koga ste pridobile za krščanski tisk, in po veni vam, koga ste rešilo večnega pogubljenja. Ali ni velika ta resnica, velika kakor mogočno razodetje? Kje je torej vneta apostolska mati ali dekle, ki bi spričo te neovrgljive resnice ne želela posvetiti vseh svojih žlaht- nih moči Širjenju dobrega tiska? Vsaka mati in dekle si torej štej v svojo dolžnost, čast in veselje, da zastavi vse svoje moči za dober tisk v svoji okolici. Ffo.ujo Neubauer: Sv. Trije kralji. Popotniki »ročni iz jutrovih dol.j! Vodnico poslal Vat/t božični je Kralj. Herod Vam s hinavsko prijaznostjo laže, a zvezda Vam v Betlehem k Jezusu kaie. Obstala je, — gori nad hlevom žari. Mor slad se za Kralja prereven Vam zdi f 1V c slami Vladar vseh vladarjev naj tpavafl Mar to jc kraljevo bogastvo in slavaP/ AV/ — Srca vam vere razsvetlil je lar in v tak dokazuje Vež lepi jo dar, ponižno sle padli pred Njim ua kolenu darila poklanjate Mu dragocena. Prinesli *te Kralju sijajno z l al d, hodilo Bo gA naj podarjeno bo, Veliki duhovnik kadilo zažiga iti k BAgu vonjava prijetna se dviga. In mira priznava, da floiji je Sin %l h v Milim prvih petih poglavij (/.u nove naročuSike). V G.rl.u ud Irskem se je nuaiMl Amerikanec, ki ni pikomn- izdal, kdo da ji> iu sploh ni rad veliko govoril. Ljudje so ga zato preti j po strani gledali in marsikaj govorili o njem. Ob pril&i nogometne tekme med vasjo Cork in sosedno v:;sjo pa je v zadnjim trenutku, ko je končno zmaga nagibala sosedni v«i>i iu je najboljši igralec izmed moštva vasi Cork radi nenadne obolelosti moral izstopiti iz vrste, priskočil na pomoč ia Amerikanec in z ol>čudovanju }'« jmuiin iiniij iv.* ft« "»'« tla. Ko je mož prišel domov, jo moral v posteljo. Ljud'« pa so govorili, da tako sijajnega igralca še ni bilo, odkar je tekmoval mladi Kasey, ki je bil tako .spre ten, da je vsakogar premagal in da so o njeni radi tega nastale narodne pesmi. Ta Kairey p« jo pozneje nekam izginil. Ko jo ležal Amerikanec v hotelu, kjer je sta-j.oval, na bolniški postelji, ga je obiskal ondotni župnik (ki lo povesi pripoveduje in piše), ter mu predlagal, naj vzame za poslrežnico dobro pa revno vdovo Leonard, ki se je slabo preživljala s svojo malo prodajalno in ki je imela dve hčerki — resno Te-rezo ali Tessie in živahno, vročekrvno Kathleen. Župnik jo natihem mislil, da bi la Amerikanec vzel to vdovo za ženo, ker je cela vas govorila, da se j« prišel ženit na Tr>ko. Med pogovorom je Amerikanec kot .skrivnost zaupal župniku, da .je on sam tisti sloviti Kasey, dn je svoj čas šel v AmerSko, ker mu jo bilo zabranjeno vzeti izbrano nevesto, ki jo še danes ljubi. Prišel je nazaj, da jo morda še enkrat vidi. Bila pa jo ta nevesta — eedanja vdova Leonard, česar pa niti župnik niti Amerikanec nista še vedela. Vdova Leonard je župnikov predlog, da gre streč Amerikancu, odklonila. Župnik je še večkrat prihajal k Amerikancu-Kaseyu, ki mu je pripovedoval svojo težko življenjsko zgodbo, ki je obenem zgodba trpečega irskega naroda in zgodba irske deklice po imenu Nodlag, katere Fin je bil t« Amerikanec. Zgodba se wične leta 182»., ko je .stala pred jx>-rolo skupina najboljših irskih kmetov, ki so jih angleški veleposestniki Iu grofje obdolžili veleizdaje ter bnjo nameravanega pokol ja veleposestnikov. Angleži so hoteli enkrat za vselej narediti konec. irskim bojem za svobodo in neodvisnost ter streti Irsko odmetnike takozvane Bele može, slkrivno organizacijo, ki je ponoči planila na grad, pomorila nekaj angleške gospode ter zopet izginila v temo. Zato so prijeli najboljše irsko veljake, najeli propale ljudi, tnkozvane ovaduhe, kl so za dober denar prisegli, da so ti možje ree voditelji Belih mož — dasi jih v resnici niti poznali niso. Pred poroto so bili na podlagi krivih priseg teh ovaduhov obsojeni na smrt. Ljudstva f e je v tej