NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 1 SOPIS Sence so se zgrinjale po vsi dolini, v daljavi so molčali gozdovi, zaviti v meglo, nebo se je nagnilo nižje in zvezde so drhtele in sanjale. A na zahodu se je lesketalo vedno jasneje v mokrem zlatu; žareča svetloba se je vzpenjala višje in višje; dolg, ozek oblak je visel nizko na obzorju, podoben ploči iz rosnega zlata. Vzplamtevali so poslednji sončni žarki, zamirali in ugašali za sivim zagrinjalom ... Ivan Cankar: Na večer, ZD, 1899 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLII, 431. številka 26. oktober 2015 Begunci tudi na Vrhniki Nova vodna vrtina v Bevkah Turistom najprijaznejši kraj 40 let doma upokojencev stran od 2 do 17 Odprli čistilno napravo Pokol med drobnico Vroče razprave o tržnici Za milijon evrov škode Dogovor občine in LPP? Plaz v Prosci saniran Prihaja Manca Izmajlova Ulični piknik na Vrzdencu Gradijo cesto pri dobrovski šoli Nov pločnik v Črnem Vrhu Izmenjevali so igrače Kdo bo imel Pograjski dom? stran od 18 do 23 stran od 24 do 26 stran od 27 do 32 Parkiranje le z dovolilnicami Druga strateška delavnica Občina z rezervnim vodnim virom Počitnikovanje v Italiji stran od 33 do 36 Log - Dragomer uvaja parkiranje z dovolilnicami Občinski svet je na zadnji seji sprejel spremembo odloka o prometni ureditvi, ki na rezerviranih mestih uvaja parkirne dovolilnice. Parkirna mesta ob gasilskem domu v Dragomerju so ob jutranjih in popoldanskih konicah preveč zasedena, zato na občini uvajajo rezervirana parkirna mesta. Več na ložansko-dragomerskih straneh. Janša v Polhovem Gradcu Po maši za domovino je bila še spominska slovesnost na dogodke po koncu druge svetovne vojne. Zbrani so prisluhnili trpkemu pričevanju Štefancovih sester iz Šentjošta ter nagovoru rojaka in državnika Janeza Janše. Več na dobrovsko-polhograjskih straneh. Novo na področju zdravstvene vzgoje v osnovnih šolah. Več na skupnih straneh. iDffflVSTViM oP V vojašnico na Staro Vrhniko so prvi begunci prispeli v nedeljo zvečer, 18. oktobra. Bilo jih je dobrih tristo, nato se je število samo še stopnjevalo. Že naslednji dan jih je bilo nastanjenih več kot sedemsto, večinoma družin. Center so večinoma izkoristili samo za prenočitev, nato so se z javnimi prevozi odpravili proti prestolnici, od tam pa proti mejam države. Valeče se trume proti središču Vrhnike na avtobusno postajo so med domačini povzročile veliko pozornosti, zato se je država raje odločila, da jih bo odvažala s posebnimi prevozi. Več o begunski krizi v notranjosti časopisa. (gt) 3,8-milijonska naložba v borovniško centralno čistilno napravo je bila uradno sklenjena s slovesnostjo 15. oktobra letos. Slavnosti trak sta ob prisotnosti županov in podžupanov občin porečja Ljubljanice prerezala župan Bojan Čebela in direktorica Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika Brigita Šen Kreže. Daljši reportažni zapis si lahko preberete na borovniških straneh. Fotografija Jože Pristavec - Joc. Na delu prenovljene ceste pri Podružnični osnovni šoli Črni Vrh, ki vse od konca minulega leta že služi svojemu namenu, je bilo tokrat uradno odprtje, ki sta ga s prerezom traku simbolno obeležila župan Franc Setnikar ter predsednica Krajevne skupnosti Črni Vrh Tončka Dolenc. Več o dogodku na dobrovsko-polhograjskih straneh. Ligojno bo ovila Veriga Ligojnski gledališčniki se vračajo -tokrat z uprizoritvijo Verige, dramskega dela Frana Šaleškega Finžgarja. Premiera Verige bo v dvorani gasilskega doma Ligojna v soboto, 28. novembra, ob 19. uri. Naslednja številka bo izšla 30. novembra, prispevke zanjo bomo zbirali do 17. novembra. Kriza V prejšnji številki sem v uvodniku pisal, da se bodo slej ko prej tudi naši kraji morali soočiti z begunsko krizo in sedaj je tu. V nastanitvenem centru na Vrhniki je samo v dveh nočeh prenočilo več kot tisoč beguncev in migrantov. Prizori kolon temnopoltih obrazov, ki smo jih bili vajeni iz televizijskih ekranov, so naenkrat postali del resničnosti tudi v Cankarjevem mestu. Pritegnili so ogromno pozornosti, ko so se trume valile iz centra na avtobusno postajo v središče mesta. Verjetno je bil ta prizor eden od osrednjih pogovorov za mizo v sleherni vrhniški družini. Sam sem do pisanja tega uvodnika večkrat obiskal nastanitveni center in videti je mogoče marsikaj. Moral bi imeti kamen namesto srca, da se človeka ne bi dotaknila stiska nekaterih, ki pridejo mokri in premraženi, v samih opankah, zunaj pa komaj nekaj stopinj nad ničlo. Žal mi je, da jih bodo nekateri z obnašanjem »zasenčili« in tako pomagali ustvarjati negativno javno mnenje do njih. A dejstvo je tudi, da vsa ta množica v ljudeh vzbuja nekakšen strah in negotovost, saj gre za povsem novo izkušnjo, ki celo organom državne varnosti povzroča vrsto preglavic, včasih so celo neuspešni. Zato velja razumeti ene in druge, torej tiste, ki zaskrbljeno zrejo na varnostno vprašanje, in tiste, ki želijo pomagati. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo, kako klišejsko, pokazal čas oziroma vreme. Dotlej pa vse pohvale prostovoljcem in vsem, ki se v nastanitvenem centru trudijo vzpostavljati v danem trenutku normalne življenjske razmere. Gašper Tominc, urednik in novinar s®S3 VRHNIKO! - cember (&KZS NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 2 2 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ime upravljavca »vrhniškega muzeja« še ni znano Vrhnika, 9. oktober - Na tiskovni konferenci o gradnji Doživljajskega razstavišča Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika predstavniki občine in Mestnega muzeja Ljubljana niso razkrili imena upravljalca razstavišča. Občina je namreč spoznala, da knjižnica kot taka ne more biti upravljavka, zato mora do konca januarja prihodnje leto sporočiti glavnemu financerju projekta finančnemu mehanizmu EGP), kdo bo to. Občina upa, da bo to sprejemljivo zanjo, sicer ji lahko povzroči velike finančne posledice. Dela v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, kjer bo »muzej« (stroka takšnega prostora ne razlaga kot muzej), potekajo po besedah Janka Skodlarja, ki je na občinski strani zadolžen za projekt, v skladu s terminskim načrtom in naj bi bila končana do konca novembra, nakar bo sledilo nameščanje opreme. Razstavišče bodo odprli v začetku maja, predvidoma ob občinskem prazniku. Celoten projekt bo po besedah Janka Skodlarja stal 1,3 MlO evrov, od tega bo 846 tisoč evrov prispeval norveški finančni mehanizem, preostalo pa občina. Zavarovali bodo rimsko ladjo V sklopu projekta gradnje »muzeja« potekajo še podprojekti, kot je sanacija brežine Ljubljanice in zavarovanje rimske ladje, ki so jo našli na tistem mestu, ter dvig in konzervacija drevaka, ki so ga ravno tako našli v Ljubljanici. Hkrati bodo naredili tudi poskus vpliv voda v tamkajšnjih bajerjih na les, da bi tako vanje lahko shranili nekatere lesene najdbe iz Lju- Trenutno še gole stene, a že čez dober mesec naj bi »muzej« začel dobivati svojo podobo. bljanice, saj potrebujejo vodno okolje, da ne razpadejo. V teh podprojektih sta vključena Mestni muzej Ljubljana in ljubljanska biotehniška fakulteta. Je najdaljši, ni najdaljši? Kot je dejal Damijan Gašparič iz arhitekturnega biroja Delavnica, kjer so pripravili projekt opreme (vsebine) prostorov, bo razstavni prostor zasnovan kot potovanje skozi prostor in čas, osrednja nit pa bo Ljubljanica. Obiskovalci si bodo lahko ogledali izvirne eksponate, veliko bo tudi multimedije in interaktivnih vsebin. Osrednje mesto bo vsekakor zavzemal dva tisoč let star drevak iz Ljubljanice, katerega dolžina naj bi sodila v sam evropski vrh. Glede tega je veliko razlag, zato smo prosili Davida Badovinca, podvodnega arheologa, ki tudi sodeluje pri projektu, naj predstavi resnično dolžino in tako prekine različna tolmačenja. Dejal je, da težko reče, da gre za najdaljši drevak, kajti natančne dolžine še ne poznajo. Tako zaenkrat ostaja »samo« eden najdaljših v Evropi; šele ko ga bodo zložili, bosta znana njegova natančna dolžina in mesto na lestvici. Kdo bo z muzejem upravljal, še ni znano Za programski del Doživljajskega razstavišča bo poskrbela ekipa Mestnega muzeja Ljubljana. Dela na tem segmentu projekta že potekajo, je dejala Irena Šinkovec iz omenjenega muzeja. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdo bo upravljal z Doživljajskim razstaviščem. Občina je projekt prijavila, da bo to Cankarjeva knjižnica, a po zadnji občinski seji 24. septembra, ko se je knjižnica temu tako rekoč uprla, hkrati pa je glede tega zmajevala tudi večina občinskih svetnikov, sedaj išče novega upravitelja. Skodlar in Šinkovčeva nista želela povedati, kdo bo to oziroma naj ne bi bil dokončno izbran. Skodlar je dejal, da bodo projekt kljub temu vodili naprej, najkasneje do konca januarja prihodnje leto pa morajo sporočiti glavnemu financerju njegovo ime. Izbira bo morala biti po njegovem mnenju premišljena, saj morebitno nestrinjanje z njim s strani finančnega mehanizma, lahko resno ogrozi milijonski projekt. Gašper Tominc 11113?!— /O/ eea norway grants grants Jesen bo prinesla nove modre cone Občinski svet je na županov predlog po hitrem postopku sprejel odredbo, po katerem se v mestu povečuje število modrih con in z njimi časovno omejeno parkiranje. Nove modre cone bodo na parkirišču za staro šolo, na Trgu Karla Grabeljška (pred banko), pred Kulturnim centrom Vrhnika in na Poštni ulici. Kot je bilo zapisano v obrazložitvi predloga odredbe, v središču mesta primanjkuje parkirnih mest, ker jih zasedajo dnevni migranti iz sosednjih krajev. Dodatne nove cone naj bi jih prisilile k parkiranju na novem parkirišču P+R v Sinji Gorici, kjer je 149 parkirnih mest. Na seji je bilo glede novih modrih con kar nekaj pomislekov. Svetnik Mirko Antolovic je podvomil, da ima občina dokaze, da parkirna mesta v središču mesta zasedajo omenjeni migranti. Daniel Cukjati je menil, če je že res, da mesta zasedajo migranti iz sosednjih kra- jev, da rešitev z modrimi conami ni dobra, ker bodo še tista preostala prosta parkirna mesta zasedli jutranji migranti, kar bo pomenilo, da za domačine in zaposlene ne bo več parkirnih mest. Viktor Sladič pa je dejal, da odredba zgolj želi na silo pripraviti voznike, da bodo parkirali v Sinji Gorici, s čimer bi občina upravičila izgradnjo tamkajšnjega parkirišča. Podžupan Janko Skodlar, ki je na strani občine vodil projekt izgradnje parkirišča, je dejal, da bo do naslednje seje zagotovil analizo upravičenosti gradnje novega parkirišča. Antolovic je med drugim tudi predlagal, da bi časovno omejeno parkiranje okoli vrtcev in šol začeli izvajati šele od osme ure zjutraj, kar se je zdelo smiselno tudi županu, ki je dejal, da bodo predlog še natančneje proučili in dodelali, da pa se z njim načeloma strinja. Gašper Tominc Občina Vrhnika ponovno sodeluje z Zavetiščem Horjul Občina Vrhnika je po zakonu dolžna poskrbeti za zapuščene živali, ki se znajdejo na našem območju. Občanke in občane pozivamo, da na Občino Vrhnika javijo takoj oz. čimprej po najdbi zapuščene živali. Vsaka žival s skrbnikom, ki jo hrani, postane lastniška in ni več zapuščena žival. Občina Vrhnika je imela za izvajanje storitev oskrbe z zapuščenimi živalmi v letu 2015 sklenjeno pogodbo z Zavetiščem za živali Postojna. Navedeno zavetišče je po dobrih pol leta ugotovilo, da so ponujene cene, ki jih plačuje občina Vrhnika, prenizke in da storitve po tej ceni ne želijo več izvajati. Zaradi navedenega so odpovedali pogodbo. Občina je zato v mesecu septembru ponovno izvedla postopek zbiranja ponudb in izbrala najugodnejšega ponudnika opravljanja storitve oskrbe zapuščenih živali. Tako od 2i. novembra 2015 ponovno sodelujemo z Zavetiščem Horjul, Smrečje 55, 1354 Horjul. Slavnostno odprtje vrtine v Bevkah Župan občine Log - Dragomer, Miran Stanovnik, župan občine Vrhnika, Sto-jan Jakin, in direktorica Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, mag. Brigita Šen Kreže, so v naselju Bevke 6. oktobra 2015 slavnostno odprli vodno vrtino in tako prebivalcem Bevk in občanom Loga - Dragomerja zagotovili pomemben rezervni vodni vir. Območju občin Vrhnika in Log - Dragomer pripada vodovodni sistem Vrhnika-Borovnica-Log-Dragomer. Temeljni vir napajanja je črpališče Borovniški vršaj. Tu so se že leta 2013 začela izvedbena dela za novo vrtino BV-1/2013. Investicijo sta financirali Občina Vrhnika in Občina Log - Dragomer. Dela, vredna 86.700 evrov, so bila končana v prvi polovici leta 2014. Stara vrtina je zdaj poglobljena na 150 do 200 metrov, omogočila pa naj bi okoli 15 litrov načrpane vode na sekundo. Gradnja novega vodnjaka in njegova vključitev v vodovodni sistem bo občini Log - Dragomer zagotavljala zdaj več vode, kot je potrebuje (okoli 8 litrov na sekundo), to pa pomeni, da tudi ob morebitni okvari ali onesnaženju na vrhniškem oz. borovniškem koncu občani ne bodo ostali brez pitne vode. Vrtina Bevke je bila pred leti že del vodovodnega sistema, a so jo iz njega izključili zaradi oporečne vode. Razlog za to je bila preplitka vrtina (cca 6 metrov), voda iz nje pa je bila onesnažena predvsem zaradi uporabe pesticidov. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. v Številne investicije Vrhnika, 21. oktober - Dela potekajo na Kačurjevi cesti v Janezovi vasi, kjer gradijo kanalizacijo, na Drenovem Griču pločnik, na Ulovki širijo cesto, v načrtu je tudi kanalizacija na relaciji Verd-Podgora. Občina med drugim načrtuje še letos graditi most v Močilniku, razširiti del ceste na relaciji Vrhnika-Podlipa in še nekaj drugih manjših investicij. Na Kačurjevi cesti ljubljansko komunalno podjetje gradi sanitarno in meteorno kanalizacijo, vodovod, plinovod ter javno razsvetljavo. Z deli naj bi končali v letošnjem novembru, celotna investicija pa bi stala slabih 170 tisoč evrov (brez DDV). V načrtu je tudi gradnja kanalizacije, obnova vodovoda in cestišča (z izgradnjo pločnika) z Verda do Podgore, a kot pravijo na občini, ni nujno, da bo investicija tudi realizirana, kajti za tri zemljišča ne morejo pridobiti služnostnih dovoljenj. V teh dneh naj bi bila končana razširitev in asfaltiranje 800-metrskega dela odseka na Ulovki, za kar je v proračunu rezerviranih dobrih 205 tisoč evrov, sredi novembra pa gradnja pločnika, obnova vodovoda in cestišča na Drenovem Griču, kar bo občino stalo 457 tisoč evrov. V načrtu je še popravilo krajšega I, cestnega odseka pri Malovrhu v Smrečju in razširitev kratkega odseka cestišča Podčelo-Podlipa. Dela, ki naj bi stala 188 tisoč evrov, morajo biti končana do konca leta. Cesto naj bi širili naprej tudi v prihodnjem letu, ko naj bi z 800 tisoč evrov »prišli« do mostu oziroma mesta, kjer zadnje čase kopičijo hlode. K temu seznamu je treba dodati še druge manjše investicije, ki so letos že končane. Občina je preko KS Verd asfaltirala cesto proti Rijacu na Mirkah, preko KS Podlipa-Smrečje cesto proti Bukovcu. Še letos naj bi občina uredila kanalizacijo in vodovod na Idrijski cesti, poteka gradnja kanalizacije, plinovoda, javne razsvetljave in vodovoda na Poti k Studencu. Z občine so še sporočili, da so za letos preko KS Vrhnika - Vas načrtovali asfaltiranje ceste na Gabrčah (od Gabrče 32 do Tržaške ceste 55), a investicija verjetno ne bo izvedena. Prav tako še čakajo na ponudbo za obnovo meteorne kanalizacije na Lošci. Gašper Tominc Simona z novo ploščo Vrhniška kantavtorica Simona, Černetič, od nekdaj poznana pod psevdoninom Aynee, si je prenovljeni vrhniški Cankarjev dom izbrala za izvedbo samostojnega koncerta. Premierno je predstavila tretjo avtorsko ploščo z imenom Nedaleč stran. Kot gosta večera sta Simoni pri izvajanju njenih številnih skladb pomagala pianist Tomaž O. Rous (Siddharta) in kitarist Marko Jelovšek (Same babe). Koncert je potekal v petek 16. oktobra, pred okoli sto njenih zvestih poslušalcev, ki so hkrati prejeli tudi njen novi CD. Sam koncert se je odvijal v prisrčnem vzdušju in vse izvedbe so bile nagrajene z velikim aplavzom. Zato lahko samo čestitam za doživet prelep glasbeni večer. Simon Seljak NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 3 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ESI Vrhnika MAŠ ČASOPIS 3 Okoljevarstvena dovoljenja po nareku kapitala? Osnutek uredbe o smradu naj bi vzeli iz predala Vrhnika, 3. oktober - Civilna iniciativa z Vrhnike, ki se bori proti smradu v mestu, ki naj bi se širil iz več potencialnih onesnaževalcev, je tokrat preko oddaje na nacionalni televiziji opozorila na problem smradu na Vrhniki. Gostji oddaje sta bili direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte in v. d. glavne inšpektorice za okolje Dragica Hržica. Prva je obljubila, da bo potegnila na plano načrtovano uredbo o smradu, ki je pred leti nesrečno končala v predalu, druga pa je odkrito povedala, da je okoljevarstveno dovoljenje enega od potencialnih onesnaževalcev napisano po njegovem nareku. Terenska ekipa oddaje Posebna ponudba, ki išče odgovore na tegobe ljudi, se je tokrat ustavila na Vrtnariji, kjer so člani civilne iniciative predstavili probleme s smradom. Daniel Cukjati je dejal, da smrad vpliva na dnevni ritem občanov, saj je odpiranje oken in s tem prezračevanje stanovanj mogoče samo tedaj, ko ni smradu, prav tako je menil, da smrad zagotovo vpliva na zdravje okoličanov. Peter Sečnik je pojasnil, da je sodu izbila dno okvara čistilne naprave sredi mesta, zaradi česar je smrdelo skoraj štirinajst dni. Sla-vica Remškar je spregovorila o dejavnosti civilne iniciative, hkrati pa pozvale inšpektorje, naj si kateri od njih vzame čas in prebije na Vrhniki en teden, pa mu bo takoj jasno, zakaj toliko prijav o smradu. Mojco Mele je zanimalo, ali imajo potencialni onesnaževalci po 70. členu o varstvu okolja res najboljšo tehniko, ki bi preprečevala smrad. Viktor Sladič pa se je spraševal, zakaj Slovenija ne prenese evropskega standarda za regulacijo vonjav v svojo zakonodajo. Na postavljena vprašanja in pomisleke sta odgovarjali gostji v studiu: v. d. glavne inšpektorice za okolje in prostor Dragica Hržica in direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. Odgovori so šli nekako v smeri: pri potencialnih onesnaževalcih so potekali inšpekcijski obiski, a vsi obrati delujejo v okviru okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih imajo. Ukrepanje proti njim ni mogoče, ker nikjer ni zakonodaje, ki bi obsegala smrad. Boltetova je pojasnila, da so že leta 2008 pripravili osnutek uredbe o smradnih emisijah, pa je le-ta nato končal v predalu. So pa zato pripravili smernice za izvajalce, ki na žalost niso zavezujoče. Zavezujoče je le okoljevarstveno dovoljenje, ki pa je lahko napisano celo po nareku tistega, ki zanj prosi. Vsaj tako bi lahko razumeli izjavo v. d. glavne inšpektorice Hržice: »V okoljevarstvenem dovoljenju (ene od kompostarn - op. a.) so zapisane zahteve, ki jih je podal sam upravljavec.« Uroš Macerl iz Eko kroga, ki mu je v Trbovljah uspelo doseči zaprtje cementarne, je pokomentiral, da tovrstna okolje-varstvena dovoljenja niso novost in da so se tudi pri njih že srečevali z njimi oziroma drugače povedano: krojila sta jih kapital in politika. Da bi inšpektor en teden bival na Vrhniki, Hržica ni odgovorila neposredno: dejala je, da je bil v mestu čez vikend, pa ni smrdelo. Glede 70. člena, ki obrate zavezuje k vrhunski opremi za preprečevanje onesnaževanj, pa ni bilo odgovora. Boltetova je v sklepnem delu dejala, da bodo čim prej poskušali »oživiti« načrtovano uredbo o smradu, ker tudi sama vidi rešitev zgolj v tem, kajti obrati očitno ne upoštevajo smernic. Gašper Tominc Na zlato Vrhniko ... na lepše Vrhnika je bila zopet v središču pozornosti - tako na razglasitvi nagrad Dnevnikova izvidnica kot tudi pri televizijskih gledalcih. tobra, pa ste si lahko na RTV SLO 1 ogledali oddajo Na lepše, katere del je bila tudi Vrhnika. Snemalna ekipa z Marjano Grčman na čelu, ki jo je spremljala predstavnica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je ustavila v Cankarjevi hiši, obiskala butično pra-žarno Escobar, se podala na Planino nad Vrhniko in spoznala vrhniško pivovarno Človeška ribica (Human Fish Brewery). Televizijskim gledalcem se je Vrhnika predstavila z zgodbami, ki turiste in obiskovalce vabijo in pritegnejo - z zgodbami o kulinaričnih užitkih in z zgodbami tradicije, ki so posredovane na sodoben način. Vsi tisti, ki ste oddajo na rednem sporedu zgrešili in vsi, ki bi si jo želeli ogledati ponovno, lahko na spletni strani Visit Vrhnika med novicami najdete povezavo do prispevka. (JF) V petek, 16. oktobra, so bile na Gospodarskem razstavišču podeljene nagrade letošnje akcije Dnevnikova turistična izvidnica. In Vrhnika je osvojila kar dve prvi mesti! Ena od nagrad je našemu prečudnemu kraju pripadla na podlagi ocenjevanja 'prikritih' tujih turistk, ki sta Vrhniko obiskali konec julija, druga pa je temeljila na oceni strokovne komisije. Cankarjevo mesto se po novem tako ponaša z nazivom "Turistom najprijaznejši kraj''. Na svečani podelitvi nagrad je povezovalka programa, Marjana Grčman, urednica TV oddaje Na lepše in članica strokovne komisije, Vrhniko izpostavila kot občino, ki med vsemi sodelujočimi največ obeta. Vrhniški turizem se je sicer v zadnjih mesecih večkrat proslavil. Poleg obeh nagrad Dnevnikove izvidnice je Vrhnika v septembru prejela tudi nagrado WEBSI Spletni prvak 2015 v kategoriji Turizem in prosti čas, opazili pa so nas tudi domači in tuji novinarji ter pisci blogov. Objavljenih je bilo kar nekaj prispevkov o našem prečudnem kraju, v petek, 16. ok- oosnuifi 4f Ponudba za najem dvorane v kulturnem domu v Bevkah KS Bevke ponuja v najem večnamensko dvorano kulturnega doma v Bevkah, ki je na Naslovu Bevke 17, 1358 Log pri Brezovici. Dvorano je mogoče uporabljati za raznovrstne dejavnosti, od kulturnih prireditev, seminarjev, predavanj, praznovanj pa vse do športnih aktivnosti (košarka, odbojka, badbinton, namizni tenis, aerobna vadba). V dogovoru s kulturnim društvom je mogoče najeti tudi ozvočenje in razsvetljavo z reflektorji, z dogovorom z gasilskim društvom pa mize in klopi. Glede najema dvorane se lahko pozanimate na spletni strani www.bevke.si pod zavihkom KS/dvorana ali pa pri gospe Nataši Tešar na telefonski številki 031-361-043. Za najem dvorane je začetna ura 25,00 € na uro, vsaka nadaljnja ura pa 10,00 € na uro. Vabljeni, da si rezervirate svoj termin! pred novo letne z a b ave uC^&stilnt^ojc rsJa? zc&w? za zpkfjuč&)e jejte,0:e in se veselite z nam/ žlvaglcisoa - " * * *................ - efffč^n NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 4 4 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zrak, ki dihamo ... Na Vrhniki smo imeli 3. oktobra 2015, ob 17. uri pred lokalom Flamingo snemanje z dvema neposrednima vklopoma v problemsko oddajo TV SLO Posebna ponudba. Tema: zrak. Po šestih letih neuspešnega raziskovanja, kdo (najbolj) onesnažuje zrak na Vrhniki, je septembra 2015 zasmrdelo še iz obrata Siliko v centru Vrhnike, iz čistilne naprave, ki je bila nekoč last IUV. Na periferiji Vrhnike smrdi že leta: izmenično po kompo-staži, po amoniaku in žveplovodi-kih, po zdravilih, poliestrskih smolah in drugih kemikalijah ... Ker zelo močno smrdi le bližnjim sosedom obratov, bolj oddaljenim pa že manj, na dolgoletna prizadevanja občanov, dejavnih v Civilni iniciativi Vrtnari-ja-Zlatica, da bi obrate prisilili k praksi odgovornega delovanja, ni bilo ustreznega odziva. Ko je gost smrad po iztrebkih preplavil središče Vrhnike, domove, lokale, šolo ..., je bil odziv poživljajoče odločen. Na FB-strani Civilne iniciative se je oglasilo več občanov in občank, kot se jih je prej v vseh šestih letih. Krajani KS Vrhnika Center so sprožili peticijo, ki je bila podprta iz strani KS Vrhnika Vas, KS Vrhnika Breg in KS Vrhnika Verd. Tako so se med podpisniki peticije znašli krajani, ki jih je motil smrad iz čistilne naprave v centru Vrhnike, kakor tudi krajani, prepričani, da gre za protest zoper vsesplošen, leta trajajoč smrad na Vrhniki. Že prav, da je gospod župan ob smradu v centru Vrhnike na glas zaropotal. Smo pa razočarani, da ob smradu na periferiji ne reagira tako odločno. Nenavadno hitro je tokrat problem smradu opazila TV SLO, prišli so raziskovalni novinarji in naleteli na pravo okoljsko detektivko. Ob oddaji Posebna ponudba smo se naučili, da moramo stopiti skupaj. Novinarji so to povezavo vzorno opravili. Pokazali so nam, da ne smrdi samo na Vrhniki - da pa so prizadevanja slovenskih okoljskih civinih iniciativ razdrobljena. Po drugi strani - ali bi potrebovali toliko energije za civilnodružbena gibanja, če bi institucije države opravljale svoje delo? Številna okoljevarstvena dovoljenja so "legaliziran okoljski kriminal", kot je svoje izkušnje povzel okoljski aktivist Uroš Macerl. Zahtevati moramo skladnost OVD-jev z zakoni. Vztrajamo, da je 70. člen Zakona o varstvu okolja jasen, le spoštovati ga je treba. Določa namreč, da mora upravljavec v zvezi z obratovanjem naprave zagotoviti uporabo najboljših razpoložljivih tehnik. V vsakem trenutku je jasno, kaj so najboljše razpoložljive tehnike pri kompostiranju. Konec koncev imamo tudi smernice dobre prakse z naslovom Načela obratovanja kompostarne z nizko emisijsko obremenitvijo, ki jih je v letu 2014, po vzoru Avstrijcev, izdalo Ministrstvo za okolje. Zahtevati moramo ustavno zagotovljeno pravico do zdravega življenjskega okolja. Groteskna je sprevrženost, po kateri so okoljevarstvena dovoljenja nad zakonom, nad ustavo, nad ljudmi! "Tukaj nekaj smrdi. Kaj je tu za nas škodljivo, strupeno?" bi se morali vprašati pametni in odgovorni ljudje. Naš zrak ni "vrhniški zrak", naš zrak kroži po planetu. To razumejo že otroci. Smrad je kazalec, da je v okolju nekaj narobe. Opozarja človeka tako, kot ga opozarja bolečina. Zato od pristojnih državnih organov pričakujemo, da odločno: - V tesnem sodelovanju z inšpekcijsko službo poišče vse vire onesnaževanja zraka na Vrhniki. - Zahteva od vseh obratov dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje in ustave. - Zahteva uskladitev vseh OVD z zakonom. Občinska uprave pa: naj spremeni občinski prostorski načrt tako, da določi za vse obrate najvišje okoljske standarde. - Se začne ukvarjati tudi s problematiko neurejenih individualnih kurišč ter s spodbujanjem prehoda na trajnostne vire energije (toplotne črpalke). - Če bosta občina in država storili vse to, kar bi že zdavnaj morali, sploh ne bodo potrebne drage meritve, ki bi nam povedale, od kod smrdi in kaj je v smrdljivem zraku, ki ga dihamo. Sramotno je, da država počepne pred vsakim onesnaževalcem okolja pač zato, ker neskrbno ravnanje z naravnimi dobrinami prinaša večje dobičke. Dobiček nekaterih ne sme biti nad zdravjem in splošno dobrobitjo