UDK UDC 911.3:338.45 (497.12) RAZVOJ INDUSTRIJE V SLOVENIJI* Igor V r i š e r * * Raziskovalcu slovenske industrije se stavijo nekateri posebni proble­ mi. Eden najtež jih so velike težave z gradivom. Medtem ko za povojni čas razpolagam o z dokaj bogatim gradivom o zaposlenih v industriji, industrijsk i proizvodnji in razm estitvi industrije , to ne velja za p rva povojna leta. T ak ra tn i popisi industrije so bili škartiran i in tako zadene vsak poskus prm erjave s p rvim i povojnim i leti, ko se je z osvoboditvijo začela tud i pospešena industrializacija naše ožje domovine, na skorajda neprem ostljive ovire. Razen tega je bilo ozemlje SRS še nekaj let deljeno na Prim orsko (do 1. 1947) in cono B STT (do 1. 1954). Še večje so težave za čas med obema vojnam a, ko je b ila P rim orska pod Italijo . R azen tega tak ra tn a slovenska gospodarska zbornica, k i je zb irala podatke o indu­ striji, ni zajem ala vseh podjetij in podatkov, k a r je bilo glede na p rivatn i kap ita l, ki je v industriji povsem prevladoval, docela razum ljivo. A rhiv zbornice T IO za Dravsko banovino zato ne nudi neoporečnih navedb. Skorajda nemogoče p a je podrobno rekonstru irati razm ere pod Avstro- ogrsko. N aj še dodam, da povrhu vsega niso vedno z enakim i m erili opre­ deljevali industrijska pod jetja , p a tu d i sam a metodologija popisov se je sprem injala. Iz znanstvenih zapisov nekaterih naših zgodovinarjev, zlasti J. Šor- na (7), F. G estrina (1), B. G rafenauerja (3) in I. Mohoriča, ki so obrav­ navali bodisi celoten razvoj industrije na Slovenskem, ali p a posamezne panoge, je razvidno, da so se p r v a p rav a i n d u s t r i j s k a p o d - j e t j a razv ila v naših k ra jih v p rv i polovici 19. stol. M išljena so pod­ je tja , ki so pro izvajala na masoven način ali pro izvajalna sredstva ali potrošne dobrine in sicer ob masovni uporabi strojev in m ehanske ener­ gije, k a r bi ustrezalo današn ji definiciji industrije v ožjem pom enu besede (9). P red tem je b ila večina pod jetij obrtnega ali m anufak tu r- nega značaja. Do večjega r a z m a h a i n d u s t r i j e je vendarle prišlo šele v drugi polovici 19. stoletja. P revladovala so rudarsko-m etalurška, lesno­ * Poročilo je bilo prebrano na X. zborovanju slovenskih geografov, in je izvleček iz obširnejše raziskovalne naloge, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije. ♦* D r . , re d n i u n iv . p ro f ., P e d a g o š k o -z n a n s tv e n a e n o ta z a g e o g ra f i jo , F ilo z o fsk a f a k u l te ta , A š k e rč e v a 12, 61000 L j u b l ja n a , YU. predelovalna in p od je tja za proizvodnjo gradbenega m ateriala. Nad- poprečno razv ita je b ila še usn jarska in p ap irn a industrija . Žal veljajo ti podatk i samo za K ranjsko in Spodnjo Štajersko, p r i drugih deželah jih ni bilo mogoče izločiti iz pokrajinsk ih sta tistik in je zato slika o šte­ vilu pod je tij te r o zaposlenih za Avstroogrsko obdobje okrnjena. T ab . 1. R u d a rska in in d u s tr ijs k a p o d je tja na K ra n jsk e m in S p o d n jem Š ta je rskem (l. 1852 in 1912) (3) Število podjetij Število zaposlenih 1852 1912 1852 1912 rudn ik i in m etalurg ija 46 33 2.782 10.738 obdelava kovin 14 35 1.871 2.340 električna energija in oprem a 7 32 120 3.500 gradbeništvo — 25 — 600 gradbeni m aterial (opeka, kam en, steklo) 14 42 424 3.380 lesna industrija 1 134 15 4.556 tekstilna in oblačilna ind. 2 26 750 2.270 usn jarska in obutvena ind. 11 18 65 1.850 p ap irn a industrija 5 16 261 2.130 kem ična industrija 5 21 45 1.923 živilska industrija 3 34 260 1.370 tobačna industrija 1 923 grafična industrija 8 24 40 650 S kupaj 116 441 6.633 30.230 P odje tja so se postopom a večala, tako da je 1. 1912 prišlo na podjetje 68 zaposlenih, sprva p a le 57,1 zaposlenih. Z avstroogrskega gledišča so bila ta pod jetja m ajhna in so zaostajala zlasti glede na k ap ita l in teh ­ nično opremljenost. R azporeditev industrije je b ila konec 19. in v začetku 20. stoletja n a ­ slednja (1, 3). V tem času je elektrogospodarstvo šele nastajalo. Po 1. 1915 p a so postavili H C Završnico in 1. 1918 H C F ala, ki sta postali osnova za elekrifikacijo. Zelo se je razvilo prem ogovništvo; osredotočeno je bilo v Črnem rev irju in sprva tud i na Lešah. D rugi prem ogovniki so bili v Velenju, Zabukovici, Libojah, K anižarici in Vremskem Britofu. P re­ mogovništvo se je razvijalo zarad i čedalje večje uporabe p a rn ih strojev kot virov m ehanske energije, širjen ja železniškega om režja in naraščajoče potrošnje v gospodinjstvih. Velike spremembe je doživljalo železarstvo. Železni rudn ik i v K ara­ vankah, na Jelovici in P okljuki itd. so bili v tem času v zatonu in so jih do 1. 1904 postopom a vse opustili. Zelo se je v tem času razvil rudn ik svinca in cinka v Mežici, zlasti ko so zgradili topilnico v Žerjavu. M anj uspešen je bil ru d n ik svinca in cinka p ri L itiji, k je r so ponovno pričeli k opati 1. 1882. D rugi rudn ik i: Sv. Ana, Knapovže, Bohor, Šoštanj itd., so bili nepomembni. Id rijsk i rudn ik živega srebra je bil v rahlem vzponu, predvsem po zaslugi tehničnih izboljšav. O d številnih fužin so ostale samo tr i železarne: Jesenice, Štore in Ravne. Prevaljsko, ki je b ila največja, so 1. 1896—98 dem ontirali in p re ­ nesli na Zgornje Štajersko. K ljub koncentraciji gorenjskih železarn na Jesenicah, se je jeseniška železarna le stežka obdržala (nemški kap ita l, navezava na železo iz p lavža v Skednju v Trstu). T udi železarna v Što­ rah je b ila obnovljena s tu jim kapitalom (1. 