Gospodarske stvari. O gnjilobi krompirja. Po dolgi ia trdi zimi smo imeli še kolikor, toliko prijetao spomlad, poletja pa niamo pričakali. Ves ta čaa je bilo deževao, ali vaaj hladao vreme ia to nam je prizadjalo marsikatero zlo, v teai tudi gajilobo pri krompirji. Raai krompir je zraatel sicer debel ia aa zuaaajo podobo lep, toda imel je v sebi že kali gajilobe. Kaj bode iz pozaega krompirja, tega še sicer ne vemo, toda aa največjib krajib ae bode nič prida iz ajega, kajti lotila se ga je bolezen, slična peronoapori na trsji in učenjaki jo tudi imenujejo peronospora in da se razločuje od one na trsji, dajo ji priime: infestans, sovražao. Za krompir bode tedaj letos trda in arečen. kdor ga bode imel, to pa je le mogoče, če si ga ovaruje, kolikor se da, gnjilobe. V naslednjih vrstah podamo našim bralcem nekaj pripomočkov za to; da-si smo o nekaterili že sem ter tje govorili, vendar še jih postavimo lesem, da dobimo tako popolno podobo bolezni krompirjevib. in. pripomookov zoper nje. Vprašamo torej: 1. Kakona3tanegnjilobaprikrompirji? Naše oko zapazi že to bolezen v mesecih juliji in avgustu, ako je deževno ter postaja voda na njivah. Listje kroinpirjeve zeli dobiva inaroge, iz začetka so rmene, potem pa črne in zel sama vene kmalu in neha svoje življenje. To pa napravi majhna glivica, toliko majhna, da je z očesom samim ne zapazi človek, če tudi ve za-njo. Le-ta glivica se čudno hitro razširja in njene troske — mali kosčeki, ki imajo to v sebi, da se iz njih vzraste nova glivica — padejo sčasom raz zeli na zemljo in dež jih splavi globlje doli do krompirja. Ako je vreme dalje časa deževno, zapazi se brž delovanje teh glivic po hudem, gnjilem duhu, ki ti udarja iz krompirišča v nos. Troske namreč one glivice so se prijele krompirjevih oblic ter so sčasom se vrile va-nje kvareč zdravo meeo kronjpirja. Bolj ko je trdo lupinje krompirjevo, bolj se po časi širi gnjiloba. Vsled tega se gnjiloba ne pokaže po vseh njivah enako, tudi ne v enem času. Uzrok tega je ravno prst, ki spušča manj ali bolj hitro one troske do krompirja, pa tudi krompirjevo lupinje se brani bolj ali manj zoper one troske, prav po tem, kakor je bolj ali manj trdo. Tudi gnoj je več ali manj za to gnjilobo že storil. Nekaj bi se dalo torej storiti zoper to bolezem že pri sajenji samem, ako se odbere krompir za to, z bolj trdim lupinjem. Vendar sedaj, ko že imamo bolezen, ne mislimo o tem na dalje govoriti, ampak vprašamo: 2. Kaj se more storiti zoper gnjilobo, dokler še krompir raste? Zoper to bolezen se išče sredstvo že od časa, kar se je ona prikazala, torej od začetka leta 1840, vendar se ji ne more še izdatno do kože, vsaj sploh ne. Marsikatero sredstvo se je že priporočilo ia rabilo, ali bilo je premalo ročno ali pa je hodilo predrago in kar je več, za gotovo ni nobeno pomagalo. Še le v novem času so prišli na sredstvo, katero, če se rabi v pravein času, pomaga vsaj nekaj in to gotovo. To sredstvo pa je škropljenje krompirja z vitrijolom in apnom Napravlja se iz bakrenega vitrijola, apna in vode in na razne naČine po tem, kakor so krompirjeve zeli že bolj vzrastle ali pa so še nežne. Zmes pa se dela tako-le: če je manj močna, vzame se 100 litrov vode, l'/2 kilo bakrenega vitrijola in 1 kilo apna. Ce je pa močneja, vzame se 100 litrov vode, 2 kila bakrenega vitrijola in V/^ kilo apna. Bakreni vitrijol se razpusti doma v kropu in na polji se vlije v 100 litrov vode in primeša stolčeno apno. Na to pa se zmes prav dobro premeša. Apno mora se pa poprej izčistiti, da ni v njem kamenja ali peska. Zmes pa se zatem s škropilnico, enako, kakor jo rabimo v vinogradih, razškropi, čem prej je mogoče, na krompirišči. To delo gre nagloodrok; ako je delalec zvest in spreten, more v dveh urah po enem hektarji škropiti in torej nejemIje delo dolgo časa. V meseci juniji in juliji se škropi in če je treba, ponovi se potem v avgustu, sploh v času, ko se vidi prvo znamenje take bolezni. iStroški niso znatni in če jih primeri človek s škodo, ki mu jo odvrne škropljenje, ne bode mu žal za nje. Mi torej prosimo naše bralce, naj storč tako ysaj drugo leto, če že letos ni več mogoče. Kdor pa ne mara večjih stroškov, naj poskusi vsaj na malem kosu svoje njive, obljubimo mu, da bode potem rad škropil na vsem krompirišSi svojem. Sejmovi. Due 29. avg. v Orešji, v Poliča- nah, na Planini, pri Sentilji pod Turjakom in v Žavci. Dne 31. avg. na Hajdinji, v Kamnici, v Mozirji, na Tinskem in na Valci ob Dravi. Dne 1. septembra v Šentilji pri Gradiči, pri Šent- ilji v slov. goricah in pri sv. Bolfanku v Tr- novicah. Dne 1. septembia v Arnočah, v E.ad- goni. Dae 2. septembra v Lucanah, na Ptuji, v Trnovcah.