prebivalcev. Predelava odpadkov in odplak sta hvalevredni dejavnosti - a ne smeta povzročati novega onesnaževanja. Spadamo menda med najbolj vzorne občine po ločevanju odpadkov. Imamo ta smrad, prav zaradi ločevanja odpadkov, za zahvalo? Civilna iniciativa Vrtnarija-Zlatica, iniciativa za trajno odpravo smradu na Vrhniki Več informacij na Facebook strani: Nočemo smradu na Vrhniki, e-pošta: ci.vrtnarijazlatica@gmail.com Kako se spopasti s smradom v Občini Vrhnika? V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo po zadnjih dogajanjih v povezavi s smradom na Vrhniki tej težavi namenili precej pozornosti in po proučitvi normativne ureditve tega področja navajamo nekaj ugotovitev. Čeprav Slovenija še ni prevzela ustreznih regulativ na tem področju, vseeno obstajajo metode in standardi, ki veljajo na tem področju v Republiki Sloveniji. Smrad kot neprijetno vonjavo lahko spremljamo in vrednotimo na več načinov in z različnimi metodami. V osnovi sta to metoda ocenjevanja vonja in metoda dinamične olfaktometrije. Metoda ocenjevanja vonjav s pomočjo vohljačev ali elektronskih nosov, strokovno pa-nelistov, poteka na podlagi nemškega standarda po metodi VDI 3940, pri kateri iz vzorčno odvzetega zraka na določenem območju ocenjujemo intenzivnost neprijetnih vonjav. Z njo lahko ocenjujemo stanje na določenem območju, vendar ne gre za metodo, ki bi bila kot ustrezna priznana s strani Evropske komisije, ima še vrsto drugih pomanjkljivosti, zato rezultati, pridobljeni s to metodo, niso priznani kot verodostojni. V Evropski uniji obstaja vrsta predpisov, ki določajo metode za merjenje vonja. Že nekaj časa je sprejet Evropski standard za merjenje vonjav z metodo dinamične olfaktometrije EN 13725:2003/AC:2006 Air quality - Determination of odour concentration by dynamic olfactometry (Kakovost zraka - Določanje koncentracije vonja z dinamično olfaktometrijo), ki ga Evropska Komisija priznava kot uradno metodo za določitev koncentracij vonja v vzorcih zraka in ga je v celoti prevzela tudi Republika Slovenija kot SIST EN 13725:2003/AC:2006. Mogoče ga je pridobiti na Slovenskem inštitutu za kakovost (www.sist.si). V letih 2014-2015 je bil na ravni Evropske unije pripravljen tudi dokument s seznamom glavnih regulativ dokumentov v EU, ki so ga nekatere države članice EU, ki so tudi članice delovne skupine CEN/TC264/WG2 - olfaktometrija, že prevzele in se nanaša na predhodno citirani evropski standard. Slovenija pri pripravi tega dokumenta žal ni sodelovala, kar je morda eden od razlogov, da še vedno nimamo nacionalnega predpisa s tega področja. Metoda dinamične olfaktometrije je objektivni postopek merjenja vonjav (ISO 5492, Senzory Analysis-Vocabulary), s katero na podlagi predhodno citiranega standarda z laboratorijskim olfaktometrom določamo koncentracijo neprijetnega vonja. Tehnološki razvoj pa je v zadnjem času določanje koncentracije neprijetnega vonja omogočil tudi z uporabo ročnega olfaktometra. V Sloveniji je razvojno podjetje Studio okolje, d. o. o., Ljubljana v sodelovanju s kanadskim partnerjem razvilo ročni olfaktome-ter, ki je skladen z že omenjenim evropskim oziroma slovenskim standardom. Prednost meritev z ročnim alfaktometrom je poleg primerljivosti rezultatov s tistimi, pridobljenimi z laboratorijskim olfaktometrom, predvsem v tem, da je celotni postopek hitrejši in cenejši. Ob tem je pomembno tudi, da sočasno z določanjem koncentracije neprijetnega vonja oziroma smradu potekajo tudi meritve gibanja zraka z ultrazvočnim anemometrom, kar osnovnemu rezultatu da še dodatno težo. Glede na vrsto onesnaževalca je mogoče iz odvzetih vzorcev zraka z laboratorijsko analizo določiti tudi vsebnost kemičnih spojin v onesnaženem zraku, kot so: vodikov sulfid, sulfid, tio-li, amini, alkoholi, aldehidi, ketoni, estri in maščobne kisline in tako ugotoviti celovit podatek o onesnaženosti zraka na določenem območju. Predlog koncepta reševanja onesnaženosti zraka s smradom Glede na predhodno navedeno je naš glavni predlog, da občinska uprava nemudoma začne izvajati meritve oziroma določati neprijeten vonj na območjih v okolici obeh kompostarn, v okolici podjetja Siliko in na drugih izpostavljenih območjih, in sicer z metodo dinamične olfaktometrije in tako pridobi verodostojne rezultate koncentracij neprijetnega vonja na teh območjih. Pred tem predlagamo, da se za pripravo načrta izvajanja meritev pozove njihovega izvajalca, to je razvojno podjetje Studio okolje, d. o. o., Ljubljana, ki v sodelovanju s strokovnimi službami v občini in s predstavniki Civilne iniciative določi območja merjenja, merilne točke in temeljni način spremljanja neprijetnega vonja oziroma smradu in tudi prisotnosti morebitnih kemičnih spojin v zraku na območjih spremljanja. V tem okviru se lahko pripravijo tudi podlage za izdelavo inženirskega modela, ki bi bil potreben predvsem na najbolj izpostavljenih območjih, to je v bližnji in daljni okolici obeh kompostarn. Za tem predlagamo, da občinska uprava: - na podlagi rezultatov meritev prouči vse možnosti in oblikuje celico, ki bo strokovno usposobljena za spremljanje in/ ali v nadaljevanju tudi izvajanje meritev koncentracij neprijetnega vonja, v tem primeru smradu, in v tem okviru prouči potrebne kadre, strojno opremo, določi izpostavljena oziroma najbolj onesnažena območja v občini, na katerih se bo redno spremljalo koncentracije neprijetnega vonja, in območja, na katerih se bo tovrstno spremljanje izvajalo po potrebi. Ta celica bi združevala strokovno usposobljene osebe, ki bi bile lahko organizacijsko umeščene v Medobčinski inšpektorat in redarstvo ali v Javno podjetje Komunalno podjetje, d. o. o., Vrhnika; - z odlokom ali drugim ustreznim predpisom, kot metodo za določanja koncentracij neprijetnega vonja v občini, predpiše metodo dinamične olfaktometrije, dovoljene meje odstopanja ter način ugotavljanja koncentracij in tudi intenzivnost neprijetnih vonjav na posameznih izpostavljenih območjih, seveda v odvisnosti od stopnje in vrste izpostavljenosti, ob tem pa se na najbolj obremenjenih območij določi tudi način spremljanja vsebnosti kemičnih spojin v onesnaženem zraku. To pomeni, da se na območjih v okolici obeh kompostarn poleg rednega spremljanja koncentracij neprijetnega vonja uvede tudi izdelava inženirskega modela, ki temelji na rezultatih, pridobljenih z meritvami koncentracij neprijetnega vonja, na drugih območjih, kjer je potrebno predvsem preventivno spremljanje, pa se določanje koncentracij neprijetnega vonja izvaja po potrebi; - pripravi načrt izvajanja stalnega spremljanja na najbolj izpostavljenih območjih v občini kot tudi na območjih, kjer lahko pričakujemo občasna onesnaženja bivalnega okolja z neprijetnim vonjem. Predlagani koncept je lahko tudi možnost razvoja tovrstnih metod ter morebitnega kasnejšega trženja teh storitev, lahko pa je to tudi podlaga za start-up projekt, ki ga občina podpre s proračunskimi sredstvi. Občina lahko na to temo razpiše tudi seminarske, dodiplomske, podiplomske in doktorske naloge ter jih nagradi. V prvi fazi lahko občina za sodelovanje in strokovno podporo zaprosi tudi Upravo RS za zaščito in reševanje in/ali Civilno zaščito kot obliko civilno-vojaškega sodelovanja pa tudi Slovensko vojsko, če uporabljajo aparature, ki lahko merijo hlape in pline ter nevarne snovi. Možnosti reševanja težave onesnaženja z neprijetnim vonjem v Občini Vrhnika je vsekakor veliko. Na prvem mestu pa je odločno in sistematično ukrepanje ter pridobitev verodostojnih rezultatov o dejanskih koncentracijah neprijetnega vonja oziroma smradu pa tudi onesnaženosti najbolj izpostavljenih območij v občini z morebitnimi kemičnimi spojinami. Ob tem je treba aktivno vključiti pristojne organe nadzora, ki bodo imeli na tej podlagi večje možnosti ustreznega ukrepanja, javnost pa objektivne podatke o dejanski onesnaženosti zraka s tovrstnimi onesnaževalci. Lista za razvoj vrhniškega podeželja NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 5 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 5 Trgovinca Rosa V začetku oktobra 2015 smo na lokaciji Kompostarne Rosa odprli Trgo-vinco Rosa. Odprtje je sovpadlo z dnevom odprtih vrat kompostarne, to je z dnevom, ko povabimo Vrhničane, partnerje in vse zainteresirane, da si ogledajo postopek predelave biološko razgradljivih odpadkov v kompost, naše objekte in stroje, biofilter - skratka vse, kar se iz dneva v dan dogaja na lokaciji Kompostarne Rosa. To je bil že peti dan odprtih vrat kompostarne, odkar smo začeli s predelavo bioloških odpadkov na Vrhniki. Nismo bili presenečeni, da se dogodka, kljub posebnim vabilom, tako kot prejšnja leta, niso utegnili udeležiti tisti, ki na občinskem svetu, na raznih forumih na spletu, v občinskem in drugih medijih suve -reno ugotavljajo, da je Kompostarna Rosa »morebitni« krivec za smrad na Vrhniki. No, udeležba partnerjev, predvsem pa občanov nam je dokazala, da večina strank verjame v naše poslanstvo: biološko razgradljive odpadke iz slovenskih gospodinjstev na najbolj naravi primerljiv način spremenimo v organsko gnojilo, ki obogati zemljo in nam da podlago za pridelavo zdrave hrane, s proizvodnjo pa ne obremenjujemo okolice. V petih letih delovanja smo namreč naredili vse, kar je potrebno, da predelava odpadkov ne obremenjuje okolja. Sledili smo strožjim zahtevam nove Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in smernicam Ministrstva za okolje, ki je določilo primere dobre prakse za komposterje. Tako smo za sedaj edina kompostarna v Sloveniji, ki je prilagodila svoje delovanje novi Uredbi (rok za prilagoditev je 18. 12. 2015). Vsi postopki predelave, pri katerih se razvijajo neprijetne vonjave, potekajo v zaprtih prostorih, od koder je zrak usmerjen na biofil- ter. Ker je polnilo biofiltra iz visoko kakovostnih kokosovih vlaken, se zrak res temeljito očisti. To dokazujemo z meritvami zraka na biofiltru. Postopek predelave odpadkov je ves čas enak: prejete odpadke v zaprtem prostoru zmešamo z lesnimi sekanci in naredimo kompostne kupe, ki jih vsak dan premešavamo s posebnim strojem tako, da mikroorganizmom, ki opravljajo predelavo odpadkov v kompost, zagotovimo dovolj kisika. Prav razpadanje odpadkov brez prisotnosti dovolj kisika (gnitje) je namreč vzrok smradu, produkt - kompost pa se ne predela do konca in je pri skladiščenju na prostem tudi nadaljni vir smradu. Da so postopki predelave komposta pri nas optimaln, dokazujejo mesečne analize dozorjenega in presejanega komposta, ki potrjujejo, da vsebuje pravilno razmerje hranil. Dozorel kompost presejemo in pokritega skladiščimo, del pa ga pakiramo v vreče. Pri tem postopku se neprijetne vonjave ne sproščajo več. Trgovinco Rosa smo odprli iz dveh vzrokov; 1. sledimo ideji Zero Waste, zato lahko vse produkte v trgovini odnesete v embalaži, ki jo prinesete s seboj (vedra, vreče), 2. kljub drugačnemu mnenju nekaterih posameznikov smo prepričani, da Kompostarna Rosa ni vir smradu in to dokazujemo tako, da Vas vabimo, da pridete v trgovino in se na lasten nos prepričate, kakšen je zrak na kompostarni, obenem pa se založite z zares kakovostnim kompostom. Več o Trgovinci Rosa na spletnih straneh www.roks-rec. si Matjaž Rus, direktor Tudi na Vrhniki so nastanili begunce S ponedeljka na torek (19./20. oktober) je v nastanitveni center v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki prispelo prvih 317 beguncev in migrantov. Naslednji dan, ko smo zaključili redakcijo v Našem časopisu, jih je prispelo 767. Begunska kriza, ki smo jo prej »od daleč« spremljali samo preko televizijskih ekranov, je sedaj postala stvarnost. Namestitveni center lahko sprejme 840 beguncev, a že ko je bilo nameščenih dobrih sedemsto, se je izkazalo, da jo to ogromno, kar terja tudi velikanske potrebe v materialnem pogledu kot tudi v človeški pomoči. Viktor Razdrh, ki poveljuje vrhniški Civilni zaščiti, je pohvalil vse prostovoljce, ki so pomagali (Karitas, Rdeči križ, skavti, gasilci, občani ...), a je hkrati priznal, da ga nekoliko skrbi, da bo situacija, ki lahko kar traja, pripeljala do tega, da se bodo soočali z utrujenostjo prostovoljcev. Zato prostovoljce, ki jih je vsak dan okoli 45, »rotirajo«, da ne bi prehitro obupali. Tudi ljudje so se kar dobro odzvali na klice Karitasa in Rdečega križa glede darovanja oblačil, a zahteve so preprosto tako velike, da je težko sproti dohajati povpraševanje. Predvsem pa primanjkuje, so pojasnjevali, otroških zimskih oblačil. »Starejši še nekako potrpijo, otroci pa . Manjka tudi mleko v prahu za otroke, pa kašice in podobno,« je bilo slišati. Stanje beguncev je zelo različno. Ko je prišla skupina iz Obrežja, so bili čisti, medtem ko je bila skupina iz Postojne popolnoma blatna in mokra, nekateri celo samo v opankah. Očitno tudi to kaže na način potovanja. Naš sogovornik, 38-letni Ahmad Khalil, je dejal, da je skupaj še z eno družino potoval petnajst dni od Bagdada do Slovenije. Zahvaljeval se je za gostoljubnost, a hkrati pojasnil, da je bilo v Bagdadu nevzdržno. Domača milica mu je na čelo postavila pištolo, nakar je v strahu za svoje življenje in za družino zbežal. Namestitveni center je odprtega tipa, kar v praksi pome- ni, da po prispetju lahko begunci odidejo iz njega, kadar koli želijo. Tako jih je večina prvi dan v zgodnjih dopoldanskih urah zapustila Vrhniko in se podala v središče mesta na javne prevoze. Situacija je bila za Vrhničane in tudi za potnike na redni liniji veliko presenečenje v vseh pogledih. Zato je naslednji dan država poskrbela za organiziran prevoz v Ljubljano s posebnimi avtobusi, ki so čakali na dvorišču vojašnice. Sprva je bilo rečeno, da bodo namestili samo družine, že drugi dan pa so namestili tudi večje skupine moških. Da so večje varnostno tveganje kot družine, se je pokazalo že takoj, ko so pripeljali prvi avtobusi in so se v kaotičnem teku, neoziraje se na navodila policajev, zapodili proti njim. Begunci v nastanitvenem centru dobijo topel obrok ter prigrizke, dvakrat na dan jih obišče tudi ekipa lokalnega zdravstvenega doma. Hujših primerov, razen prehlada in dehidracije, zaenkrat še ni bilo. Gašper Tominc Zahvala Civilne zaščite Vrhnika Civilna zaščita Vrhnike se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali ali to še nameravate storiti. Hkrati tudi vabijo, da po svojih močeh podarite stara oblačila, predvsem zimska. Še najbolj primanjkuje otroških oblačil. Zbirno mesto je v vojašnici oziroma namestitvenem centru, ki je odprt 24 ur na dan. NAS ČASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 6 6 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obljuba večne zvestobe na nevsakdanji lokaciji Tri neveste na vrhu stolpa nad Vrhniko Ko je na Planini nad Vrhniko »zrasel« 22 metrov visok lesen stolp, najvišji samostoječi objekt v Sloveniji, so bili mnogi prepričani, da bo eden tistih tesarjev, ki so vanj vložili največ truda in spremljali njegovo rojstvo, na njem dahnil tudi usodni da. A se to ni zgodilo. Po pravljičnih sedmih letih pa se je, povsem po naključju, prav tu nosti na takšni višini ne bo nihče od njihovih matičarjev pripravljen izvesti poročnega obreda. Po težkem čakanju sva vendarle dobila zeleno luč. A ne tudi pri vrhniškem župniku, ki naju je ob mnogih prošnjah, da bi cerkveni obred izvedli ob stolpu, le nesramno odslovil. Po drugi strani pa pri Planinskem društvu Vrhnika ni zgodil najin prvi zmenek. Iz romantičnega večera je tako na tem, malo več kot 700 metrov visokem hribčku zrasla še želja po pravem ljubezenskem pečatu. A dokaj nenavadna ideja - da bi si zvestobo obljubila prav na vrhu stolpa -, v začetku ni bila prav dobro sprejeta. Prva ovira je bila občina, kjer so se najbolj bali, da zaradi var- bilo prav nič zapletov - z veseljem so odobrili slavje na njihovem zemljišču, ki ga je s svojimi nenavadnimi dekoracijami in zabavnimi točkami za en dan še polepšala priznana animatorka Brigita Lah, ki je med občinstvom otrok zasenčila ženina in nevesto. Največje zasluge pri celotni izvedbi pa ima brez dvoma Mitja Kovačič, upravljalec koče, brez katerega ne bi bilo tega lepega dne. Pripravil je celoten prostor, bdel, da je vse potekalo tako, kot je treba, in ne nazadnje poskrbel, da gostje niso bili žejni in lačni. Po vetrovnem popoldnevu so se več kot prilegli odlični slivovi in drobnjakovi štruklji, pečene paprike v mari-nadi, ajdovi žganci, zelenjavna obara in nepogrešljive palačinke. Zelo sva hvaležna kuharjem, ki so upoštevali najino željo po pretežno brezmesnih obrokih. No, brez njih ni uspevalo edino članom glasbene zasedbe Obvezna smer, ki so do jutra zabavali z največjimi uspešnicami in tako navdušili, da se bodo zopet vrnili na Planino. In to že 26. decembra. Če ne prej, se bomo takrat spominjali, kako smo 19. 9. z vrtenjem na plesišču odganjali slabo vreme in z ognjemetom z vrha stolpa priklicali še zadnje poletne »utrinke.« Najbolj pogumni so prve jutranje žarke dočakali kar na topli peči v koči. Iz tega skromnega zavetišča naj bi že kmalu zrasla sodobna koča. Takrat nam ne bo ušlo praznovanje še kakšnega lepega dogodka. Izpod poročne obleke namreč že kukata dve nevestini pomočnici, dvojčici. Kar pa zadeva zakon -pravijo, da bo moral trajati, vsaj dokler bo stal stolp. (P. S. življenjska doba stolpa je petdeset let.) Nuša & Borut Jezeršek Župnijska Karitas Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika in zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in SAZAS-om Ljubljana organiziramo enajsti dobrodelni koncert DVA NOVČIČA. Dobrodelni koncert je namenjen za pomoč družinam, ki so v socialni stiski na Vrhniki. Koncert bo v soboto, 21. 11. 2014, ob 18. uri v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Nastopili bodo priznani ansambli, pevci in solisti: Župnijski vrtec - pevski zborček, otroci Vokalna skupina Svetlice Maja Kos - solistka skupina Contrio Anže Zdešar - harmonikar Ansambel Gregorja Kobala Ansambel Ferne Ansambel Skrivnost Ansambel Jurčki Ansambel Mladi godci Vipavski Tamburaši Obvestilo glede M iklavževanja Starše otrok, rojenih v letu 2013, stanujočih v KS Podlipa -Smrečje, vabimo, da nam do 15. novembra 2015 sporočijo podatke (ime, priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite podatke tudi za otroke, rojene v letih od 2009 do 2013, ki morebiti še niso uvrščeni v seznam za obdarovanje. SVET KS PODLIPA - SMREČJE Podatke sporočite na GSM: 031 852 659 ali e-naslov: barba-ra_kuzmic@yahoo.com Zahvala V sodelovanju s Slovensko filantropijo in Podjetjem KPMG Slovenija, podjetjem za revidiranje, d. o. o., smo v Varstveno--delovnem centru Vrhnika - Idrija, enota Vrhnika, v okviru tedna prostovoljstva izvedli korporativno akcijo. Skupaj s prostovoljci iz podjetja KPMG smo prebarvali podporni zid okoli VDC-ja in tako polepšali okolico našega zavoda. Prostovoljci so s seboj prinesli veliko mero dobre volje, energije in zagnanosti. Med nami so se hitro stkala nova poznanstva, ki so nam zelo polepšala dan. V imenu uporabnikov in zaposlenih VDC Vrhnika se zahvaljujem Podjetju KPMG Slovenija za njihov prispevek. Anja Šajn, vodja VDC Vrhnika ZŠAM Vrhnika in policisti Policijske postaje Vrhnika v akciji Pešec V sklopu nacionalne preventivne akcije za večjo varnost in prepoznavnost pešcev, ki je potekala od 1. do 18. oktobra 2015, smo v sodelovanju s SPVC Občine Vrhnika izpeljali akcijo Pešec. Vseslovenska preventivna akcija ozavešča-nja je na terenu potekala 1. oktobra 2015 med 17. in 19. uro. V tem času smo člani in članice ZŠAM Vrhnika v sodelovanju z vrhniškimi policisti ozave-ščali pešce o njihovi vidnosti in varnosti na cesti. Poudarek je bil predvsem ozavestiti pešce, kako se obnašati na cesti ob slabi vidljivosti in ponoči. Statistika letošnjega leta ni spodbudna, saj smo letos za posledicami nesreč izgubili že enajst pešcev. Terenske ekipe ZŠAM Vrhnika in PP Vrhnika so na najbolj prehodnih točkah na Vrhniki delile odsevne trakove in zgibanke s tematiko udeležbe pešcev v prometu. Odziv je bil dober, namen ozaveščanja udeležencev pa tudi. Tako smo v dveh urah pešcem razdelili 150 odsevnih trakov, ki jih je zagotovil SPVC Vrhnika. V akciji je sodelovalo devet članov ZŠAM Vrhnika in dva policista PP Vrhnika. Vsi sodelujoči se zavedamo pomena preventive v cestnem prometu zato se z veseljem odzovemo podobnim akcijam. Življenje je neprecenljivo, zato ga spoštujmo in varujmo. Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik Zahvala ob podarjenem projektorju V Varstveno-delovnem centru Vrhnika ga podarila podjetje MOBILO, D. O. O., skim dogodkom pomagal g. Danilo Mismo se v septembru zelo razveselili da- in njihov direktor g. Marjan Povše. Pri štrafovic iz podjetja Slikopleskarstvo in rila - novega projektorja LCD, ki sta nam podaritvi nam je z dobrodelnim kolesar- zaključna dela v gradbeništvu, s. p. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 7 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 40 let Doma upokojencev Vrhnika Vrhnika, 25. september - Dom upokojencev Vrhnika je jubilej obeležil s slavnostno akademijo v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu, katere so se udeležili domski stanovalci, njihovi svojci, tam zaposleni in številni gosti. Pester kultur-no-umetniški program so dopolnili še s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim delavcem doma v minulih štiridesetih letih. Dom upokojencev Vrhnika resda praznuje 40 let, a skrb za starejše ima na Vrhniki še enkrat daljšo tradicijo. Na Tržaški 33 so že leta 1935 sprejeli dvajset oseb, za katere so skrbele šolske sestre iz Maribora. Namensko stavbo za varstvo starejših ljudi je Vrhnika dobila šele leta 1975, kar je bilo tudi v republiškem merilu izreden dosežek, kajti v Sloveniji so bile tedaj samo še štiri primerljive; lahko je sprejela 120 oseb. Devet let kasneje so s prizidkom povečali še za sto postelj. Od tedaj skoraj ni bilo leta, ko se v domu ne bi za krajši ali daljši čas mudili obrtniki. Eden zadnjih večjih gradbenih posegov je bila izgradnja prizidka na vzhodni s strani, s katerim sicer niso povečali zmogljivosti, so pa večnamenski prostori izboljšali počutje in kakovost bivanja. Število razpoložljivih postelj je v dobrih domovih vedno problematično, saj je težko loviti korak s povpraševanji. Temu se je v zadnjih letih pridružil še nov izziv: demenca, ki terja posebno obravnavo. Kot je pojasnil direktor doma Štefan Kociper, se bodo lotili izdelave projektov za izgradnjo vsaj štirih načrtovanih bivalnih enot za osebe z demenco. »Brez te novogradnje dom po letu 2021 ne bo mogel sprejemati in oskrbovati ljudi z demenco. Zato bomo naredili vse, da bi našim stanovalcem z demen-co do tega roka zagotovili dostojne pogoje za bivanje v neposredni bližini doma.« Vodstvo doma tako čaka še veliko dela. Da bodo zmogli, ni dvoma, je bila na proslavi prepričana državna sekretarka Martina Vuk z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Je pa tak korak nujen, je še menila, saj naj bi se število starejših ljudi z demenco v naslednjih desetih letih povečalo kar za 40 %. Zbrane sta nagovorila in jim čestitala tudi župan Stojan Jakin ter predsednik Upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Samo Beričič. V domu upokojencev se je v štirih desetletjih zvrstilo skoraj štiristo zaposlenih (brez javnih del), nekateri od njih so del te velike družine že od skoraj samega začetka. Brez zaposlenih dom ne bi imel duše, kot jo ima, je prepričan Kociper. Zato so se na slovesnosti nekaterim zahvalili z bronastimi, srebrnimi in zlatimi priznanji, zahvalami in priznanji za posebne dosežke. Prav posebno priznanje za življenjsko delo pa je prejela Bogdana Rosnaky, ki je v domu zaposlena že 36 let, zadnja leta kot pomočnica vodje ZNO. Kulturni program prireditve so oblikovali Veli- ki simfonični orkester Glasbene šole Vrhnika z Jakom Jerino na čelu, pevska zbora doma upokojencev Sončki in tam zaposlenih delavcev Upanje, solistka Tjaša Rus in pevka Tanja Žagar. Proslava je bila le vrhunec jubileja, sicer pa so ga počastili še s številnimi drobnimi dogodki v vsem letu, ki so jih stopnjevali v septembru, ko jih je s svojim obiskom (in darovanjem svete maše) počastil celo nadškof Stanislav Zore. Najbolj slikovito je dogajanje v domu opisala njego -va stanovalka Violeta Veber, ko je dejala, da se v domu zelo veliko dogaja: »Komu pa je dolgčas, mu je po lastni krivdi.« Če vas zanima, kaj vse počnejo v domu, zapisi o njegovi zgodovini, njegovih zaposlenih, vtisi stanovalcev - potem vzemite v roke jubilejni zbornik doma Utrinki, ki so ga izdali posebej za to priložnost. Gašper Tominc, foto: GT Iz zgodovine Doma upokojencev Vrhnika Na pobudo župana Verbiča in lekarnarja Hočevarja so leta 1929 kupili hišo na sedanji Tržaški 33, kjer pa so šele šest let kasneje sprejeli prvih dvajset oseb, za katere so skrbele šolske sestre iz Maribora. Po vojni, leta 1949, so dom preselili v Črni Potok pri Litiji, a petindvajset oskrbovancev je bilo tako žalostnih, da so jih preselili nazaj na Vrhniko. Leta 1954 so pridobili še dodatne prostore v stavbi nekdanje ka-planije na Hribu. Tri leta kasneje so jim zdomci iz Amerike poslali električni štedilnik, pralna stroja in hladilnik, kar je pomenilo pravo revolucijo. Leta 1967 so zavod preimenovali v Dom počitka Vrhnika, kot ga nekateri v pogovoru še vedno imenujejo. Občine Vrhnika, Logatec in Cerknica so začele novi dom graditi leta 1973 na Idrijski cesti, kjer je bilo mirno zeleno okolje, vodenje pa je za skoraj sedemindvajset let prevzela Nada Žnidaršič. Leta 1977 so zavod preimenovali v Dom upokojencev Vrhnika. Nov objekt so uradno odprli 12. aprila 1975, vanj pa so se vselili šele 5. avgusta, ko so zgradili transformatorsko postajo. Devet let kasneje so dogradili prizidek, s katerim je dom dobil 98 novih postelj in je kot tak lahko nudil prostor 220 oskrbovancem. Z novim prizidkom so pridobili Direktor doma Štefan Kociper še ustrezno ambulanto, pisarniške prostore in velik prostor za prireditve, vzporedno s tem pa so povečali še število parkirnih mest, adaptirali kuhinjo in pralnico. Leta 1990 so prizidali dvonamensko zaklonišče za 79 oseb, garažo, prizidek za pralnico, mrliško vežico in avto za prvo pomoč. V letih od 1998 do 2001 so zgradili prizidek knjižnice in zasteklili obstoječe balkone. Leta 2005 so zamenjali azbestno kritino in hkrati v delu zavoda nadzidali drugo nadstropje, da so na tak način medsebojno povezali vsa zgornja nadstropja. Hkrati so zamenjali peči in prešli iz olja na plin. Dve leti kasneje so obnovili ambulanto, leta 2009 pa vse bivalne prostore klimatizirali. To pridobitev je dom navezal na projekt tri generacije - sočasne proizvodnje elektrike, toplote in hladu, ki so ga izvedli leto kasneje. Zadnji večji poseg je bil leta 2013, ko so prenovili park, tja pa umestili orodje in naprave za kakovostno rekreacijo in telovadbo starejših ter zgradili prizidek na vzhodni strani doma, kjer so pridobili večnamenske prostore. Delo zavoda, ki je sicer državni, ni ostalo spregledano na lokalni ravni: leta 2010 mu je občina poklonila srebrno Cankarjevo plaketo. Vsi prejemniki priznaj in zahval 7 Slovesna sveta maša ob 40-letnici delovanja Doma Že več mesecev smo se v našem Domu na Vrhniki pripravljali na zelo pomemben jubilej, in sicer na 40 let delovanja sedanjega Doma upokojencev Vrhnika in 80 let organizirane skrbi za starejše na Vrhniki. Stanovalci doma s tem nismo bili preveč obremenjeni, saj so praznovanje pripravljali zaposleni in vodstvo doma. Prišel pa je čas, ko smo bili marsičesa deležni tudi mi. V četrtek, 24. 