1877). R avenska železarna je b ila m ajhna in se je km alu specializirala na proizvodnjo jekla. D rugi m etalurški obrati so b ili livarna in va lja rna b ak ra v Slovenski Bistrici, c inkarna v Celju, livarna zvonov v L jubljani, tovarna srpov in kos v Slovenj G radcu, Tržiču, M uti in Lovrencu na Pohorju, tovarna poljedel­ skega orodja v V itanju in B atujah, žebljev v K ropi, L ipnici in Kamni gorici, na Dvoru je bila livarna in stro jna tovarna, v L jubljan i tovarna tu rb in in lesnoobdelovalnih strojev, v C elju tovarna em ajlirane posode, v K am niku livarna in tovarna k ljučavnic te r v M ariboru velike železni­ ške delavnice. V industriji gradbenega m ateria la so prevladovale opekarne (v okolici L jubljane, M aribora in C elja te r v Pom urju). A pnenice so bile v Zagor­ ju , D obrepolju in Solkanu, cem entarne p a v Trbovljah, Zidanem mostu, Dovjem in Kam niku. O d številnih stek larn sta ostali samo zagorska in hrastn iška. P ri C elju je bilo tud i nekaj keram ičnih podjetij. Lesnopredelovalna industrija je b ila osredotočena v P odravju in na N otranjskem (Pivka, Verd, R akek, Postojna). Pohištvo so izdelovali v Sol­ kanu in Šentvidu. D ruga p od je tja so bila v Slovenj G radcu, Hočah, D u p ­ lici, L jubljan i in M ajšperku te r Sevnici (tovarni kopit). P ap irn ice v R adečah, Vevčah in G oričanah (tov. celuloze) so bile v tem času m odernizirane. Kemična industrija je b ila v K am niku (smodnišnica), H rastn iku (soli in kisline), P iran u (milo), M ariboru (milo), L jubljan i (klej), P odgradu in M ozirju (suhe barve) in L jub ljan i (glinica). Tekstilne tovarne so bile v Preboldu, L itiji, Tržiču, L jubljani, Škofji Loki (klobuki) in Dom žalah (slamniki). U snjarne so bile v Šoštanju, Šm artnem p ri L itiji, Konjicah, L jubljan i in K ran ju te r v T ržiču (usnjar- na in obutvena industrija). V živilski industriji so prevladovali m lini (večji m lini so bili v K ra­ nju, Celju, D om žalah in Ajdovščini), p ivovarne (L jubljana, Laško) in oljarne (Fram , Slovenska Bistrica, Britof p r i K ranju). V Izoli so bile tovarne rib jih konzerv, v L jubljan i in Brestanici čokolade in bonbonov, v L jubljan i p a tovarna kavinih surogatov. Iz opisa je razvidno, da je b ila večina industrije predelovalne in lahke. N asta ja la je pod vplivom skrom nih virov naravn ih surovin, de­ lovne sile in zlasti lokalnega ali regionalnega tržišča te r tradicije. N a­ m estila se je v m estih in v bližini železniških zvez. P od je tja so b ila raz­ m etana in večidel slabo ali sploh nepovezana. Prevladoval je tu ji kap ital, zlasti v večjih podjetjih . Zato so b ila p od je tja vezana na središča izven Slovenije: na D unaj, G radec in Trst. O zares p rav i industrializaciji, na- kop ičenosti in d u s tr ije , povezanosti z b an čn im k a p ita lo m te r tehn ičnem razv o ju laliko v tem času govorim o n a slovenskem ozem lju edino v p r i ­ m eru T rsta , ko t to n a v a ja J. Šorn, in po m oji sodbi tu d i v Č rnem rev irju . S loven ija je b ila v d ese tle tju p re d p re v ra to m p r i d n u av s trijsk e in d u - stria liz ac ijsk e lestvice. S p r e v r a t o m k o n e c 1. 1918 so se te razm ere bistveno sprem e­ nile: Slovenija je takorekoč čez noč postala najbolj industrializ irano ozemlje novonastale Jugoslavije (5, 7). O d p rla so se ji nova tržišča, k i so b ila skorajda povsem »nezapolnjena«. Dom ači k ap ita l je dobil veliko večji zagon, saj ni bilo več tu je konkurence, in s tako imenovano »nacio­ nalizacijo« se je vsaj deloma zm anjšal tu ji finančni p ritisk , k i je h ro­ mil domače podjetnike. H k ra ti z rastjo industrije je seveda rastel tud i delavski razred, ki je postajal v slovenskem družbenem življenju k ljub vsem presijam čedalje odločilnejši faktor. Z njegovo zmago v narodno­ osvobodilni borbi je b ila ustvarjena v novi Jugoslaviji podlaga za tretjo fazo slovenske industrializacije, ki se je, kot bomo slišali, odlikovala z naglim razvojem in ki je razširila industrijo tud i v tiste predele, k i še niso bili industrializ irani. Po p re v ra tu je p riš lo n a ozem lje S lovenije (D ravske banovine) 275 p o d je tij, 1. 1939 je n jihovo število naraslo n a 523 to v a rn in se je to re j sk o ra j podvo jilo (7). N ajv eč ji p o ra s t je in d u s tr ija zazn am o v ala n>ed 1. 1919 in 1929, ko so o d p rli 161 to v a rn : m ed 1. 1930—1939 p a jili je n a ­ sta lo le 92, k a r je b ilo p r ip is a t i posled icam svetovne gospodarske k rize v le tih 1930—1935, posto p n em u p o ln je n ju jugoslovanskega trž išč a z ra s tjo to v a rn v d ru g ih p o k ra jin a h in n e k a te rim posebnostim k a p ita lis tič n e g a go sp o d arstv a (k a rta lizac ija ) (7). Število in d u s tr ijsk ih p o d je tij 1. 1939 je bilo n a ozem lju SRS n asled n je (po S ta tis tičn em le top isu ): Tab. 2. Š tev ilo in d u s tr i js k ih p o d je tij l. 1939 v S R S lo ven iji: vsa industrija 785 ind. gradbenega m ateria la 101 elektroenergija 82 lesna industrija 157 prem ogovništvo 18 p ap irn a industrija 24 n aftn a industrija — tekstilna industrija 109 črna m etalurgija 8 usn jarska in obutvena ind. 39 barvna m etalurg ija — gum arska industrija 1 nekovinska industrija 17 živilska industrija 58 kovinska industrija — grafična industrija 42 elektro industrija 88 tobačna industrija 1 kem ična industrija 40 V prem ogovn ištvu je še vedno do m in ira l Č rn i rev ir, m očno p a s ta se ra z v ila tu d i ru d n ik a V elen je in K rm elj. Zelo se je o k rep ila ce ljska c in ­ k a rn a . V R u šah so začeli s p ro izvodn jo k a rb id a in fero legur. V Sloven­ sk i B istric i so p riče li tu d i z v a ljan jem a lu m in ija . V že lezarstvu n i bilo sprem em b. D o k a j p a se je ra z v ila k o v in sk a in d u s tr ija , v e n d a r je eno n a j ­ v eč jih p o d je tij te v rs te »S tro jne to v arn e in livarne« v L ju b lja n i m oralo v lik v idac ijo . N ova k o v in sk a in d u s tr ija je n a s ta la v M aribo ru (m etalne ko n stru k c ije ), kovano orod je so n a novo izdelovali v Z rečah, k m e tij­ sko orodje v K am niku, Š entjurju in M urski Soboti, gradbene stroje v Škofji Loki, pločevinasto embalažo v L jubljani, pile v Tržiču in P re­ valjah , kovinsko galanterijo v L jub ljan i in štedilnike v Bistrici. O bstajali sta samo dve elektroindustrijsk i podjetji (izdelava baterij in akum ulator­ jev). V kem ični industriji je nastalo več novih obratov, ki p a so bili večidel m anjši in predelovalnega značaja. Med večjim i je bila tovarna dušika v R ušah, ob c inkarn i v C elju p a so razvili proizvodnjo žve­ plene kisline in superfosfata. O stala pod je tja so bila: tovarna barv in lakov (Medvode, Domžale), tovarna m ila (Kranj), izdelava kem ičnih p re ­ paratov (Podnart, Podgrad), izdelava eteričnih olj (Celje), pripom očkov za p isarne (Celje), za zaščito rastlin (Rače), usn jarsk ih sredstev (Ljub­ ljana) itd. Č eprav so sestavljala kemično industrijo drobna podjetja, je ta panoga daja la k a r 31,4 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje. Lesna industrija se je sicer močno razvila, vendar so nastaja le predvsem žage — bilo jih je čez 1000 — prave lesnopredelovalne industrije je bilo m anj (Sevnica, Radeče, M aribor). V p ap irn i industriji ni bilo večjih sp re­ memb, edino tik p red vojno je začela delovati tovarna celuloze v K r­ škem. Med obema vojnam a se je izredno razvila tekstilna industrija , kar je bilo treba p rip isa ti velikem u tržišču, carinski po litik i in velikim n a­ ložbam tujega, zlasti češkega k ap ita la . N astala so nekatera zelo velika podjetja, kot je sedanja MTT v M ariboru, Tekstilindus in IBB v K ranju, te r m anjša pod jetja v Jaršah, Tržiču, L itiji in Preboldu. Obenem so se povečale prediln ice in tkalnice v Tržiču, L itiji in Preboldu. Slovenska tekstilna industrija je daja la 37,8 odstotka (1. 1939) vse jugoslovanske tek ­ stilne proizvodnje. V usn jarsk i in obutveni industriji ni bilo takšnih velikih sprememb, nastalo je le nekaj novih podjetij: usn jarna v Mokro­ nogu, tovarna obutve v M ariboru in L jubljan i in kožna galan terija (Ljub­ ljana, Domžale). Nova je b ila tovarna gume v K ranju . V živilski indu­ striji se je razvilo nekaj m anjših obratov za predelavo mesa, izdelavo al­ koholnih p ijač, m linov in m lekarn; edini večji obrat je b ila nova pivo­ v arna v Laškem. In d u strija gradbenega m ateria la ni im ela večjega zagona. Nova je b ila apnenica v K resnicah; pač p a so na ozemlju, ki so ga zasedli Ita lijan i, nastale številne opekarne (Bilje, Vrtojba) in ce­ m entarna v Anhovem, ki naj bi pom agale p ri obnovi porušene Goriške. S teklarno v Zagorju so zaprli oziroma so jo prenesli v Stražo, na novo p a je b ila osnovana m anjša stek larna v Rogaški Slatini. V Koprskem prim orju je nastalo nekaj m anjših ladjedelnic (Piran, Portorož, Koper) in tovarna k rtač (Koper), povečale p a so se tovarne rib jih in zelenjavnih konzerv (Izola, Koper) (2, 5, 7). Med vojno je bilo veliko industrije uničene: npr. H E F ala, premogov­ niki v K rm elju, K anižarici in Kočevju, tovarna m ila v M ariboru, tovarna peroksida v Podnartu , nekatera kovinska pod jetja v Celju in M ariboru, številne žage, pap irn ice v R adečah, Podvelki, P revaljah in Krškem, usn jarne v Mokronogu, P tu ju , M ariboru in K ranju. N ekatere tovarne je okupator p reured il (npr. Jugočeško v K ran ju v tovarno avionskih delov) ali dem ontiral (5). 3 G e o g ra f s k i v e s tn ik 33 O zares p rav i i n d u s t r i a l i z a c i j i S l o v e n i j e p a vendarle lahko govorimo šele v povojnem času, o d o s v o b o d i t v e 1. 1 9 4 5 d a l j e . Industrializacija , ki je b ila ena od osnovnih program skih po­ stavk KPS, je sedaj postala cilj in osnovna gospodarska po litika vse slovenske družbe. N ajbolj izrazito je ta zahteva b ila izražena v prvem petletnem p lanu , vendar je prevladovala tud i v kasnejših obdobjih in je ponovno p riš la do izraza na zadnjem kongresu ZKS. Posledice takšne zavestne industrializacije, ki se je z večjo ali m anjšo silo uveljav ljala vseh trideset povojnih let, so bile večstranske. V naših nada ljn jih izvajan jih se bomo zadržali le p r i nekaterih značilnostih raz ­ voja industrije v povojnem času, torej p r i industrializaciji v ožjem be­ sednem pomenu, zanem arili pa bomo širše učinke, kot so urbanizacija in deagrarizacija ter ostala socialna preobrazba slovenske družbe, k i so ne­ dvomno tud i posledica razvoja industrije , a bi n jih obravnava presegla meje tega poročila. N ajbolj so razvidni učinki industrializacije v s p r e m e n j e n i s o c i a l n i s t r u k t u r i slovenskega prebivalstva. Le-ta se je sp re­ m injala od enega do drugega popisa na ozemlju SRS v naslednjem : Tab. 3. RazD oj celo tnega in in d u s tr ijskeg a p reb iva ls tva v S R S (8) celotno število prebivalstva industrijsko in prebivalstvo število obrtno % aktivno industrijsko prebivalstvo Število % 1869 1,128.768 _ _ _ _ 1880 1,182.223 129.562 11,0 _ _ 1890 1,234.056 132.222 10,7 — — 1900 1,266.055 151.257 11,9 — — 1910 1,321.098 168.489 12,8 — — 1921 1,304.800 — — — — 1931 1,397.650 297.699 21,3 _ _ 1948 1,439.800 315.249 21,9 — — 1953 1,504.427 355.049 23,6 119.969 7,9 1961 1,591.523 464.504 29,1 192.423 12,1 1971 1,727.137 587.896 34,0 270.410 15,6 Z arad i raz ličn ih m etodologij lju d sk ih š te tij so t i p o d a tk i, k i j ih je za obdobje od 1880—1948 z b ra l Ž ivko Š ifre r za ozem lje SRS, le ocena, v en ­ d a r je iz n jih dobro razv idno , k ako se je večal delež in d u str ijsk eg a in ob rtn eg a p reb iv a ls tv a . L e-ta je p o ra s te l od p red v o jn ih 31,3 odsto tk a na 34.0 odsto tkov 1. 