stiski polastil obup in strahotna jezi radi očitne krivice, ki se je zgodila obsojencem. V najhujši sili pa so s« obrnili na svojega najodličnejšega zagovornika 0'Connella. ki pa je stanoval na čisto drugem koncu Irske — 90 milj daleč. Osrčji se je William Burke, mlad fnnt, brat enega izmed na »mrl obsojenih, da je zajahal konja in odjezdil po 0'Connella. Do smrti utrujen je prijezdil mladenič v opatijo, kjer je stanoval najslavnejši Irec 0'Cmmell. VI. poglavje. Pozdravljen, Osvoboditelji To znamenito soboto zjutraj je sedel 0'Connell, Miijvši s« od ma-še v svoji Mfiebni kapeli, ravno pri Kazno. Kri. < as, ki f?a porabi kri, ,!« prpteče mikrat naš«1 telo, traja 22 sekund ibi pol. V leni fasu m srce * Škoda, 7. važo glavo mi ni nič pomngano, ISčetn le tako, ki ima možgane notri, i Spoznanje. Stara gospa so je počutila telo slabo Ln je poslala služkinjo po zdravnika. >Kaj ii manjka?« jc vpraSal zdravnik. »Pravi, da ji je kar sa umreti.« — :No, potem jc pa {isto prav, da sto po mene pii&li.« Pred nuditi-cM. »Pred petimi leti sle bili obsojeni, ker ste ukradli po* vrtni k, in danes 6te sprt tukaj I< — »Ja, gospod sodnik, površnik vendar ne traja celo večnost.« Odkritosrčen. »Tonček, ali grefi z menoj na kol* dvor?< je vprašala teta, »Ne, uo morem.« — »Za-kaj pa ne V« — »Zato, k« J« mati rekla, da bomo takoj južinali, ko boš Sla ti prcč.< To je potomstvo! V deželi Siezvik na Nemškem živi vdova .iii.gsen Magdalena. Rojena je bila 1S39, imela jo 12 otrok. Sedaj je že 80 krat stara mati in 8(i krat prababica, tako da je njenih potomcev že 178. Ženica je duševno še sveža in tudi telesno prav krepka. O jojl Pavelček se je na cesti igral. Mimo je prišel mlad moški in mu je rekel: »Pavelček, če mi preskrbiš koder od las tvoje sestre, ti dam pet dinarjev.« — jO, gospod, dajte mi deset dinarjev, vam bom pa kar celo kito prinesel; vem kje visi.« Spomenik za Adama. V Baliimore v Ameriki so postavili Adamu spomenik, edini na svetu, in še tega šele pred par leti. Ubogi praoče, malo vej upošievanja si pa le zaslužil. Taroka z drevesom. Z drevesom se pa vendar ne poročimo, boš rekel. Pa se. V Indiji je dežela Paudžab. Tam se lahko dvakrat poročijo, štirikrat in petkrat tudi, trikrat pa ne. Ce hoče torej kdo tretjo ženo, se poroči tretjič z drevesom, četrtič pa s svojo tretjo ženo, in stvar ja opravljena. Korajža Aviatični poročnik Albert Carter se je spustil s padalnim dežnikom iz aero(>lana, ki je vozil mo metrov visoko. Padal je 17 minut, padel je pa na zemljo celih 10 kilometrov proč od tistega kraja, kamor bi bil sicer padei, če bi bil letel navpično dol. Carski zaklad na prodaj. V Newyorku prodaja ruska vlada carjevo krono in še več drufrih carskih dragocenosti! Krona je okrsžena s krasnimi demasti, kojih vrednost cenijo na 15 milijonov dolarjev. Naizmanenitejši je slavni demant Orlov, ki je 7 om visok in ima v premeru tri in pol ctn. VzkHeoa cona vsega zaklada je 2.r)0 milijonov dolarjev. Krono bo kupil najbrž znani milijarder RockeleUer. Bomo še poročali. petdeset"let star. Priboril si je svojo največjo zrnato, ko je v aprilu istega leta izsilil od nasprotujočega kralja, poslanske in gosposke zbornice zakon, po katerem so dobili tudi katoličani pasivno volivno pravico. Tu na svojem mirnem domu ob morju jo počival od ^svojega zasebnega in parlamentarnega dela, daleč od hrupnih, šumnih me;t, daleč od nezvestih, sovražnih ljudi. Prav nič ga ni bilo volja stopiti iz svojega mirnega zatišja na bojišče sodnijskih obravnav in ljudskih shodov. Videl je pred seboj državnozborsko zasedanje 1. 