iedenske novice. DuhovniSlce in cerkvene vesti. Dne 1. majnika je slavil pri Sv. Križu pri Slatini tamošnji g. nadžupnik 25 lcthico pastirovanja pri Sv. Križu. Proslavitev 25letnice se je izvršila na slovesen, prisrčen in pomenljiv način — znak, kako se je priljtibil blagi g. nadžupnik v dobi 25 let faranom. V ccrkvenem nagovoru je proslavil jubilanla gospod prof. Vreže iz Maribora. Na predvečer slavnosti so počastili slavljenca slatinski ognjegasci z bakljado, in pevski zbor mu je zapel nekaj pomenljivih prisrčnih pesniic. Drugi dan po cerkve nem opravilu se je poklonila slavljencu šolska mladež z nagovori, učiteljstvo, odbor zdravilišča, različna društva, dekanijska in tudi druga duhovščina. Stari prijatelji iz Slatine so darovali gospodu nadžupniku palico s srebrnim ročajem in lcpo svoto kot priboljšek doma čim revežem. Vrlemu rodoljubu in jubilantu gospodu Korošou častita k pomenljivi slavnosti tudi političnogospodarski starosla «Slov. Gospodar«, katerega je svojčas na občno zadovoljnost čitateljev urejeval gospod jubilant cela 4 leta. — Mašniško posvečenje se bo letos vršilo v Mariboru, 26. maja se bo delil dijakonat, 29. junija pa bodo dijakoni posvečeni v duhovnike. — 2up- nijski izpit so napravili sledeči gg. kaplani: 1. Cirič Auton pri Sv. Barbari v Slov. gor. 2. Jurak Peter, vikar v Celju. 3. Mikolič Jurij, kaplan v Lučah. 4. Osterc Fran, kn. šk. uradnik. 5, Pirš Alojzij, kaplan v Gor. Gradu. 6. Rantaša Anton, kaplan v Selnici pri Mariboru. 7. Sajovič Jakob, kaplan v Gor. Radgoni. 8. Vajda Julijan, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine. — Meseca majnika se bo delila po naši školiji sv. binna in sicer kakor vedno, najprej na binkoštno nedeljo v Mariboru. Za Mariborom pride na vrsto slovenjebistriška dekanija, kjer bo birma 21. maja na Spod. Polskavi, 22. maja v SIov. Bistrici, 23. maja v Poljcanah, 24. maja v Makolah. Za Slov. Bistrico pride na vrsto dekanija Vuzenica in sicer v Vuzenici dne 27. maja, v Vuhredu 28. maja in v Ribnici 29. maja. Začetkom julija še bo birma tudi v dekanijah Konjica in Novacerkev. Bivši tržaški škof Karlin, ki pri nas sedaj ludi birmuje, se pripelje dne 2. junija na Ptujsko goro, kjer se bo vršila slovesna blagoslovitev novega deia okrajne ceste Ptujska gora—Ptuj. — Dne 3. junija bo na Ptujski gori tudi birma. Za vse dušne pastirje v naši lavantinski škofiji je važno, da se bo vršil občni zbor «Vzajemnosti« najbrž prvi teden meseca junija. Novembra lanskega leta je namreč tudi naša duhovščina si ustanovila po vzgledu drugih škofij stanovsko društvo «Vzajemnost«. Pravila prejšnje Družbe duhovn^vov so se prilagodila  «Vzajemnostist in ta spremnjena pravila je vlada odobrila te dni. Upravništvo opozarja p. n. občinstvo, da odgovarja na razna vprašanja, posebej glede oglasov le takrat, ako je za odgovor priložena poštnina. Vse inseratne zadeve se naslavljajo na upravništvo, ne na uredništvo, ker v zadnjem slučaju se poslovanje le zavlačuje. Inserati, ki ne pridejo vsaj dva dni pred izdajo «Slov. Gospodarja«e, torej do torka, ali v slučaju, da je četrtek praznik, do pondeljka v roke upravništva, se navadno ne morejo več upoštevati. Somišljeniki in pristaši. Mesec majnik uporabite v to, da dvignite svoj težko prisluženi denar iz demokratskih zavodov in ga naložite v naše Posojihiice. Demokratski denarni zavodi podpiiajo Orjuno in nam nasprotno časopisje, ki še nas vedno prodaja beograjskemu centralizmu. Pošten