1971. D elež in d u strijsk eg a ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a je od 1. 1953, ko je zn aša l 14,5 odsto tka , p o rase l n a 32,3 odsto tka . (Za s ta re jša obdob ja so p o d a tk i o in d u strijsk em in ob rtnem p re b iv a ls tv u zd ružen i, k e r ta k ra tn a m etodologija n i raz lik o v a la m ed in d u s tr ijo in obrtjo .) In ­ d u s tr ija je postopom a p o sta la n a jp o m em b n e jša gospodarska p an o g a ; do tega p re lo m a je p riš lo po 1. 1961, sa j je ob ta k ra tn e m p o p isu zn aša l delež km ečkega p re b iv a ls tv a 31,6 odsto tka, in d u s tr ijsk eg a in o b rtnega p a že 29.1 odsto tka. Razvoj industrije je razviden tu d i iz industrijske statistike. Tako se je p o v e č a l o š t e v i l o p a n o g , m edtem ko so se pod je tja zarad i združevanja, p a tud i zarad i drugačne organizacije dela in strojne oprem ­ ljenosti večala glede na zaposlene, njihovo število p a se je nekoliko zm anjšalo. Do sprememb je prišlo tud i v zaposlitveni s truk tu ri glede na industrijske panoge. P red vojno (1. 1939) so bile najm očnejše dejavnosti tekstilna, lesna in prem ogovna industrija , po vojni p a je težišče prešlo na kovinsko, tekstilno in lesno. N astale so nekatere nove panoge, ki jih pred vojno tako rekoč ni bilo. V tem smislu je največji razvoj naprav ila elektroindustrija , ki je sedaj glede na zaposlene na četrtem mestu. Po­ dobno je bilo z naftno industrijo , ladjedelništvom in v določeni m eri bi to veljalo tud i za gum arsko industrijo. Ta izredni razvoj je najbolje raz­ viden iz s t a t i s t i k e z a p o s l e n i h p o i n d u s t r i j s k i h p a ­ n o g a h . Tab. 4. Š tev ilo in d u s tr ijs k ih p o d je tij d S R S lo ven iji (B, Č) Panoga 1939 1946 1955 1960 1966 1970 1974 Skupaj SRS 785 724 503 428 410 402 403 111 Elektroenergija 82 86 14 18 8 6 1 112 Prem ogovništvo 18 17 20 13 13 10 8 113 N aftna industrija — 1 1 1 1 1 2 114 Č rna m etalurg ija 1 Q 3 3 3 3 3 115 B arvna m etalurg ija J 8 ) 8 6 6 7 7 6 116 Nekovinska industr. 17 19 27 21 , 14 13 13 117 Kovinska industr. I QO L , 80 72 81 77 78 119 E lek tro industrija Job j 93 9 13 29 32 34 118 Ladjedelništvo -- — 1 1 1 1 1 120 Kem ična industr. 40 25 23 25 29 32 35 121 Ind. gradbenega mat. 101 97 64 45 32 30 31 122 Lesna industr. 157 136 72 57 52 49 47 123 P ap irn a industrija 24 25 16 11 12 12 13 124 T ekstilna industr. 109 100 68 65 57 62 67 125 U snjarska in obutvena 39 28 28 26 19 17 17 126 G um arska industr. 1 1 1 1 1 1 1 127 Živilska industr. 58 55 53 34 30 27 25 128 G rafična industr. 42 33 15 12 13 13 13 129 Tobačna industr. 1 1 1 1 1 1 1 130 Film ska industrija — 1 1 1 2 2 2 139 Ostalo — ' — — — 5 6 5 N asp ro tn o tem u so n ek a te re p re d vojno n a jb o lj razv ite de javnosti, ko t so b ile n p r . te k s tiln a in d u s tr ija , č rn a m e ta lu rg ija , u sn ja rsk a , nekov inska in in d u s tr ija g radbenega m a te ria la re la tiv n o nazadovale. D o podobnih ugotovitev p rid em o tu d i p r i p rim e rja v a h u s t v a r j e n e g a d r u ž ­ b e n e g a p r o i z v o d a , č ep rav so ti p o d a tk i za rad i sp rem en jene v rednosti d e n a rja tež je p rim erljiv i m ed seboj. Zelo obču tne so b ile s p r e m e m b e v r a z m e s t i t v i i n d u ­ s t r i j e . P red vojno so b ili g lavn i in d u s tr ijsk i cen tri M aribor, K ran j, C elje in L ju b lja n a , poleg n jih p a še z lasti C rn i rev ir, M ežiška dolina, T ab. 5. Zaposlen i po in d u s tr i js k ih panogah d S R S (B, Č) 1939 % 1950 % 1960 % 1975 % Skupno 71.598 100,00 122.904 100,00 182.314 100,00 306.480 100,00 U l Elektroen. 1.247 1,74 1.459 1,18 5.313 2,91 6.566 2,14 112 Premogov. 7.590 10,60 13.976 11,37 14.072 7,72 11.106 3,62 113 N aftna — — 1.505 1,22 964 0,53 921 0,30 114 Č rna met. 5.071 7,08 9.616 7,82 11.468 6,29 13.360 4,36 115 B arvasta m. 2.520 3,52 6.141 4,99 7.339 4,02 10.097 3,29 116 Nekovinska 3.200 4,47 4.342 3,53 6.688 3,66 7.004 2,28 117 Kovinska 5.859 8,18 20.265 16,48 35.304 19,36 69.809 22,78 118 Ladjedeln. — — — — — — 244 0,07 119 Elektroind. 210 0,29 2.976 2,42 11.135 6,11 32.250 10,52 120 Kemična 2.191 3,06 2.672 2,17 5.473 3,00 15.774 5,14 121 G radb. mat. 3.565 4,98 4.998 4,06 5.109 2,80 7.975 2,60 122 Lesna 8.540 11,93 14.512 11,81 20.565 11,28 32.010 10,44 123 P ap irna 2.393 3,34 3.748 3,05 3.654 2,00 8.308 2,71 124 T ekstilna 20.156 28,15 23.485 19,11 31.190 17,11 49.455 16,13 125 U snjar. 4.668 6,52 7.320 5,96 9.828 5J39 13.897 4,53 126 G um arska 567 0,79 621 0,50 1.215 0,67 5.482 1,25 127 Živilska 2.160 2,94 2.487 2,02 7.057 3,85 14.786 4,82 128 G rafična 1.015 1,41 1.381 1,12 2.540 1,39 6.901 2,25 129 Tobačna 700 0,79 755 0,61 719 0,39 672 0,21 130 Film ska — — 285 0,23 187 0,10 52 0,01 139 D ruga ind. — — — — 2.499 1,37 1.821 0,59 T ab. 6. S tr u k tu ra narodnega d o h o d ka po in d u s tr ijs k ih panogah za L 1952 in 1972 (A , B, D ) 1952 1972 1952 1972 Skupno 100,00 100,00 Kemična 2,69 7,13 Ind. gradbenega mat. 1,03 3,18 Elektroenergija 3,88 3,33 Lesna 4,21 10,16 Premogov. 6,72 2,67 Papirna 4,16 2,18 Nafta 0,55 0,36 Tekstilna 33,92 14.16 Crna met. 9,02 3,71 Usnjarska 3,69 3,91 Barvasta met. 6,11 2,85 Gumarska 0,55 1,61 Nekovinska 3,21 2,07 Živilska 1,46 6,46 Kovinska 14,77 23,32 Grafična 0,42 2.56 Ladjedel. — 0,05 Tobačna 1,49 1,60 Elektroind. 