1830. in je vnaprej vedel, kako burno bo. Toda kakor hiiro je slišal o polnočnem jezdecu, je ukazal, naj pripeljejo mladega moža v njegovo knjižnico. Tedaj so iz mladega Burkea, ko je stal pred možem, čigar podobo je gledal vso noč, privrele besede: >Zapustil sem Cork zvečer ob solnčnem zahodu in sem jahal devetdeset milj, da govorim z Vami. 1 U « I1U VUl 1 iit tllV/ll JIJMIIi JV/ UiUJ l/J Ul WJMI| v/ V V 1 J1U pridete, bo dal Dolierty vse obesiti. Tu io sto gvinej. Ce vi pridete, so naši možje rešeni in njihove matere in žene vas bodo večno blagoslavljale!« Kratko, 0'Connell je bil pripravljen iti, ganjen od tega lepega dokaza javnega zaupanja. Burke re je obrnil, z bleskom v očeh, da zaja.šo svoj;- a utrujenega konja in se vrne z veselo novico. Toda 0'Connell ga ni hotel pustiti. >Še ie dosti časa. Danes se tukaj spočijte in zvečer odideva .skupaj.'? dali in sodnik Torrnns jo dejal, dvignivŠi glavo od svodih papirjev, mračno in odločno: , " Sodna oblast mora nadaljevati svoje delo, da so izogne umetnemu oviranju in zavlačevanju.; Tako so porotniki (lo pot deloma katoličani, doloma protestantje) prisegli in državni pravdnik io gladko in veselo razvijal svoj dolgi dokaz proli nesrečnim obtožencem, kar se za3liši zunaj poslopja mogočno vpitje. Narastlo je, odbijalo se od zidov in prodrlo celo preko svetih mej sodne dvorane. Ljudje niso mogli več brzdati svc.'oga navdušenja, kričali so prod sodniki in odvetniki, ko je 0'Connell, oblečen v svojo veliko, raskavo suknjo, zamazano in premočeno od nočnega potovanja, stopil v sodno dvorano, obdan od divje vriskajoče množice, in ko so ga prijatelji o!>-tožencev, ki ni o več bili boječi in plašni, temveč polni upanja in drzni, spremili na njegov prostor. Nova luč je zasijala na obrazih obtožencev na klopi in angel vstajenja je obiskal obsojence za zapahi in mrežo njihovih ječ. To jo bil tisti klic >Ave, Liberatorl — Pozdravljen, Osvoboditelj!« ki ga je ljudstvo klicalo na svoj način, ki je Osvoboditelja ljubilo jn bi umrlo za ' nroszEK n njegovo burka;to ŽIVLJENJE Tepovl in bomb« proti ledeni Rori, V reki Tisi na O irskem se je napravila led ona gora, nad katero so šli s tonovi in bombami, ki so jih metali iz aeroplanov. Gora je bila vei nadstropij visoka, voda za njo je zastajala in je poplavljala biegove dale« aaokoli. Porabili »o veliko število topovskih KrogeJ in petnajst centov ekran ta, pa ni vse sku-P« pomagalo. Napravili se samo 8 metrov široko luknjo. Potom pa ni-■oroS streljali, ker hi Sli ■troAM v milijone. Ponedeljsko jutro, dne 23. oktobra, je prišlo mračno in zloslutno za skupine ljudi, ki so se bili tuintam zbrali na meslnih oglih. Sodnika sta prebila nedeljo v Foti, kjer jih je pogodil gospod Smith-Barry. Ljudstvo, prijatelji obtožencev, je prebilo isto nedeljo v cerkvah pri mašah, proseč pravičnega Boga, naj skaže obtožencem pravico, ki je bila usmiljenje. Po škofovem naročilu so bile cerkve vso noč odprte in več ali manj polne mož in žena, ki so, sloneč v klopeh, prosili nevidno Moč, naj poseže vmes in prepreči človeško krivico. Ob devetih .je bila sodna oblast zbrana, sodnika sta zasedla svoje prostore na klopeh in pripeljali so štiri obtožence — Edmonda Connorsa, Barrctta, Wal-lisa in Lyncha — k obravnavi. F.dmond Connors je bil spoštovan najemnik, značilen po svo:i veliki moči, orjaški potavi, nedolžnem obrazu in otroškem srcu. Popolnoma si v svesti, da je nedolžen, je gledal po sodnikih, odvetnikih in porotnikih mirno in brezskrb-no-zacudeno. On je bil nedolžen in nad njim je bil Bog. Ce ga oprostijo, prav in dobro! Ce ga obsodijo naj bo ceščena volja božja! Tega krščanskega stoi-cizma ne morele omajati. Pavno ko bi se'imela obravnava pričeti, so se oglasili zunaj sodniškega poslop"a slabi vzkliki veselja in mladi Burke se je, vrnivši se s svoie devetdeset milj dolge poti, prerinil skozi množico ter začel govoriti z zagovornikom. Vse jutro so stale zunaj straže, čakajoč njegovega prihoda, in ko je prijahal zmagoslavno v mesto, ga je pozdravilo sto glasov. »Kaj je novega, Villiam? Ali pride?