8. 2015, je bilo zgodaj dopoldne vse pripravljeno za sveto mašo, ki jo je ob 10. uri daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Prireditveni prostor je bil popolnoma zaseden, saj so poleg stanovalcev prišli tudi sorodniki in domačini. Pevski zbor Župnije Vrhnika, ki je bil kar številen, je zavzel mesto na levi strani oltarja. Na desni strani nas je sedelo šest stanovalk, ki smo imele nalogo prebrati prošnje in berilo. V glavnem sta vse delo glede namestitve opravili delovni tera-pevtki Nataša in Marijana. Ob 10. uri je skupina štirih duhovnikov z nadškofom na čelu pristopila k oltarju. Po uvodni pesmi pevskega zbora smo zaslišali nekje v ozadju lepo otroško petje. To je bil zborček Župnijskega vrtca Vrhnika, ki je mirno in zbrano prepeval za začetek bogoslužja. Pri maši so poleg nadškofa sodelovali še vrhniški župnik in dekan g. Blaž Gregorc, kaplan g. Gašper Mauko, nadškofov tajnik in upokojeni duhovni pomočnik g. Franc Hočevar. Sveto mašo smo sooblikovali tudi stanovalci, zaposleni in prostovoljci. Med svojo pridigo je nadškof izpostavil vse generacije in da imajo svoje mesto na svetu in med njimi smo tudi starejši, bolni in trpeči. Poudaril je, da je pomembno medsebojno razumevanje, sploh v domu, kjer nas je veliko in mora vsak malo potrpeti. Vse, kar je povedal, se nas je dotaknilo in upam, da bomo to upoštevali in mirno živeli. Obhajilo je delilo več duhovnikov, da smo vsi prišli na vrsto, pevski zbor pa je ubrano prepeval. Še enkrat je zapel otroški zborček, ki smo ga z veseljem poslušali. Po obhajilu je pristopila k nadškofu naša sostanovalka gospa Violeta, se nadškofu v imenu vseh lepo zahvalila za obisk in sveto mašo ter mu zaželela še veliko uspehov pri njegovem delu. Izročila mu je darilo stanovalcev, ki ga je z veseljem sprejel in se zahvalil. Nekaj besed v zahvalo je dodala tudi naša glavna sestra, ga. Veronika. Po končani daritvi so se ljudje razšli. Sledilo je kosilo za goste, kjer smo bili navzoči tudi predstavniki Doma. Najprej so nas povabili v direktorjevo pisarno na kozarček penine. Potem so si duhovniki ogledali Dom. Medtem so v čitalnici pripravili prostor za kosilo, ki so ga postregli zaposleni iz naše kuhinje. Pri kosilu je potekal zanimiv pogovor o vsem, kar je zanimalo našega visokega gosta. G. direktor je gostom podaril steklenico vina iz svojega domačega kraja, g. nadškofu pa tudi majico z logotipom našega doma. Zadovoljni smo se poslovili in potihem že pričakovali naslednji dan. Antonija Baloh Zahvala darovalcem Bogato praznovanje 40-letnice skozi vse leto 2015 ste nam s svojimi prispevki omogočili: BARJANS, D. O. O., AKVAING, D. O. O., ALEKSANDER BRENČIČ, s. p., SANOLABOR, D. D, AVESCO AG, SLIKOPLESKARSTVO MATEJ KOMAN, s. p., ŠTIRN, D. O. O., LOKUS, D. O. O., LEKARNA LJUBLJA- NA, MAKSIVAR, D. O. O., EXIM EX, D. O. O. KARAN & DELFIN, D. O. O., SIMPS'S, D. O. O., OPTIMUM SKUPINA, D. O. O., ZAVOD IVAN CANKARJA VRHNIKA, VRTNARSTVO SIMON HLEBEC, S. P., TISKARNA VEK KOPER, D. O. O., PRIMA, D. O. O., KELE & KELE, D. O. O., TDS SERVIS TARLAC, DRAGAN, S. P., ELTER, D. O. O., ALEKSANDER BREZLAN, S. P., CLAVIS, D. O. O., JANEZ KOGOVŠEK, S. P., RAJKO MIVŠEK, S. P., GANGA, D. O. O., MACUKA, D. O. O., SADEX, D. O. O., TELNET, D. O. O., AUTOMATIC SERVIS, D. O. O., LJUBLJANSKE MLEKARNE, D. D., MERCATOR, D. D., ZALOKER & ZALOKER, PETER MOLEK, S. P., BOJAN NADLIŠEK, S. P., MENARD RA, D. O. O., BOJAN NADLIŠEK, S. P., BRANKO MAK, S. P. PEKARNA POSTOJNA, D. O. O., PETER FURLAN, S. P. Prisrčna hvala vsem! Tudi vnaprej vam želimo uspešno poslovanje. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 C UU^rjih In Liilitfjuli kutLurí LitihLjd.n.hlcK9 -.i¿ri,i Ob 140 letnici od odkritja kolišč vas vabimo, da svojo knjižno zbirko dopolnite s knjigo dr. Antona Veluščka z naslovom T/ "I • V V •• »Koliščarji«. Poljudno napisna knjiga vodilnega domačega raziskovalca kolišč dr. Antona Veluščka, ki prihaja z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, s številnimi fotografijami in ilustracijami Tamare Korošec, prikazu- je življenje koliščarjev in njihovo raziskovanje na Ljubljanskem barju. Najstarejše kolišča Ljubljanskega barja so nastala okvirno v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. Najpozneje okoli sredine 2. tisočletja, ko sta jezero v celoti prerasla močvirje in barje, pa se je gradnja takšnih naselij ustavila. Odtlej so nova bivališča gradili na trdinskem obrobju. S koliščarji je na Ljubljansko barje prišlo poljedelstvo. Njive so bile na suhih trdinskih tleh rahlo oddaljene od kolišč. Tam so se ukvarjali tudi z rejo domačih živali, kot so govedo, ovce, koze in svinje. Spremljali so jih psi. Pomembni gospodarski dejavnosti sta bili tudi lov in ribolov. V skoraj nedotaknjeni pokrajini so nabirali gozdne sadeže. Izdelovali so keramične posode. Najdbe predmetov iz bakra in metalurških pripomočkov pa dokazujejo, da so se vsaj od 4. tisočletja pr. Kr. dalje ukvarjali tudi z metalurgijo bakra. Za plovbo po jezeru so uporabljali drevake, ki so jih dolbli iz ogromnih hrastovih debel. V drugi polovici 4. tisočletja pa so za poti zunaj Ljubljanskega barja uporabljali tudi vozove. Skratka, bili so zelo iznajdljivi in so se znali dobro prilagoditi na okolje, v katerem so živeli. Knjiga je v redni prodaji 39,00 eur. Tokrat si jo lahko zagotovite po ugodni ceni 30,00 eur. Akcija traja do 15. novembra 2015. Naročila na: el. naslov: info@dfg.si, ali GSM: 051-374-475 Društvo Fran Govekar Ig Dobrodelni koncert za pomoč krajanom V soboto, 17.10. se je v Cankarjevem domu na Vrhniki odvil dobrodelni koncert, ki ga je organiziral Lions klub Vrhnika - Notranjska, v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja. Na odru so se zvrstili številni izvajalci, ki so pričarali nepozaben večer. Nastopili so Big band Vrhnika, ki praznuje 20 let delovanja, zelo uspešna, vsestranska pevka Alenka Godec, pevka in kitaristka Eva Hren, ena najbolj znanih slovenskih pop skupin, ki deluje že štiri desetletja Pepel in kri; zbiratelj ljudskih glasbil, izvajalec, poustvarjalec in raziskovalec slovenske ljudske glasbe, član vrhniškega Lions kluba Matija Terlep; glasbena družina Juvan - mama obrodelni orcert BIG BAND VRHNIKA Z GOSTI 17. oktober 2015 ob 19.00 uri VELIKA DVORANA CD NA VRHNIKI MIKRDCDP a monada RASTOR \v/ vavpotič Storitve d.O.O. Izvina in storitve d.o.o. #\SSIS1 N.C.R. TOMAŽ FABRKA grafični studio ^Reny * www.rany.il P fl V C L nštalacjje ★★★ M Hotel Mantova Anastazija in oče Miran ter enajstletni sin Gal , ki je s svojim igranjem na violino orosil marsikatero oko; predstavil se je tudi Kvintet trobil Nauportus, zapel je devetletni Arne Rus, na svoje instrumente so zaigrale štiri simpatične saksofonistke Sax Ladies. Presenečenje večera je bil tudi nastop Alenke z »njenimi fanti«, na bobnih član Lions kluba Peter Ogrinc, na bas kitari Jože Hauko in na klaviaturah Miran Juvan. Na oder pa so priplesale še mlade plesalke, varovanke cenjene koreografinje Mojce Horvat. Program je povezovala Mirjam Suhadolnik. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju in skupaj s sponzorji omogočili, da bo denar od prodanih vstopnic, 3250.-€ se je nabralo, v celoti namenjen za nakup prehrambnih paketov za socialno ogrožene krajane. Lions klub Vrhnika Notranjska se v ta namen povezuje z Območnim združenjem RK Vrhnika. Prostovoljne prispevke je zbiral tudi Levček, skulptura v obliki simbola Lions kluba, ki jo je izdelal akademski kipar Bojan Mavsar. Dodatno se je nabralo še 485.- €, ki pa jih bodo "lionsi" namenili za druge dobrodelne projekte. Njihovo poslanstvo je pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni. Zavedajo se pomena ohranjanja čuta za sočloveka, zato spodbujajo ljudi k solidarnosti in družbeni odgovornosti. Zavzemajo se za družbo, v kateri bi vsi lahko živeli dostojno. Zbrane v dvorani in nastopajoče na koncertu je pozdravila predsednica Lions kluba Vrhnika Notranjska Lina Nagode Gogala in dodaja: "Vesela sem, da je bila dvorana praktično polna, saj smo s tem dosegli namen zaradi katerega smo ga organizirali. Ponovno se zahvaljujem vsem izvajalcem, ki so se odpovedali honorarju, sponzorjem in seveda vsem gostjam in gostom, ki so se koncerta udeležili. Hvala tudi organizatorki prireditev v Cankarjevem domu Tatjani Oblak Milčinski, direktorju Zavoda Ivana Cankarja Boštjanu Koprivcu, tiskarju Andražu Drašlerju, Matiji Japlju, Elu Mihevcu in Maksu Dežmanu za prispevek pri organizaciji in izvedbi koncerta. Do nas pa je prišlo že kar nekaj pobud, da bi tak dobrodelni koncert v oktobru postal tradicija. Zakaj pa ne!" Bil je res lep večer. Nekaj fotografij s koncerta si lahko ogledate na spletni strani Lions kluba. Ligojno bo ovila Veriga Potem ko so odrske deske li-gojnskega gasilskega doma leto dni samevale, se vaški gledališčniki vračamo - tokrat z uprizoritvijo Verige, dramskega dela Frana Sale-škega Finžgarja. KUD Ligojna, dramska skupina Sadika, se tako že nekaj mesecev pridno uči besedilo, pili postavitev in premike na odru. Vse skupaj spremlja prekaljeni režiser Janez Cankar. »Čaka nas še izdelava scene in kostumov ter še nekaj detajlov pri igri,« pravi Janez. Veriga je sicer delo Frana S.Finžgarja, ki velja za enega največjih slovenskih pisateljev in dramatikov. Finžgar je poleg zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem znan predvsem po svojih pripove- dih o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre - ena izmed njih je Veriga. »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi. Kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih rešnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni,« je Finžgar zapisal o Verigi. Delo gorenjskega avtorja prikazuje nevoščljivost, po-žrešnost in trdosrčnost treh generacij, ki jih zbliža šele tragična dedova smrt. Kljub vsej tragiki je Finžgar v igro vpeljal tudi številne komične vložke. Premiera Verige bo v dvorani gasilskega doma Ligojna v soboto, 28. novembra, ob 19. uri, sledile bodo ponovitve: 29. novembra ob 17. uri, 6 .decembra ob 17. uri 12. decembra ob 19. uri, 13. decembra ob 17. uri, 19. decembra ob 19. uri in 20. decembra ob 17. uri. Zapisala Marija Kupec NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 9 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 9 »Srčni možje« Na rob slovesnosti ob odprtju prenovljenega Cankarjevega doma Vrhničani smo lahko izredno veseli in hvaležni, da se na Tržaški cesti spet v vsem svojem blišču košati osrednji hram vrhniške kulture Cankarjev dom. Biti moramo veseli tudi zato, ker so občinski možje v letih suhih krav uspeli za obnovo pridobiti potrebna nemajhna denarna sredstva, in to predvsem 'evropska', tako da obnova ne bo tako zelo izpraznila občinskega proračuna in posredno tudi naših denarnic. Temu uspehu primerna sta bila lepa prireditev in slovesno vzdušje ob odprtju prenovljenega doma 18. septembra letos. V parku ob domu in v njem so se zvrstile raznolike kulturne točke; slavnostni govornik župan Stojan Jakin pa je natančno predstavil, kaj vse je bilo storjeno, da je kulturni dom ves prenovljen, in kdo ima pri tem zasluge ter kdo je pri obnovi sodeloval. »Pogumni možje« Vendar je mojemu radovednemu ušesu na prireditvi nekaj manjkalo. Namreč več informacij o nastanku in zgodovini te pomembne kulturne ustanove. Govornik je sicer omenil, da so dom pred drugo svetovno vojno postavili »pogumni možje«, vendar teh mož ni imenoval. Morda zato, da bi govor ne bil predolg, ali pa zato, ker je hotel vso pozornost usmeriti na tukaj in zdaj. Zdi pa se mi pomembno, da vemo, na čem zidamo, kdo je postavil hišo, ki ima tako lepo zasnovo in je sedaj obnovljena. Zato sem šel raziskovat. Googlanje Dobri Google mi je najprej ponudil informacijo o zgodovini Cankarjevega doma, kakor jo je objavil Naš časopis 30. marca letos. V članku Od nove maše do političnih mitingov, vmes pa razgledov. In tu sem zvedel veliko več. Vendar tudi ona ima stavek, ki nas spominja na že slišano oz. prebrano. Ko piše o graditeljih doma, jih opredeli: »... nekaj srčnih ljudi, ki so v tistih trenutkih živeli, pravzaprav so jih ustvarjali« (M. Kos, VR 11, str. 84). Vendar kot prava zgodovinarka M. K. ne ostane pri tej splo-šnosti, ampak te 'srčne ljudi' tudi imenuje: »Dekan Janez Kete, njegov naslednik Janez Burnik, župan Ignacij Hren, kaplana Štefan Kraljic in Franc Studen, odvetnik Marijan Marolt, krojaški mojster Ivan Oblak, Janko Voljč in Andrej Dobrovoljc so se organizirali v pripravljalni odbor.« Kasneje so ustanovili še stavbni in tehnični odbor. »Stavbni odbor so sestavljali: predsednik župan Ignacij Hren, namestnik dekan Burnik, blagajnik Ivan Oblak in tajnica Ivanka Cukale. Poleg stavbnega odbora so izbrali še tehnični odbor ali, Prosvetni dom (fotografija iz VKS) še kultura je na kratko predstavljena raznolika zgodovina našega kulturnega hrama, vendar tudi tu le malo o njegovih graditeljih. Le zapis: »... zato so se leta 1938 zbrali za tedanje čase pogumni in dobri možje, ki so se odločili, da bodo sezidali kulturni dom.« Torej spet samo 'pogumni možje' - brez imen. V meni se je prebudila raziskovalska strast in Google mi je kmalu pokazal razpravo Marjane Kos Iz zgodovine Cankarjevega doma iz 11. številke Vrhniških kot so ga imenovali, artistično vodstvo, ki naj bi imel na skrbi praktična vprašanja. Člani so postali: Marijan Marolt, Štefan Kraljič, Jože Si-kyta in Janko Voljč.« (Marjana Kos Iz zgodovine Cankarjevega doma iz 11. št. Vrhniških razgledov, str. 85). Odprtje Prosvetnega doma Anka Vidovič - Miklavčič v članku Iz mozaika preteklosti občine Vrhnika v letih 1929- Marijan Marolt (1902-1972; foto Wikipedia) 1941 piše v Vrhniških razgledih 2013 med drugim tudi o odprtju Prosvetnega doma. Takole zapiše: »Sredi novembra 1938, tik pred decembrskimi skupščinskimi volitvami 1938, je Vrhnika dobila nov katoliški prosvetni dom. Dne 13. novembra istega leta so s slavnostno akademijo zabeležili pomemben dogodek, ko je Prosvetno društvo na Vrhniki otvorilo težko pričakovani lastni dom. Načrt prostorne stavbe, ki stoji ob tedanji glavni državni cesti, poleg Rokodelskega doma, je delo vrhniškega rojaka arhitekta Jožeta Sykite; vsa obrtna dela pa so opravili "domači vrhniški mojstri". Pri vsem delu je sodeloval Stavbni odbor, pod skrbnim vodstvom župana Ignacija Hrena. /.../ slovesno akademijo je režiral že omenjeni advokat in umetnostni zgodovinar in zelo dejaven kulturni delavec Marijan Marolt. Okrog dva tisoč ljudi se je udeležilo slovesnosti, mnogi izmed množice so morali ostati zunaj prosvetnega doma.« (Anka Vidovič - Miklavčič, Iz mozaika preteklosti občine Vrhnika v letih 1929-1941, Vrhniški razgledi 2013, str. 34) Sredstva Dom so gradili v okviru tedanjega katoliškega Prosvetnega društva in tudi denar za gradnjo so oskrbeli v okviru katoliških ustanov. Zemljišče, na katerem so zgradili dom, sta odstopila katoliško Rokodelsko društvo ter Hranilnica in posojilnica. V kroniki župnije Vrhnika najdemo naslednji zapis: »Dekan Kete je vodil hranilnico in mlekarno, dve gospodarski podjetji, ki sta vzorno uspevali. Iz dohodkov hranilnice so postavili krasen prosvetni dom s kino dvorano.« Kar nekaj denarja so zbrali tudi s prostovoljnimi prispevki; opravljenih pa je bilo tudi veliko prostovoljnih delovnih ur za kulturo zavzetih Vrhničanov. Seveda predvsem članov katoliškega Prosvetnega društva Marolt in Sykita Poleg župana Hrena in dekana Burnika je treba posebej izpostaviti imeni dveh posebno prizadevnih vrhniških kulturnikov, ki sta žal danes med Vrhničani le malo znana. Najprej pravnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana Marolta, ki je bil pomembna gonilna sila vrhniške kulture pred drugo vojno. Žal ga je revolucijski val leta 1945 odnesel v tujino. Nazadnje je deloval v Argentini, kjer je bil med najpomembnejšimi organizatorji kulturnega življenja v okviru Slovenske kulturne akcije. Drugi, ki bi ga rad posebej omenil, pa je Jože Sykita, ki je naredil načrte za Prosvetni dom. Bil je gradbenik in igralec ter pevec. Leta 1945 so ga za nekaj časa zaprli, ker da med vojno ni upošteval kulturnega molka. Potem pa se je preživljal predvsem kot pevec v operetah in operah. Svoj čas je bil ob Lad-ku Korošcu najznamenitejši pevec komičnih vlog v opernih hišah v Mariboru in Ljubljani. Vrhnika, prečuden kraj Vrhnika je to, kar je, predvsem zaradi dela naših prednikov. Mnogi med njimi so bili res veliki in pomembni in čas je, da vstopijo v našo kulturnozgodovinsko zavest ne glede na njihovo politični ali svetovni nazor. Dopisnik dnevnika Slovenec je ob opisu slovesnosti ob odprtju Prosvetnega doma, ki je šla v nos tedanjim liberalcem, takole modroval: "Vrhnika, prečuden kraj! Res prečuden kraj! Skoraj ga ni kraja na Slovenskem, kjer bi bilo borbe med različno mislečimi tako hude kakor tukaj.« In zdi se , da je dopisnikova misel še vedno aktualna, saj kaže, da so tudi dandanes nasprotja tako velika, da nekaterih pomembnih Vrhničanov, ki niso iz 'našega' tabora, nočemo ne poznati ne imenovati. Morda bo pa le prišel čas - če naj parafraziram Cankarja - , ko ne bo več pomembno, če je putka moralna, ampak to, če nese jajca in kakšna so ta jajca. Jože Kurinčič Parkirišče duhov? Na začetku šolskega leta, natančneje 18. 9., smo imeli slavnostno odprtje obnovljenega Cankarjevega doma. Slab mesec kasneje se je s kulturnim programom odprla nova vrtina v Bevkah. Lepo in prav je tako, da se nove občinske pridobitve ovekoveči, poslika in pohvali odgovorne. Naj si bo to vrtina v Bevkah vredna 87.000,00 € ali dobrega milijona (upravičeno ali neupravičeno) vredna obnova Cankarjevega doma na Vrhniki. Med eno in drugo otvoritvijo je Vrhnika v senci vsega dogajanja dobila novo, tako imenovano Park & Drive, parkirišče v Sinji Gorici. Parkirišče je stalo dobre tričetrt milijona evrov. Oziroma drugače povedano, dobrih pet tisoč evrov za eno parkirno mesto. Navajeni smo, da se za vsako investicijo naredi otvoritev. Tokrat temu ni bil tako. Dvomim, da zaradi prezasedenosti občin -skih funkcionarjev. Menim, da je bila za tišino kriva predraga investicija ali pa zavedanje Občinske uprave, da je investicija v celoti nepotrebna. Zaradi teh pomislekov smo na zadnji seji občinskega sveta postavili vprašanje, na osnovi česa je šla Občina v tako drago investicijo. Ali so bile narejene študije. Ali je na Vrhniki dejansko res tako veliko dnevnih migrantov, ki parkirajo avtomobile v centru in se nato peljejo z avtobusom v Ljubljano. S strani podžupana smo dobili odgovor, da je bila pred leti narejena študija, da bi potrebovali parkirišče za cca 40 avtomobilov vendar, da Ljubljanski Potniški Promet za potrebe Park & Drive parkirišča potrebujejo večje število parkirnih mest. Ne glede na dejanske potrebe, se je 40 parkirnim mestom dodalo dodatnih 100. Navkljub velikemu parkirišču se cena vozovnice po meni znanih podatkih do Ljubljane ni pocenila. Dodala se je samo možnost 90 minutnega prevoza z mestnim avtobusom v Ljubljani, ki pa jo praviloma plačajo občine in ne LPP. Ali to pomeni, da bo za vozača iz Logatca ali Žirov razliko plačala občina Vrhnika? Sedaj je parkirišče v uporabi in sameva ter čaka na »namišljene« uporabnike. Vedno bolj sem mnenja, da parkirišče ni bilo potrebno in da se občini ne izplača. Mogoče se je izplačalo samo gradbenemu podjetju Hidrotehnik in nekaterim podi-zvajalcem. Na omenjeni občinski seji je bilo živahno še zaradi 1.300.000,00 EUR vrednega tako imenovanega »Doživljajskega razstavišča Ljubljanica«, ki ga je občina želela priklopiti Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Med burno razpravo se je navkljub podžupa-novim zagotovilom izkazalo, da knjižnica ne želi upravljati z omenjenim razstaviščem in da knjižnica, tako kot Zavod Ivana Cankarja, ni bila vključena v sam projekt muzeja. Zaradi pomislekov nekaterih svetnikov upamo, da bodo odgovorni na občini, predvsem podžupan in župan, spremenili svoje mnenje in naredili tisto kar je po našem mnenju prav. Da upravljanje razstavišče ne dodeli Cankarjevi knjižnici, temveč Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Navkljub predvidenim vročim točkam sem izpostavil še prihajajočo migrantsko krizo. Vojašnica na Vrhniki je postala ena izmed večjih migrantskih centrov. I fek ^St Zanimalo me je, kako bo občina ^ H_JH "Vzagotavljala varnost občanom, ^ J^r v kolikor na Vrhniki za dalj časa obstane večje število migrantov in beguncev. Izkušnje tistih držav, ki so se že soočile z vsemi temi mi-granti in begunci, namreč niso samo pozitivne. Rečeno mi je bilo, da so vsi centri v Sloveniji odprtega tipa, da naj bomo vsi strpni ter da naj tudi svetniki »kot vrhniška elita« temu sledimo. Zdi se mi, da odgovora na moje vprašanje nisem dobil. Za OO SDS Daniel Cukjati NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 10 10 MAŠ ČASOPIS Občina ■ — ■_!—■ Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nov slovenski mladinski film z režiserjem v Kinu Bevke Po uspešnem začetku nove filmske sezone v Kinu Bevke, ko je polna dvorana bevške-ga kina jokala, navijala, se spominjala in se smejala, novembra prihajata na spored filma za naše najbolj zveste gledalce, to ste otroci in mladi. V slovenščino sinhronizirana risanka o medvedu Bamsiju je delo švedskega risarja in striparja, ki pripoveduje zgodbo o odprtosti, razumevanju, potrpežljivosti in odpuščanju. V času jesenskih viroz nas bo tokrat tolažila misel najmočnejšega medveda na svetu, da je tudi prijaznost lahko nalezljiva! Po nepozabnem druženju z ekipo filma Vloga za Emo so se na naše vabilo odzvali ustvarjalci novega mladinskega filma Utrip ljubezni, ki je te dni prišel na spored v slovenskih kinih. V Kinu Bevke se bomo tako četrto nedeljo v novembru pogovarjali z režiserjem filma Borisom Petkovičem, ki je diplomiral in poučeval na pariški filmski šoli, o njegovem vsestranskem filmskem življenju in mentorstvu mladim pa bo beseda po filmu. Vabljeni v Kino Bevke, morda vas čaka še kakšno prijetno presenečenje! Nedelja, 8. november ob 18. uri MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV, animirani družinski film, Ch. Ryltenius, Švedska, 2014 (4+, sinhronizirano v slovenščino) Bamsi je najmočnejši medved na svetu - vendar le, ko zaužije babičin čarobni gromski med. Svojo moč vedno uporabi za pomoč drugim in ker je do vseh tudi prijazen, sčasoma vsi hudobneži v mestu postanejo poštenjaki in njegovi prijatelji. A to ne velja za lisjaka Bernarda, ki hoče Bamsiju onemogočiti uporabo nadnaravne moči in speljati stare prijatelje nazaj na kriva pota. Nedelja, 22. november ob 18. uri UTRIP LJUBEZNI, slovenski mladinski film, B. Petkovic, Slovenija, 2015 Mladeniči Bruno, Leon in Zoki ves prosti čas porabijo za rapanje in ustvarjanje uličnih grafitov. Nasprotja se privlačijo in težko si zamislimo večje nasprotje, kot sta rap in violina. Nekega večera se v klubu srečata mladi raper Bruno, ki se pripravlja na prvi koncert, in Nina, obetavna violinistka. Iskre se krešejo, a kmalu na dan pridejo tudi razlike. Jih na krilih ljubezni lahko premagata? Andreja Lenarčič Tia in Zala med nastopom v paru Modrijani so navdušili Uspel četrti Oberfest Na Vrhniki je bil v soboto, 10.10., že četrti Oberfest, ki prihaja že v tradicionalno prireditev. Prav to želijo doseči marljivi in delovni organizatorji s številnimi sponzorji in pokrovitelji; doseči hočejo in preseči tradicionalno Noč na Vrhniki, ki poteka ob Argonavtskih dnevih. Letošnja prireditev je to tudi pokazala. Eden od polnih šotorov v Čeprav je bilo deževno vreme, so bili vsi šotori prepolni obiskovalcev in poslušalcev. Na odru in pod njim je potekal glasbeno-za-bavni akrobatski in plesni program. Obiskovalci, ki jih je bilo nekaj tisoč, so svoje navdušenje dokazali z ogromnimi aplavzi. Tako lahko z veseljem zapišemo, da so se izkazali vsi: organizatorji, nastopajoči in poslušalci. Še posebno pa je treba pohvaliti idejne in organizacijske vodje vseh štirih Oberfestov, ki pa so: Matjaž Rus, Darja Štuhelj in zakonca Sabina in Ivan Lapuh. Ne glede na slabo vreme je četrti Oberfest potekal po predvidenem programu. Prvi je Oberfest začel Pihalni orkester Vrhnika z nekaj novimi skladbami zabavnega značaja. Nato so prostor pred odrom zavzele plesne in akrobatske skupine. Plesna šola Urška je nastopila s skupino deklet in plesnim parom, ki so pokazali hiphop program, s katerim nastopajo na številnih tekmovanjih širom Slovenije. Pravi spektakel pa je izvedla skupina Frogic iz Loga - Dragomerja. Svoje akrobatske skoke so izvajali prav do stropa postavljenega šotora in navdušili vse prisotne, vrhniška Glasbena šola nekaj tisoč poslušalcev. Po enournem nastopu so se na odru pojavili Modrijani in med navzočimi povzročili pravo evforijo. S svojimi uspešnicami so k petju privabili tudi razposajeno množico. Skoraj brez premora so goste zabavali do prvih jutranjih ur. Tako se je končal četrti Oberfest v znamenju veselja, zabave in plesa. Minil je tudi brez težav in incidentov, kar pomeni, da so se Vrhničani prišli zdravo in veselo zabavat. Celotno prireditev je kot lani tudi letos napovedovala in povezovala prikupna Malči. Ob koncu pa je treba poudariti, da tako velikega projekta brez številnih sponzorjev ni mogoče izpeljati. Organizatorji si želijo, da bi Oberfest postal vrhniška tradicionalna prireditev, kar so dokazali že na štirih prireditvah. Želijo tudi, da bi Občina Vrhnika v svoj program prireditev vključila Oberfest, saj bi njena podpora veliko pomenila za nadaljevanje projekta. Matjaž Rus, eden od organizatorjev, je že napovedal peti Oberfest, ki bo naslednje leto še bolj zabaven in poln presenečenj. Zato samo nasvidenje drugo leto na tradicionalnem petem Oberfestu. Simon Seljak Učiteljice v svojem elementu Vrhnika pa se je predstavila z glasbeno skupino KAZJAZZ, ki so stopnjevali vzdušje in navdušenje pred glavnima nastopoma. Malo pred dvajseto uro je četrti Oberfest odprl direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec. Po odprtju pa je na oder prišla glasbena skupina Učiteljice. Tri mlada dekleta so s stasom in glasom navdušile Darovalci so bili: Skupina Pivovarna Laško, Slikopleskarstvo Habat, Gut&Pet Vrhnika, Molek servis, Kompostarna Rosa, Avto servis Jaka Mivšek, M-Keršmanec, d. o. o., Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja, Naš časopis, Komunala Vrhnika, M-Orel grosist, Old timer bar, ESF, d. o. o., Slaščičarna Berzo, Štirn trgovina, Avtopralnica Žagar, Radio Capris, Gostilna Kranjc, Vrtnarstvo Hlebec, Okrepčevalnica Berzo, Gostilna in picerija Papatek, Kamnolom Verd, PGD Stara Vrhnika, Dvig Vrhnika, AV-studio, Blago mix, Salkon, G3 spirits, Marolt beton, Vargalant, d. o. o., Oblak MGT, Anvina, d. o. o., Studio Fabrika, Dnevni bar Mokrice, Radio Hit, Kemis, d. o. o., Avtotehna Vis in Sever Vrhnika, Avtopralnica in vulkanizer-stvo Roman, Tera nova Vrhnika, Avto šola Adut, Frizerski salon Can can, Poksi, d. o. o., Berto Gabrovšek, Prodaja barv, Sečnik, d. o. o., Gostilna Bajc Vrhnika, Kozmetični salon Manea, MŠKD Verd, Ribiška družina Vrhnika, Vinotoč pri Oblaku, Roiss dva, C.C.K. servis team. Pohod Planinsko-pohodniške sekcije Nauportus viva Pohod iz Podlipe čez Smrečje na Vrh sv. Treh Kraljev V nedeljo, 4. oktobra 2015, je pohodniška sekcija Nauportus viva organizirala že šesti pohod društva, in sicer iz Podlipe do Vrha sv. Treh Kraljev. Kar lepo število pohodnikov se je zbralo v Podlipi v Gostilni pri Vrtnarju. Tam so udeležence pohoda pričakali in pozdravili predsednik KS Podlipa gospod Boštjan Jurjevčič, dobra poznavalka Podlipe in Podlipske doline gospa Sonja Malovrh in seveda gostilničar gospod Janez Jurca. Gospa Malovrh je prisotnim razložila glavne značilnosti vasi Podlipa, omenila njeno prvo omembo pred 750 leti, opisala zgodovino kraja do današnjega dne, povedala o obrteh in kmetijah v Podlipi, mlinih na Podlipščici, pa tudi o najbolj znanih Podlipčanih, kot je pesnik, pisatelj, slikar in organist Ivan Malavašič. Gospe Sonji Malovrh se društvo in organizatorji pohoda za zelo izčrpno in prijazno razlago ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Potem so se pohodniki odpravili po načrtovani poti, po Šuštar- jevem grabnu. Na poti do Smrečja so nekateri nabrali nekaj lisičk, pa tudi kakšen kostanj se je našel. Ustavili so se pri eni najstarejših kapelic, ki stoji na vodnem kalu. V nadaljevanju so udeleženci pohoda krenili do cerkvice sv. Marije v Smrečju. Po kratkem postanku so nadaljevali pot do Vrha sv. Treh Kraljev. Pohodniki so izkoristili čas za fotografiranje, odprl se jim je tudi čudovit razgled po bližnjih krajih, daljnji hribi pa so bili v megli. Hladen veter je pohodnike kar hitro odgnal z vrha in pot so nadaljevali do bližnje planinske postojanke, kjer so se okrepčali. O znamenitosti in zgodovini Vrha sv. Treh Kraljev je nekaj podrobnosti in zanimivosti povedal Polde Rus. Proti izhodišču so se pohodniki odpravili po isti poti nazaj. Že v Smrečju je udeležence malo osvežil rahel dež, vendar pa ni mogel pokvariti pri- jetnega vzdušja. V veselem razpoloženju in želji po naslednjem pohodu so se udeleženci poslovili. Organizatorji naslednji pohod načrtujejo konec novembra. Kam bo prihodnjič pohodnike vodila pot, pa naj zaenkrat ostane presenečenje. Zapisala: Jana Rus NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 C M K 11 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 11 Skavtska zbiralna akcija starega papirja Skavti zopet organiziramo zbiralno akcijo starega papirja. Vabljeni vsi, da star papir pripeljete v soboto, 7. 