in miroljubni Slovenec, spametuj se, in ne spletaj si orjunskega in centralističnega biča z lastnim denarjem. Tudi onim trgovcem, ki imajo po svojih trgovinah kot uslužbence nastavljene orjunce ali SoKoIe, obrnite hrbet in kupujte pri trgovcih ki so pošteni in dobri naši pristaši. Največja nesreča za Slovenijo so bili že od nekdaj  pa do danes takozvani napredni (liberalni — demokratski) advokatje. Ti advokatje svobodomisleci so že od nekdaj brezvestno odirali slovenskega Itmeta, ki se je zatekal pod njihovo pravno zaščito. Danes so ti advokatje največji priganjači centralizma, Sokolov, in Orjune. V vsakem večje kraju imamo pa tudi p5 eiiega in več odvelnikov, ki so vsega zaupanja vredni in trdni  naši pristaši, da celo voditelji priprostega slovenskega ljudsiva. Vsak naš pristaš in somišljenik mora imeti tolikanj strankarske zavesti, da se v pravnih potrebah ne bo zatekal k demokratskim advokatom, Sokolom in Orjuncem, ampak k našim pristašem. Ako se bodo začeli naši ljudje izogibati hišam demokratskih advokatov, potem bodo posiali ti kmalu ponižnejši in se ne bodo upali našega dobrega ljudstva zastrupljati poLom demokratskega časopisja, Sokola in Orjune. Slovenski kmct, obrlnik in delavec, torcj ven z denarjem iz dcmokratskih zavodov in obrni brbet orjunskim trgovinam in sokolskim advokalom. Takozvana napredna-frakerska gospoda bo že postala ponižna, ako jo bouio pošteno pograbili za žep. Mariborski orjunei napadajo po mestu, železnici in  okolici mirne naše pristaše. Oblasti se za te napade niti ne zmenijo ne, radi tega pa rasle grebc-n tem pretepačcm, ki so poslali neznosna nadloga za vnesto in okolico daleč na okrog. Mariborski orjunci pravijo, da bodo začeli svoje razbojniške nazore tudi tiščati venkaj na de želo in nameravajo prirejati po nedeljab in praznikib svoje tolovajske izlete po mariliorski okolici. Fantje in možje na deželi bodo že sarni uganili, kaj treba storiti s temi izletniki, ki v organiziranih bandah pretepavajo do krvi mirne ljudi, ki niso policajdemckratje. Oblasti nočejo proti divjaštvom Orjune storiti nič, torej bo moralo miroljubno ljudslvo seči po samopomoči. V politični grob so ju položili. Volilna pogorevščina je spekla v najbolj živo oba slovenska policajdemokrata dr. Kukovca in šibo božjo Slovenije dr. žcrjava. Za vsako ceno sla si hotela prigoljufati poslanske mandate, a pri volitvah nista doscgla količnika in torej nista poslala poslanra. Ker torcj Kukovec in Žerjav nista bila izvoljcr.a, sta se pritožila na Beograd,, kjer sedaj zboruje lakozvani verifikacijski odbor, katercga naloga je, odobriti ali zavrnili razne poslanske mandate. Mandati v Slovcniji so vsi odobreni in potrjeni in tudi pritožbi dr. Kukovca in Žerjava je že obravnaval vcrifikacijski odbor. Dr. Kukovčcvi pritožbi se je smejal celi odbor, ker se je dr. Kukovec pritožil radi tega, češ, da je bil na SLS listi križ v slovenskih barvah in dalje, da so polilične oblasti v Sloveniji izvajale nasilje napram njegovi osebi in slranki za časa volitev. Pritožbi dr. Kukovra so se smcjali in kratkomalo zavrnili kot neosnovano, isto se je zgodilo s pritožbo dr. Žerjava. — Glavna voditelja slovenskih centralistov sta torej po končnveljavni odklonilvi njunih priložb položena globoko v politični grob, iz kalerega ne bosta vcč vstala in ta njuna politična smrt bo v veliko in občutno korist cele države! Naj v miru počivata! .Miadeniči! Na binkoštni pondeljek, dne 22. maja na marijanski shod v Celje! Fantje, ki želijo na shodu govoriti, naj se lakoj javijo na naslov: Misijonarji — Ge!je. Pevski zbori! M«l sv. mašo, ki 1)0 ob 9. uii pri Sv. Jožefu, se bodo pod vodstvom gospoda A. Mihelčiča pele sledeče pesmi: 1. O Bog v nebeški slavi — A. Mihelčič. 