« s JSZnT T0 b° hJk?j!< j0 Ogovoril mladenič «. pritajenim glasom, polnim zmagoslavja in veselja. Gospod McCarthy je takoj poprosil porotnike MoCarthy ol.il™ posM1. iuncaa vsebina prvin 6e;>.n« Storžek je otroška povest, oziroma pripovedka, toda polna naukov za male in velike. Vsebina dosedaj izšlih poglavij je naslednja: Ubogi starec Pepek bi si rad toliko zaslužil, da hi imel za vsakdanji kruh. Prišel jo na čudno misel, du bi si naredil živega pajaca, s katerim bi hodil okrog in si služil kruha. In res je dobil pri svojem prijatelju mojstru češnji tepelj lesa, iz katerega si jo iz-rezal lutka, pajaca. Lutka je nadel ime Storžek. Toda Sloržek je bil poreden deček. Imel je na sebi slabe otroške la t-nosti, zato pa mu je sledila kazen vodno takoj za petami. Najprvo je svojemu očetu Pepku ušel. Ljud o so mislili, da Pepek grdo ravna s Storžkom in je zalo moral Pepek v ječo. Storžek pa je šel domov. Na zidu pa jo zagledal Murna-Marnjača, ki mu je dajal nauke: ceš, kdor očeta in mater ne uboga, ga tepe nadloga. Ce Storitok misli, da ne bo treba nič delali, temveč samo okrog se potepati, dobro jesti in piti -kar si jo Storžek postavil kot vzor svojega življeira — potem bo končal v ječi in na vislicah. Storžek je bil radi teh naukov, ki mu jih je dajal Murn-Marnjač, tako hud, da je pograbil kladivo ter ga s tako silo vrgel na Murna, da ga je ubil. Ker je bil Storžek strašno lačen in zagledal na kupu smeti jajce, si je hotel napraviti jajčno jed. Ko je jajce stri, je zletel iz njega pišček, ki se mu je lepo zahvalil za osvoboditev ter odletel. Storžek je bil hudo žaloeten, ker ga je lakota vedno bolj iria, je sel — bila je že noč — v vas iskat hrane. irKai je, toda namesto jedi je dobil iz nekega okna poiivek vode. Ves premražen in moker je pritekel Storžek domov, kjer je noge držal pri ognju, da bi se posušile u je v tem zaupal. Ko pa se je prebudil, je opazil da so mu noge, ki so bile seveda lesene — ponoči odgorele. Tako je Storžek za svoje prve ne-uoogijivosti m svojo trmo bil takoj bridko kaznovan — zakaj vsalk greh se na svetu maščuje prej ali slej. VIL Tepck so vrne domov, popravi Iutkn noge in mu da zajtrck, ki ga jo prinesel ubožec zase. Ubogi Storžek je bil še ves zarpan in krmežljav in ni opazil, cla so se mu noge ožgale; ko je začul gla3 Bvojega očka, se je dvignil s pručice, da bi tekel in odrinil zapah, a ko se je parkrat prekobalil, je nakrat padel na tla kakor je bil dolg in širok. Ko je telebnil na tla, je napravil tak ropot, kot bi ga napravila vreča suhe robe, ki bi priletela s petega nadstropja na tlak. — Odpri mil — je kričal Pepek s ceste. »Ne morem, očka,« je odgovoril Iutek, jokajoč in premetavajoč se po podu. — Kako da ne moreš? — »Ker so mi pojedli noge.« — Kdo ti jih je pojedel? — »Maček* — je odvrnil Storžek, zapazi ši mačka, ki je grabil s prednjima tačicama ostružke in se igral ž njimi. — Odpri mi, pravim — je ponovil Pepek — Dru-ač« ti pokažem jaz mačka, ko pridem v hišo! — »Ne morem na noge, verujte mi! O jaz revček esrečni, ki bom moral celo življenje hoditi po olenih!...« Pepek, meneč, da je vse to jadikovanje novo don-i.ovo pobalinstvo, mu je hotel napravili konec; Splezal je na zid in zlezel skozi okno v hišo. ■ I X / y UC3>1IH Splezal je na zid in zlezel skozi okno v hišo. Prvi trenutek je mislil Pepek na ostro besedo dejanje, a ko je ugledal svojega Storžka, ležečega aa tleh brez nog, se je raznežil; objel ga je okoli /ratu, ga poljuboval in se mu dobrikal in laskal na isoč načinov in pretakajoč debele solze, ki so mu lile iapljema čez lice, je ihte vprašal: — Storžiček moj, kako si si ožgal noge? — »Nič ne vem, očka, a verujte mi, da je bila grozna noč, a se ne spominjam drugega ko polja. Grmelo je n se bliskalo in jaz sem bil tako močno lačen in Murn Harnjač mi je rekel: »Prav ti je, poreden si bil in si Jpslužil« in jaz sem mu rekel: »Pazi se, Murn!