2,08 7,67 Ostale 0,24 0,93 G oren jsk a in Š a leška dolina. N ek a j in d u s tr ije je še bilo ob obali, p r e ­ ostali deli S lovenije so b ili slabo a li večidel povsem n e in d u str ia liz iran i. K ot osnovo p rim e rja v o sp rem em b ah v razm estitv i in d u s tr ije smo p o ­ rab ili dvoje m eril, k i se v ta k šn ih raz isk av ah n av ad n o u p o rab lja jo . P rvo je lo k ac ijsk i kvocien t, d rugo p a reg iona ln i fak to r. S pom očjo p rv eg a ugotovim o, k a k šn a je b ila razp o red itev in d u s tr ije glede n a nek d ru g bolj kom pleksen p o jav (npr. razm estitev zaposlen ih ali p reb iv a ls tv a ), d ru g i p a nam pokaže , za ko liko se je sp rem en il indeks zaposlitve m ed dvem a letom a po posam ezn ih reg ijah glede n a sprem em be n a celotnem ozem lju. T ab. 7. In d e k s i sp rem em b s tru k tu r n ih d e ležev za p oslen ih (a) (m ed leti 1939 in 1975) in narodnega d o hodka (b) (m ed le ti 1952 in 1972) g lede na in d u s tr ijske panoge (A , B, D ) a b a b E lek tro industrija 122 85 Ind. gradbenega mat. 52 308 Prem ogovništvo 34 39 Lesna 87 241 N afta — 65 P ap irn a 81 52 Č rna m etalurg ija 61 41 Tekstilna 57 41 B arvasta m etalurg. 93 46 U snjarska 69 105 Nekovinska 51 64 G um arska 158 292 Kovinska 278 157 Živilska 163 442 Ladjedelništvo — — G rafična 159 609 E lek tro industrija 362 368 Tobačna 21 107 Kemična 168 265 Film ska — — O stala — 387 (Pri narodnem dohodku je 1. 1952 = 100, p ri zaposlenih p a je 1. 1939 = 100.) Obe m erili sta dvojna kvocienta in zato ne p rikazu je ta absolutnih vred­ nosti, pač p a zarad i upoštevanja nekega širšega pojava m erita relativni pom en industrije v posamezni regiji. O brazca, po katerih ju računam o, sta naslednja: zaposleni v industriji v regiji Lokacijski zaposleni v industriji na vsem ozemlju kvocient (L) število prebivalcev v regiji število prebivalcev na vsem ozemlju število zaposlenih v drugem letu v regiji „ . , . . , , število zaposlen ih v prvem letu v regiji R egionaln i la k to r (K) = — število zaposlenih v drugem letu na vsem ozemlju število zaposlenih v prvem letu na vsem ozemlju ki ni imela nobenega delovnega m esta v industriji, še Ormož, Lenart, Šentjur, Tolmin, Brežice, G ornja Radgona, Koper, T rebnje in Grosuplje. Kot prvo leto za čas po osvoboditvi smo uporabili 1. 1948. U poštevani so tud i podatk i za bivšo cono B. Podatkov za p rv a povojna leta ni bilo mogoče dobiti. L eta 1948 je bila industrializacija (glede na razporeditev p reb iva l­ stva) neprim erno bolj osredotočena v zgolj nekaterih občinah, kot je to p rim er sedaj, 1. 1975 (6). T udi razpon med najbolj industrializ iranim i in neindustrializiranim i je bil glede na lokacijski kvocient višji kot je se­ daj: tak ra t je znašal k a r 4,10 (standardna deviacija 0,98), sedaj p a le 2,93 (standardna deviacija 0,605). Najbolj industrializ irane so bile 1. 1948 občine Jesenice, Tržič, H rastnik , Ravne, M aribor, Trbovlje, Zagorje, Ce­ lje, Izola in K ranj. Povsem neindustrializirane p a so bile poleg M etlike, T ab. 8. L o ka c ijska kvo c ien ta za občine v S R S za l. 1948 in 1975 in reg iona ln i fa k to r za obdob je 1948/1975 (E, A , C) R e g ija « S ‘-l.2 o L o k a c ijsk i k v o c ie n t R e g ija L o k a c ijsk i k vociem 'S *č3 .2 o t O b č in a 1948 1975 O b č in a 1948 1975 Pom urska 0,306 0,543 1,366 Osrednjeslov. 1,044 0,985 1,171 G. Radgona 0,107 0,569 4,234 Domžale 1,791 1,103 0,749 Lendava 0,838 0,586 0,516 G rosuplje 0,206 0,437 1,818 Ljutom er 0,155 0,536 2,870 K am nik 1,463 1,705 1.271 Mur. Sobota 0,167 0,490 2,340 Kočevje 1,144 1,007 0,952 P odravska 1,336 0,846 0,645 L itija 0,973 0,813 0,702 Lenart 0,081 0,209 0,571 Lj. Bežigrad — 0,930 — M aribor 2,338 1,183 0,597 Lj. Center — 0,802 — Orm ož 0,048 0,183 2,809 Lj. Moste — 0,988 — P tu j 0,293 0,405 1,241 Lj. Šiška — 3,117 — Slov. Bistr. 0,875 0,579 0,620 Lj. Vič-Rud. — 1,901 — Koroška D ravograd Radlje Ravne 1,380 0,771 0,583 2,991 1,124 0,556 0,547 1,636 0,845 0,720 1,145 0,667 (Ljubljana) Logatec Ribnica V rhnika 1,060 0,557 0,499 1,191 (1,736) 1.126 0,800 1,125 (1,289) 1,883 1,334 1,085 Slovenjgrad. 0,660 1,009 1,514 G orenjska 2,242 1,477 0,745 Savinjska 1,051 1,166 1,096 Jesenice 4,100 1,535 0.405 Celje 2,297 2,702 0,783 K ranj 2,223 1,544 0.842 Laško 0,781 0,746 0,808 Radovljica 1,008 1,202 1,267 Mozirje 0.341 0,858 1,991 Škofja Loka 1,064 1,403 1,318 Slov. Konjice 0,854 1,130 1,215 Tržič 3,581 1,869 0,536 Šentjur 0,092 0,425 3,642 G oriška 0,499 1,028 1,762 Šm arje 0,243 0,397 1,242 A j dovščina 0,483 0.805 1,364 Velenje 1,619 2,444 2,328 Id rija 0,966 1,192 1,004 Žalec 1,149 0,926 0,785 N. Gorica 0,553 1,171 2,075 Posavska 0,408 0.666 1,326 Tolmin 0,095 0,767 5,654 Brežice Krško Sevnica 0,098 0,656 0,465 0,337 0,843 0,855 2,832 1,041 1,477 N otranjska Cerknica 11. B istrica 0,531 0.496 0,587 0,860 1,316 0,758 1,303 2,214 0,912 Zasavska 2,557 1,578 0,603 Postojna 0,503 0,598 1,040 H rastn ik 3,344 1,873 0,566 Trbovlje 2,319 1,851 0,756 O balna 0,389 0,732 1,657 Zagorje 2,308 1,055 0,454 Izola 2,237 1,722 0,705 D olenjska Črnom elj M etlika 0,240 0,229 0,001 1,127 1,055 1,339 4,060 3,833 (662,840) Koper P iran Sežana 0,063 0,391 0,082 0,713 0,181 0,609 11,221 0,400 5,424 Novo mesto 0,297 1,316 4,208 Trebnje 0,209 0.529 1,791 SR Slovenija 1,000 1,000 1,000 Predvsem p a je značilno, da je bilo glede na lokacijski kvocient, k ar 37 občin (od 60 — ljub ljanske so združene) pod slovenskim poprečjem . Slika 1. 