11. 2015, od 9. do 13. ure na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki. Kdor bo na ta dan zadržan, in papirja ne bi mogel dostaviti, se za odvoz lahko dogovori prek e-naslova: vrhnika1@skavt.net ali pa pokliče na tel. št. 031/511-095 (Sara). Za podarjeni star papir se vam že v naprej lepo zahvaljujemo! Argonavti - skavti z Vrhnike Prvi skavtski dan V petek, 9. 10. 2015, smo se skavti sešli prvič po dolgih poletnih počitnicah. Volki, četa, klan in voditelji smo se srečali, da bi začeli novo skavtsko leto. Najprej smo se preizkusili v vlečenju vrvi, dešifriranju kode in pantomimi. Nato smo na več različnih načinov zaigrali pravljico Volk in sedem kozličkov - kot komedijo, kot grozljivko, kot muzikal ... Naše druženje smo končali s slavnostnim prehodom članov, ki so letos zamenjali vejo, in s sladkim prigrizkom. Ko se zatisnejo oči Morda v dneh pred prvim novembrom, dnevom mrtvih ali vseh svetih, kot ljudje imenujejo ta praznik, več razmišljamo o mrtvih. Vsakemu rojstvu sledi neizbežna smrt. Začetek in konec, vmes pa čas, ki se šteje v urah, dnevih ali dolgih letih. Čas za otroštvo, mladost, ustvarjalna srednja leta in jesen življenja. Čas, ki naj bi ga vsak oblikoval po svoji podobi. Enim uspe, vsem nikoli. Toda vsakemu se izteče čas, takrat se stemni in se za vedno zatisnejo oči. V mestih, večjih krajih in tudi že na podeželju se od umrlih poslavljajo v mrliški vežici, če pa je ni, pa na domu ali v cerkvi. Posmrtni ostanki pokojnika so položeni v žaro, čedalje redkeje v krsto. Včasih se poslovijo zelo na hitro, komaj ob njem položijo cvetje in sveče in ga že po nekaj urah pospremijo k zadnjemu počitku. Nekateri se ob njem zadržijo dan ali več, drugi spet po svoje ... Nekoč pa je bilo v našem kraju drugače. Ko se je na vasi oglasil navček ali »cingl«, so vaščani vedeli, da je smrt zamahnila s koso čisto blizu, v njihovi vasi. Če pa se je oglasil zvon iz cerkvenega zvonika, se je vedelo, da je umrl nekdo iz bolj oddaljenega kraja, morda iz sosednjih vasi ali samotnih domačij. V znak smrti so na okno ob vhodnih vratih postavili gorečo svečo, prislonili še pokrov krste in žalni križ. Zbrali so se sosedje in v kmečki hiši, kjer je bila krušna peč, pripravili pare (mrtvaški oder). Postavili so jih vedno v smeri, da je bila pokojnikova glava ob steni nasproti vrat, noge pa proti vratom. Za pare so postavili stojala in nanje položili deske, ki so bile pri glavi umrlega nekoliko dvignjene. Podnje so pomaknili vedro vode, da je vase potegnila neprijetne vonjave, ki so prihajale od pokojnika, nato pa so pare prekrili z mrtvaškimi prti. Vsaka boljša hiša je imela svoje, tisti manj premožni pa so si jih pri njih sposodili. Prti so bili beli, zaključki nekoliko nabrani in obšiti s čipko. Malo od tal so prt okrasili z vejicami pušpana ali jelke. Ko so bile pare pripravljene, so nanje položili krsto z umrlim. Krsto, imenovano trugo, so naročili pri vaškemu mizarju ali pa so jo zbili kar doma. Uporabili so lepše deske in jih po robu okrasili s trdim srebrnim svetlečim papirjem. Notri, le za pod glavo, so dali blazino, in na gole deske položili truplo. Pred tem so ga umili, moškega še obrili in mu nadeli pražnja oblačila. Roke so pokojniku na prsih sklenili kot ob molitvi, med dlani pa vstavili križ in rožni venec. Z obeh strani krste so bile postavljene zelene lončnice, največkrat asparagus ali srce, med njimi pa so gorele voščene sveče. K steni so prislonili ali obesili doma narejen venec iz jelkinih vejic. Ob nogah sta bila manjša krožnika z blagoslovljeno soljo in blagoslovljeno vodo, na vsakem krožniku pa vejica pušpana, s katero so pokropili pokojnika. Pogreb pokojnika je bil šele tretji dan. Ob njem so ves čas bedeli, tudi ponoči, najeti lonar, domači in sosedje. Ker je bila vso noč prižgana luč, je to verjetno vznemirilo tudi sove, ki so se oglašale ponoči. Zato še dandanes velja rek, da skovikanje sove naznanja mrliča. Lonar se je zahvaljeval vsakemu posebej, ki je kropil, z besedami: »Bohlonaj, ker si pokropil.« Prej in potem pa so molili ali se pogovarjali. Če je umrl moški, je lonal moški, če je umrla ženska, je tudi lonala ženska. Dolga leta je pripadalo delo lonarja Johanu, zato ni čudno, da je dostikrat dejal: »Brž ko za-slišim zvon, ki naznanja mrliča, se grem umit in obrit, vsak čas bodo prišli pome.« V času, ko je bil mrlič na parah, je zvonilo trikrat na dan, zjutraj: opoldne in zvečer. Tretji dan smrti je bil pogreb. Krsto so po -krili in jo zabili z žeblji. Med zabijanjem pokrova se je slišal jok domačih, truplo pa se je stresalo pod udarci kladiva. Nato so krsto odnesli ven in jo položili na hišni prag z nogami naprej. Tam so zmolili še obredno molitev in krsto pokadili z dimom tlečih vejic iz velikonočnih butaric. Če je bila pokojnikova hiša oddaljena od cerkve, so krsto naložili na voz ali »fedro-vec« in jo s parom konj odpeljali do bližnje kapelice ob farni cerkvi. Za vozom je šel sprevod žalujočih in med potjo ves čas molil. Pri kapelici jih je pričakal župnik z ministranti. Tam so krsto preložili na nosila in jo v spremstvu sprevoda odnesli v cerkev. Vse od doma pa do cerkve oziroma groba je pokojnika spremljala soseda, ki je ob njegovi glavi nosila luč. Bil pa je tudi primer, ko je v hudi zimi po vojni umrl eden Žvižgovcovih iz Smrečja. Takrat so zaradi visokega snega za-pregli vole, ki so krsto vlekli po gazi vse do farne cerkve. Ko so domači odšli k pogrebu, je nekdo bližnjih vedno ostal na domu, da je medtem podrl pare in pospravil hišo, v zadnjem času pa tudi varoval hišo pred nepridipravi. Zelo pomembno je bilo, če je pokojni umrl »previden«; to pomeni, če je bil spravljen z ljudmi in Bogom. Zato so domači po navadi poskrbeli, da je bolnega ali ostarelega pred smrtjo obhajal župnik in mu podelil sveto maziljenje. Ko je bil župnik obveščen o hudo bolnem, je v spremstvu mežnarja šel v cerkev, na hitro potegnil zvon, vzel vse potrebno in si okrog vratu nadel »burzo«, v kateri je bila hostija. Bližnje vaščanke so ob glasu zvona takoj stopile za njima v cerkev in molile, dokler nista odšla k umirajočemu. Če ju je na poti kdo srečal, se jima je iz spoštovanja umaknil in pokleknil, župnik pa ga je blagoslovil. Pogrebi so bili vedno dopoldne, šele pozneje, ko so ljudje začeli množično hoditi v službo, so jih uvedli v popoldanskih urah. Za vse umrle kristjane je bila opravljena pogrebna maša s petjem, vendar so se dogajale tudi razlike: pri pogrebu premožnejših so v cerkvi prižgali vse luči, pri revnejših pa le nekaj. Tisti, ki so si sodili sami, niso bili upravičeni do groba na pokopališču; take so pokopali v kakšen stranski kot. Jamo so kopali sosedje, včasih pa so koga najeli v zameno za plačilo. Ko so krsto položili vanjo, so se od umrlega poslovili s kropljenjem z blagoslovljeno vodo. Po zasutju so na grob postavili križ, ki je ostal tam do naslednjega pogreba. Po-grebščine ali sedmine niso bile v navadi, razen pri premožnejših. V znamenje žalovanja so moški na ovratniku suknjiča nosili črn trak, ženske pa črna oblačila in črne rute, nekatere vse leto. Po toliko letih se je marsikaj spremenilo. Še vedno pa smo vsi na poti tja, od koder ni vrnitve. In kot pravi pesnik Tone Pavček: »Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu.« Zakoncema Alojziju in Zofki se za pripovedovanje o poteku zadnjega slovesa iskreno zahvaljujem. Sonja Malovrh Gasilstvo kot poslanstvo Gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja, prostovoljstvo, humanitarnost. Vse to so izrazi, s katerimi opisujemo slovenske gasilce. Gasilci pa se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi. Številne med njimi so namenjene pridobivanju novih članov in graditvi duha pripadnosti. Gasilci svojo dejavnost jemljemo kot poslanstvo. Številni med njimi na kocko postavijo svoje življenje. Ko dobimo poziv za pomoč, pustimo svoje redno delo in odhitimo na intervencijo. Da v določenem kraju lahko uspešno deluje operativna skupina gasilcev, mora gasilsko društvo stalno skrbeti za svoj podmladek. V večjih krajih, kjer se gasilci dnevno srečujejo z intervencijami, mlade v gasilske vrste pritegne prav možnost sodelovanja v razburljivih dogodkih. V manjših krajih, kjer pa je število intervencij po navadi nekaj deset ali celo manj, pa mora gasilsko društvo že zelo zgodaj poskrbeti za prihodnje operativce. S tovrstnimi težavami se srečujemo tudi v PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. Zato v društvu vsako leto organiziramo gasilski krožek na podružnični OŠ. V okviru krožka se učenci prve triade prvič srečajo z gasilci: spoznavajo gasilsko orodje in opremo, spoznavajo poslanstvo gasilstva in prostovoljstva ter se urijo v gasilsko--športnih disciplinah. Da pa mladi ne zapustijo naših vrst, v našem društvu delujejo tudi ekipe mladincev in mladink. Mladin- ci hitro prestopijo v vrste pripravnikov in postajajo kandidati za operativne gasilce. Številni med njimi v svojem razvoju gasilca vzljubijo gasilsko-športne discipline in ostajajo v tekmovalnih destinah članov in članic A in B. Pogosto se nekdanja ekipa mladncev čez leto ali več ponovno sreča kot članska ekipa. Trenutno v društvu aktivno trenirajo ekipe v vseh kategorijah, razen moški veteranski. Po velikem uspehu mladinske desetine PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je na gasilski olimpijadi na Poljskem zastopala Slovenijo, so z delom po poletnem premoru nadaljevale tudi preostale desetine. Pod budnim očesom mentorjev so začeli s treningi že konec avgusta. Sledilo je domače gasilsko tekmovanje za pokal PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je bilo organizirano 26. septembra. V članski konkurenci je bilo že štirinajsto po vrsti in peto v mladinski konkurenci. Tekmovanje je bilo hkrati tudi izborno tekmovanje GZ Vrhnika in GZ Logatec. V okviru posamične GZ so se na regijsko tekmovanje uverstile najboljše tri ekipe. Resno delo in zavzetost tekmovalcev ter njihovih mentorjev je omogočilo uvrstitev kar desetim domačim ekipam na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje notranske regije je bilo 3. oktobra na Rakeku. Sobotno jutro je prineslo močan naliv. Gasilci se z vremenskimi nevšečnostmi pogosto srečujemo. Tako smo tudi tokrat nadaljevali s tekmovanjem. Ob razglasitvi rezultatov je tudi vreme popustilo. Prikazali so se prvi sončni žarki in z njimi tudi dobra volja. Še posebno smo se veselili člani PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. Od destih ekip, ki so zastopale naše društvo, se je na pomladno državno tekmovanje uvrstilo kar sedem naših ekip. Gasilci se zahvaljujemo vsem sodelujočim in čestitamo vsem ekipam, ki bodo na državnem tekmovanju zastopale notranjsko regijo. Več o naših aktivnostih si lahko preberete in ogledate na www.pgd-dglb.si/ Igor Oblak NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 C M K 12 12 MAŠ ČASOPIS v F " ■■ Občina Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kraška burja za en dan Bevške gasilke smo se na oblačno oktobrsko soboto odpravile na tradicionalni jesenski potep. Obiskale smo Zavod za gasilno in reševalno službo v Sežani, kjer nam je vodja izmene g. Maurič predstavil njihovo delovanje, opremo in vozila. Posebno sta nas navdušila avtocisterna za prevažanje 14000 l vode in poveljniško vozilo, namenjeno vodenju večjih intervencij. Ugotovile smo, da si na Barju z njihovimi vozili nebi mogli dosti pomagati, saj njihova teža in velikost zelo presegata zmogljivosti našega močvirnatega terena. Čeprav smo bile seznanjene, da v Italiji ne poznajo prostovoljnih gasilcev, smo se odpravile na pot proti glavni točki našega izleta - Trstu. Znani Slovenec Boris Pahor ga imenuje kar 'Mesto v zalivu'. Novodobni popotniki se v Trst odpravijo z avtom ali avtobusom. Me pa smo sedle na belo--modri tramvaj, ki kraško planoto (Opčine) povezuje z mestom že od leta 1902. Pod odličnim vodstvom naše članice Alenke smo si ogledale arhitekturne in umetnostne bisere, predvsem pa se osredotočile na sledove, ki so jih v Trstu pustili Slovenci. Sprehodile smo se po glavni ulici (Via Cadrucci), ki se je nekoč imenovala Potočna cesta zaradi potoka, ki je bil na njenem mestu. Po ulici Coroneo (ime je dobila po ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu) smo prišle do ljudskega vrta, v katerem je kip Srečka Kosovela. Po krajšem postanku za kavico smo se podale na Grič sv. Justa, na točko, kjer se je pravzaprav začela zgodovina mesta. Osrednji trg (Piazza dell ' Unita d'Italia) je eden izmed najlepših obrazov Trsta, ki pa ni vedno mil (to smo občutile tudi bevške gasilke), saj je mogoče prav tod začutiti vso moč burje, ki se spušča s kraškega roba proti morju. Na zadnjem po- stanku v eni izmed kavarnic smo izvedele, da Trst velja za prestolnico kave. Letna poraba te pijače v tem lepem mestu je namreč največja v Italiji - državno povprečje je 4,5 kg na osebo, v Trstu pa znaša kar 10 kg popite kave na osebo na leto. Tramvaj nas je še zadnjič tistega dne popeljal po strmini do Opčin, kjer nas je čakal društveni kombi. Imele smo priložnost gledati za odhajajočim mestom in iskati stavbe, cerkve in ulice, po katerih smo hodile nedolgo nazaj. Izlet smo nadaljevale z obiskom družinske kmetije Oštir, kjer pridelujejo odlično domače vino in suhomesnate izdelke. Imele smo posebno čast, da smo se lahko sprehodile skozi njihovo zorilnico pršuta in si ogledale prav posebno vinsko klet. Posebno zato, ker ima na koncu skrivno votlino, v katero se vstopi skozi kamnita vrata in je trenutno namenjena staranju vin. Utrujene, polne vtisov o poti, prepihane od kraške burje in lačne zaradi čudovitih vonjav, ki smo jih bile deležne na kmetiji, smo zaključek izleta naredile v Gostišču Ravbar. »Kako lep je Trst, ako ga gledaš s spočitim, jasnim očesom« so besede, katerih avtor je Srečko Kosovel. Tistega smo se tega zelo zavedale, ko so se nam začele od utrujenosti zapirati oči. K temu je pripomogla še pravljica o nastanku burje, ki nam jo je za zaključek vodenja prebrala Alenka. Brez močne volje šoferke Marte najbrž ne bi uspele varno priti do doma. Gasilke PGD Bevke V soboto starši sedli v šolske klopi Vrhnika, 3. oktober - OŠ Antona Martina Slomška je sobotni pouk pripravila nekoliko drugače: učencem so se lahko v klopeh pridružili starši, ki so ure pouka obogatili z dodatnimi vsebinami, hkrati pa so mladi imeli prvo od več delavnic na temo podjetništva. Ta dan je šola praznovala tudi petnajst let obstoja. Pozorni bralci se boste spominjali, da smo že pred meseci pisali o dobrih poslovnih idejah na Slomškovi šoli, v letošnjem šolskem letu pa so v tej smeri storili še en korak. Na šoli so pripravili delavnico Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti, na kateri so poleg učencev OŠ A. M. Slomška so- delovali še dijaki ljubljanske srednje ekonomske šole in učenci OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane. Do konca meseca se bosta zvrstili še dve delavnici, na zadnji bodo razglasili zmagovalca. Sicer pa je bilo mogoče ta dan na šolskih hodnikih srečati tudi veliko staršev, saj jim je šola omogočila, da so sedli v šolske klopi skupaj z otroki. »Zanimanja je bilo veliko, zlasti pri nižjih razredih,« je pojasnila ravnateljica Darja Guzelj, »manjši obisk staršev pa smo beležili v zadnji triadi.« Ta dan so nekatere učne vsebine dodatno obogatili, tako da so se lahko tudi starši naučili kaj novega. Mi smo obiskali tretješolce, ki so pripravljali ko-renčkove piškote. Med učenci je bilo med čutiti velik ustvarjalni zanos. Seveda so jim pri nekaterih opravilih pomagale tudi spretne roke staršev. Nekatere ure pouka so bile predvidene na zunanjih površinah, denimo sajenje dreves in spoznavanje geografskih danosti posameznih celin prek dreves v šolskem arboretumu, a v večini primerov so morale odpasti zaradi slabega vremena. Ne glede na to je bil sobotni pouk v nekoliko drugačni izvedbi dovolj zanimiv za vse udeležence, da si bodo zapomnili petnajsto obletnico šole. Gašper Tominc, foto: GT Dobra praksa v Klubu Zakon! V sredo, 7.10. 2015, so člani Kluba vrhniških študentov predstavili primer dobre prakse v mladinskem delovanju. Ekipa KVŠ je v okviru dogodka Rastimo skupaj, ki je nastal na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino in v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije, Mladinsko mrežo MaMa in Zavodom Movit, predstavil kulturno-gledališki festival Cankarjada. Klub vrhniških študentov je k sodelovanju povabil Goran Zavr-šnik, vodja Doma kulture Kamnik, ki je Cankarjado prepoznal kot pomemben dogodek v mladinski kulturi. Ne samo zaradi dvajsetletne tradicije, temveč tudi zato, ker je to eden redkih mladinskih festivalov, ki v ospredje postavlja gledališče in tako mladim gledališčnikom nudi prostor za predstavitev. Člani Kluba vrhniških študentov so izpostavili, da organizacija Cankarjade poteka na povsem prostovoljni ravni, da je dogodek za vse obiskovalce brezplačen ves teden in da je to edini kulturni dogodek na Vrhniki, ki ga prepoznava tudi Ministrstvo za kulturo. Kljub temu pa finančne podpore s strani občine ni, na razpisu za ljubiteljsko kulturo pa klub ne more sodelovati, zaradi člena o članarini*. Sicer so povedali, da z občino in drugimi organizaciji na Vrhniki sodelujejo dobro, da je občina zelo kooperativna na področju urejanja papirjev, da Zavod Ivana Cankarja vsako leto prijazno posodi oder in potrebno infrastrukturo za izvedbo festivala, da sodelujejo tudi z MKD Arterija iz Borovnice in društvom HUD "o" z Vrhnike. V prihodnosti želijo tradicijo nadaljevati in festival razširiti ter popestriti. Kot nekonvencionalni kulturni dogodek so izpostavili tudi festival urbane kulture in umetnosti URBANI VRT, ki dokazuje, da kultura ne domuje le na gledliških odrih in v glasbenih dvoranah, temveč jo najdemo tudi na mestnih ulicah. Klubu vrhniških študentov torej »big up« za dobro delo in pro-moviranje Vrhnike kot mesta, ki »še brca«. KVŠ Prijatelji zdravja Kdo so prijatelji našega cenjenega zdravja? To so svež zrak, čista voda, sonce, vadba, počitek in primerna prehrana. Poglobimo svoje razumevanje teh preprostih naravnih zakonov, ki so gradniki dobrega zdravja in s tem kakovostnega bivanja. Svež zrak je najbolj neposreden vir hranjenja našega telesa. Enostavno si je privoščiti zračno kopel. Stopimo v najbližji kotiček, kjer je veliko dreves in vsaj malo miru. Postavimo se kolikor le udobno si lahko zamislimo in dihamo. Z vsako celico. Poskusite. Res prijeten občutek. Veseli smo lahko, da živimo v okolju, kjer vodovod nudi pitno vodo skoraj povsod v državi. Obrobje našega mesta ponuja izvirsko vodo - svežo, čisto in živo. Obiščite izvire in si privoščite kapljo prave vode. Zagotovo boste opazili razliko in si večkrat privoščili utekočinjeno svežino. Sonce je vir energije - dejstvo, ki ne potrebuje znanstvenega pečata. Koliko sonca potrebujemo, da s svetlobo nahranimo telo? 30 do 60 minut, seveda poleti ne ravno sredi dneva. Zgodnji jutranji žarki in večerni pozdrav soncu so krasen uvod za sončno kopel. Nežne sončne kopeli so zelo prijazne našem telesu. Predolgo izpostavljanje soncu je lahko škodljivo, zato pazljivo, počasi in po pameti. Primerna telesna vadba spodbuja vse naše notranje organe, mišični sistem, uglašuje naš živčni sistem ter prebavni trakt, pospešuje kroženje in vse dejavnosti naše kože. Najboljša vadba je pravzaprav sprehod po svežem zraku. Zelo nežna in telesu ljubezniva vadba je tudi joga, a mora pri tem vsak postati svoj strokovnjak, si najti svojo najljubšo vadbo. Med vadbo bodite vedno nasmejani; ko ste preutrujeni za smeh, je čas za užitek in počitek. Počitek je premor od vsega, kar počnemo. Najboljši počitek je spanje. Prespati v miru vso noč je že veliko darilo našemu zdravju. Privoščiti si do uro počitka tudi podnevi je prava osvežitev za vse procese znotraj nas in je velika spodbuda za naše možgane. Kaj je prava hrana, ni mogoče kar tako določiti. Radi bi vas le spomnili, da jejte čisto, ekološko pridelano hrano. Radost je, ko si svoje obroke pripravljate sami. Jejte skromno in malo ter čim več svežega. Med jedjo bodite dobro razpoloženi in kmalu boste vedeli, kaj in koliko potrebujete, da se dobro počutite in čim bolje delujete. Ne skrbite. Pri tem vam stojimo ob strani tudi mi. Ekošara NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 13 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 13 V projektu Poletni bralci - Poletavci sodelovalo 86 osnovnošolcev V petek, 25. septembra 2015, smo zaključili bralni projekt Poletavci - poletni bralci s prireditvijo Dan za Poletavce. Letošnje praznovanje je bilo pri nas že četrto. Tokrat smo zaradi dežja gostovali v šolski telovadnici OŠ Ivana Cankarja v kulturnem centru. Projekt je namenjen otrokom, starim od 7 do 12 let, ki med poletnimi počitnicami trideset dni berejo vsaj pol ure na dan in prebrano vpišejo v seznam ter ga oddajo v knjižnico. Bralne sezname je vrnilo 86 otrok. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, ki vsako leto povabi k sodelovanju več splošnih knjižnic. Poleg Cankarjeve knjižnice Vrhnika sodelujejo tudi Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica Jurija Vega Dol pri Ljubljani, Knjižnica Litija, Knjižnica Logatec, Knjižnica Medvode in Knjižnica Miklova hiša Ribnica. Letos je bilo skupaj več kot 1300 Poletavcev. Na zaključni prireditvi je vsak Poletavec prejel majico in priznanje, tudi sladkarij in balonov ni manjkalo. Kulturni program je popestril Martin Novak, učenec 5. razreda Glasbene šole Vrhnika. Na diatonično harmoniko je zaigral tri skladbe, med drugim Venček ljudskih in Slakovo Znano polko. Pravljičar Boris Kononenko pa je s posebno japonsko tehniko pripovedovanja povedal pravljico Medvedek in njegova zvezda. Izžrebali smo deset nagrad; glavno nagrado (rolko) je prejel Bor Opeka Geržina. Projekt Poletavci, ki je prejel priznanje Slovenske sekcije IBBY 2014 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja, postaja tradicionalen in prepričana sem, da se bo ohranil in širil tudi na Vrhniki. Prijazno se zahvaljujem Martinu Novaku in njegovemu učitelju Mihu Plavčaku, Borisu Ko-nonenku in Simonu Gerdinu (OŠ IC), ki je tudi letos skrbel za ozvočenje. Projekt so podprli: Hervis, d. o. o., Grafika 3000, d. o. o., Knjigarna Konzorcij, Chupa Chups, PEZ in UnicreditBank. Tamara Jesenovec Pohod po poteh Podlipske doline V noči iz petka na soboto so sijale zvezde in upali smo, da se slaba vremenska napoved za soboto ne bo uresničila. Toda zjutraj je bilo že drugače: oblačnost in megla sta segali do tal, ko pa se je bližala ura odhoda, je pošteno lilo. Ampak pohodnikov to ni ustavilo. Kar 37 se nas je zbralo in ni ga bilo, ki bi omahoval. Ob osmih smo krenili na pot. Damjan nam je že Na klancu pri Cankarjevi hiši povedal podrobnosti iz življenja Cankarjeve družine, nato še na Sv. Trojici o tamkajšnji cerkvi. Hodili smo pod pisanimi dežniki en za drugim, zaviti v pelerine in se izogibali lužam. Ne bi zamerila, če nas bi kdo zamenjal za begunce. Zadovoljni in okrepčani smo se povzpeli po bregu in si med potjo ogledovali krajevne posebnosti: najprej opuščeni rudnik železove rude, pa pomnik, kjer je logorovala prva četa vrhniških partizanov, vse do ostankov lanišnice na Samiji. Tam smo prisluhnili zgodbi o lanu ter starih običajih in že se nam je mudilo naprej. Še kratek postanek s prigrizkom pri bratu našega vodnika Romana in pot smo nadaljevali do rastišča Blaga-yevega volčina. Na rastišče in prepoved trganja je opozarjala povsem nova tabla, ki jo je sponzoriral Janko Končan, podjetje Salkon iz Smrečja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Po kratki razlagi o najdbi Ko pa smo se vzpenjali po brežini proti Žažarju, so bile kaplje dežja čedalje redkejše in pri kmetiji Pri Krvinetovih smo dežnike že pospravili. Prišli smo do cerkve sv. Ane v Žažarju in Damjan nam je tudi tam podrobno predstavil njene posebnosti. Odpravili smo se skozi jedro vasi do razcepa na Kobili. Po kratkem počitku je sledil strm spust v dolino do Groga in potem vzpon do kmetije Celarje, kjer sta bila prvi daljši postanek in bogata malica, ki nam jo je pripravila njihova družina. in pomenu naše prve zavarovane rastline smo odšli proti Smrečju. Ob cesti smo videli pečine Struge, kjer se že več let zadržuje čreda gamsov in od koder izhaja stara zgodba o nekem prišleku, ki je tod koval avstro-ogrske kovance. Le malo naprej smo prisluhnili, kako je nastala kapelica smreških fantov. Pri cerkvi v Smrečju, na nadmorski višini 715 m, pa smo dosegli najvišjo točko našega pohoda. Ogledali in prisluhnili smo razlagi o cerkvi, videli lipo, ki spada med dendrološko naravne spomenike, in pristopili še do ene najstarejših kapelic, ki stoji na studencu, iz katerega so si naši predniki ob prihodu do romarske cerkve zajemali vodo in si potešili žejo. Tisti, ki jih je pot utrudila, so se proti Podlipi lahko odpeljali z avtobusom, preostali pa smo krenili peš po strmem Šuštarjevem grabnu. Narava je poskrbela, da so si tisti z najbistrejšim vidom ob stezi nabrali nekaj pravih jurčkov in lisičk, pa tudi kostanja. Ob prihodu v Podlipo okrog 15. ure smo se vsi zbrali v Gostilni Jurca, kjer so nam postregli z dobrim golažem. To je bil naš prvi pohod Po obronkih Podlipske doline, ki je bil pripravljen v spomin na 750-letnico prve pisne omembe Podlipe in za katerega se zavzemamo, da bi postal tradicionalen vsako prvo soboto v oktobru. Prehodili smo 19,5 km in naredili 788 m višinskega vzpona, mnogo zanimivega videli in slišali. Z avtobusom smo se odpeljali na Vrhniko in med vožnjo v pogovoru strnili vtise. Hvala vsem, ki ste se udeležili pohoda, hvala Damjanu Debevcu za obširne razlage, hvala gospe Sonji Repnik za pomoč pri vodenju in prijav-nini, iskrena hvala za izkazano gostoljubje družini Ko-govšek - Celarski iz Smrečja in družini Novak iz Samije. Hvala tudi vsem, ki ste nam kako drugače izkazali pozornost ter nam dovolili prehod čez travnike, gozdove in dvorišča. Sonja Malovrh Julija in alfa Romeo Štirje devetošolci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika smo se v sredo, 9. septembra 2015, udeležili predpremiere in novinarske konference filma Julija in alfa Romeo v spremstvu učiteljice slovenščine Mateje Ban. Bili smo ena redkih OŠ, povabljenih na ta dogodek, na kar smo zelo ponosni. Film je celovečerna mladinska komedija, v kateri sta glavni temi ljubezen in vraževerje. Tilnova punca Lena odide v Nemčijo, a Tilen ji obljubi, da je ne bo prevaral. Takoj ko priseže pri mami, očetu in sebi, nanj pade prekletstvo in kmalu zatem mu umrejo starši. Svoja čustva do lepe in »piflarske« sošolke Sare, s katero se zbližata kmalu po Le-ninem odhodu, želi zatreti, saj je prepričan, da je preklet. Film popestrijo tudi šolske neprijetnosti in številne zagate Želeta - Tilno-vega prijatelja. Film je delo režiserja Blaža Zavr-šnika, scenarij pa so odkupili od srbskih ustvarjalcev. Prvotni naslov filma je Čas nedolžnosti, slovenski scenarist Andrej Zupanc pa je izvorno besedilo prilagodil slovenskemu okolju. Snemanje sta financirali produkcijska hiša Per-fo in RTV Slovenija potem, ko so film leta 2011 izbrali na RTV-jevem razpisu za mladinske filme (razpis je bil ustvarjen z namenom, da bi spodbudil slovensko filmsko kulturo in nove filmske ustvarjalce). Eden izmed izbranih filmov je tudi Rdeča raketa, ki jo bodo v kinematografih začeli predvajati ta mesec. Film Julija in alfa Romeo navduši tudi zaradi odlične glas- bene podlage DJ Gramatika, ki deluje v Ameriki, in skupine TABU s prepoznavno pesmijo Poljubljena. Po ogledu filma smo se učenci udeležili novinarske konference, kjer smo imeli priložnost (sicer okrnjeni) filmski zasedbi postaviti nekaj vprašanj. Zaradi snemanja novega filma režiserja Blaža Za-vršnika in glavnega igralca Daria Nožiča ni bilo, glavna igralka Špela Colj pa je bila odsotna zaradi študija v tujini. Na spletni strani www.mojaobcina.si/vrhnika si lahko preberete delček intervjuja, ki smo ga imeli s filmsko ekipo. Ajda Miklavčič, Andrej Matevc, Žanet Zakonjšek in Klara Kolar, 9. r Ekopozdrav iz Slomškove šole Na letošnji mednarodni konferenci, ki je bila 28. 9. 2015 na Brdu pri Kranju, so razglasili rezultate in dosežke šol, ki sodelujejo v programu Ekošola. Naša šola je bila pri tem zelo uspešna. Na likovnem natečaju Pravljice za otroške sanje je sodelovalo 38 ustanov s 741 izdelki. Naši učenci so dosegli prvo mesto in prejeli nagrado: vrbo žalujko. Drugo mesto so dosegli učenci, ki so sodelovali v projektu Zelene kocke. Učenci so opazovali in primerjali rast rastlin. Svoja opažanja so vestno dokumentirali in zelo uspešno predstavili projektno nalogo. Vsem sodelujočim učencem iskrene čestitke. Mentorici Alenka Košak Mencin in Karmen Slana, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika September v Župnijskem vrtcu Vrhnika Pa smo s polno paro zakorakali v novo šolsko leto, kjer nas čaka veliko novih dogodivščin, spoznanj in novih prijateljev. Nekateri otroci so s septembrom prvič prestopili prag našega vrtca. Sledilo je uvajanje, nekaj joka, sedaj pa v vrtec vstopajo že z nasmeškom na obrazu. Mavrice in Oblački so navezovali nove stike, raziskovali igralnico in spoznavali prostore v vrtcu. Poleg tega so izkoristili vsak sončen dan in se z »vozom« odpravili na sprehod, poiskali račke, jih nahranili in opazo- vali. V tistih bolj deževnih dneh pa so tudi ustvarjali, se igrali s škatlami, blagom, skrivali pod šotorom, izvajali bibarije ... Kapljice in Angelčki pa so združili moči in se skupaj podali v raziskovanje dežele škratov, kjer so spoznavali njihovo življenje in navade. Starejši otroci iz skupin Sončki, Lune in Zvezdice so skupaj organizirali je-senjado in se vsak dan preizkusili v različnih športnih dejavnostih, kjer so pokazali vso svojo spretnost, zmogljivost in vztrajnost. Tako so preživljali veliko časa skupaj in sklepali nova prijateljstva. Najstarejši otroci so se podali v Kek-čevo deželo, kjer so se srečali s Kek-cem, Bedancem, Rožletom in še kom. V vrtcu pa so se vrnili v čas naših dedkov in babic ter se seznanili z njihovim načinom življenja. Sedaj je september za nami, mi pa gremo novim dogodivščinam naproti. Maruša Rožmanec POŠ Bevke: sodelovali smo na odprtju vrtine V torek, 6. oktobra 2015, je v naselju Bevke potekalo slavnostno odprtje vrtine Bevke. Slavnostna govornika sta bila župan Občine Vrhnike Stojan Jakin in župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik. Sodelovali smo tudi učenci in učenke Podružnične šole Bevke. Priložnosti primerno smo zapeli pesmi Potoček in Tri žabice. Pesem Ob bistrem potočku je mlin pa smo zaplesali in zapeli. Kljub dežnim kapljicam smo nastop uspešno izpeljali in se na koncu še posladkali. Kaja L. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 C M K 14 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Simbioza giba na POŠ Bevke V petek, 25. 9. 2015, smo na Podružnični šoli Bevke pripravili projekt Simbioza giba. Povabili smo babice in dedke. Organizirali smo različne gibalne dejavnosti v Kulturnem domu Bevke. Začeli smo z različnimi vrstami gibanja in gimnastičnimi vajami. Stare starše smo naučili ljudski ples Ob bistrem potočku je mlin in Abraham ima sedem sinov. Najbolj smo se zabavali ob igri gnilo jajce. Druženje smo končali z igro dan - noč, v kateri sta zmago slavila babica in učenec. Ura športa je bila prijetna, zabavna, a je žal prehitro minila. Hvala vsem starim staršem, ki ste se nam pridružili pri uri športa in upamo, da se bomo kmalu spet medgeneracijsko povezali. Kaja L. in Sandra J Babice in dedki na obisku V ponedeljek, 5.10., je bil prav poseben dan, saj so se nam v vrtcu pridružili naši stari starši. Vemo, da imajo stari starši pomembno vlogo v življenju naših otrok, zato smo jih povabili, naj z nami preživijo eno dopoldne. Otroci so jih že komaj čakali, kdaj bodo prišli in končno je napočil čas, ko smo jih lahko pozdravili v naši igralnici. Najprej smo jim malo zaplesali, saj si to vedno z veseljem ogledajo. Nato pa smo jih povabili zraven in smo še skupaj zaplesali ter se razgibali. Vsi so veselo rajali in se razigrano skupaj zabavali. Skupno druženje smo nadaljevali še s sprehodom divščinam naproti. do Sv.Trojice in po poteh okoli Babice in dedki, hvala, ker ste nje. Vsi smo se sproščeno za- si vzeli čas za vaše sončke in z bavali in družili. Čas je hitro njimi preživeli eno dopoldne mineval in že smo se morali v vrtcu. Pridite še kdaj, vrata vrniti v vrtec. Malo smo se v našo igralnico so vam ve- še »pocrkljali« pri babicah in dno na široko odprta. dedkih ter se jim zahvalili za Lidija Slana, Vrtec Vrhnika, njihov obisk. Stari starši so enota Žabica, skupina Zajčki odšli, mi pa tudi novim dogo- »Nekaj ti moram povedati« Imeti otroka rad, pomeni, znati otroku prisluhniti, ga spoštovati in ceniti kot edinstveno, unikatno, individualno bitje, ki ima svoje potrebe, želje, interese, hotenja, sposobnosti in pričakovanja. Imeti otroka rad, pomeni tudi to, da znamo otroku še pravočasno povedati in pokazati, kaj je zanj prav in kaj je zanj narobe. In ne nazadnje, imeti otroka rad, pomeni tudi to, da se vsi strokovni delavci v Vrtcu Vrhnika vsak dan trudimo, da damo otrokom v času bivanja v vrtcu nekaj več in da se imajo otroci pri nas v vrtcu lepo. Strokovni delavci enote Barjanček smo v tednu otroka vašim otrokom vsa dan omogočili pestre timske dejavnosti, preko katerih so imeli otroci možnost komuniciranja in prijetnega druženja z otroki različnih starosti, pa tudi z nami, strokovnimi delavci. Naš cilj je bil, da bi se otroci čim bolje spoznali med seboj, vzpostavili medsebojne prijateljske stike in odnose, se skupaj igrali in pogovarjali. Takoj v ponedeljek smo pripravili v svojih igralnicah in na hodniku najrazličnejše dejavnosti za otroke na temo Pogovarjaj se z mano. Otroci so po lastni pobudi prehajali od ene dejavnosti k drugi v vseh igralnicah. Na posebej okrašenih pripravljenih blazinah ob svečkah na hodniku so otroci uživali v sproščeni komunikaciji med seboj in z nami in skupaj smo doživljali nepozabne trenutke. Naslednji dan smo se vse skupine otrok Bar-jančka iz B-vhoda odpravile na Pohod prijateljstva na SV. Trojico. Na cilju smo se vse skupine združile v velik krog in ob pesmi Abraham ima sedem sinov se je vsak od nas odraslih predstavil vsem otrokom z izvirno, lastno izvedbo gibanja. Sreda je bila za otroke pravi vrhunec doživetij. Izvedli smo dejavnosti na temo Ljubezen gre skozi želodec. Ob sodelovanju staršev, ki so nam prinesli najrazličnejše jesenske pridelke in plodove, smo pekli, kostanj, jabolka, z našega ekovrta smo spekli svoj prvi pridelani krompir. Otroci so se urili tudi v trenju lešnikov in orehov, ličkanju in robkanju koruze. Za dodatno popestritev otroških doživetij smo otrokom poslikali obraze z jesenskimi motivi. V četrtek smo vsi oddelki skupaj uživali v telovadnici v dejavnosti Glasba nas združuje. Vsaka skupina otrok se je najprej predstavila s svojo glasbeno-didaktično igro ali plesom. Na koncu smo uživali v skupni glasbeni zabavi. Zadnji dan v Tednu otroka smo si v telovadnici vsi skupaj ogledali predstavo gledališča Enostavno prijatelj z naslovom Škratelj Prijateljček. Ob šaljivi in nagajivi vsebini smo se prisrčno nasmejali. Všeč nam je bilo tudi, da smo v predstavi aktivno sodelovali s petjem pesmic in gibanjem. Strokovni delavci B-vhoda enote Barjanček Teden otroka v Mali Žabici V vrtcu smo se v tednu otroka še posebno posvetili poslušanju posameznika in upoštevali njegove želje in potrebo po bližini. Veliko smo peli, ustvarjali in se gibali na prostem. V ponedeljek smo v telovadnici postavili zanimiv in poligon, poln izzivov. Otroci so premagovali ovire, bili pono- sni nase, se igrali, vmes rajali, se stiskali in pogovarjali. Torek smo si popestrili z aktivnim sprehodom do OŠ Antona Martina Slomška; bilo je zanimivo, saj smo oblekli pa-lerine in smo bili pisani kakor mavrica. Pri šoli smo se Veve-ričke, Krtki in Mucki lovili in se igrali. Z Mucki smo zarajali in se prijetno utrujeni vrnili v vrtec. V sredo smo se zbrali na hodniku. Vsaka skupina se je predstavila na svoj način. Najmlajši so zapeli pesmico Mi se imamo radi, vanjo vključevali imena skupin in zaigrali na palčke. Mucki so se predstavili s plesno-rajalno igro Biba, Veveričke pa smo se popeljale z vlakom iz zbirke Enci Benci na kamenci. Četrtek nam je prinesel različne delavnice po sobah. Skupaj z otroki smo prehajali iz sobe v sobo, v vsaki pa nas je čakalo pravo presenečenje. Matematiko smo spoznavali pri Mravljicah, Krtkova čutna pot je požela največ navdušenja, glasbo smo ustvarjali pri Veveričkah, Pingvinčki so nas popeljali v jesen z listjem, bučami, pri Muckih pa smo premagovali gibalne izzive. Dopoldne je bilo kar malo prekratko, ampak zelo zanimivo. Petek je bil v znamenju pleničk. Strokovne delavke oddelkov 2-3 smo pripravile dramatizacijo Lahko pokukam v tvojo pleničko? Otroci so jo z navdušenjem spremljali in se o njej še veliko pogovarjali, pripovedovali ob knjigi ter se smejali ob misli, da smo si strokovne delavke nadele pleničke. Teden je prehitro minil v prijetnem vzdušju, kmalu ga bomo ponovili, saj smo uživali prav vsi. Ko se otrok obrne k vam in reče: »Nekaj ti moram povedat,« si vzemite čas in mu prisluhnite. Za Malo Žabico Maja in Slavica Dan brez avtomobila V torek, 22. 9. 2015, na dan brez avtomobila, smo otroci iz skupine Žabice preživeli aktivno in ustvarjalno. Pogovarjali smo se, kako pomemb- no je skrbeti za okolje in svoje zdravje s čistim zrakom in gibanjem. Veliko se nas je odzvalo s prihodom v vrtec brez avtomobila. Nekateri, ki zjutraj niso uspeli priti peš, so domov odšli brez prevoznih sredstev, ki spuščajo umazan plin v ozračje. Dopoldne smo uživali v ak- tivnih sprehodih v gozd in naših kotičkih na prostem. Nekateri smo se odpravili na Hruševco. Spet drugi smo ustvarjali na temo dneva in se pogovarjali o možnostih, kako bi kam uspeli priti brez motornih prevoznih sredstev. Naredili smo tudi plakat. Mi, Vesoljčki, smo kar sami s seboj v vrtec pripeljali naša prevozna sredstva: poga-njalčke, kolesa, skiroje ... Za vrtcem smo si naredili dvosmerno cesto in uživali v vožnji. Ko nam je postalo vroče, smo se odžejali in uživali pod krošnjami smrek in plezali po strmi klančini. Lepo nam je bilo, zato smo sklenili, da bomo takšno vožnjo še ponovili, pa ne le na dan brez avtomobila. Majda Žakelj • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Lep jesenski pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Smo že v tretji tretjini leta, a nas še vedno žuli članarina. Še posebno razmišljamo o tistih, ki plačujejo tudi vzajemno samopomoč. Namreč, če iz kakršnega koli razloga do 30. decembra ne boste poravnali članarine in samopomoči, bomo morali po pravilniku opraviti izbris. To pa je škoda, saj so mnogi že kar nekaj let plačevali, da bi sorodniki nekaj dobili. Trenutno znaša izplačilo samopomoči sorodnikom 235 €. Premislite in se odločite! V društvenih prostorih že potekata klekljar-ska delavnica in ročna dela (sreda, petek). V novembru bosta v okviru ročnih del delavnica izdelovanja rož iz krep papirja in pletarska delavnica. Bodite pozorni na oglasnih deskah. V oktobru smo organizirali še en tečaj prve pomoči in uporabe defibrilatorja. Ob ponedeljkih je od 8.00 do 10.00 splošna telovadba s Tino v društvenih prostorih. Pozanimajte se o prostih mestih. Vabimo članice in člane, ki bi sodelovali kot prostovoljci pri obiskih starejših, naj se oglasijo v društveni pisarni. Saj veste, da je medsebojna pomoč največ vredna. Pikado, ki je ob ponedeljkih od 17.00 do 18.30 do nadaljnjega vodi Andrej Velkavrh. Kaj napovedujemo? Pripravljamo Martinov kostanj na Primorsko (a bo že mimo, ko boste to brali). Kopalnih izletov je za letos konec. Pripravljamo pa že prednovoletno srečanje. IO in komisija za družabna srečanja sta se odločila za Gostilno Kranjc, in sicer 16. decembra ob 16.00. Vabljeni! To je le nekaj zanimivosti, pridite v pisarno in boste izvedeli še kaj novega. V imenu UO Elica Brelih Oktobra 2015 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Franc Malneršič, Kolodvorska ul., Vrhnika (1920) Frančiška Pišek, Stara cesta, Vrhnika (1921 Marija Brus, Bevke, Vrhnika (1921) Franc Umek, Blatna Brezovica, Vrhnika (1924) Špela Kranjc, Čuža, Vrhnika (1924) Marija Kuzmič, Krpanova ul., Vrhnika (1925) Franci Dovč, Jelovškova ul., Vrhnika (1930) Leopold Strajnar, Cankarjevo nabrežje, Vrhnika Marija Suhadolnik, Na Livadi, Vrhnika (1930) Peter Kenk, Stara Vrhnika (1935) Marija Rosenwirth, Kotnikova c., Vrhnika (1935) Kati Rajkovic, Krpanova ul., Vrhnika (1935) Iva Dobrovoljc, Verd, Vrhnika (1935) Terezija Nikolčič, C. 6. maja, Vrhnika (1935) Janez Jereb, Bevke, Vrhnika (1935) Anton Smrtnik, Velika Ligojna, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so oktobra praznovali rojstni dan. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 C M K 15 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 15 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Vrhniški upokojenci na Madžarskem Slovenija je lepa dežela. Vrhniški upokojenci smo jo dodobra prepotovali po dolgem in počez. Zato je bila odločitev kar zahtevna, kam letos na izlete. Za ponujene smeri po Sloveniji ni bilo prav velikega zanimanja, zato izlet v tujino: tridnevna Madžarska. Mogoče je bil kdo v zmoti, da se turizem na Madžarskem uvršča med manj pomembne trge, a videli smo, da temu ni tako. mu delata dve cerkvici: naša sv. Gera, ki je lepo obnovljena in ima novo streho, ter hrvaška kapelica sv. Ilija. Vračali smo se po isti poti, po kateri smo se spuščali razmeroma strmo vse do razpotja več poti, kjer smo pri učni tabli sledili oznakam in kmalu prišli na večjo jaso. Pot smo nadaljevali naravnost po kolovozu do prikaza oglarske kope. Po dobrem kilometru smo prišli do križišča pri Krvavem kamnu (921 m), kjer smo pot nadaljevali naravnost. Do Gospodične nas je ločil še poldrugi kilometer zmernega spusta po makadamski cesti. Izvir Gospodična je eden najbolj vabljivih znamenitosti Gorjancev. Med najbolj znane studence ga je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi s pomlajevalno močjo, o čemer je pisal Janez Trdina v bajki Gospodična. Vendar je to o čudežnem izviru Gospodični le bajka - resnica je žal taka, da voda ni pitna! Zdravilna pa je toliko, da pohodniki hodijo od blizu in daleč in vse pogosteje k njej, pa še naprej na vrh, kar pripomore k njihovemu zdravju. Hoja jim požene kri po žilah, krepi telo in duha in dekletom naredi rdeča lička! V planinski koči Pri gospodični, ki so jo odprli na željo našega društva, so nas postregli z golažem v kruhovi skodeli. Pohvale kolektivu planinske koče! Prijetno presenečeni smo bili nad številnimi turisti in povsod urejenimi kraji. Po južni obali Blatnega jezera smo prispeli v Budimpešto, prestolnico z Donavo in številnimi lepimi mostovi, ki povezujejo Budim in Pešto v eno glavno veliko mesto. Pogled na metropolo je z Grajskega hriba in iz kupole bazilike sv. Štefana čudovit. Med tridnevnim potepanjem po mestu z veliko dobre razlage, za katero je poskrbela vodička, se nam je razgrnila več-stoletna bogata zgodovina. Preveč je vsega, da bi opisovala, dobili pa smo občutek, kot bi se sprehodili skozi časovni trak. Tamkajšnje območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, zdajšnje lepe zgradbe in palače, ki so bile postavljene v različnih obdobjih, pa pričajo, kako se je nenehno menjala vladavina. Ob zametkih Keltov in nato Rimljanov v 1. stol. do Arpadov v 9 stol. je blestel razvoj vse do 15. stol., ko je nato 150-letna turška oblast skoraj vse uničila in vnašala svoj vzhodni stil. Kasneje, po prihodu Habsburžanov, pa je mesto ob velikih arhitektih dobivalo lepe palače in zgradbe javnega pomena. Težnja po združitvi Budima, Pešte in Stare Pešte v Budimpešto se je uresničila leta1872. Po drugi svetovni vojni je bilo mesto z vsemi mostovi spet v ruševinah in obnovljeno ter še enkrat prizadeto leta 1956. V času obiska prestolnice smo pokušali tudi njihovo kulinari-ko v čardi, prisluhnili tradicionalnim violinam in plesu. Občutek, ko smo preživeli večer na vožnji z ladjo ob dobri hrani in ansamblu, ki je zaigral valček Na lepo modri Donavi, in ob pogledu na mesto ter mostove s tisočerimi lučkami, je bil res čudovit. Zanimiv je bil sprehod po centralni tržnici zaradi ogromne železne konstrukcije, pa ogled mnogih cerkva in še bi lahko naštevali. Zapeljali smo se do mesteca Sv. Andrej, kjer še dandanes živi številna srbska manjšina, in naprej proti Estergomu, kjer je sedež madžarske katoliške cerkve. Ogledali smo si katedralo, se povzpeli do zakladnice in s hriba se nam je spet ponujal lep razgled na Donavo in sosednjo Slovaško. Zanimiva vožnja ob vrnitvi po severnem Balantonu daje občutek tistega pravega turizma ob obalah morij. Ob vznožju vzpetin so vinogradi in zidanice, za mnoge Madžare so tod počitnice. Tihany je polotok z istoimensko vasico, po kateri smo se sprehodili in imeli še pozno popoldansko kosilo pred vrnitvijo proti mejnemu prehodu Pince. Vse je potekalo po načrtih. Skratka, uživali smo vse tri dni in doživeli Madžarsko morda malo drugačno, kot smo si jo predstavljali prej. Zapisala: Ivanka Sluga Foto: Janez Cerk in Vinko Sluga Zimzeleni osvojili Gorjance Na dan malega šmarna dan smo se Zimzeleni odpeljali proti Gorjancem. Cilj pohoda je bil Trdinov vrh, visok 1178 m. Vožnjo smo nadaljevali do izhodiščne točke Krvavi kamen. Ta kamniti osamelec ob križišču gorjanskih poti spremlja mnogo legend. Med njimi je tudi zapis Janeza Trdine, ki navaja, da so se Kranjci in Žužemberčani pri določanju meje srečali pri kamnu. Ker se niso mogli dogovoriti o poteku meje, se je vnel divji prepir, ki je prerasel v poboj in človeška kri je oblila kamen. Omenjeni dogodek naj bi obeleževala letnica na kamnu. Pot smo nadaljevali po ozki gozdni učni poti, ki se zelo vzpenja skozi gozd. Ko smo prispeli na jaso, smo del poti hodili po hrvaškem ozemlju, nadaljevali pot čez travnik, mimo ograjene slovenske vojašnice na hrvaškem ozemlju. Pred nami je stal že mogočen, 90 m visok telekomunikacijski stolp. Družbo Za lep doživet dan smo hvaležni vsem nam, Milanu za vodenje, slavljenki Nežki za jutranji dodatek ter obilno malico, Francki za grozdje ter Lojzetu za mirno vožnjo do cilja. Srečno do naslednjega snidenja. Besedilo: Darka Ogorevc Foto: Joža Miklavčič Sončki na Gori Oljki Kadarkoli sem se po avtocesti peljala proti Celju, sem občudovala temno goro v Savinjski dolini z zvonikoma, ki sta se na vrhu dvigala v nebo. Enkrat bom šla gor, sem si vedno rekla, a je prej prišel september in izlet Sončkov na Goro Oljko. S štajerske avtoceste smo na izvozu za Šempeter krenili proti zgornji Savinjski dolini. V Parižljah smo zavili desno proti Sončki pred cerkvijo sv. Križa na Gori Oljki (foto Tatjana Ro-došek) Polzeli. Malo pred železniško progo smo izstopili in se zagledali v hrib Vimperk in Goro Oljko za njim. Sledili smo smernim tablam in se pri zadnjih hišah zagrizli čez strm travnik do asfaltne poti na Vinskem vrhu. Za zaselkom se je začela gozdna pot, ki je čez čas prešla na planinsko stezo ter nas pripeljala na Vimperk, od koder smo se mimo cerkve sv. Miklavža spet spustili v mešani gozd. Poti so dobro markirane in uhojene. Na drevesih ob stezi so postaje križevega pota, ki so nas spremljale vse do vrha gore. Na razpotju, kjer stoji kužno znamenje, smo krenili desno do zaselka Dobrič, kjer na robu vasi stoji stara Bolčinova hiša s številnimi majhnimi okni. Čez dobre pol ure smo pred seboj zagledali vrh z romarsko cerkvijo sv. Križa z dvema zvonikoma. Ob cerkvi je planinska koča. Naredili smo postanek, si ogledali notranjost cerkve z glavnim oltarjem, ki preseneča z nenavadno rezbarsko zasnovo zadnje večerje. V tihoti smo si pogledali tudi svetišče pod cerkvijo, božji grob. Prečili smo vrh proti severu in se spustili do razpotja pod Brezovcem, kjer nas je čakal avtobus. Po ozki cesti ob strugi Hudega potoka smo se zapeljali skozi Šmartno ob Paki in Polzelo. Sonce je obsijalo gole hmeljarske nasade. Obrnila sem se nazaj in še enkrat pogledala Goro Oljko, kjer smo prehodili enajst kilometrov dolgo pot. 