« in on Ini je rekel: »Dondek si in imaš mesto glave lese-Pjačo!« in jaz sem zagnal vanj leseno kladivo in fen je umrl, a kriv je bil sam, ker jaz ga nisem holel ubiti in dokaz je ponev, ki sem jo položil fla žcrjavico, a piščanček je odletel in rekel: »Na svi-enje... in lepo pozdravi doma« in lakota je kar na-'roj rastla in zato mi je rekel oni starec, ki se je pri-Jzal z nočno čepico na glavi: »Stopi sem pod okno i nastavi klobuk!« in jaz 6em imel na glavi golido frode, ker prositi kruh ni sramota, kajne, in sem se vrnil hitro domov in ker sem bil še lačen, sem položil na ognjišče, da bi se osušil, in vi sto se vrnili in so se ožgale in sem še zmerom lačen in nog nimam več. Ih ... Ih ... ih... ih ... —« Ubogi Storžek je začel tako močno jokati in kričati, da so ga slišali pet kilometrov daleč. Pepek, ki je razbral iz celega zmešanega pripovedovanja le to, da je lutek umiral od velike lakote, je potegnil iz mavhe iri hruške in izročivši mu jih, je rekel: — Te tri hruške bi bile moj zajutrek, a rad jih dam tebi. Pojej jih in Bog ti jih žegnaj! — »Če hočete, da jih pojem, bodite tako dobri in mi jih olupite!« — Olupiti jih? — se je zavzel Pepek. — Nikoli ne bi mislil, otrok moj, da boš tako izbirčen in sladkosned. Slabo, slabo! Veš, na tem svetu je treba privaditi grlo že v otroških letih na vse, ker ne ve se, kaj človeka vse doleti. Toliko slučajev je!... — »Modro govorite.« pritrdi Storžek — »a vendar jaz ne bom jedel nikdar sadja, ki bi ne bilo olupljeno. Olupka ne morem, pa je!« In dobričina Pepek je vzel nožek in s sveto potrpežljivostjo olupil hruške in spravil vse olupke na vogalu mize. Ko je Storžek dvakrat usekal in pojedel prvo hruško, je zamahnil, da bi vrgel ogrizek skozi okno, a Pepek mu je zadržal roko in dejal: — Me zame tuj ogrizka — vse utegne priti na tem svetu še vedno prav! — »A jaz ogrizkov ne jem, res nek je kriknil dondek in zapihal go gad. — Kdo ve? Toliko slučajev je!... je ponovil Pepek in se ni razgrel. In tako se je zgodilo, da so se trije ogrizki, mesto bi šli skozi okno, pridružili olupkom na vogalu mize. Pojedši — ali bolje rečeno požrši vse tri hruške, jo Storžek na široko zazijal in cmere se rekel: »Zdaj sem pa v drugo lačen!« — A jaz, otrok moj, nimam nič drugega, da bi ti dal. — »Prav prav nič, nič?« — Imel bi — i samo te olupke in ogrizke. — »Sila kola lomi,« — je rekel Storžek — »če ni drugega, pojem pa en olupek.« In začel je žvečiti. Spočetka je usta nekoliko skremžil, potem pa je pojedel enega za drugim vse olupke kakor bi pogledal in za olupki tudi ogrizke in ko je vse pospravil, se je potolkel zadovoljno z rokami oo trebuhu: »Zdaj sem pa dober, zdaj!« »Veš, na tem svetu je treba privaditi grlo že v otroških letih na vee, ker ne ve se, kaj iloveka vse doleti.« — Vidiš, je pripomnil Pepek, — kako sem imel prav, ko sem ti rekel, da se človek ne sme raz-vaditi in biti preveč izbirčen in sladkosned. Dragi moj, nič se ne ve, kaj človeka vse lahko doleti na tem svetu. Toliko slučajev je!.,. Izredno hiter aeroplan. Angleški aviatik Rol Ja zgradil vojaški aeroplan, ki bo hitrejši kot vsi dosedanji. Popolnoma vojaško opremljen bo napravil na uro lahko 280 do 800 kilometrov. Od Ljubljane do Trsta znaša zračaia črta 73 kilometrov, od Ljubljane do Zagreba 110. Od Ljubljane do Trsta bi ta aeroplan letel lahko v eni uri dvakrat, dvakrat pa nazaj. Pomfclil To je lokomotiva! V Ameriki so napravili lo-komotivo, ki je 8 poprečno hitrostjo 70 kilometrov na uro prevozila ogromno razdaljo 4500 kilometrov, ne da bi se bila aa-mo enikr«; ustavila. Lokomotivo je gnala elektrika. Vlak, ka ga je vozila, je odšel 10 ur za navadnim brzovlakom, in ja pnišel 22 ur pred njim na cilj. Nov podmorski kabel. Zadnjič