1975 je bistveno sprem enjena in v n jej se zrcalijo uspehi in dosežki zavestne industrializacijske politike tridesetletnega povojnega obdobja. Ce izračunane lokacijske kvociente razdelim o s pomočjo stan ­ dardne deviacije (<5) in srednje vrednosti (X) na več skupin, je slika n a­ slednja: močno pod poprečjem (pod X — d = pod 0,455) je bilo le še 8 občin, in sicer Ormož, Lenart, Šmarje, P tu j, Brežice, Šentjur, Grosuplje in kot izjema Piran. N ajvišjo stopnjo industrializacije (nad X + 2 <5) so izkazovale občine L jub ljana š išk a (kar je svojski prim er), Celje in Ve­ lenje, nekoliko nižjo (X + ä do X + 2 ä = 1.665 do 2,270) p a Izola, Tržič, Kam nik, Trbovlje, H rastn ik in L jubljana V ič-Rudnik (svojski p r i­ mer). Zaradi zm anjšanega razpona med najbolj in najm anj urbanizi­ ranim i se je povečalo število občin s srednjo stopnjo industrializacije, p a tud i asim etričnost frekvenčne distribucije občin se je zm anjšala. Lahko zaključim o, da je povojna industrializacija ustvarila vrsto novih industrijsk ih žarišč, kot so koprsko, novomeško, novogoriško, m ursko­ soboško, cerkniško in logaško, m etliško in črnomeljsko, te r okrepila ne­ katere stare centre: celjsko, velenjsko, škofjeloško in še nekatere. H kra ti p a se je bolj kot kdajkoli doslej na široko razprostrla in to na področja, ki so bila povsem neindustrializirana (G ornja Radgona, Trebnje, L ju­ tomer, Tolmin). INDUSTRIJSKI LOKACIJSKI KVOCIENT L. 1975 INDUSTRIAL LOCATION QUOTIENT (Y. 1975) X - <6 do X X do X + 6 Iz podatkov o regionalnem faktorju je mogoče razbrati, v katerili ob- c i j e v prim erjav i z rastjo celotne slovenske industrializacije. To so bile predvsem tiste občine, ki so imele 1. 1948 malo ali nič industrijskih de­ lovnih mest in je zato bil procentualni porast iz razum ljivih razlogov zelo visok. To so bile občine Koper, Tolmin, Šentjur, M etlika, Črnomelj, Novo mesto, G ornja Radgona, Ljutom er, Ormož, M urska Sobota, Velenje, Sežana, Nova Gorica in Cerknica. N asprotno temu so stare industrializ i­ rane občine izkazale le zmerno rast ali celo zastoj (Jesenice, P iran , Tržič, L endava, Izo la , Zagorje). Č ep rav so te p r im erjav e glede n a up o rab o zgolj dveli le t za k o m p arac ijo lahko sporne, je iz n jih v en d arle mogoče ra z ­ b ra ti, k je s to p n ja in d u s tr ia liz a c ije še vedno n i zadostna in to k lju b viso­ kem u reg ionalnem u fa k to r ju in k je je in d u s tr ia liz a c ija dosegla g lede na slovensko p o p reč je ustrezno stopn jo . V p rv o sk up ino lah k o uvrstim o n a ­ sledn je občine: O rm ož, L en art, B režice, Š m arje , P tu j, Š en tju r, M ursko Soboto in G ro su p lje ; v d rugo p a M etliko, T reb n je , Novo m esto, Č rn o ­ m elj, C erkn ico , Novo G orico in še n ek a te re . Č e tu d i so m o rd a n ek a te ri sk lep i o slovenski in d u s tr ia liz a c iji g lede n a skrom nost te raz isk av e p re - u ra n je n i, je v en d a r iz razp o lož ljivega g rad iv a mogoče ra z b ra ti še en p ro ­ blem . N ek a te re s ta re in d u s tr ijsk e občine, k i so svojčas b ile n a zg ledni in d u str ia liz ac ijsk i s to p n ji, so v p o v o jn i in d u s tr ia liz a c iji p riče le s ta g n ira ti in n jih o v lo k ac ijsk i kvocien t se je p r ič e l p re tira n o zm an jšev a ti. Res je, da je štev ilu zaposlen ih v in d u s tr iji, k i smo ga u p o ra b ili v teh p rim erjav ah , mogoče o sp o rava ti, sa j n i tak o idea len in d ik a to r , to d a iz n jeg a je v en ­ d a rle raz v id n a določena k riz a teh s ta r ih in d u s tr ijsk ih občin. M ed n je bi m ogli u v rs titi L endavo, Zagorje, S lovensko B istrico, Jesenice, H ra s tn ik in celo M aribor. REGIONALNI FAKTOR INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA 1948- REGIONAL FACTOR OF INDUSTRIAL DEVELOPMENT 1948-75 Iz ra č u n an i lo kac ijsk i kvocien ti in reg ionaln i fa k to r so nam p rik a z a li p redvsem g lobaln i in d u s tr ia liz a c ijsk i razvo j v S loveniji za povo jn i čas. P ra v n ič p a niso povedali, k je so se osredotočile posam ezne in d u strijsk e zv rs ti in k ak šn o stop n jo je dosegla ta ko n cen trac ija . Zato smo sk uša li ugo tov iti l o k a c i j s k e k v o c i e n t e t u d i z a p o s a m e z n e i n ­ d u s t r i j s k e p a n o g e . Panožne lokacijske kvociente smo izračunali za leti 1948 in 1975 po naslednjem , nekoliko sprem enjenem obrazcu: Zaposleni v industrijsk i panogi »i« v regiji T Zaposleni v industrijsk i panogi »i« na vsem ozemljuLpanoge = ------------------------------------- -------------------------------------- Zaposleni v industriji v regiji Zaposleni v industriji na vsem ozemlju Iz n jih je bilo mogoče razbrati, k je se je v povojnem obdobju posa­ mezna industrijska panoga m očneje razvila, ali p a je izgubila na po­ menu, upoštevajoč p ri tem odnos do vseli zaposlenih v navedeni panogi oziroma do vseh zaposlenih v industriji v regiji in na celotnem ozemlju. Iz teh panožnih lokacijskih kvocientov je bilo razvidno, kako se je v po­ drobnem razprostrla industrializacija po posam eznih slovenskih regijah, saj so bile posam ezne zvrsti industrije 1. 1948 veliko bolj osredotočene in to le v nekaterih regijah. Zato so bili lokacijski koeficienti na splošno veliko višji kot 1. 1975. Le v zelo redk ih prim erih je prišlo do nadaljn je koncentracije (npr. povečanje pom ena prem ogovništva v Črnem revirju in Velenjski kotlini, večja vloga čevljarske industrije na Gorenjskem, večji pom en živilske industrije v Pom urju). V endar je treba opozoriti, da je k ljub tem prem ikom in spremembam , ostala razporeditev industrije v številnih panogah še dalje v tradicionalnih okvirjih, k a r je še posebej veljalo za panoge, ki so se počasneje razvijale. Lokacijski kvocienti za posamezne industrijske panoge so pokazali naslednje značilnosti. V elektroenergiji (111) so k ljučni položaj obdržale Zasavska, Posavska, Koroška in Podravska regija, zm anjšal p a se je pomen Goriške. Zvečal se je njen pomen edino v obalni regiji. V prem ogovništvu (112) se je zarad i racionalizacije in opuščanja m anjših premogovnikov zm anjšal pomen Posavske in Dolenjske regije v korist Zasavske in Savinjske (Velenje) regije. V naftn i industriji (113) in črni m etalurgiji (114) se razm ere niso bistveno spremenile. V barvni m