2. Ti o Marija — A. Hribar (Slava Brezm.). 3. Presveto Srce Jezu&ovo — A. Foerster. 4. Lepota jMarije Device — L. Belar (Slava Brezm.). 5. Mladeiuška — A. Mihelčič (Bogolj. 1908). Princsite note seboj. Pelnajstletnica mariborskega Orla. Mariborski Orel bo letos praznoval petnajslletnico svoje ustanovitve. On je bil med prvimi društvi, ki so se ustanovila v Sloveniji. V teh petnajstih telih je mariborski Orel pokazal, ua se zaveda svoje vzvišene naloge. Letos hoče proslavili ta jubilej slovesno z razvitjem novega prapora, ki si ga bo nabavil. V seplembru bo slovesna blagoslovitev in razvitje prapora, obenem pa proslavilev petnajstletnice. Invalidski shod v Mariboru, ki bi se naj vršil dne 13. maja 1923 se vsled odloka izvršnega odbora v LjubIjani preloži. i^edaj se bo isti vršil, bo pravočasno naznanjeno. — Udruženje vojnih invalidov v Mariboru. Letošnje glavno cepljenje za občini Krčevina in Lajtersberg se vrši v pelek, dne 18. maja točno ob 9. uri v Krčevinski šoii. Pregled bode teden pozneje ob istem času in na istem mestu. Vsled odloka zdravstvenega odseka v Ljubljani se vrši ob enem z glavnim cepljenjem prisilno cepljenje vseh onih, ki tekom zadnjih pet let niso bili cepljeni, ali ki še sploh niso bili cepljeni ali, ki nimajo vidnih znakov cepljenja. Vsak, ki je za cepljenje obvezen, a ki bi se cepljenju brez tehtnega vzroka odtegnil, se bode kaznoval z globo do 1000 kron, oziroma z zaporom do 6 tednov. Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Čud- ne poštne razmere vladajo v Slovenskih goricah. Pošto dobimo uradno iz Maribora vsak teden trikrat, to je v pondeljek, sredo in sobolo. Tako je za nas navadne lju- di, ki se prištevamo k SLS. Nam pripelje «Slov. Gospo- darja«, ki se odda pošti v Mariboru že v četrtek zvečer, šele v soboto zvečer k Sv. Lenartu, odtod ga poštni seli prinesejo na druge pošte še le v pondeljek in torek, tako da ga dobimo k Sv. Jurjn v Slov. gor. srečno v sredo ali drugi četrtek. Demokratske liste, ozir. demokratsko po- što pa naš avtomobil vzame seboj vsak dan iz Maribo- ra in imamo liberalne liste točno vsak dan pri Sv, Le- narlu. Res, čudna ta dvojna mera! Vprašamo, kako do- pusti pošlno ravnateljstvo, da pošta v Mariboru da dnevno naprej liberalne liste, listov SLS pa ne. Ako po- šta uradno pride k Sv. Lenartu le trikrat na teden, po- tem naj tudi liberalne liste vzame seboj samo trikrat v tednu. Ako pa liberalne liste vzame seboj dnevno, po- ' tem naj vso pošto dnevno pelje k Sv. Lenartu. To je najmanj, kar moramo zahtevali, ker je naš denar ravno toliko vreden, kakor liberalni, oziroma veliko več, ker demokrate v Slov. goricah skoro lahko prešteješ na prste ene roke, volilci in davkoplačevalci Slov. ljudske : stranke pa štejejo na tisoče! Zato zahtevamo, da se na- ¦ pravi redl ; Gibanje Rusov v Vurbergu. Naš hribček je zopet oživel. Posamezne družine prirejajo semkaj izlete in v gradu se mudi nad 50 Rusov. Dr. Okolulak, zdravnik na kliniki v Petrogradu, je otvoril tukaj «sanatorij« ali zdravilišče za bolehne Ruse. Prej je imel imenitni sanatorij v Carigradu, toda po zmagi kemalistov so Ru-si zapustili turško prestolico in tudi dr. Okolulak jeprišel že meseca februarja na Vurberg. Rusi imajo svojavtomobil, s katerim prevažajo ljudi in svoje potrebnereči iz Ptuja in v Ptuj. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Kakor je pred5 leli mučila in morila španska bolezen odrasle, tako se je letos za otroke oglasil drugi morilec, namreč zadušniali oslovski kašelj. Kašljalo je vse, dojenček v zibeljki, šolar s 14 leti, nobenemu ta nevarni sovražnik ni pri- zanesel; nekatere je kašelj mučil tako hudo, da so se skoraj onesveslili, postali so modri, kakor mrlič, drugi so pljuvali kri od prevelikega napora. Nekemu dečku je celo počila žilica v očesu. Pomoči ni, zdravniki ne vedo zdravila zoper lo mučilo, edini pripomoček je toplota. Slabi otroci zato podležejo mukam in tako je ta neusmiijcj-ii morilec. mladine zahteval 3 žrtve. Toplo pomladansko solnce ga je potem pregnalo in deca zopet diha prosto in veselo. — Prejšnji teden so odšli vojaški novinci; veliko jih letos nismo darovali državi, da bi le ne bode sprejemal tovorni voz iz št. Lenarta v Maribor nikakršnih potnikov. Velika nesreča na Dravi. Na Dravi v Št. Petru pri Mariboru se je dne 3. t. m. pripetila splavarska nesreča, katere vzrok je že vkoreninjena razvada naših spiavarjev, da morajo biti pijani, kadar se s splavom vozijo. Splav, ki je vozil kolje za posestnika Kotasa, je krmaril iz Maribora v Št. Peter splavar Stopajnik iz Marenberga. Po splavarski navadi je bil seveda pijan. Na splavu so se nahajale še tri osebe, med njimi neki 9 letni deček, pa nobedcn od njih ni bil vešč krmarenju. Od Maribora do Št. Petra je šlo vse gladko, dasi je bilo vsled silno narastle Drave težko voziti. Ko pa je splav v Št. Petru hotel pristati, ga je deroča Drava obrnila ter ga odnesla v levo strugo. Kljub vsemu prizadevanju ga krmar ni mogel spraviti v pravi položaj ter je bila velika sreča, da je voda zanesla splav blizu bregu, kjer so vsi razun enega delavca poskakali na obrežje. Ta siromak je stal pri zadnjem krmilu, pa ni imel več časa se rešiti, ker je voda zanesla splav zopet v strugo ter ga gnala proti šentpeterskemu mlinu. Nesrečnež je iz bojazni, da ne pride pod mlinsko kolo, skočil -v valove, ler se skušal s plavanjem rešiti. Toda deroča voda ga je zanesla pod vrteče se mlinsko kolo, ki ga je močno poškodovalo. Vendar je plaval še kakšnih 300 korakov dalje, kjer je izginil v valovih. Na rešitev ni bilo mogoče misliti, ker ni bilo nikjer v bližini čolna. Splav je odnesla Drava neznanokam, ter se je najbrž razbil. Škoda, ki jo trpi posestnik splava znaša nad 30.000 K. Poškodovan se tudi šentpeterski mlin, v kalerega je splav butnil ter je škoda cenjena na 10.000 K. Splavarja Sto- ; pajnika, ki je kriv nesreče, ker se jo opil, je orožništvo . zaprlo. ; Velik požar. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Minuli četrtek smo opazovali v smeri proti Kostrivnici velik požar. Moralo je goreti celo gospodarsko poslopje kakega premožnega Kostrivničana. Ljudje govorijo, da je do tal pogorela ena biša in zgorela tudi neka žena. O požaru bomo poizvedeli natančnejse podatke in bomo poročali prihodnjič o nesreči več in natančneje. Od javnosti penzijoniran in bivši samostojni poslanec Ivan Urek iz Globokega pri minulih volitvah ni več kandidiral, ker je itak dobro znal, da bi ga nihče več ne volil. Z Urekom se je naše časopisje radi njegovega divjaštva in lažnjivosti večkrat bavilo, a baš malo pred volitvami je Urek izjavil, da se ne bo več bavil s politiko