enkrat smo pisali, kaj je podmorski kabel ln da smo praznovali preteklo leto 75 letnico, odkar so prvega položili. Sedaj so položiti si>et en tak podmorski brzojav, in sicer med Londonom in Newyorkom. Lahko bodo brzoijavili po njem od obeh strani ia bodo obenem lahko i>oslali 500 besed ali 2500. Stal bo pet milijonov funtov, en funt je 270 do 275 dinarjev. Največja nova prednost tega kabla je ta, da pošlješ po njem lahko ve8 brzojavk obenem in so vendar druga druge ne motijo. Pravijo, da se bodo morale cene preko-morskega brzojavljanja sedaj znižati. Velikanska bogatija. Z« najbolj bogate ljudi imamo navadno Rookefeller-ja, Forda in še druge Amcrtkance. So pa tudi drugje še izredno bogati ljudje, posebno na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem. Tako beremo o japonskem baronu Mi-tzui Hoširomonu, da ima neizmerne gozde, cele pokrajine njiv, ogromne trgovske hiše in celo lastno brodovje. Že stoletja je ta trgovska rodovina stara, premoženje preide zmeraj na najstarejšega, mlajšim dajo razmeroma male odpravnine. Nemogoče je določiti premoženje tega bogatina v Številkah; njegova podjetja so takorekoč država v državi. Kralj ennj umrl. Na potovanju iz Evrope v Ameriko je umri pred par dnevi Booth, največji tovarnar papirja v Kanadi, obenem pa tudi lastnik največjih talog cunj: zato so mu v Ameriki rekli kralj cunj. Seveda pa tudi cunje in smeti milijone nesejo; po večjih mestih imajo nekateri vse smeti v zakupu, ki Jih smetarji skupaj zvozijo, Kuharska navodila. Na strani 10 današnjega Domoljuba je pomotoma pod razpredelkom »Gospodinja« Izostal članek, ki ga prinašamo tukaj. Sveži prašičji jezik. Prašičji jezik operi ln ga kuhaj kakor navadno goveje me ,o z zelenjavo, se vroč jezik olupi, zreži in postavi s kisovim hrenom na mizo, tudi s kislo repo ali zeljem je zelo okusen. Sveži prašičji jezik v omaki. Skuhaj jezik v slani vodi in vročega olupi. Potem deni v kozo eno žlico masti; ko se nekoliko razgreje, prideni par koščkov čebulo in jezik," ko čebula zartimeni, prideni pol žlice moke, prilij par žlic juhe in žličico kisa, ščep popra Vr o! i. Ko dobro pre vre zrezit jezik na tanke kose, zloži na krožnik in precedi nanj omako. Svinjski jezik lahko daš v razsol in prekadiš. Svež prašičji jezik v paradižnikovi omaki. Skuhaj jes.lk v slani vodi in vročega olupi. Potem deni v kozo eno /liVo nuiiti; ko se ra/.greje prideni pol drobno zrezane čebule i/i j vik ko čebula zarumoni, prideni pol žlice moke, eno malo žiico paradižnikove mezjv ia par žiicjuhe. Pusti, da se vso skupaj duši še kakih 10 minut. Zreži jezik na koso, na'*Ji na krožni;:, j.reredt nanj omako in pa oblr., i ali z makaroni, z krompirjevim i;ir. jem. dušenim riženi ali kašo s polento i-.i kron-tiirjiviroi rogljički. Krompt;i<:vi io','lii: ki. Skuhaj -i src. Inj • deb:;le krompir e, olupi jih in /ribaj ali z valerjein sita: i. Zmečkani krompir stres: na desko, priden; mu dve žlici kHe smetane, 1 jajce, nekoliko soli in 13 dkg moke; iz te;.a napravi ! 'o, ki <_;a m?r. ?i ra ko5'Mce debelej t oreha velikosti; z valja j za prst dolge svaijke, ki jih polagaj v vročo ma-t (ki naj bo za m--.;ince vi oko v pekači) ko se po eni. trm'd za rumeni jih obrni in ko so rumeno 7 -m lieni jih postavi ra mizo. SPRETMEIU" mrA' vajenca! ~ Adamič, vrv ar Domžale. Josip R655 gora. F. D. Ob?.:. , rn, kar sem govorila zop r g. Milko F 1 o r j a n č i č , Porf- 81 Hoblfl ki ima veselja do praiičcv in 7na dobro Lv.ltU inolztj, se prejme pri ANT. VILAR, trgovina, Dob pri Domžalah. 74 Prpkiir ' Opisana prekličem vse bese le, I I viMij » ki jil, (tovorila zopsr Angolo Kristane. — KATARINA TRAVEN, Vodic«. 