etalurgiji (115) se je zvečal pomen Podravske regije (Ki­ dričevo, Slovenska Bistrica), silno pa je nazadoval pom en idrijskega ru d ­ nika. V nekovinski industriji (116) sta vodilni položaj obdržali Zasavska (Hrastnik) in Savinjska regija, m edtem ko je vloga solarstva na K opr­ skem močno nazadovala. Med vsemi panogam i je doživela največ ji razm ah kovinska industri­ ja (117), saj skorajda ni bilo regije, k jer se ne bi ta dejavnost močneje razvila. Posebej je treba opozoriti na vzpon kovinske industrije v Pom ur­ ju, Posavju, na Dolenjskem, N otranjskem in v obalni regiji. Nazadoval je pomen te dejavnosti edino v Podravski regiji. Podobna ugotovitev velja za elektroindustrijo (119), ki se je zelo raz ­ vila na Dolenjskem , Goriškem in v Pom urju. N jena vloga se je zm anj­ šala edino na Gorenjskem , k jer je b ila sprva nadpoprečno osredotočena. T ab . 9. L o k a c ijsk i k vo c ie n ti za p o g la v itn e in d u s tr ijsk e panoge leta a) 1948 in b) 1975 (na pod lag i š tev ila zaposlen ih ) (E, A , C) R e g i j e Po­ Po­ Ko- S a­ Po­ D o­ Za­ Osred •Go­ Go­ No­ i Pano­ m ur­ d rav ­■ ro­ v in j­ sav­ len j­ sav­ nje- ren j­ r i­ tra n j­ ga ska ska ška ska ska ska ska slov. ska ška ska o S a . 0,97 2,26 0,79 1,95 0,14 3,27 0,18 0,22 4,02111 b 0,63 0,92 1,32 1,04 2,58 0,38 2,47 0,98 0,54 1,16 0,42 1,33 1 19 a — — — 1,82 5,00 2,13 8,71 0,13 — — 0,69 0,20 lu b — 0,05 — 3,34 1,53 0,45 9,87 0,08 — — — 0,02 11^ a 35,30 — — — — — — __ __ __ __ __11.5 b 22,00 0,57 11 L a — — 3,29 1,18 — — — — 3,80 __ __ _114? b — — 2,90 0,92 — — — — 3,57 — -- -- i 1 =: a — 1,15 7,06 1,30 — — — __ — 5,53 _ _112 b — 3,61 3,84 1,30 1,53 -- --- a — — — 1,30 — 2,44 7,78 0,59 __ _ __ 6,9211 u b 0,25 0,86 — 1,84 0,53 0,26 6,33 0,89 0,32 — --- 1,29 1 i 7 a 0,11 2,36 0,45 1,06 — 0,07 0.36 0,97 0,32 0,14 __ __1 u b 0,65 1,44 0,68 1,41 0,80 1,11 0,38 0,97 0,30 0,62 0,90 2,36 110 a — 0,52 — — — — — 0,45 4,44 — — —11? b 0,82 0,79 — — 0,01 1,71 — 0,91 2,28 2,02 — 0,46 1 9ft a 0,24 1,57 — 1,32 — — 1.07 1,85 0,01 __ — 0,361 LA J b 0,04 1,15 — 0,80 0,06 1,88 0,59 1,88 0,12 0,49 1,58 1,00 191 a 2,85 0,65 0,34 0,76 0,74 2,34 1,35 1,19 0,19 5,85 0,63 0,571—1 b 1,58 0,56 0,45 0,34 1,45 0,13 2,29 0,93 0,25 5,39 0,14 0,87 122 a — 0,52 1,29 0,69 3,07 2,99 — 1,38 0.62 1,90 8,22 0,52b 0,40 0,50 1,72 0,93 1,36 1,20 0,20 0,96 0,68 1,54 6,26 0,42 1 9^ a — 1,24 1.21 0,93 8,09 — — 1,66 0,19 __ __ —l — j b 1,15 1,39 0,91 0,41 6,60 — — 1,80 0,11 — 1,02 — a 0,86 1,54 0,14 0,93 0,12 0,98 — 0,98 1,54 __ __ __ b 1,88 1,06 0,62 0,91 1,90 1,65 0,23 1,00 1,19 0,71 0,03 0,16 1 9^ a 0,43 0,15 0,82 1,53 0,08 0,83 — 1,84 1,63 0,88 __ __l — j b 0,82 0,21 1,10 1,12 — 0,31 0,52 1,17 2,57 0,94 — — 126 a — — — — — — — — 5,62 — — —b — — — — — — — 0,09 7,24 — — — 197 a 0,50 0,48 — 0,54 0,23 1,27 — 1,73 0,09 1,03 0,30 17,531 — L b 3,94 1,00 0,09 0,41 0,47 0,52 0,18 1,31 0,12 1,46 0,25 3,43 a — 0,34 — 0.44 — — — 4,27 — — — 0,32i .-o b 0,35 1,16 — 0,04 — 0,10 — 2,95 0,38 0,28 — 0,98 129 ab — --- --- --- --- 5,00 4,25 — — — — D o večjega razv o ja kem ične in d u s tr ije (120) je p riš lo na D olen jskem (Novo m esto), N o tran jsk em (Ilirsk a B istrica) in n a obali (K oper). N jen pom en se je zm an jša l v P o d rav sk i in Z asavski reg iji. In d u s tr i ja g radbenega m a te ria la (121) je sodila m ed tis te red k e p a ­ noge, k i niso doživele večjili sprem em b. Še d a lje je s ta la osredotočena n a G oriškem in v Z asavju , d rugod p a je n jen pom en n azad o v a l v ko rist d ru g ih dejavnosti. Lesna industrija (122) je bila nadpoprečno osredotočena na N otran j­ skem ter deloma na Goriškem, Koroškem in v Posavju. Lesna industrija je bila priso tna tud i v vseh drugih regijah in je povečini obdržala svoj lokacijski kvocient, ker kaže, da je sledila splošnem u napredku v indu­ strijskem razvoju. V p ap irn i in celulozni industriji (123) ni bilo večjih sprememb. Še dalje je zadržala nadpoprečno vlogo v Posavski, Osrednjeslovenski in Podravski regiji. V tekstiln i industriji (124) je nazadoval pomen nekdanjih tekstilnih središč na Gorenjskem in v Podravju, močno p a je porastel pomen te dejavnosti v Pom urju (M urska Sobota), Posavju (Sevnica), na D olenj­ skem (Novo mesto, Metlika) in Goriškem. Lokacijski kvocienti za usnjarsko in obutveno industrijo (125) kažejo, da se je ta panoga močno osredotočila na Gorenjskem , drugod p a je nazadovala. V živilski industriji (127) sta najbolj pridobila Pom urje in Goriška te r deloma Podravje, drugod se je pom en te panoge zm anjšal, k a r še zlasti velja za Obalno regijo. G rafična industrija (128) je še dalje ostala navezana na večja urbana središča, vendar so se razvile tiskarne tudi v nekaterih drugih mestih. Priložena tabela lokacijskih kvocientov za posamezne industrijske p a ­ noge razen navedenih sprememb tud i dobro prikazuje, katere panoge so osredotočene v posam eznih regijah in kolikšen je njihov re lativni pomen. B ib liog rafija — B ib liography 1. G estrin F.: O ris gospodarstva n a Slovenskem v prvem obdobju k a p i ta ­ lizm a (do 1. 1918), K ronika, 3, 1969 (XVII). 2. G ospodarska s tru k tu ra S lovenije v luči poklicne s ta tis tik e in delavskega zavarovanja, Socialnoekonomski inštitu t v L jubljan i, L jub ljana 1939. 3. G ra fen au e r B.: Ekonom ika, p riv red n i razvo j od 1800 do 1918, E ncik lo­ pedija Jugoslavije, geslo »Slovenija«, str. 353—359, zvezek 7, Zagreb 1968. 4. Hočevar T.: The Structure of the Slovenian Economy 1848—1963, Studia Slovenica. New York, 1965. 5. Košir B.: P riv reda do 1945, Industrija , Pregled razdoblja 1918—1945, E ncik loped ija Jugoslav ije , geslo S lovenija, str. 363—369, zvezek 7, 1968. 