in radi tega ga naj tudi naši listi pustijo na miru, ker po vsem uničen. Pa kakor vedno, je tudi Urek glede ravnokar omenjene obljube po svoji stari navadi lagal. Pred volitvami je agitiral po Posavju za Samostojno in kjer je le mogel je nastopal proti našim pristašem z nasiljem in sodnijo. Urekov nekdanji najzvestejši prijatelj Kenej mlajši mu je očital pred kratkim avstrijsko ovaduštvo in Urek bi rad ta očitek opral z izjavami v «Kmet. listu«. Mi danes pribijemo, da je bil Urek denuncijant (ovaduh) že med vojno in je radi ravno njegovega ovaduštva moral služiti pri vojakih celo vojno njegov najožji rojak, veleposestnik in oče ugledne mnogoštevilne rodbine. Kot ovaduh se je izkazal Urek tudi pod Jugoslavijo kot poslanec, ko je potom interpelacije denunciral beograjski vladi našega bivšega poslanca Škoberneta, češ, da se je pogajal z Radičem in da je treba nastopiti proti njem zaporom. Urek torej ni samo avstrijski, ampak tudi pobegnile k sosedom in lam prenočile. Bence jih je iskal okrog 11. ure ponoči po vasi. Okrog 4. ure zjutraj pa ie šla mati Cecilija Banoš domov, da pogleda kokoši, ki so gnezdile pod posteljo, na kateri je spal Bence. Ta se je, kakor pravi Banoševa, prebudil, jo zgrabil za vrat ter jo hotel zadaviti. Ona je zapazila pri Bencetovi postelji sekiro, jo zgrabila ter ga udarila z vso močjo po glavi. Bence se je zgrudil poleg postelje na tla; ona pa je pobegnila k sosedom ter izpovedala, da je Benceta ubila. Mater so orožniki takoj nalo zaprli, dočim so hčcrko pustili svobodno, ker ni na njo padla nobena sumnja. Še tisti dan je prišla komisija na kraj umora ter je zdravnik izjavil, da je bil Bence ubit najbrž v spanju. Iz položaja, v katerem se je nahajal, se je videlo, da ga je Banoševa udarila parkrat besno po glavi z ostrino sekire ter mu je presekala vrat, čeljust in popolnoma zdrobila čelo. Nevarnega tata je prijel v Zagrebu trgovec Bikar. : Tat je vdrl med opoldanskim odmorom v trgovino ter si je hotel med gospodarjevo odsotnostjo preštudirati . blagajno. Pri tem delu ga je zalotil trgovec, ki se je : vrnil v trgovino, toda tat ga je sprejel s samokresom v l roki. Trgovec se ga ni ustrašil, temveč se je spretno vr- gel na razbojnika ter ga po težkem boju, v katerem je bil sam ranjen, premagal in ga zvezal. Potem je šel po policijo, ki je v titu spoznala zelo znanega vlomilca, katerega so že precej let zasledovali, pa mu niso mogli do živega. Piše se Ahmed Čvorek ter ima na vesti sa- ffio v Zagrebu nad 20 vlomov in razbojstev. Pa tudi v drugih mestih je izvrševal svojo obrt ter je znan tudi izven naše države. Čvoreka so za enkrat prepeljali v bolnico, ker ga je trgovec v boju precej premikastil. Trdovratna samomorilka. Beograjska policija je aretirala Vero Milovševič, pevko iz nekega bara, ko je v hotelu prieakovala svojega prijatelja. Na policiji pa je poskušala, da izvrši samomor. Izmaknila se je stražnikom ter hotela skočiti skozi okno na ulico, pa so jo v poslednjem trenutku rešili. Nato je našla na tleh v straž nici košček razbilega stekla, katerega je požrla, z namenom, da se umori. S strašnim krikom se je zgrudila na tla. Ko so jo hoteli prepeljati v bolnišnico, se je vrgla po stopnicah in bi se bila prav gotovo ubila, da ni padla na nekega stražnika, ki je ravno prihajal po stop nicah. Trdovralna samomorilka je stara šele 17 let, pa je bila znana že po celem Beogradu vsled njenega razuzdanega življenja. Ubiti se je hotela, ker ima že popolnoma pokvarjene živce. Strašen zločin cigana. Cigan Gjorgje Nikolič je izvršil v vasi Vrčina pri Beogradu strašen trojni umor. Zaklal je z nožem svojo ženo, njeno sestro in mater od žene. Nato je težko ranil svojega tasta. Umor je izvršil radi tega. ker se je skregal z ženo, s katero je jako grdo ravnal, in ona je potem na prigovarjanje matere in sestre njega zapustila in pobegnila k starišem. Po storjenem zločinu je neznano kam izginil. Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, zato vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo ta darila. Dobijo jih lahko tudi po pošti. «Slovenska kuharica«. Priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na Gospodinjski šoli. jim vtelesenim ovaduštvom, mu bomo natančno opisali, kako je kot poslanec pretepel svojo lastno mater in celo njegovo umazano zadevo s Kenejem mlajšim glede Buttlerjevega posestva. Urek se pri vsej svoji orjaški obsežnosti in cvetoči barvi izgovarja, da je živčno nevarno bolan in da mu je zdravnik svetoval: ali iz politike, ali v norišnico; a kljub temu je tudi kot politik še vedno zrel za hudobije in če ne bo nehal, mu bomo mi priskrbeli ne norišnico, v kateri je že bil kot samostojni poslanec, ampak zapor. Urek naj nikdar ne pozabi, da je njegov brat končal v kaznilnici. Toliko za danes. Na Pilštanju smo spremljali na zadnji poti nad vse dobro, zvesto hčerko Marijino Angeliko Štritihovo. Zapustila je svet v cvetoči dobi življenja. Odlikovala se je v vseh čednostih, ki dičijo pravega Marijinega otroka. Kdor jo je poznal, jo je moral ljubiti. Ljubil je pa tudi ti delali čast slovenski ^omovini tain doli v daljni Ma- i to nežno cvetko ljubi Bog in da je ne umori slana pokedoniji.— Živimo na meji dveh glavarstev, lujec bi j kvarjenega sveta, jo je utrgal in vzel k sebi. mislil, da se živ krst ne zmeni za nas. In vendar pre- j Da nas ne bodo sodili napačno. Od Št. Ilja pri Ve- lenju poročajo: O izidu volitev v narodno skupščino v naši občini je časopisje poročalo popolnoma napačno. Ne življamo tudi mi veliki, od nas dobrih 6 ur oddaljeni Maribor; vsak dan gre iz našega kraja do 900 lilrov mleka v mesto, celi lenartski okraj pa ga oddaja vsak dan nad 3000 litrov. Mogoče, da pijete še gospod urednik za zajutrk bolfensko mleko? Naj vam tekne prav dobro. Smrt priljubljenega moža. Dopis od Marije Snežne na Velki. Mnogobrojna množica ljudstva je spremljala k zadnjemu počitku znanega nam in priljubljenega moža poštenjaka Jožefa Standeker, gostilničarja na Ploderšnici. Priljubljen vsepovsod, nas je moral prehitro zapustiti. Njegovim žalostnim domačim naše iskreno sočutje, tvoja duša pa mirno čakaj, da se zopet snidemo tam, kjer ni smrti in ločitve. Autopromet Maribor—Sv. Lenart. V zboljšanje poštnih zvez ter prometnih razmer dogovorila se je autodružba pri Sv. Lenartu z mlekarno tvrdko Bernhard v Mariboru tako, da bode tovorni auto le tvrdke, ki vozi v letnem času mleko iz Sv. Lenarta v Maribor prevažal tudi dnevno navadno pošto ter sprejemal hidi potnike po dopustnosti prostora, če isti to želijo. Vendar se zgodi to prevažanje le na laslno odgovornost dotičnih oseb, kar se bode vsakemu polniku še posebej predočilo. Tovorni voz bode prišel dnevno ob 6. uri zjulraj k kolodvorski pošti v Maribor ter odhajal od Sv. Lenarta ob 8. uri 30 min. Auto družbe pa bode vozil kakor dosedaj vsak pondeljek, sredo in soboto. V istih dnevih jugoslovanski ovaduh. Ako g. Urek ne bo miroval s