'Ja, lepi so naši planinski pohodi, prinašajo svežino juter in potepanja po neokrnjeni naravi na različnih predelih Slovenije,' sem še pomislila, nakar sem ob enakomerni avtocestni vožnji dremala do Trojan in vse do doma. Marija Dolinar Sončki na Pohorju od Osankarice do Peska Odločili smo se, da bomo po etapah osvojili Pohorje; prehodili smo že zahodni del in osrednjega, letos v začetku oktobra pa smo se v oblačnem jutru odpeljali proti Slovenski Bistrici ter skozi Veliko Tinje vedno više čez slikovite pohorske zaselke do Treh kraljev in se ob občudovanju ravnin in mest pod nami pripeljali do Doma na Osankarici. Mimo oznak rezervata ekosistema na Črnem jezeru smo šli po poteh do prizorišča poslednjega boja Pohorskega bataljona v januarju 1943, kjer se pod visokimi bukvami in smrekami iz listja dvugajo granitni kvadri s spomenikom v sredini in napisi zemljank ter položaji borcev v času boja. Pri Treh žebljih smo prečili Lobnico in krenili desno skozi šumeče pohorske gozdove. Le pet minut je do Tihega jezera in ravno toliko do izvira Lobnice, a bosta počakala, saj oblačnost nad nami ni pojenjala. Čez čas smo se po makadamski poti mimo ostankov nedavne kope povzpeli do Koče na Klopnem vrhu. Dež je rosil, v ogradi pa sta konja dvigala glavi. Pobočje pod kočo kmalu spet preide v gozd in v daljavi so se v mokrem dnevu risali obrisi Maribora. Od smerne table za Pesek smo na stezi v pesku opazili drobno svetlikajočo sljudo (mačje srebro) in se povzpeli na Klopni vrh (1340 m). Pot smo nadaljevali smo čez borovje po položnih in mehkih podlagah, ki so dajale občutek pravljičnosti in pro-stranosti Pohorja. Ob Brvnem vrhu smo po dobri uri prišli do Zgornje brvi. Preostali del poti je rosilo in dežniki so se odpirali in zapirali, mi pa smo se spuščali ob manjšem vrhu in kmalu ugledali avtobus ter Kočo na Pesku, kamor smo se umaknili pred dežjem in se pogreli s pohorskim loncem. Vračali smo se čez Roglo in Zreče, mene pa so utrinki s se-demnajstkilometrske poti uspavali vse do Gorjanca. Preostalo nam je še Mariborsko Pohorje, sem ugotavljala. Ja, mogoče pride na vrsto drugo leto v času, ko bodo zorele junijske trave. Mogoče, pravzaprav kadarkoli, sem sklenila in zaokrožila spomine in tokratni izlet v novo celoto. Marija Dolinar Barjani na Debeli peči Zaradi slabega vremena je bil pohod na Debelo peč prestavljen s 24. na 29. september (še dobro, da ima september pet torkov). Odpeljali smo se na Pokljuko mimo Mrzlega studenca in Kranj -ske doline, kjer je Mateja, naša voznica avtobusa, uspešno »sla-lomirala« med požaganimi smrekovimi vejami, ki so jih zagnani gozdni delavci pustili kar na cesti. Na koncu so morali še naši fantje zavihati rokave in očistiti pot. Na planini Javornik smo zapustili avtobus in se veselo odpravili proti Blejski koči. Nismo se še dobro ogreli, ko se nam je odprl pogled na Vi-ševnik, ki se je že dvakrat izmuznil naši osvojitvi. Ko smo prispeli do Blejske koče (1630 m), smo spili čaj, Jože in Lojze pa sta nas pogostila z okusnim pecivom. Po nadaljnjih vzponih in spustih smo se po strmem pobočju povzpeli na Debelo peč (2014 m), kjer so nas pričakale kavke, zmeren veter in čudovit razgled. Debela peč je najvzhodnejši dvatisočak v Julijcih. Globoko pod nami je bila Krma, visoko nad nami pa Triglavsko pogorje, na drugi strani Karavanke, pogled pa nam je segel vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Po krstu, ki sta ga opravila Milan in Frenk, smo se po isti poti spustili do Blejske koče, kjer smo se okrepčali z okusnim ri-četom in malo odpočili. Navzdol smo hodili kar hitro. Pred odhodom so nas naši rojstnodnevniki še malo pogostili, zato smo jim v avtobusu zapeli gostilniško ubrano voščilo. Med vožnjo domov smo urejali vtise in že zbirali predloge pohodov za naslednje leto. Hvala vodniku Milanu, pomočniku Frenku in vsem planinskim prijateljem za čudovit dan. Hvala tudi organizatorjem, ki si prizadevajo, da lahko doživljamo lepote naše Slovenije. Zapisala: Metka Tušar NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 16 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika Številka: 352-23/2015 Datum: 15.10.2015 Na podlagi 87 člena Stanovanjskega zakona SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04- ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08-ZVEtl, 57/08, 62/10-ZUPJS, 56/11, 87/11 in 40/12-ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06-ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14) in Zakona o splošnem upravnem postopku-UPB2 (Uradni list RS, št. 24/06, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13) objavlja Občina Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM. 1. Predmet razpisa Predmet razpisa so: • stanovanje št. 16 v peti etaži večstanovanjske hiše Pavšičeva ulica 30, Logatec, v velikosti 61,90 m2. Stanovanje obsega tri sobe, kuhinjo, shrambo, kopalnico z WC, predsobo, zastekljen balkon. K stanovanju spada tudi kletni prostor v izmeri 2,16 m2; • stanovanje št. 16 v četrtem nadstropju stanovanjskega objekta Cesta 6. maja 10, v velikosti 34,73 m2 (ID 2002-1002-21, 6. etaža). Stanovanje obsega eno sobo, predsobo, kopalnico z WC, kuhinjo, balkon. K stanovanju spada tudi kletni prostor v izmeri 2,70 m2; • stanovanje št. 13 v četrtem nadstropju stanovanjskega objekta Gradišče 19, v velikosti 58,16 m2 (ID 2002-1052-13, 5. etaža). Stanovanje obsega predsobo, dve sobi, kuhinjo, kopalnico z WC, balkon. K stanovanju spada tudi kletni prostor v pritličju objekta v izmeri 1,39 m2; • stanovanje št. 11 v tretjem nadstropju stanovanjskega objekta Gradišče 13b, v velikosti 30,22 m2 (ID 2002-2568-11, 5. etaža). Stanovanje obsega predsobo, sobo, kuhinjo, shrambo, kopalnico z WC, balkon. K stanovanju spada tudi kletni prostor v pritličju objekta v izmeri 1,51 m2; • neprofitna stanovanja v lasti Občine Vrhnika, ki se bodo izpraznila v obdobju veljavnosti prednostne liste in morebitna druga neprofitna stanovanja, ki jih bo Občina Vrhnika v istem obdobju pridobila v last oz. na njih pridobila razpolagalno pravico. Lastnik stanovanj je Občina Vrhnika, s katero bodo uspeli upravičenci sklenili najemne pogodbe. Oblikovana bo ena prednostna lista, in sicer za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11, 47/14 v nadaljevanju pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. 2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08 - v nadaljevanju uredba) oziroma na podlagi ustreznega predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina, izračunana na podlagi sedaj veljavnih predpisov, 180,52 evra. V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona bo najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas. Najemodajalec neprofitnega stanovanja lahko vsakih pet let preveri ali najemnik in uporabniki ne-profitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja. Če najemnik glede na denarne prejemke in premoženjsko stanje ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki jih določa Pravilnik. 3. Površinski normativi Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: 3-člansko od 45 m2 do 55 m2 4-člansko od 55 m2 do 65 m2 5-člansko od 65 m2 do 75 m2 6-člansko od 75 m2 do 85 m2 • Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in zgornjega razreda povečajo za 6 m2. Najemodajalec lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi. Najemodajalec lahko odda v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m2 obračuna kot prosto oblikovana najemnina. 4. Razpisni pogoji 4.1. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja so naslednji: • državljanstvo Republike Slovenije; • stalno prebivališče v Občini Vrhnika; • da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporablja stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja: Velikost gospodinjstva Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja: 1-člansko 15.148,80 evra 2-člansko 18.515,20 evra 3-člansko 23.564,80 evra 4-člansko 27.604,48 evra 5-člansko 31.980,80 evra 6-člansko 35.347,20 evra Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, toč-kovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 ev ra in površino stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja, slednje v višini navedenih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom varščine. • prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitne-ga stanovanja, če dohodki in prejemki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa za dodeljevanje neprofitnih stanovanj (letu 2014) ne presegajo v spodnji preglednici določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2014 znašala 1.005,64 evra; Velikost gospodinjstva % Meja neto dohodka v evrih 1-člansko 90 % do 905,08 2-člansko 135 % do 1.357,61 3-člansko 165 % do 1.659,31 4-člansko 195 % do 1.961,00 5-člansko 225 % do 2.262,69 6-člansko 255 % do 2.564,38 Za vsakega naslednjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk. Ker obstoječi predpisi in tehnične možnosti ne omogočajo neposrednega pridobivanja podatkov o neto dohodkih po uradni dolžnosti pri Davčni upravi RS, morajo prosilci podatke o neto dohodkih gospodinjstva predložiti sami za navedeno obdobje za vsakega polnoletnega člana gospodinjstva in kopijo odločbe o odmeri dohodnine za leto 2014; • da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: • žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju Občine Vrhnika začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, • invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja, če imajo v Občini Vrhnika večje možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve, • najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, ki jih določa Pravilnik, • osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, so pa po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 - odl. US in 14/99 - odl. US), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 -UPB), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 50/11 in 57/11 - popr.), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 - uradno prečiščeno besedilo) ali Zakonu o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97, 94/00 - odl. US, 67/02, 2/04 - ZPNNVSM in 65/05-ZZZR0). 4.2. Na razpisu ne morejo sodelovati: • tisti, ki je ali nezakonito brez pravne podlage zaseda oziroma biva v stanovanju, ki je v lasti Občine Vrhnika, • tisti, ki jim je bila najemna pogodba po sklepu sodišča odpovedana ali so prebivali v stanovanju, ki je bilo predmet sodne odpovedi in niso poravnali vseh obveznosti iz prejšnjega nepro-fitnega najemnega razmerja ter morebitnih stroškov sodnega postopka. 5. Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, dvignejo obrazec vloge v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v času uradnih ur, in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Obrazec vloge je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. Ob vložitvi vloge morajo prosilci plačati upravno takso v znesku 4,54 evra za vlogo in 18,12 evra za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT, Uradni list RS, št. 106/10-UPB5), kar znaša skupaj 22,66evra. Prosilci upravno takso plačajo na blagajni Občine Vrhnika ali s plačilnim nalogom na podračun Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, št. SI56 013405400309140, sklic 11 76406-7111002-9406, z namenom »plačilo upravne takse«, katerega fotokopijo nalepijo na vlogo. Prosilci v slabih premoženjskih razmerah (prejemniki denarne pomoči, varstvenega dodatka ter nadomestila za invalidnost) lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevana določila po 25. členu Zakona o upravnih taksah, kar dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali dokazili o izpolnjevanju predpisanih določil. 6. Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci predložiti naslednje listine, navedene pod točko 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. Če prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih določilih, ustreznih prilog pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk. 1. Izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer ter fotokopijo osebnega dokumenta za vse polnoletne družinske člane. 2. Izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled in pridobitev podatkov pri drugih upravljavcih zbirk podatkov. 3. Potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 (potrdilo delodajalca, izplačevalca pokojnine -ZPIS) - za dohodek se štejejo vsi prejemki ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina in drugo, preživnina, denarno nadomestilo in denarna pomoč za brezposelnost, porodniška, dohodek iz dela preko Študentskega servisa, invalidnina itn. 4. Dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu razpisa, če v prejšnjem koledarskem letu pred razpisom ni imel dohodkov iz delovnega razmerja. 5. Dokončno odločbo o odmeri dohodnine za prosilca in druge člane gospodinjstva za leto 2014 oziroma potrdilo DURS, da ni bil zavezanec za oddajo dohodninske napovedi. 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6. Izjavo prosilca o drugih obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih prosilca in članov prosilčevega gospodinjstva za koledarsko leto pred razpisom - 2014 - ter nazivi njihovih izplačevalcev. Kot dohodek se štejejo: pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine, dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov, dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oz. izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja, preživnina, nadomestilo preživnine, starševski dodatek, otroški dodatek, denarna socialna pomoč - razen izredne denarne socialne pomoči, varstveni dodatek, državne štipendije, sredstva za tujo nego in pomoč, rente iz življenjskega zavarovanja, pogodbeno delo, drugi dohodki po zakonu o dohodnini ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti. 7. V primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda zavod RS za zaposlovanje). 8. Veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brezdomec ali biva v baraki ali izkazuje, da ima naslov bivanja prijavljen na pristojnih institucijah (CSD, Karitas, RK), dokazilo o bivanju v bivalni enoti, materinskem domu ali zatočišču, nestano-vanjskih prostorih; najemna ali podnajemna pogodba ali dokazilo o plačevanju tržne najemnine; pogodba o bivanju v delavskem domu, stanovanjski skupini, študentskem domu ali službenem stanovanju z dokazilom o poteku najemnega razmerja prej kot v enem letu oz. da je najemodajalec že podal odpoved; dokazilo o bivanju pri starših, sorodnikih, prijateljih - potrdilo o stalnem bivališču in gospodinjski skupnosti; dokazilo o imetništvu stanovanjske pravice, če je prosilec najemnik denacio-naliziranega stanovanja; dokazilo o bivanju v hišniškem stanovanju, na katerem je bila pridobljena pravica do bivanja pred letom 1991 z dokazilom o plačevanju tržne najemnine oz. dokazilom o skorajšnji izselitvi - odločba, pogodba, pisna odpoved; prosilec, ki je (so)la-stnik stanovanja: dokazila o (so) lastništvu in vrednosti nepremičnine - cenitev oz. vrednost GURS. 9. Kopijo poročnega lista oz. overjeno izjavo o obstoju izvenzakonske skupnosti. 10. Kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka. 11. Potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let. 12. V primeru nosečnosti zdravniško potrdilo o izkazani nosečnosti. 13. V primeru, da se prosilec sklicuje na status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohrani-lec/ka), dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oziroma sklepom o izvršbi zoper zavezanca. 14. V primeru ločenega življenja roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu) odločbo socialne službe, iz katere je razvidno da so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere. 15. V primeru trajnega obolenja, pogojenega s slabimi stanovanjskimi razmerami, izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da prosilec ali kateri od družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in zapisnik o točkovanju stanovanja, v katerem prosilec prebiva, iz katerega so razvidne odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago oziroma dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage. 16. V primeru, da gre za žrtve družinskega nasilja, strokovno mnenje Centra za socialno delo oziroma vladnih in nevladnih organizacij, ki nudijo žrtvam nasilja psihosocialno pomoč (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj). 17. V primeru uveljavljanja bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kakovosti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81 s spremembami in dopolnitvami) ali ki je ovrednoteno z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 s spremembami in dopolnitvami) zapisnik o točkovanju stanovanja, cenitev. 18. Dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, če gre za osebo iz 3. odstavka 4. točke tega razpisa. 19. Dokazilo o invalidnosti I., H.,ni kategorije Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 2- člansko od 30 m2 do 45 m2 NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 C M K 17 Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (odločba centra za socialno delo ali zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v primeru invalidnosti prosilca oz. odraslega družinskega člana. 20. Odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe v primeru invalidnosti otroka. 21. Izjavo ter dokazila o vseh plačanih obveznostih iz prejšnjega najemnega razmerja (vključno s stroški sodnega postopka), če je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje. 22. Odločba o dolžnosti preživljanja člana družine, ki ni otrok. 23. Potrdilo UE o stalnosti bivanja v Občini Vrhnika. 24. Odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja. 25. Dokazilo o sodelovanju na prejšnjih razpisih (odločba, sklep). 26. Dokazilo o plačilu oziroma oprostitvi plačila upravne takse. 27. Druga dokazila, ki jih prosilec uveljavlja skladno z vlogo. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma objave razpisa. Potrdila o državljanstvu, potrdila upravne enote, da je bil upravičenec izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in da je po izbrisu pridobil dovoljenje za stalno prebivanje, potrdila iz evidence o določitvah in izplačilih denarne odškodnine, potrdila o stalnem prebivališču ter številu članov gospodinjstva bo Občinska uprava Občine Vrhnika pridobila neposredno od pristojnih državnih organov. Glede na okoliščine posameznega primera bo občina od prosilcev zahtevala tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka ne vrača udeležencem razpisa. Prosilci naj izpolnjene vloge z dokazilom o plačani upravni taksi in priloženimi dokumenti oddajo osebno v času uradnih ur (ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 13. ure) ali pošljejo priporočeno po pošti v zaprti kuverti z označbo »Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem - NE ODPIRAJ!« na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, in sicer najkasneje do ponedeljka, 7. decembra 2015, do 12. ure. Izpolnjeni vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti vse listine, ki so zahtevane v vlogi. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, naj vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Strokovna služba Občine Vrhnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se NE upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. Za presojo utemeljenosti pravočasnih in popolnih vlog, izpolnjevanje točkovalnih zapisnikov in morebitne oglede stanovanjskih razmer bo v okviru Občinske uprave Občine Vrhnika imenovana posebna komisija. Komisija si stanovanjske razmere prosilcev lahko tudi ogleda. Ogled se opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največ točk. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožba se naslovi na Občino Vrhnika. O pritožbi odloči v roku 60 dni župan Občine Vrhnika. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis, najpozneje v roku šest mesecev po zaključku razpisa. V primeru dodelitve stanovanja po 5. alineji 1. točke tega razpisa bo razpisnik pred sklenitvijo na- jemne pogodbe ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje pogoje in merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. 7. Splošne določbe Prednostna lista upravičencev za oddajo neprofi-tnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi določil, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju ne-profitnih stanovanj v najem. Poleg določil iz prejšnjega odstavka se v skladu s 6. členom Pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: • družine z večjim številom otrok, • mlade družine in mladi, • žrtve nasilja v družini, • osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, • invalidi in družine z invalidnim članom. Skladno z določili 4. člena Pravilnika razpisnik določa še dodatne pogoje, in sicer: • prosilci, ki so bili uvrščeni že na prejšnje občinske prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj, • prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja v Občini Vrhnika. Če več prosilcev doseže enako število točk pri ocenjevanju stanovanjskih in socialnih razmer, ima prednost pri dodelitvi stanovanja prosilec, ki je bil uvrščen že na zadnjo prednostno listo oziroma prosilec z daljšo dobo stalnega bivanja v Občini Vrhnika. Prvi od navedenih dveh dodatnih določil ima prednost pred drugim. Udeleženci tega razpisa niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. Za vse upravičence se bo oblikovala ena prednostna lista in se bodo upoštevali površinski normativi, ki veljajo za udeležence brez plačila lastne udeležbe in varščine. Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom so na voljo na tel. št. 01/755-54-21 (Erika Červek). Župan Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad., l.r. Številka: 3505-4/2015 (5-08) Datum: 8. 10. 2015 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZU-PUDPP-A, (109/12), 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA. 1. PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA Z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom za Dom upokojencev Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPPN) se načrtuje gradnja prizidka objekta Doma upokojencev, gradnja objekta za varovana stanovanja, ureditev parkovnih površin, vso potrebno infrastrukturo ter protipoplavne ukrepe. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN bo v od 16. 11. do vključno 15. 12. 2015. Dopolnjen osnutek OPPN in vse strokovne podlage bodo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika - Vas, Tržaška cesta 11, Vrhnika. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v sredo, 25. 11. 2015, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika - Vas, Tržaška cesta 11, Vrhnika. 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPPN. Pripombe in predloge je mogoče podati pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali jih lahko posredujete po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: prostor.ob-cina@vrhnika.si. ŽUPAN Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji SKLEP o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 1. 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 1, ki je bil začet s Programom priprave za občinski lokacijski načrt za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 1 (Ur. l. RS, št. 11/2007) oziroma Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 1 (Naš časopis, št. 341/2007), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker je bilo na predlog OPPN izdano negativno mnenje Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami, št. 35001-551/2008, z dne 15. 1. 2009. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-39/2006 (5-08) Vrhnika, 23. 9. 2015 Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 14. in 15. člena Zakona o državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00 in 36/01) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. seji 26. 9. 2002 sprejel PRAVILA za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. 1. člen S temi pravili se ureja postopek izvolitve predstavnikov Občine Vrhnika v volilno telo 17 volilne enote za izvolitev člana državnega sveta ter postopek določitve kandidata za člana državnega sveta. 2. člen Glede na določbe 40. in 41. člena zakona o državnem svetu izvoli občinski svet v volilno telo za volitve člana državnega sveta 4 (štiri) predstavnike (v nadaljevanju elektorje) ter lahko določi 1 (enega) kandidata za člana državnega sveta. 3. člen Postopek obsega predlaganje in izvolitev elek-torjev ter določitev kandidata za člana državnega sveta. 4. člen Kandidate za elektorje lahko predlaga najmanj šestina občinskih svetnikov ali organ politične stranke, ki je zastopana v občinskem svetu. Predlogu je treba priložiti soglasje kandidatov. 5. člen Predlagatelj iz prejšnjega člena lahko predlaga enega kandidata za člana državnega sveta. Predlogu je treba priložiti soglasje kandidata. 6. člen Predloge z osebnimi podatki kandidatov za elek-torje oziroma za člana državnega sveta posreduje predlagatelj komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljevanju komisija) v roku, ki ga v skladu z rokovnikom volilnih opravil določi komisija. Komisija sestavi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu in ga pošlje županu občine. 7. člen Elektorje se voli na seji občinskega sveta s tajnim glasovanjem. Na glasovnici so kandidati napisani po vrstnem redu, ki ga je določila komisija. Član občinskega sveta glasuje za posameznega kandidata tako, da obkroži zaporedno številko ■ pred največ toliko kandidati, kot se voli elek-torjev. Izvoljeni so kandidati, ki so prejeli največ glasov. 8. člen i Kandidata za člana državnega sveta se določi s tajnim glasovanjem. Za kandidata se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka pred njegovim imenom. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina tistih svetnikov, ki so se opredelili, pod pogojem, da je glasovala večina svetnikov. Če nihče izmed kandidatov ni prejel večine glasov, se glasovanje ponovi izmed dveh kandidatov, ki sta pri prvem glasovanju prejela največ glasov. 9. člen Če sta dva ali več kandidatov za elektorje oziroma za člana državnega sveta pri glasovanju prejela enako najvišje oziroma enako najnižje za izvolitev potrebno število glasov, o izvolitvi oziroma o določitvi odloči žreb, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta. 10. člen Predstavnik kandidature za člana državnega sveta je župan. Če je za kandidata za člana državnega sveta določen župan, se za predstavnika kandidature določi podžupan. 11. člen Tajnik občine mora najpozneje 30. dan pred dnem glasovanja pristojni volilni komisiji predložiti seznam izvoljenih elektorjev ter kandidaturo za člana državnega sveta skupaj s potrebnimi prilogami. 12. člen Ker ta pravila vsebujejo določbe poslovniške narave, jih sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta. 13. člen Ta pravila z a č n e j o veljati z dnem sprejema na seji občinskega sveta. OBČINA VRHNIKA OBČINSKI SVET OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Vinko Tomšič, l. r. Številka: 11/200800-5/02 Datum: 27. 9. 2002 Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji SKLEP o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 2. 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 2, ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Drenov Grič 2 (Ur. l. RS, št. 111/2007), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker je bilo za obravnavano območje OPPN že izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske soseske. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-24/2007 (5-08) Vrhnika, 23. 9. 2015 Župan Stojan Jakin, l. r. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 18 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Zagnali smo čistilno napravo 21. stoletja 3,8-milijonska investicija v borovniško centralno čistilno napravo je bila uradno sklenjena s slovesnostjo 15. oktobra letos. Slavnosti trak sta ob prisotnosti županov in podžupanov občin porečja Ljubljanice prerezala župan Bojan Čebela in direktorica Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika Brigita Sen Kreže. Kar 56 milijonov evrov težek projekt Čista Ljubljanica, ki je povezal osem občin v porečju reke sedmerih imen, je sredi oktobra svoj epilog doživel tudi v Borovnici. Po petih letih, zadnja tri leta so bila najintenzivnejša, je končana gradnja novega kanalizacijskega omrežja za Staro postajo, v vaseh Dol, Laze, Breg in Pako kanalizacije namestiti v kar osem metrov globoki betonski silos. Skoraj polovico prek 8,1 milijona evrov težkega borovniškega dela Čiste Ljubljanice pa predstavlja centralna čistilna naprava. Zamenjala je prejšnjo iz leta 1991, ki večinoma menda sploh ni delovala. Z najmodernejšo membransko tehnologijo bo zlahka prenesla Trak je prerezan ... Ne, ni čokolino. ter centralna čistilna naprava. Položenih je bilo za skoraj 18 kilometrov vodov in obnovljena vrsta občinskih cest. Kanalizacija na Bregu in Pakem je terjala vakuumsko izvedbo, pri tem pa je bilo treba poiskati vrsto tehničnih rešitev za prepreke, kot sta železnica in struga Borovniščice. Zavoljo slednje so morali črpalko vakuumske obremenitev 6000 populacijskih enot. Če ne bilo 90-odstotnega sofinanciranja s strani države in predvsem Evropske unije (operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013, razvojne prioritete - varstvo okolja, področje voda, prednostne usmeritve - odvajanje in čiščenje komunalnih vod), takšnega 'ÄGM DEBEVEC ■/t 6 i- -rt * t im«t ¡«»Bit. ^ -razne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kiper in kombi prevoze ^ i __ ___ (041/780-912,041/737-545 info@agm-debevec.com podviga sama borovniška občina ne bi zmogla niti v 30 letih. Ne gre se torej čuditi, da se je oni dan (15. oktobra) na slovesnem odprtju čistilne naprave zbralo kar pet sosednjih županov (Vrhnika, Logatec, Cerknica, Horjul, Log-Dragomer) in vrsta drugih funkcionarjev, podžupanov, občinskih svetnikov ter predstavnic ministrstva za okolje in prostor, prišli pa so tudi izvajalci (Rekon, CP Koper, Pondus, Godina, Hidroinženiring, CID čistilne naprave) in nadzornik (Projekt Nova Gorica). Župan Bojan Čebela, ki je prevzel dolžnost rezanja slavnostnega traku, je dejal, da je projekt »za Borovnico edinstven. Mislim, da takšnega še dolgo, dolgo ne bo. Izpeljal se je s pomočjo evropskih sredstev. Tu bi skušal opozoriti na nekaj: namreč območje, v katerem se nahaja naša občina; sodi v Naturo 2000. Večina tega območja je tudi v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Podvrženi smo celi vrsti restrikcij in omejitev, zaradi česar je naša slaba volja včasih že kar na kritični meji. Eno od zadoščenj dobivamo danes. Občina Borovnica je z 10 odstotki vložka v ta projekt naredila zgodbo o uspehu, ki je drugače ne bi nikoli.« Obenem se je zahvalil sodelujočim strokovnjakom in izvajalcem projekta ter nenazadnje občinskemu tajniku Jerneju Nučiču: »Še enkrat bi se jim zahvalil za vse skupaj, prav tako celi EU oziroma politiki, ki jo goji do manj razvitih družb. Četudi bom koga užalil, a na področju komunale smo mi manj razvita družba in s tem podvigom smo krepko dvignili standard.« Spregovorila je tudi direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika Brigita Šen Kreže, ki ostaja upravljavec borovniške čistilne naprave: »Vrhniška komunala je že do sedaj upravljala s staro čistilno napravo v Borovnici, ki je v zadnjih letih zaradi vse večjega števila novih priklopov delovala že preko načrtovanih zmožnosti. Z današnjim dnem postavljamo nove standarde in cilje na področju čiščenja odpadne vode. Infrastrukturni pogoji za kakovostno izvajanje javne službe so tako zagotovljeni, saj bo nova čistilna naprava nudila povsem drugo raven čiščenja odpadne vode. Tu gre zahvala za dovolj ambiciozne načrte predvsem občinskih odločevalcev, ki so prepoznali prioritete in uspeli tudi uresničiti zahtevano realizacijo projekta. Veseli nas, da bomo lahko kot upravljavci nove čistilne naprave prispevali svoj del znanja in izkušenj k čistejši odpadni vodi. Zavedamo se izzivov, ki nam jih nalagajo nova infrastruktura in sodobne tehnološke rešitve. To zahteva novo znanje in spretnosti naših delavcev, sodobnejšo opremo in ustrezne prilagodite v organiziranosti. Verjamem, da nam bodo nove izkušnje v pomoč in spodbudo za uspešno in kakovostno delo tudi v prihodnje. S ciljem seveda nuditi uporabnikom najboljšo storitev in tudi občini Borovnica nuditi podporo pri odločanju in sodelovanju pri novih investicijah. Upam in želim si, da bi pozitivne vplive na večjo kakovost našega bivanja, ki ga vse omenjene pridobitve ponujajo, prepoznali tudi naši občani. S tem namenom bomo svoje aktivnosti usmerjali tudi v ozaveščanje oz. informiranje javnosti na tem področju.« Medtem, ko se prvi od približno 350 objektov na Dolu, Lazih, Stari postaji, Bregu in Pakem že počasi priklapljajo na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, čistilna naprava doživlja prve porodne krče. A ne zaradi novih priklopov, temveč starih grehov. Velik del borovniške kanalizacije namreč še vedno ni ločen na fekalno in meteorno, kar je ob nedavnem obilnem deževju povzročalo nemalo preglavic. Damjan Debevec, foto: DD Vroče razprave o tržnici in prometni ureditvi Svetniki so soglasno potrdili novo/staro direktorico KPV, sprejeli tržni red tržnice, sporazum o izvedbi odpusta dolgov ter potrdili novo prometno ureditev na občinskih cestah. Vrhniki so obenem požugali z izstopom borovniške knjižnice ob morebitni reorganizaciji Cankarjeve knjižnice. Občinski svet se je 24. septembra sestal prvič po poletnem premoru. Po majski in junijski seji so bile teme tokrat pravzaprav lahkotne. Maja je bil v drugem krogu obravnave vendarle potrjen občinski proračun za leto 2015 z zgolj lepotnimi popravki. Točka spotike je bila še vedno načrtovana nova zaposlitev referenta za evropske projekte. Dveletni kadrovski načrt je nazadnje le dobil podporo, velika županova želja po dveletnem proračunu pa ne. Podporo so mu odrekli celo tisti svetniki, ki so zgolj mesec dni prej glasovali za. Konkretnega odgovora, kaj jih pri proračunu za leto 2016 moti, župan ni dobil. Stari nasprotniki so trdili, da gradiva še niso predelali, novi, da se župan z njimi premalo pogovarja ... Najbolj vroča točka junijske seje je bil seveda odlok o komunalnem prispevku. Kljub temu da se je prispevek v primerjavi z odlokom, kot je bil predlagan pri prejšnjem sklicu občinskega sveta, po nekaterih ocenah znižal tudi za polovico (pa naj še kdo reče, da se občasna menjava vladajočih ne izplača) in da ga bo možno odplačati v 18 brezobrestnih mesečnih obrokih (ob enkratnem plačilu velja 11-odstotni popust) ter so predvidene subvencije za gradnjo malih hišnih črpališč, brez nasprotovanja ni šlo. Odlok je bil nazadnje potrjen z veliko večino, občani so hitro dobili informativne izračune; v tem času pa tudi že račune, ki jih menda marsikdo brez ugovora takoj poravna. Sledila je vrsta sprememb cen Komunalnega podjetja Vrhnika (KPV). Svetniki so potrdili dvig cen zbiranja komunalnih odpadkov in znižanje cen zbiranja bioloških odpadkov, obdelave komunalnih odpadkov in njihovega odlaganja. Prav tako pa še dvig omrežnin in vodarin za uporabnike vodovodnega omrežja in obenem dvig cen odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Kot obliž je nato zvenelo lanskoletno poročilo delovanja KPV, saj bo občina od dobička podjetja prejela 113.000 evrov. Svetniki so prav tako potrdili zaključni račun občine za leto 2014, ki je izkazoval za dobrih 954 tisočakov primanjkljaja, kritega z lani najetim 1,9-milijonskim kreditom za dokončanje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Potrdili so tudi poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIRED), ki je lani na območju naše občine obravnaval 24 inšpekcijskih zadev ter izvedel 93 redarskih ukrepov. V Svet zavetišča Horjul so imenovali Jožeta Molka, med drugim pa sprejeli še letna programa za šport in kulturo, odlok o tržnici in prodaji blaga zunaj prodajaln v občini ter obravnavali še nekaj zemljiških zadev. Septembra je v svetniške klopi sedla nova svetnica Stanka Br-logar, svetniki pa so obravnavali tudi imenovanje nove-stare direktorice KPV Brigite Šen Kreže. Za razliko izpred štirih let, tokrat ni nihče glasoval proti. Poletje je bilo očitno plodno pri snovanju svetniških pobud in vprašanj, saj teh tokrat zares ni manjkalo. Svetnike so zanimali komunalni priključki, financiranje prevoza šolarjev s Pokojišča, nova zaposlitev na občini, domnevno protipravno pridobljena nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in usoda železnine, opominjali so na problematiko pasjih iztrebkov, premajhnega števila zabojnikov za ločene odpadke, nelegalno odlaganje kosovnih odpadkov pri blokih, neurejeno železniško postajo, kjer bi bil možen dogovor med Slovenskimi železnicami in občino ter drugo. Sprejet je bil prečiščen odlok o Našem časopisu, z večino je šel skozi tudi predlog sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Po predvidevanjih naj bi v šestnajstih primerih odpisali dolgove posameznikom, nastale izključno v povezavi s šolo in vrtcem. Zemljiška ureditev ceste na Dražico je bila zgolj formalnost. Precej več prahu pa je dvignil predlog tržnega reda oz. njegov cenovni del. Po živahni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki prodajalcev, je bilo sklenjeno, da se cene najema stojnic prepolovijo (od najvišje, ki znaša približno 6 evrov, do najnižje za društva - 3 evre). Tržnica, s katero sedaj že uradno upravlja podjetje Leples, naj bi se sicer po novem letu zaradi odpovedi najemne pogodbe preselila pod lesen nadstrešek na Molkovem trgu. Mnenja so se prav tako kresala pri točki sprememb prometne ureditve v Borovnici. Rešitev za zožanje Zalarjeve ceste v križišču z Rimsko so nazadnje našli z uvedbo prednostnega režima. Vozila iz Ljubljane bodo imela v zožanju prednost pred tistimi, ki se bodo pripeljali iz Kotov. Za celotno Gradišnikovo ulico so hitrost vožnje omejili na 40 km/h, medtem ko predloga prepovedi parkiranja pred zdravstveno postajo niso podprli. Tik preden so se razšli, je župan svetu predstavil vrhniške ideje o preoblikovanju Cankarjeve knjižnice v zavod, ki bi po novem vključeval še muzealsko dejavnost in turizem, direktor pa po izobrazbi ne bi bil nujno bibliotekar. Uradnemu mnenju občinske uprave, da v tem primeru borovniško izpostavo priključijo kakšni drugi knjižnici, so soglasno podporo izrekli tudi svetniki in svetnice. Damjan Debevec, foto: DD NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 19 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Za skoraj milijon evrov škode v borovniških gozdovih Škoda, ki jo je na našem koncu povzročil lanski katastrofalni žledolom, dobiva zelo konkretne številke. Po podatkih vrhniške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije je žled v občini Borovnica prizadel približno 40.000 m3 drevja, kar pomeni 400.000 evrov škode. Vodja enote Janko Vidmar trdi, da so bile do sedaj sanirane vsaj tri četrtine poškodovanega drevja: »Večina hujših žarišč (strmi predeli pod Pokojiščem) je sanirana (posekana). Na obsežnih površinah pa ostajajo neposekana še številna posamezna drevesa, ki se bodo sekala še nekaj let. Precej drevja, zlasti bukve, ki najhitreje trohni, pa bo tudi propadlo.« Se je pa po žledolomu pripetilo nekaj, na kar je sicer zavod opozarjal v smislu »kolateralne škode po žledu«, kar bi glede na obseg uničenja v gozdovih ne glede na opozorila težko preprečili. Prizadete površine so postale idealno gojišče za lubadarja, ki je letos udaril v obsegu, ki si ga niso predstavljali niti najhujši pesimisti. Pa ne le zaradi žledoloma, pravi Vidmar: »Tak razvoj podlubnikov je vezan na naslednje dejavnike: smreka je drevesna vrsta, ki po svoji naravi ne sodi v nižinski prostor. Naravni are-ali smreke so zgornja drevesna meja (Pokljuka, Jelovica). V nižinah sicer dobro uspeva, vendar le v kolikor toliko »normalnih razmerah«. V zadnjih letih se skoraj vsako leto srečujemo s hudimi sušnimi obdobji, ki pa jih prav smreka z zelo plitvim koreninskim sistemom prenaša zelo slabo. Smreka doživlja strese, od katerih si praktično ne more opomoči. Gozdni red, kljub prizadevanjem gozdarske službe, ni vedno na Žled in lubadar sta zdelala več kot 60.000 m3 drevja. ustreznem nivoju. Vse prej našteto je imelo za posledico, da je bila pogostost pojava podlub-nikov pred žledom že večja od dolgoletnega povprečja.« Podlubniki so po evidenci zavoda napadli 21.500 m3 drevja, s čimer je les izgubil do tretjino vrednosti. Poleg tega zaradi pre-zasičenosti trga cene še dodatno padajo, zato bi končna ocena škode znala preseči 400.000 evrov in s tem celo škodo po žledu. In s kakšnimi ukrepi so se lotili zatiranja lu-badarja? »Iz sanitarnih razlogov je potrebno napadeno drevje posekati. Laiki so čez pole- tje mislili, da nalagamo sečnjo zdravih dreves, ko so videli na povsem zelenih drevesih rdeče pike. Pa temu ni bilo tako, saj so bila vsa drevesa že napadena, vendar pa znaki laikom niso bili poznani,« pojasni Vidmar. Glede obnove prizadetih gozdov pa pravi: »V tem trenutku to še ni pravo vprašanje, saj je potrebno pod prvo prioriteto vse napadeno drevje posekati in les odpeljati iz gozda. Lahko pa že sedaj povem, da bo sanacija dolgotrajna. Sadike bodo na razpolago (kot so že sedaj), vendar pa količina sadik, ki bo na razpolago, prav gotovo ne bo dovolj velika, da bi v tem trenutku zadostila vsem potrebam, ker sadik v slovenskih drevesnicah enostavno ni dovolj. Vzgoja sadike običajno traja 4 leta. Ob upoštevanju sonaravnosti pa ni dopustno vnašati v naše gozdove sadilnega materiala iz tujine (drugačne genetske provenience). Vsi tovrstni poskusi so se v preteklosti dolgoročno več ali manj slabo končali. Pri obnovi večine poškodovanih gozdov bo veljalo načelo, da se najprej prepustijo naravni obnovi, če pa ta ne bo stekla, se bo šele v drugem koraku šlo z umetno obnovo.« Damjan Debevec, foto: DD Občinski odbor stranke Desus iz Borovnice ima novo vodstvo Občinski odbor (OO) stranke DeSUS Borovnica je na volilnem zboru, ki je bil v petek, 25. septembra, dobil novo vodstvo. Predsednica občinskega odbora je postala Stanka Brlo-gar, podpredsednik Simon Škerjanc, sekretarka in blagajničarka Mateja Horvat, člani odbora pa so še: Marko Ogrinc, Franc Gabrovšek, Niko Svete in Matej Ločnikar. Izvoljen je bil tudi nov nadzorni odbor. Kot gosta sta bila na zbor povabljena Breda Jesenko, predsednica OO Brezovica pri Ljubljani, in Robert Kojc, predstavnik pokrajinskega odbora (PO) stranke, poslanec Primož Heinz pa se zbora zaradi istočasnega poteka seje parlamenta ni mogel udeležiti. Oktobra lani je Nikolaj Stražišar z izjavo odstopil z mesta predsednika občinskega odbora stranke DeSUS. To odločitev je utemeljil s slabimi rezultati na volitvah za občinski svet Občine Borovnica. Vodenje je začasno prevzela Stanka Brlogar, ki pa je vodenje stranke vezala na mesto svetnice v občinskem svetu. Po njenem mnenju bi tako lažje spremljala dogajanje v občini in aktivno sodelovala pri odločitvah, ki se tičejo občanov in tako tudi članov stranke. Zaradi tega je Stražišar že na prvem sestanku OO po volitvah obljubil, da bo odstopil tudi kot svetnik, to pa ponovil še na naslednjih dveh. Odstop svetnika je smiseln šele po preteku šestih mesecev od potrditve mandata, saj je sicer potrebno ponoviti volitve. Šestmesečni rok je potekel 28. aprila, Stražišar pa je odstopno izjavo podal 21. maja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Borovnica je 1. junija to obravnavala in sprejela dva sklepa, in sicer, da so nastali razlogi za prenehanje mandata in naj občinska volilna komisija izvede postopek za potrditev mandata nadomestnemu članu občinskega sveta. 2. junija je župan sklical dopisno sejo občinskega sveta (rok za odgovore svetnikov je bil 5. junij). V ponedeljek, 8. junija, pa je Stražišar odstopno izjavo pi- sno preklical in želel ostati svetnik. O tej odločitvi je obvestil tudi OO stranke na seji 11. junija. Odločitev je povzročila nejevoljo članov, saj so bili mnenja, da je z obljubami o odstopu zavajal, Stanka Brlogar pa se je odločila, da funkcije predsednice v tem primeru ne prevzame. Sklep OO je bil, da se v začetku julija skliče zbor, kjer bi se dogovorili o nadaljnjem delu. S preklicem odstopa je tudi na občini prišlo do nejasnosti, zato je ta za pravno mnenje zaprosila ministrstvo za javno upravo. Ministrstvo je sporočilo, da zakon ne predvideva možnosti preklica podane odstopne izjave in velja, da funkcija preneha z dnem, ko je taka izjava podana. Župan je tako 15. junija Stražišar-ja obvestil, da se je 21. maja njegov mandat svetnika v občinskem svetu zaključil. Občinska volilna komisija je v postopku ugotovila, da mesto nadomestnega člana v občinskem svetu pripada Stanki Brlogar, njen mandat pa je potrdil občinski svet na seji 24. septembra. Po izvolitvi na zboru se je nova predsednica občinskega odbora stranke DeSUS Borovnica zahvalila za zaupanje, pozvala vse navzoče k sodelovanju in pridobivanju novih članov. Izvoljena ekipa je tudi pomlajena, zato upamo, da bo delo dobro steklo. Nikolaju Stra-žišarju se je zahvalila, saj je opravil pionirsko delo pri ustanovitvi in dosedanjem delovanju stranke DeSUS v Borovnici in mu podarila knjigo Borisa Pahorja. Lahko rečemo, da je v teh letih Stražišar poosebljal stranko v občini. Žal se je odločil, da v prihodnje ne bo več aktivno sodeloval pri njenem delovanju, saj - kot je dejal - so ga izjave nekaterih tudi osebno prizadele. Je pa vendar pri tem potrebno poudariti, da do nesporazumov ne bi prišlo, če bi se sam držal dane obljube. Občinski odbor DeSUS Volkovi raztrgali 15 ovc in jagenjčka Pokol na Ljubljanskem barju Na Pakem pri Borovnici je volčji trop z Menišije v noči s 5. na 6. oktober poklal petnajst ovc in jagenjčka. Pred slabim letom so na istem mestu istemu kmetovalcu volkovi že raztrgali pet ovc in jagnjet, pa za to od države še vedno ni dobil odškodnine. Prah okrog »skrivnostnih« napadov na teličke v Zabočevem in na Dolu se še ni dobro polegel, že je borovniško javnost pretresla novica o strašnem pokolu kar petnajstih ovc in jagenjčka na Pakem pri Borovnici. Zveri so v noči s 5. na 6. oktober streljaj od najbližjih hiš preskočile električnega pastirja in zasejale smrt v ovčji čredi kmetovalca Marjana Kržiča s Pakega. Zora prihodnjega dne je razkrila strašen prizor. Od daleč je izgledalo, kot da je nekaj ovc iz številčne črede poleglo od utrujenosti. Šele pogled od blizu je razkril pregriznjen goltanec in nekaj zasušenih madežev krvi. Petnajst takšnih belih kep je ležalo vsepovprek na poležani travi. Napihnjena telesa so pričala, da je od napada preteklo že precej ur. Storilec, ki je za seboj pustil številne sledi, je bil nedvomno že daleč od kraja dogodka. Pravijo, da zmorejo volkovi v eni noči preteči tudi več kot sto kilometrov. Nazaj jih ne bo vsaj eno leto. Morda. Od njihovega zadnjega obiska na tem koncu je minilo skoraj leto dni. Oktobra lani so na pašniku, zgolj nekaj sto metrov proč, istemu lastniku že poklali pet ovc in jagnjet. A preživele, pretresene pripadnice črede o tem niso razmišljale. Takoj ko jim je gospodar odprl ogrado, so jo brez prigovarjanja ubrale proti domačiji. Le jagenjčka, ki sta zaman rotila svojo umorjeno mati, naj ju nahrani, sta še vztrajala zadaj. In šele pri izpraznjeni ogradi se je ugotovilo, da eden od jagenjčkov manjka. Od njega je ostala zgolj nožica. Z njim si je volčji trop potešil potrebo po hrani. Ostalih ovc se V manj kot letu dni so volkovi samo na Pakem poklali čez 20 ovac. po uboju niso pritaknili. »Volk je ubijalec,« so me iz spomina kljuvale besede lovskega čuvaja Ivana Dragarja ... Po natančnem pregledu črede je Kržič žalostno ugotovil, da bo vsaj še eno ovco zaradi poškodb in zavračanja hrane po- trebno uspavati. Odziv ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izplačilo odškodnin v tovrstnih primerih, je bil kot odmev preteklih mesecev - denar smo zagotovili, odškodnine bodo izplačane v kratkem. S katere proračunske postavke, v kakšni višini in koliko dni, tednov ali mesecev pomeni »v kratkem«? Tega ne pojasnijo. Znajo pa zato hitro poočitati kmetom, da si še vedno niso priskrbeli visokih zaščitnih ograj, ovčarjev ali druge opreme, ki bi njihove črede zaščitila pred divjimi zvermi. Ko državljan ne zmore krotiti podivjanega psa in ta povzroči škodo sosedu, je odgovornost jasna, ko pa država ne zmore krotiti svojih »ljubljenčkov«, tedaj naj bi odgovornost za to nosil oškodovanec ... Ali drugače povedano, država bo še naprej ščitila volka, krvavi davek za to pa bo plačeval kmet. Nezado -voljstvo med domačini raste, prav tako v lovskih vrstah, kjer morajo požirati tudi neupravičene očitke o neukrepanju. Janez Debevec je po lanskem pokolu ovc v Zabočevu ovčerejo opustil, kako dolgo bo v takšnih razmerah vztrajal Kržič? Damjan Debevec, foto: DD, IT Zbrali 1,5 tone nevarnih odpadkov Občani Borovnice so se po podatkih Komunalnega podjetja Vrhnika 16. septembra znova dobro odrezali pri redni akciji zbiranja nevarnih odpadkov. Vestno zbiranje in temeljito pospravljanje po domovih je privedlo do zavidljivega rezultata, saj so v pičlih treh urah na zbirno točko na železniški postaji pripeljali za kar 1514 kg nevarnih odpadkov. Slabo polovico (713 kg) le teh so predstavljali barve, lepila in črnila, tretjino čistila (186 kg), jedilna olja (179 kg) in topila (148 kg), 72 kg je bilo baterij, 59 kg zdravil, 44 kg sprejev, 37 kg elektronske opreme, 32 kg motornih olj, 17 kg akumulatorjev, 14 kg fluorescentnih snovi in 13 kg pesticidov. Prizadevna ekipa na terenu je ob tem pohvalila vedno večjo ozaveščenost Borovničanov, ki nevarne odpadke prinašajo zgledno razvrščene, s tem pa bistveno olajšajo njihovo delo. Naslednja akcija bo, že ustaljeno, sredi aprila. Damjan Debevec, foto: DD NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 20 20 NAŠ ČASOPIS Borovnica Predstavitev Krajinskega parka Ljubljansko barje v Borovnici Nastalo v več stoletjih ustvarjalnega sodelovanja med človekom in naravo, Ljubljansko barje preseneča tako z bogastvom živega sveta kot izjemno zgodovino in kulturno dediščino. V prepletu različnih življenjskih okolij je dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Pod to pisano odejo počivajo ostanki koliščarske in drugih civilizacij, ki občasno osupnejo svet. Najstarejše kolo z osjo na svetu, izjemno ohranjena starodavna lesena ost puščice iz Ljubljanice ... A žal mnogim Ljubljansko barje predstavlja le priročno odlagališče smeti ali igrišče za nepremičninske špekulacije. Da bi bilo tega manj in znanja o dragocenem območju v naši bližini čim več, so v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili razstavo o njegovih posebnostih, zanimivostih in edinstvenosti, dediščini narave in ljudi. Razstavo bodo dopolnile znamke na temo Ljubljanskega barja. V ponedeljek, 2. novembra, ob 18. uri bo v galeriji predstavitev, ki obsega nabor znamk na teme: - človek na Ljubljanskem barju od pradavnine do danes, - mokrišča, rastlinske in živalske vrste na mo-kriščih, 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si osebnosti, ki so živele ali delovale na območju Ljubljanskega barja (Plečnik, Kozler, Cankar Vabljeni k ogledu! HUD Karel Barjanski Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Barje , Rimska cesta 28, Borovnica, vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure do vključno 16. novembra. Obvestilo Župnijske Karitas Borovnica V tednu pred zahvalno nedeljo, med 2. in 7. novembrom, bo ŽK Borovnica ponovno organizirala zbiranje poljskih pridelkov in ozimnice za pomoči potrebne. Vaše darove bomo sprejemali v prostorih Karitasa v navedenem tednu, vsak dan od 17. do 18. ure. Če nimate prevoza, pokličite na tel. št. 031 455 668, in vam bomo pomagali. Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče. (Anton Trstenjak) Hvala za vaše darove. Sodelavke ŽK Borovnica r S P O M I N KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA VABI V NEDELJO, 1. NOVEMBRA 2015, OB 18.45 NA BOROVNIŠKO POKOPALIŠČE. Pesmi in besede bomo posvetili našim dragim ... Vabilo na letni koncert Kulturno društvo Borovnica Moški pevski zbor ŠTINGLC vabi v soboto, 14. novembra 2015, ob 19. uri v Osnovno šolo v Borovnici na letni koncert z gosti. Vas zanima? Pridite, ne bo vam žal! Nasnidenje na prireditvi! A Vabljeni na predstavitev knjige o prof. dr. Marji Boršnik Občina Borovnica, Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas v torek, 10. novembra, ob 18.00 vabijo v večnamenski prostor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica na predstavitev knjige o prof. dr. Marji Boršnik, prvi dami slovenske slavistike. Več kot 100 člankov, strokovnih ocen in študij, monografije o Antonu Aškercu, Franu Celesti-nu, Ivanu Tavčarju, Pogovori s pesnikom Gradnikom, Prežihov zbornik, Pregled slovenskega slovstva, Študije in fragmenti ... To je le del bogate zapuščine prof. dr. Marje Boršnik, rojene in pokopane v Borovnici. Ob znanstvenem delu je sodelovala tudi pri povojni organizaciji pouka literarne zgodovine, urejala in soure-jala zbornike, slavistične časopise ter vrsto (i) zbranih del slovenskih pisateljic in pisateljev. Posebno mesto so v njenem srcu imele ženske avtorice in znanstvenice ter zapostavljeni ustvarjalci. Bila je predsednica Slavističnega društva Slovenije, predstojnica Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dopisna članica SAZU in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj, predavala je mnogim uveljavljenim kulturnikom in vzgojila rod priznanih slavistov (dr. Matjaž Kmecl, dr. France Bernik, dr. Boris Paternu, dr. Helga Glušič, dr. Breda Pogorelec, dr. Jože Toporišič, dr. France Pibernik, dr. Franc Zadravec, dr. Aleksander Skaza ...). Po naši rojakinji se imenuje ulica v ljubljanskih Novih Jaršah, leta 2003 je na Bledu o njej potekal simpozij, tri leta pozneje so se ji na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti njeni učenci akademiki prav tako poklonili s spominskim simpozijem. Pri njeni študijski hišici na Špiku pri Kranju, kjer si je iz goščave ustvarila svoj mali košček raja na Zemlji in se je vedno trlo kulturnikov, študentov in znanstvenikov, je bila odkrita spominska plošča. O liku ene najbolj markantnih ženskih osebnosti v kulturnem življenju 20. stoletja so lani v Mestni knjižnici Kranj odprli pregledno razstavo, ki sedaj potuje tudi po drugih slovenskih krajih, pogosti so tudi literarni in strokovni večeri, posvečeni zaslužni znanstvenici. Letos spomladi so na Drulovki pri Kranju odprli Pot Jeprškega učitelja, ki poteka ob kanjonu Zari-ca, ena od tabel pa je posvečena tudi naši rojakinji. Knjigo, ki je izšla sredi letošnjega avgusta, sta izdala in založila Gorenjski muzej in Mestna občina Kranj, obsega 372 strani in je bogato opremljena. Njeni avtorici sta hčerka in vnukinja dr. Marje Boršnik ddr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogat. »Želela sem si, da babico predstaviva na čim raznovrstnejši način in tako je nastala zanimiva sestavljanka. Besedilo je segmen-tirano zato, da lahko takoj začnete brati kjerkoli. In tako je tudi mišljeno. Treba pa je vedeti, da je taka knjiga vendarle dokument in mora kot takšen prinesti tudi kaj novega. Tu so prvič objavljeni njeni be-letristični poskusi, strokovna besedila, radiodrame, nekaj malega iz korespondence in dnevnikov. S tem sva lažje ponazorili njeno izredno nazorsko širino,« je za prispevek Igorja Kavčiča v Gorenjskem glasu o konceptu pisanja knjige pojasnila dr. Eva Premk Bogataj in dodala, »kadar gre za lepe stvari, je ponavadi dovolj iskrica, utrinek, le droben trenutek, da se nekaj zgodi. Nama z mamo se jih je pri odločitvi za knjigo o Marji nabralo kar nekaj. V knjigo vstopamo tri ženske treh generacij, po horoskopu vodnarke, torej neukrotljive individualistke, PRVA DAMA LJTERARNOZGODOV1NSK] Jr 1 H |\ pmf dr, Marja Boršnik KJE: iS di. [mm Mca Bormnlpa iti KDfiJ: lord, ft.tllífi n| B ..K..4I.U J ki ljubimo svobodo in ustvarjalnost in smo si med seboj seveda tudi v marsičem zelo podobne. Vse smo se zapisale slavistiki, doktorirale smo iz književnosti ali jezika, vse smo oziroma še gojimo ljubezen do črke, besede, literature ... Najmočnejša spodbuda za knjigo pa je bilo dejstvo, da sva z mamo končno uredili obsežen Marjin arhiv.