24 Zlatnik v milu »Zlatorog« sla raš'i v poslednjih dneh gospodična Bernarda l£:t-ter, učiteljica v Toplicah pri Zagorju ob Savi in gosnodičra Mici Krove, posestr.i-kova hči, Vevče pri Dev. Mar. v Poljuč OD DANE5 IN V6ERA! Mt«nM»>iin"i im\............mmn 0PR0MN0 DRLO PAPEŽA. Sveto leto je končano, sveta vrata v cerkvi sv. Petra in v treh drugih rimskih cerkvah so spet zaprli. Sv. ooe je opravil lotos oorouino delo in prav nio in se ne čudili, i,ar poroča neki ameriški list, da se je papež pf>'1 c',iiico de!a skora'' z"ru (rikago) v Ameriki bo od j 1.9. do 22. junij 1 vrlikansk Evharlstični Irongre*, ki ;so ga bodo udeležili katoliki iz \ frh deiov sv« ta. Midijo, da bo prišlo na kongres okoli dva milijona udeležencev. Pri nas glede udeležbe menda ni še nič urejeno. Zeio skrbno so pripravljajo Nemci. Da omogočijo nemškim udeležencem kolikor mogočo prijetno vožnjo in med vo;".njo d oh t i razvedrila, bo potovalni urad za katolike, Ro'.a!a imenovan, najel za potovanje v Newyork parnik »Thuringla«, od ameriško paroplovne družbo Hnpag. Vsi družab-ni proitori in sprehajalni krovi bodo vrem potovalcem na razpolago, brez razlike. Vsi Io do plačali i-to prevozno ceno, za 10% nižjo kot je običajna. Posebno pripraven prostor bodo spremenili v kapelo, da bo mogoča redna služba božja. Tudi drugi par-niki bodo dali 10% popust. Vsi katoliki sveta se pripravljajo na to velopomembno manifestacijo. Kaj pa mi in Hrvatje? Manulakturna trgovina Mihajlo Lapuh - škofja Loka se nahaja sedaj samo na Spodnjem trgu »POD LIPO «, kjer prodaja še vedno po znatno znižanih cenah. Najtrpežneiše strešno kritje! — Združene anekarne d. d. Uubijana — Miklošičeva cesta 13 in Brdu preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču ... nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, naibo jše preiz-kušene modele s>rt5nikov, z eno a i dvema zarezam«, kakor bobrovcev (biber) in ❖ sidno opeko * * Na željo sc pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na zalogi! n fcltofja I.oka. Ijrra >Po7Jia pomladi, ki jo uprizori »Orlovski odsek v Skolji Loki« na praz-i' k Sv. Treh kraljev zvočor, so ponovi v ne-ie!Jo I 10. t. in. ub pol štirih poj>okine. n Orlnrdki o.lsck v Horjulu po/iovi 10. jnn t. 1. ob t!. popoldne žaloiptro »Prab-ibira«. Vabljeni zlasti i;, okoliških vasi. n Podružnica Udruženia vojnih invalidov v Polzeli ima dne 17. januarja 1926 svoj dregi redni občni 7.bor in sicer ob 9 doz. v prostorih g. Cizclja na Polzeli. Dnevni red je ohi-čajen, poročal na bo tudi delegat iz Ijubljane o va>nih določbrh invalidskega zakona. \ sc vojne žrtve gornje savinj-kc doline poživlja-mo, da se zWa udeležijo. a i i' a———'■saummmiAUmHUk.imim | ur Ako še niste,9 l nosSfkte naročnino J aita im ir % . 0.1'»r li hiii» v svrho vi V. ib V jo a racirjei:! i miJili >»'•>! fcronoui ter-ur |io lai iiiio "i 0 ur samo proti oovračllu plaC'a i«* «;«n> Din 1CU — n kotn.nl. Delta-kronometer ur.i jo vi-liidi- mit a n:o1 ilruje vrstu, naSIti Di-lla /'uliti ur imamo v iati nanon na razpotano tHii rr. To ure imajo Isiotako izborilo preizkušeno kolesjci, olfovjo j« narejeno iz kovine, ki no izgubi ziate barvo, iu je vrhu ti-pe e! >r potem piovlečono s pristnim zlatom, v česar se no razločuje na viil;;?. od preveč« zlala. Te uro Mtunejo sicer Din •— dol uv-Ijamo jih pa za ro< ao jamstvo. Porabite Io priliko, ki se Vam ne bo zlepa ntid>la. in nar« čile, ker jo veliko povpraševanje. Ure dobavljamo carine prosto t>0 |>ovzetju. Poštnina in zavoj Din i h-—. Veleelcgantne veriž ice, primerne k uram Din 4y— mesto Din 59'-. Ubrenlund«* 6«itll-.cbift ,Volffo«n" Zilrleh, Vori-Uiaacitr. 51. Schivcli. _ Hajpopolnejš1 STOEU/ER šivalni stroji t. H».li«. kro »i« ia f«v)i»ri« t«r i« T.ak dam. PreiUn «i n«b»vil« ■Irof. ojltll« n I® lsrcdnolt pri tridki L. Baraga, LJubljana Seletibu q. u:. 