svo- j z mnOgimi "slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 220 din. Nova Slovenska kuharica je knjiga, ki jo pokažemo lahko tudi tujim narodom. Vzorna je vseskozi po vsebini in opremi. Doslej priljubljena in razširjena knjiga, «Suddeutsche Kiiche« je našla v Kalinškovi kuharici tekmeca, ki ji ni samo kos, ampak, jo je v vseh ozirih prekosil in nadkrilil. Knjiga ima 668 strani kvart formata, in 2508 kuharskih receptov ali navodil. Diči jo 193 barvnih slik, ki jih je prav spretno narisal gospod Dragotin Humek. Smelo trdimo, da tako krasnih knjig, kot je Kalinškova kuharica, nimamo Slovenci. Knjiga je velikega gospodarskega pomena in najboljša opora in svetovalka slovenske gospodinje, zato jo toplo priporočamo. Iz Slov. Bistrice. Iz Slovenske Bistrice. Pri nas se je pred kratkim ustanovila podružnica Trgovske banke. Banka pa mora imeli denar, drugače ne more delati in ravno denarja nima naša banka. Ker sta vodja banke in njen uradnik tudi orjunca, zato v zadnjem času ljudje ne nosijo več denarja v to banko, ampak ga dajejo rajši v hranilnico ali pa Posojilnico. Tako je pravl Naš denar v naše zavode! Trgovska banka pa zdaj išče denar. Razposlala je na naše župane po okraju dolgo okrožnico, v kateri jih prosi, da naložijo občinski denar v banki in da med Ijudstvom agitirajo, da bodo ljudje pri banki nalagali svoj denar. Župani, menda ja ne bodete šli na limanice orjunski banki! Okrožnica se seveda tudi debelo laže, da bi z lažjo preslepila župane. Banka namreč pravi v svoji okrožnici, da je slovenjebistriška občina že naložila en milijon občinskega denarja pri banki. To je čisto navadna laž. Mestna občina pri banki ni naložila nobenega vinarja, pač pa je naložila svoj ena številka ni bila pravilna. Resnica je tale: Izmed 198 vpisflhih volilcev jih je prišlo volit 168. Naša stranka je dobila 149 glasov, Bernotovi soc. demokratje 7, Golouhovi 6, Kukovec 5, samostojni 1 glas; drugih 5 ikrinjic je bilo praznih. Popravljamo pa radi tega, da nas vsak ne bo sodil napačno. Je bilo veliko spodtikanja pri sosedih, pa brez potrebe. Še to bi pristavili, da so 3 kroglice za Kukovčevo škrinjico prišle najbrž pomotoma in ravnotako tista edina za samostojne. V Št. Ilju pač znamo že od nekdajl Strašen umor pri Brcžicah. V preteklih dneh se je dogodilo v Trebežu pri Brežicah strahovito umorstvo, ki je razburilo okoliško prebivalstvo. V Trebežu je živela starka Cecilija Banoš s svojo 231etno hčerko Franc- ko Sporčič, ki je bila oraožcna, pa je mož v svetovni ! denar v okrajni hranilnici. Tako torej lažejo ti bančni vojni padel. V njo se je zaljubil neki Josip Bence, s katerim se pa ni mogla poročiti, ker mož še ni bil službeno proglašcn za mrtvega. Družina je bila mirna ter je živela v slogi. Ker pa je začel Bence mnogo piti, je pri.šlo v družini do prepira. Pred par dnevi pa je pripeljal Bence v hišo kupca, kateremu je ponudil hišo na prodaj za 80.000 K. Ženske so bile pripravljene hišo prodati, toda za 100.000 K. To je Benceta razdražilo tako, da je pretil ženskam, da jih bo ubil. Te so iz strahu gospodje! Mi pa pravimo: Naši pristaši naj nalagajo svoj denar v našo hranilnico ali pa v posojilnico. Kdor naloži denar pri liberalnem zavodu, ta pomaga podpirati Orjuno, ker liberalne banke dajejo orjunskim divjakom podpore. In norec bi pač bil vsak, ki bi z lastnim denarjem gojil takega gada, kakor je Orjuna. Upamo, da se razumemo! Najprej zahtevamo izstop iz Orjune, potcm