6. K ristan B.: In d u strijsk i k ra ji 1951 in 1970, S tan je o p rosto ru in razvojne težnje, II, RPP, L jub ljana, 1973. 7. Sorn J.: Razvoj industrije v Sloveniji med obema vojnama, Kronika, 1, 1959 (VII). 8. Š ifrer Z.: R azvitak stanovništva Slovenije u poslednjih sto godina, Stanov- ništvo, 1, 1963. 9. Vrišer I.: Industrializacija Slovenije, metodološka zasnova industrijske geografije, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1973, Ljubljana. V iri — O rigins A. Gradivo Zavoda SRS za statistiko. B. Statistični letopisi SR Slovenije. C. Statistični podatki po občinah LR/SR Slovenije, Zavod SRS za statistiko. Č. Industrija 1959—1964, statistično gradivo SR Slovenije, Zavod SRS za s ta ­ tistiko L jubljana, 1966. D. V rednost proizvodnje in narodni dohodek za 1. 1952, Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, št. 10,1954. E. D ržavni arh iv Slovenije. A rhiv p lanske kom isije LRS, fasc. 75. THE INDUSTRIAL DEVELOPMENT OF SLOVENIA Igor V r i š e r (Summary) The firs t industria l w orks in Slovenia were s ta rted a t the beginning of the 19th century , b u t a greater expansion of industry followed only in the second ha lf of the previous century . A t th a t tim e coal-m ining, m ining-m etallurgical, and w ood-m anufacturing enterprises w ere developing, as well as the industry of construction m aterials, of leatherw are, and of paper. The industry was con­ cen trating m ostly in G orenjsko, Zasavje; a t Celje and in M aribor, and in the valley Mežiška dolina. When in 1918 the state of Yugoslavia was founded, the Slovene industry — in view of the other Yugoslav industrially poorly developed regions — acquired a specific position. All the years up to the economic crisis in 1950 it witnessed a considerably rapid development. In addition to the industrial branches al­ ready developed (coal-mining, black metallurgy, wood industry) there were developing textile, metal, and chemical industries, and in Goriško — at that time under Italy — the industry of construction materials. But it is only since 1945 that we can speack of a real industrialization. The industrialization now represented the fundamental economic policy of the entire Slovene society. The consequences entailed by such an intentional industrializa­ tion have been various. They have been mirrored in the changes in the social structure. Accordingly, the percentage of industrial population shows the fol­ lowing rise: from 11 % in 1880 via 21.9 % in 1948 to 54.0 % in 1971 (cf. Table 5). The number of various industrial branches has increased, since new industrial branches — not existing in Slovenia before — have been started, thus e.g. electrical equipment industry, crude oil processing, etc. (cf. Table 4). The number of workers employed in industry had grown from 71.598 in 1959 to 506.480 in 1975 (cf. Table 5). By now it is metal industry, electrical equipment industry, textile industry, and wood-manufacturing industries which have esta­ blished themselves as the principal branches. Considerable changes have occurred also in the geographical distribution of industry. As an indicator of this development the location quotient and the regional factor were used; they have been calculated by the following farmulas workers employed in industry in the region Location _ workers employed in industry in the entire territory Quotient number of inhabitants in the region number of inhabitants in the entire territory workers last year employed in the region Regional _ workers first year employed in the region 1 actor workers last year employed in the entire territory workers first year employed in the entire territory The comparison is based on data for the years 1948 and 1975, and the results are shown in Table 5. In 1948 the industry was strongly concentrated (as regards the distribution of population) in some of the communes. The most industrialized communes were: Je- senice, Tržič, H rastn ik , Ravne, M aribor, Trbovlje, Celje, Izola, and K ranj. As m any as 10 communes were w holly unindustrialized . By 1975 this pa tte rn had been essentially altered. There were no longer an y unindustrialized communes, whereas only 8 communes ranked as w eakly industrialized. The num ber of me­ dium -industrialized communes had increased. A num ber of new industria l cen­ tres had grow n: Koper, Novo mesto, Nova Gorica, M urska Sobota, M etlika, Č r­ nomelj, and Logatec. The facts established by means of the regional factor indicate th a t the deve­ lopm ent of industry was a t its strongest in the less industrialized communes (e.g. Koper, Šentjur, M etlika, Črnom elj, Novo mesto, G orn ja Radgona, M urska Sobota) and in some more industrialized communes like Velenje, Sežana, Nova Gorica, C erknica, etc. C ertain older industria l centres, on the other hand, showed com parative stagnation (e.g. Zagorje, Slovenska Bistrica, Lendava, Jesenice, and H rastnik). The location quotients established have shown p rim arily the global develop­ m ent of industry . B ut they have not m ade it evident w hich were the branches of industry th a t were developing and w here and how they have been con­ centrating. Hence, location quotients for individual branches of industry accord­ ing to regions for the year 1948 and 1975 have been calculated. The following form ula was used: w orkers em ployed in an industria l b ranch and in the region w orkers em ployed in an industria l b ranch and living inside Location quotient ____________________ the entire te rrito ry ______________ _ by the branches w orkers em ployed in industry in the region w orkers em ployed in industry in the entire te rrito ry The results of location quotients w ith regard to the industria l branches are shown in Table 9.