6/1. Breipl»če» po"^ 15 l.too |a»«t»e, SEZNANITI se želim v svrho ženitve s kmečkim dekletom ali vdovo. — Ponudbe, če mogočo • sliko, na upravo »Domoljuba« pod itevilko 40^ Naznanjam, da sera svojo odvetniško pisarno preselil na Kralja Petra trg 3 (pred sodnijo) Dr. I. Brejc Kaj pravite na to? ■ko •• pogledate v ogledalu In Vam začne Val obraz in lasje delati skrbi? Za pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najboljše! 1. Fellerjcva prava kavkaika EUa-pomada za obraz in kolo. čuva mladoit in lepoto, ter je najmočnejšega učinka zoper pege, lojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. 2. Fellerjcva močna pomada za lase od-stranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in pre-rano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrite ali po en lonček od obeh vrst. Eba-omad ie obenem z zavojnino in poštninu za 38 in, ali samo proti naprej poslanemu denarju, ker E je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročil* nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 16, Hrvatska. Ali se hočete osvoboditi svojega reumatizma in trganja? Zbadljiva, akeleča bolečin« r udih ln členkih, otekli adie, aključen« ro Motna vina očistiti IN TRrKA TER PFEKISLA OMILITI JE ZELO ENOSTAVNO!. Na zalogi imamo spec. francosko ielatino »LAIN3« tvrdke Clcrment & Quignard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cen' ! — Glavna zaloga: DROGERUA »SAN1TAS« — Celje in Ljubljana. flodroce žlmrice, posteljne mreže in tapet, izdelke £rodaja najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, jubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma). Ali ste že .poskusili? iš^i tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko p-e-izkušeno sredstvo redilni nrašk za živino, po-aebno za prašiče, »MASTELIN«. zakonito zavarovana znamka. Z malim zavitkom za 12 kron se prepričale. Razpošilja A. KOSEC, Maribor. 3 in 5 kg po pošti, iranko h ša, pakovano v zavitkih po '/io in '/» kg. Za trgovce 50% popusta. 6770 za nakup. Zaradi preuredbe gospodar, obrata ima naprodaj FRANC KOŠAK, posestnik - Grosuplje, več lepili plemen, la molznih krav (tudi s teleti) in telic lastno reje od izbranih staršev. Proda se tudi 1 zelo lep plemenski bik 2ii leta star, simo-dolske pasme, ia 1 par lepih, težkih, vseskozi zanesljivih kon| (pramov konj in kobita). Istotau je naprodaj tudi več dobrih, težjih satlc, več lo)ter-skih in drugih gospodarskih vor, 1 nov samski voziček (zapravljivček) in 1 lep koleselj, nekaj novejšega poljedelskega orodja, kakor njivskih bran in Sackovih plugov ter drugega gospodar, orodja. Jtf- Vse si je treba na mesta ogledati '•t čevlji in razno mm ZASTONJ ravno ne, ampak po jako nizkih cenah si kupite najboljše blago in po najnižjih cenah pri tvrdki Jakob Planlnšek KANDIJA PRI NOVEM MESTU. Kdor kupi, je zadovoljen. Na|uspcinejle sredstvo za rt\o domače živin« ja brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živira. Jasen dokaz neprecenljive vredni sti Mastlra so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovžal, Ljubliana. Mestni Ir« 4 Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 M, 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Račun poštnega čekovnega arada za Sloveutjo ▼ lastni p?,laČ> (VlS & VlS hotela „Unlon"). ....... Podružn ca: Celje, Diakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, SpUt, Sibenik. Ekspozitnra: Bled KapitcsS In rezerve skupno nad Din !5,ooo.ooo -, vlocje nad Din 2oo,ooo.ooo - SvlTttvbe rPreZaravS1Cne; ffi^™.r^'"' 1"«?. V naicm jeklene shramb° » vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje oevize. spreiema vloge na tekoeera računu m na vtožne kn,ižice ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod nijugodneišimi pogon Amerikanskl oddelek: Direktna zveze z ameriškimi bankami. _ Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr. Franc Kutovoc, Urednik: Franc Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel te6-