bomo še Ie govorili daljc. Mi smo svojčas, ko so Orjunci raz- bijali po mestu in pobijali naše ljudi, pozvali naše ljudstvo, da se naj strogo izogiblje vseh listih hiš v mestu, kjer stanujejo ali delajo orjunci. Med orjunci sta takrat divjala tudi trgovca Pinter Alojz ml. in Zeleznikar ter dva vajenca ozir. pomočnika te trgovine. To je naše ljudi razjarilo in rekli so, da ne gredo več v Pinterjevo trgovino, dokler bodo tam stregli orjunci. Gospod Pinter je zdaj poslal našemu listu inserat, v katerem priporoča odjemalcem celega okraja svojo zalogo posebno za birmance itd. Mi seveda tega priporočila ne moremo prinesti, ker nikakor ne smemo in ne moremo priporočati orjunskih trgovin. Ako torej «Pinter in druga« v Slov. Bistrici želi, da jo zopet priporočamo našemu ljudstvu, potem morajo Pinter Alojz star. in Pinter Alojz ml., kakor tudi solastnik Železnikar javno v listih izjaviti, da so izslopili iz Orjune in da obsojajo vsa dosedanja hudodelstva in divjaštva Orjune. Dokler tega ne storijo, tako dolgo jih smatramo mi in naše ljudstvo za orjunce in prijatelje Orjune, s katerimi naše ljudstvo ne more imeti nobenega stika! PRIREDITVE. Izobraževalno društvo Lajtersberg priredi 13. t. m. v nedeljo, izlet na Košake št. 140 k Murausu. Prostovoljna požarna bramba v Kamnici priredi, kakor vsako leto tudi letos dne 13. maja ob lepem vremenu na krasnem vrtu g. Šerag veliko spomladansko veselico, združeno z različnimi zabavami, kakor: ples, ribolov, itd. Z ozirom na dobrodelni namen te prideditve se sl. občinstvo uljudno naproša, da požarno bram bo z denarnimi sredstvi, z darili ter s polnoštevilnim obisKom podpira. Vstopnice po 4 D se dobijo iz prijaznosti tudi pri g. Ulčar, brivec, Koroška cesta št. 7. Dekliška zveza v Veržeju obbaja na binkoštni pon- deljek, dne 22. maja obnovitev posvetitve presv. srcu Jezusovemu, ki jo bo zaključila z 7 dejansko igro «Otrok Srca Jezusovega«. Marijanišče v Veržeju praznuje praznik Marije Po- močnice, dne 27. maja, to je na praznik sv. Trojice. — Častilci Marijini, pridite se poklonit svoji nebeški materi. Miadina pri Sv. Benediktu v Slov. gor. hoče na binkoštni pondeljek pokazati, kaj zna in za kaj se navdušuje. Orlovski odsek Bralnega društva ima v načrtu lepo pmeditev za ta dan, obsegajočo pevske in tambura- ške točke ter dve igri. Igri «Satan« in «Pod varstvom Matere Božje« sta izredno zanimivi in pretresljivi. Zato pričakuje Bralno društvo mnogoštevilne udeležbe od strani domačinov in sosedov. Nikdo naj ne izostane, kdor hoče videti kaj lepega! Začetek je ob "3. uri popol- dne v društvenem domu. Igri se 14 dni pozneje, v nedel- jo, dne 3. junija ponovita. Savinjsko orlovsko okrožje ima okrožni svet v ne- deljo, dne 13. maja ob 1. uri popoldne v Društvenem domu v Št. Pavlu pri Preboldu. Seje se morajo udeležiti srenjski zastopniki. Bog živi! Levc pri Celju. Na binkoštni pondeljek priredi tu- kajšnje gasilno društvo na vrtu g. Hojnika v Levcu ve- liko vrtno veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. K obil- ni udeležbi vabi odbor. Kat. izobraževalno društvo na Polzeli ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 13. maja v prostorih g. Cizeja na Polzeli ob 3. uri popoldne dve igri: «Goslarica naše ljube Gospe«, žaloigra v štirih dejanjih, in «Trije tički«, veseloigra v dveh dejanjih. Čisti dobiček je namenjen za novi zvon, zato vabimo vse prijatelje, da se udeleže naše prireditve v obilnem številu. Na svidenje!