« Monografija vsebuje tudi dragoceno bibliografijo, ki jo je sestavila naša občanka Anka Sollner Perdih. Knjiga se na več straneh dotakne Marjinega življenja v Borovnici. Tu je preživljala svoje brezskrbno otroštvo in se v naš kraj vedno rada vračala. Prva leta življenja je pogosto podoživljala v svojih leposlovnih delih in ob pisanju dnevnika. Danes je po njej poimenovana borovniška knjižnica, na rojstni hiši je vzidana spominska plošča, izšla sta tudi dva zbornika. Knjiga o rojakinji, ki si je sama rada rekla literarni detektiv, je veliko bogastvo za naš kraj. Odstira življenje in delo znanstvenice, obenem pa nam prinaša dragocene opise dogodkov iz otroštva in tako pomembno prispeva k boljšemu poznavanju krajevne zgodovine. Novembrski večer, posvečen izdaji knjige, nam bo prav gotovo ostal v lepem spominu. Veseli bomo, če se nam boste pridružili in skupaj z nami podoživeli čas, v katerem je živela in ustvarjala slovenska literarna zgodovinarka. Nanjo je in bo Borovnica lahko vedno ponosna. Simona Stražišar NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 21 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica MAŠ ČASOPIS 21 Primeren krvni tlak je pomemben del zdravega počutja. Test hoje malce drugače Test hoje na 2 km Zdravstvenega doma Vrhnika, kot smo ga poznali, so to jesen nadgradili. Delavnica Ali sem fit? kot del širšega projekta Skupaj za zdravje je še vedno namenjena »vsem odraslim posameznikom, ki jih zanima, kakšna je njihova telesna pripravljenost ter raven telesne dejavnosti, ki koristi njihovemu zdravju (glede na rezultate testiranja)«. Cilj delavnice je občanom torej posredovati informacijo o njihovi telesni pripravljenosti (predvsem aerobni zmogljivosti), na podlagi rezultatov testiranja in zdravstvenega stanja pa jim tudi strokovno svetovati oz. nuditi individualen nasvet o najbolj ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja. Na prvi tovrstni delavnici na našem koncu, konec septembra v Brezovici pri Borovnici, so udeležencem najprej izmerili telesno višino in težo, nato je sledilo izpolnjevanje obrazca z osebnimi podatki in vprašanji o morebitnih zdravstvenih težavah. Na podlagi naštetega sta diplomirana medicinska sestra in ki-neziolog/fizioterapevt usmerila posameznike k testu, najbolj primernemu njihovemu zdravju, počutju in starosti. Poleg standardne hoje na 2 km sta zdaj na voljo še šestminutni preizkus hoje ter dveminutni test stopanja na mestu. Pri prvem na razdalji petnajst metrov po ravnem hodite šest minut. Po šestih minutah je test končan, izmeri se srčni utrip in zabeleži prehojeno razdaljo. Test je mišljen za starejše od 18 let z zdravstvenimi težavami ali prekomerno telesno težo. Pri drugem pa dve minuti na mestu izmenično dvigujete kolena do višine, ki vam jo označijo (1/3 stegna od medenice navzdol). Po končanem testu, ki je primeren za vse, starejše od 65 let, se zabeleži število dvigov desne noge in srčni utrip. Udeleženci, veliko že »veteranskih«, so po izjavah sodeč novosti dobro sprejeli, žal pa jo je tokratnemu testu zagodlo vreme, zato udeležba ni bila ravno tako številčna, kot smo je bili v preteklosti vajeni. Damjan Debevec, foto: DD Vabilo na koncert Adija Smolarja Društvo ŽPZ TONJA iz Borovnice VAS VABI NA KONCERT KANTAVTORJA ADIJA SMOLARJA v SOBOTO, 21. 11. 2015, OB 20.00 v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. S l Torn a Vstopnice, po osem evrov za odrasle in štiri evre za otroke, bodo naprodaj uro pred koncertom. Borovničani so zavzeli oder Cankarjevega doma v Ljubljani Mednarodnega festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se odvija od 29. septembra do 1. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko se po vsem svetu obeležuje mednarodni dan starejših, se že tradicionalno udeležujejo tudi Borovničani, točneje naše pevke Barjanke. Na sejemski razstavi je bilo letos vrč kot 160 razstavljalcev, program je soustvarjalo več kot 2000 posameznikov, dogajanje pa obiskalo prek 15.000 obiskovalcev, ki jih je pričakalo prijetno presenečenje. Na tokratni, že petnajsti festival po vrsti se je namreč podala dodobra okrepljena ekipa Kulturnega društva Borovnica. Na eni izmed lokacij dogajanja so klekljarice iz sekcije Punkeljc v živo prikazovale svoje delo, nekaj njihovih mojstrovin je bilo mogoče tudi kupiti. Na odprtem odru Cankarjevega doma pa so se zvrstili folkloristi skupine Šumnik ter Ženski pevski zbor Barjanke. Za obširno predstavitev naših pevk, pevcev, plesalk in plesalcev je poskrbela povezovalka, srčen aplavz publike pa so nato z odličnim Klekljarska skupina Punkeljc nastopom izvabili kar sami. Damjan Debevec, foto: DD Pospravimo, podarimo in nekaj dobrega naredimo! Tako pravijo zaposleni iz Komunalnega podjetja Vrhnika, ki skrbijo tudi za projekt Depo. Sredi septembra so skupaj z Občino Borovnica in društvom HUD Ka- bi zbrali čim več denarja in zaposlili čim več brezposelnih ter težje zaposljivih ustvarjalnih ljudi. Namenjen je ljudem in spodbuja njihovo sodelovanje. Na prodajni razstavi Depo - začetek nove poti so predstavili del predmetov, ki sestavljajo trgovino ponovne uporabe. V njihovi trgovini Staro za noro, ki se na- rel Barjanski za mesec dni v galeriji Barje odprli prodajno razstavo Depo - začetek nove poti. Razstava je dosegla svoj namen; občani so se nekaj novega naučili, obiskovalci pa so depoju podarili kopico predmetov. Komunalno podjetje Vrhnika je ob vstopu v mednarodno mrežo Zero Waste začelo razvijati projekt Depo. Pod njegovim okriljem naj bi se izvajale aktivnosti, ki se v kraju odvijajo za bogatitev življenja in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Poslovna strategija Depoja je neprofita-bilnost in iskanje tržnih niš, s katerimi Trenutno Depo ozavešča prebivalce o trajnostnem razvoju in prodaja rabljene, zavržene in/ali preoblikovane predmete (»redesign«), ki jim pogosto vdahnejo dodano vrednost, novo namembnost ali umetniško noto. Poudarja se medgene-racijsko sodelovanje in zavest o krepitvi oz. ohranitvi lokalnega, starega in kvalitetnega. Oblikujejo pa tudi nove programe, v okviru katerih bi izdelovali in popravljali lesene predmete, obdelovali odpadne gradbene materiale, pomagali starejšim občanom, razmišlja se tudi o spodbujanju samooskrbe prebivalcev. haja v središču Vrhnike na Tržaški cesti ob telovadnici Partizan, lahko vsak, ne glede na debelino denarnice, najde kaj zase. Del ponudbe si je mogoče ogledati na spletni strani Komunalnega podjetja Vrhnika (www.kpv.si/dejavnosti/depo). Sodelujete lahko tudi vi in predmete, ki jih ne potrebujete več, ste se jih naveličali ali vam zasedajo prostor, poklonite v zbirnem centru na Vrhniki. Več informacij dobite na telefonski številki 041 777 385 ali elektronskem naslovu depo@kpv. si. Simona Stražišar Dobrodošli v naši dolini V petek, 9. oktobra, smo v dvorani nad vrtcem skupaj z novimi prebivalci Borovnice prerezali stereotip o Zasavcih in Primorcih ter odkrili Koroško. Naši gostje so prebirali poezijo in prozo domačih ustvarjalcev ter besedi dodali čar narečja. Ponovno smo spoznali, kako lepa in pisana je naša domovina v besedi. Brazilska gostja Christina nam je v portugalščini med drugim zaupala celo recept za peko kruha. Kakorkoli ... Vsem, ki ste »novi« v naši dolini, bi rada zaupala, da so vaše bogate kulturne izkušnje v našem kraju dobrodošle. Zato se zahvaljujem vsem, ki ste prišli in zbrali pogum, da smo skupaj odkrivali literarne besede domačih ustvarjalcev in spoznali lepoto pisane besede sosednjih držav. Večer nam je ob klavirju polepšala še Špela Kos. Z obiskom nas je počastil župan g. Bojan Čebela, ki se mu prav tako zahvaljujemo za dragoceni čas, ki ga je namenil literarni besedi in našim gostom. V času, ko imamo v žepu na mobilnem telefonu skoraj vse informacije, ki bi jih še pred nekaj leti iskali po časopisu ali na televiziji, ni pogleda odprtih oči in sočutja do sočloveka, te elektronske naprave ne ponujajo stiska roke ali objema. Zato je pomembno, da se srečujemo, da si zremo v oči in si povemo kaj lepega. In zelo pomembno je, da ohranimo kulturo na vseh področjih našega življenja, saj nas bo ravno ta popeljala do dobrega in boljšega jutri. Hvala tudi Marjeti Debevec za lep, bogat in poučen večer. Za Kulturno društvo Borovnica Milena Škulj Vabilo Vabimo vas na žalno svečanost ob dnevu spomina na mrtve. Svečanost bo v soboto, 31. oktobra 2015, ob 15. uri pri spomeniku padlim med NOB na Bregu pri Borovnici. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 22 22 MAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Državne podprvakinje v gasilski orientaciji (Anja, Eva in Tajda) Državne podprvakinje so Anja, Eva in Tajda V soboto, 19. septembra, sta se po dolgih letih treniranja trud in marljivost gasilske mladine le obrestovala. V kačanske konce smo s tekmovanja v gasilski orientaciji pripeljali državne podprvakinje; Anjo Košir, Evo Wallner in Tajdo Košir. Veselo novico smo najprej sporočile predsedniku društva Jožetu Drašlerju. Vzkliki veselja, čestitke in besede ponosa so deževali iz njegovih ust. Pot domov je bila kljub utrujenosti polna smeha in nepopisnega veselja; kot dokaz vam lahko zaupamo, da poti, po kateri smo prišle na tekmovanje, nismo več našle. Ob prihodu v gasilski dom so nas presenetili naši člani, starši in sokrajani. Pripravili so nam krasen sprejem z vodnimi curki, vzklikanjem in čestitkami. Manjkala ni niti harmonika. Čestitke so deževale z vseh strani. Hvala vsem, da ste punce povsem nepričakovano presenetili in jim pokazali, da je ta rezultat nepozaben; saj gre vendarle za najboljšo uvrstitev društva na državnem tekmovanju. Posebna zahala pa gre vsem trem puncam; Anji, Evi in Tajdi. Mentor lahko le sanja o tako pridnih in poslušnih puncah, kot ste ve tri. Upam, da se drugo leto spet vidimo in poskušamo v Kote prinesti zlato medaljo z državnega tekmovanja. Če si to dovolj močno želiš, se ti lahko uresniči. Obljuba pa še vedno velja; povejte le dan in kraj. Za PGD Brezovica pri Borovnici mentorica Karmen Pirnat Uvrstitev petih ekip na državno gasilsko tekmovanje Letošnji začetek jeseni je bil za gasilce in gasilke PGD Brezovica pri Borovnici zopet zelo uspešen. V14 dneh smo si priborili 14 pokalov in 2 kompleta medalj. Kar petim ekipam je uspel preboj na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto. V letošnjem letu smo Kačani že v poletnih mesecih poskušali sestaviti kvalitetne in hitre tekmovalne enote. Trud je obrodil sadove. Na občinsko tekmovanje, ki je potekalo 26. septembra na Drenovem Griču smo peljali kar 10 ekip; 6 mladinskih in 4 članske. Vse ekipe, razen članic A, so med poletjem pridno trenirale in se pripravljale na prihajajoča tekmovanja. Zadnji teden pred tekmovanjem pa smo sestavili še eno ekipo; članice A. Volja in želja po nastopu na občinskem tekmovanju je bila velika, zato se nismo prav nič obremenjevale z uvrstitvijo. »Gremo poskusit,« je bil naš moto. Peljati 6 ekip mladine na občinsko tekmovanje pa ni mačji kašelj. Težave so nastopile predvsem zato, ker je datum tekmovanja sovpadal z delovno soboto na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica (Angelin memorial - kros), kjer bi morala biti skoraj vsa gasilska mladina. Z veliko dogovarjanja nam je le uspelo pripraviti načrt; zjutraj tekmujemo na gasilskem tekmovanju, ob 10. uri pa se preizkusimo še na krosu. Zaradi sočasne podelitve priznanj najboljšim na krosu in tekmovanju na Drenovem Griču smo se odločili, da gasilsko podelitev (privatno) izvedemo kar na športnem igrišču v Borovnici. Vzkliki veselja so odmevali po Borovnici, ko smo zagledali 9 pokalov. Otroci so dosegli dve 1. mesti, štiri 2. mesta, dve 3. mesti in dve 4. mesti. Pionirke 1 pa so osvojile še prehodni pokal. 4 ekipe mladine so se tako uvrstile na regijsko tekmovanje na Rakeku. V popoldanskih urah je potekalo še člansko tekmovanje. Udeleži- le so se ga 4 ekipe. Osvojile so 1., 3., 4. in 5. mesto. Članicam A se je po spletu okoliščin zgodilo nekaj neverjetnega, dosegle so 1. mesto in to po le 6 vajah. Temu bi lahko rekli športna sreča. Zbirki pokalov smo tako dodali še dva. Vsem ekipam ob doseženih rezultatih iskreno čestitamo. Ob tej priliki se posebno zahvaljujemo ravnatelju OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, g. Danielu Horvatu za razumevanje in iskanje ugodne rešitve za Starejši gasilci (veterani) naše otroke ter Franciju Friškovcu, ki je omogočil, da so se naše ekipe mladine sploh lahko udeležile občinskega tekmovanja. Vodilnim v Gasilski zvezi Vrhnika pa ponujamo rešitev za tovrstne težave: v juniju naj se osnovnim šolam v notranjski regiji pošlje plan jesenskih in spomladanskih tekmovanj, saj se tudi v šolah takrat načrtuje dejavnosti za naslednje šolsko leto. Moramo se zavedati, da je vendarle šola na prvem mestu. Teden kasneje (3. 10. 2015) je potekalo regijsko tekmovanje na Rakeku. Močno deževje in slaba oprema sta močno oteževala izvedbo vaje. Zopet so najmlajše posegale po najvišjih mestih. Pionirke 1 so dosegle 1. mesto, mladinke 1 2. mesto, pionirke 2 in mladinke 2 3. mesto. Slavju so se pridružili tudi carji (starejši gasilci). Ugnali so 6 ekip in si priborili 3. mesto. Članice A pa so zasedle nehvaležno 4. mesto. 5 ekip PGD Brezovica pri Borovnici se je tako uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem in tekmovalkam. Mentorjem pa želimo obilo dobre volje in potrpežljivosti pri pripravi ekip. PGD Brezovica pri Borovnici Policisti na obisku v vrtcu Borovnica Otroke v vrtcu vedno pritegne vozilo z lučkami in sireno. Zato smo tudi mi komaj dočakali, da so nas obiskali policisti. rišli so v začetku oktobra in nas razveselili z odlično lutkovno predstavo 113. Otroci so med predstavo ves čas sodelovali: se jezili na lumpe in navijali za druge. V napetih trenutkih so utihnili in otrpnili ter se od srca nasmejali, ko se je zgodba srečno razpletla. Po predstavi smo si ogledali še vozila: policijski avto in opremo, ki jo imajo policisti. Preizkušali smo čelado in varnostni jopič: »Uf, kako je težak!« Med vsemi pa ni bilo junaka, ki bi si upal natakniti lisice ... Tudi motor je bil otrokom zelo všeč. Večina otrok je splezala nanj in preizkusila, kako mogočno vozilo je to. Naši triletni-ki so dolgo opazovali policijske pse, ki so jih policisti pripeljali s seboj. Predstavili so nam tri pse, ki pomagajo iskati nevarne snovi. Ti psički so bili še mladi. Izvedeli smo, da še hodijo v pasjo šolo. Bili so razigrani kot naši otroci. Radovedno so vohljali s smrčki, saj se je k njim stegovalo mnogo otroških rok. Skoraj vsi otroci so bili tako pogumni, da so pobožali kužke po smrčkih, ušesih in tačkah. Policisti so nam polepšali dan, ki se ga bodo otroci še dolgo spominjali. Predvsem pa so otroci ugotovili, da nam policisti pomagajo in jih lahko pokličemo, kadar smo v težavah. Zapomnili so si tudi številko, na katero lahko pokličemo policiste. Kar vprašajte jih: 113! Sonja Rožmanc Tretji najboljši v »veliki barjanski kuhni« Septembrskega tekmovanja v kuhanju golaža na Barjanskem kulinaričnem festivalu v Notranjih Goricah se je udeležilo 14 ekip, golaž ekipe Marjana Pristavca pa je že drugo leto zapored obranil bronasto kuhalnico. strokovna komisija razglasila uradne rezultate celodnevnega ocenjevanja. Najboljši barjanski golaž je po njihovem skuhala lani dru-gouvrščena ekipa Šefla Team, drugi najboljši naj bi bil skuhan v loncu ekipe Hribovcev, medtem ko je tretje mesto že drugo leto zapo- red pripadlo ekipi Marjana Pristavca. Prvim trem so bile podeljene še priložnostne nagrade, medtem ko so se ostali morali zadovoljiti s priznanji in večernim koncertom skupin San Di Ego in Norton. Damjan Debevec, foto: ND Barjanski kulinarični festival, ki ga je 19. septembra že tretjič uspešno priredilo društvo Grill klub Slovenija, je tudi tokrat v športni park v Notranjih goricah pritegnil množico radovednežev. Poleg tekmovanja v »veliki barjanski kuhni«, ki je potekalo celo popoldne, so obiskovalce pričakale še razne otroške delavnice, bolšji sejem, razvedrilne oz. nagradne igre ter seveda številne kulinarične stojnice z raznovrstnim blagom (lončarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, mesni izdelki, zelenjava in vrtni pridelki, kalčki .), vse ob prijetni glasbeni spremljavi. Osrednjo nit dogodka je krojil opojni vonj moj -strsko pripravljenega golaža. Ekipe, letos jih je bilo kar štirinajst, so si vsaka v svojem izvirnem slogu uredile delovne kotičke in kurišča, od koder so se že kmalu po poldnevu razširile mične vonjave, ki so k pokušini jedi vabile mimoidoče in seveda strokovno komisijo. To je sestavljala ekipa izkušenih kuharjev, med njimi tudi lanskoletni zmagovalec Klemen Ja-pelj. Pravila tekmovanja so bila stroga, a jasna. Organizator je zagotovil meso in čebulo, kako iz tega narediti zmagovalni golaž, pa je bilo v celoti na strani kuharjev, najsi bo s skrivnimi sestavinami ali drugimi pripomočki. Borovniški kotiček je spretno oblikovala dopolnjena lanskoletna ekipa, ki je letos tekmovala pod zastavo Turističnega društva Borovnica. Kuharju Marjanu Pristavcu so pomagali še Vesna Košir, Štefan Ivanušec in Jože Švi-gelj, ki je s svojo harmoniko obenem skrbel tudi za veselo vzdušje. Mislili so res na vse: pristno kurjenje na drva, dekoracijo prostora s sponzorskimi dobrotami, mesninami Kmetije Ceste ter kruhom in pecivom borovniške izpostave Pekarne Zalog. Še najmanj časa so kot del okusne dekoracije zdržali jurčki Cirila Furlana, ki jih je menda prav hitro pokončal že prvi obhod strokovne komisije ... S kuhanjem so ekipe zaključile proti večeru, ko je Bronasta borovniška ekipa. Sladka promocija Borovnice. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 23 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica MAŠ ČASOPIS 23 Vetrnice in Metuljčki na taboru Vetrnice in Metuljčki smo v ponedeljek, 21. septembra, odpotovali na tridnevni naravoslovni tabor v Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Lipa v Črmošnjicah pri Semiču. Na kratkem sprehodu po vasi strokovni delavci doma Lipa Na majhen splav je položil smo se seznanili z okolico doma in spoznali, kako je kraj dobil ime. V naslednjih treh dneh nam ni bilo niti za trenutek dolgčas in tako tudi za domotožje ni bilo časa, saj so za nas pripravili zelo zanimiv program. Vsaka skupina je izdelala mlinček iz leskovega lesa in ga postavila v strugo Divjega potoka. Vsak otrok se je preizkusil v splavarjenju. zaklad - kamenček in potem splav s palico vodil čez brzice potoka do tolmunčka, kjer ga je ujel njegov prijatelj. Raziskovali smo tudi življenje v potoku. Posebno večerno doživetje je bil sprehod s petrolejkami in opazovanje zvezdnatega neba. V gozdu smo postali gozdni detektivi - iskali smo sledi, ki jih pustijo živali: obgrizene listke, orehove lupine, obglo-dane storže ... Z igro Živalski vrtec smo spoznavali gozdne živali in njihove mladičke. Otroci so se izkazali tudi v igri Lov na lisico. V skupinah po štiri so opravili preizkus iz orientacije, slediti so morali puščicam in opraviti naloge, ki jih je zanje pripravil »lisjak«. Učili smo se zakuriti taborni ogenj: nabirali smo vejice, jih zlagali na ognjišče in opazovali ogenj, potem pa smo še poskrbeli, da smo vse pogasili, da ne bi prišlo do gozdnega požara. Odpravili smo se tudi po učni poti ob Divjem potoku, kjer smo si ogledali naravne ovire v potoku. Zadnje dopoldne smo spoznavali, kako so si včasih pastirji na paši krajšali čas z različnimi igrami, za katere so si rekvizite izdelali sami iz naravnih materialov. Tudi mi smo se preizkusili v pastirskih igrah: šola, zbijanje koze, metanje obročev in podkve na palico. Za konec smo pripravili še igre brez meja. Po gibalnih vajah za ogrevanje smo se igrali zabavne štafetne igre, ob katerih je čas kar prehitro tekel. Po sredinem kosilu smo se zbrali v paviljonu, kjer so vsi otroci dobili priznanje za udeležbo v Vrtcu v naravi, vsaka skupina pa še posebno priznanje za igro Lov na lisico ter mlinčka, ki smo ju izdelali. Polni prijetnih vtisov smo se odpravili na avtobus, ki nas je že čakal, in se odpeljali proti domu, v objem mamic in očkov. Mateja Milosavljevic Vrtec Borovnica - enota Zarja Pri nas v vrtcu že diši po jeseni. Otroci so s pomočjo staršev prinesli jesenske pridelke, ki smo si jih ogledali in tudi poskusili. Ob slikah smo pripovedovali zgodbo o repi velikanki, izdelovali likovne izdelke in še marsikaj drugega. Marjeta Ferlan Floorballisti in floorballistke ponovno v akciji Z novim šolskim letom smo tudi v Floorball Clubu Borovnica začeli novo tekmovalno in trening sezono. Po lanski, ki je bila ena najuspešnejših do sedaj, saj so naslov državnih prvakov osvojile kar tri ekipe, fantje in dekleta tudi letos računamo na najvišja mesta. Za nepoznavalce naj na hitro predstavimo šport, ki je osvojil naša srca. Floorball, v tujini znan tudi kot »unihocky« (SUI, GER), »in-nebandy« (SWE, NOR), »salibandy« (FIN) ali »florbal« (SVK, CZE) je relativno mlad šport. Združuje pravila in prvine več športov, najbolj pa spominja na hokej. Igra poteka na parketu, igrišče v velikosti rokometnega, pa je ograjeno s 50 cm visoko ogrado. Igralci, na igrišču jih je naenkrat 5 iz vsake ekipe in vratarja, obuti v superge s palicami iz umetnih mas poskušajo žogico, ki je okrogla in votla z luknjami, spraviti v nasprotnikov gol. Vratarja za razliko od igralcev ne uporabljata palice, nosita posebno zaščitno opremo in čelado ter mrežo branita z vsem telesom. Igra je zelo dinamična in hitra, za upoštevanje pravil pa skrbita tudi dva sodnika. V Borovnici je šport pritegnil veliko igralcev in igralk vseh generacij od malih prvošolčkov vse do babic in dedkov. Kot že nekaj let, tudi letos ekipe sodelujejo v državnem prvenstvu. Letos nas v sedmih kategorijah zastopa osem ekip. Kot najmlajši tekmujejo otroci U9, sledijo ostale mladinske: U11, U16, U19, in članske kategorije: 1. ženska liga (1. ŽSFL) ter 1. in 2. moška liga (1. in 2. SFL). Novost letošnjega leta je druga ženska ekipa, v kateri so združene naše super mamice in podmladek deklet. Že na prvi tekmi sezone so prikazale srčno borbo in požele glasno vzpodbudo s tribun. Poleg tega so naši mladinci do 19 let združili moči z vrhniškimi vrstniki, ki jim bodo v pomoč pri branjenju naslova prvakov. V novembru se državno prvenstvo nadaljuje z naslednjimi tekmami, na katere vas lepo vabimo: 7. 11. ob 13.30 v Škofji Loki (Poden) - FBC Borovnica B : FBK Insport mladi, 8. 11., turnir U11 in U16 v športni dvorani Vitranc v Kranjski Gori, 14. 11. ob 18.00 v Ljubljani (dvorana vojašnice E. Peperko) - UNI-HOC Borovnica : FBK Olimpija; ob 14.30 na Vrhniki (OŠ A. M. Slomška) - FBC Borovnica B : Polycom Brlog, 22. 11. ob 13.30 v OŠ Borovnica - Borovnica floorballshop.si : ŠD Zelenci Kranjska Gora Ž, turnir U11 in U16 v tedlovadnici OŠ Poljane nad Škofjo Loko, 28. 11. ob 15.00 na Vrhniki (OŠ A. M. Slomška) - UNIHOC Borovnica : ŠD Zelenci Kranjska Gora, ob 17.00 na Vrhniki (OŠ A. M. Slomška) - FBC Borovnica B : FBK Olimpija B, 29. 11. ob 16.00 v Kranjski Gori (dvorana Vitranc) - FBC Borovnica U19 : ŠD Zelencu U19, turnir U9 v OŠ Žiri. Poleg državnega prvenstva se je začela tudi občinska BOROV- NIŠKA LIGA, ki je največja rekreativna liga v Sloveniji in poteka od oktobra do aprila. V njej sodelujejo igralci iz širše okolice Borovnice, do Poljanske doline in Ljubljane. V sezoni 2015/2016 bo na parketu telovadnice OŠ Borovnica prekrižalo palice 14 ekip: legendarni Biro ES, Kriskros, Team malence, Fixbo, FBK Slavi-ja, Horoskop, Montaže Brane, Mehkužci, Avon Kardan, Pacienti Inc., Skriti talenti, FEEL SLOVENIA, Brez imena in Črvi. Vabljeni vsak petek med 18.40 in 22.30 v telovadnico borovniške šole, kjer boste spremljali zanimive dvoboje. Na koncu naj se zahvalimo našemu zvestemu sponzorju trgovini floorballshop.si (www.floorballshop.si), ki skrbi za to, da smo na igrišču vedno v popolni opremi. Spremljate nas lahko na spla-tni strani www.fbc-borovnica.net ali naFacebooku (FBC Borovnica), vsa vprašanja pa naslovite na info.fbcborovnica@gmail. com. Z veseljem vam bomo odgovorili. Urnike vadbe, na katerih se nam lahko pridružite, najdete na strani http://www.tvd-parti-zan.si/ pod zavihkom URNIKI. Lep športni pozdrav! A. K. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 24 24 MAŠ ČASOPIS Občina M Horjul 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občinske novice • Občinske novice •Popis števcev Občane seznanjamo, da se bodo v času do konca novembra opravljali popisi števcev za porabljeno vodo. Da bo delo popisovalcev, pooblaščenih s strani občine, potekalo čim hitreje in nemoteno, vas prosimo, da omogočite popisovalcu dostop do števcev. •Miklavž prihaja na obisk Horjulske otroke bo v nedeljo, 6. decembra ob 16. uri v Prosvetnem domu obiskal Miklavž s spremstvom. Starše lahko svoje otroke, stare vključno do 10 let, prijavijo tudi na Občini Horjul. Občina Horjul Bo Občina Horjul postala del območja integriranih linij LPP? Občinski svet Občine Horjul je na svoji 5. redni seji, 22. septembra, med drugim razpravljal tudi o možnem povezovanju z območjem integriranih linij LPP. Svetniki so bili z možnostjo le seznanjeni in pozvani, da do decembrske seje pridobijo mnenja občanov. Župan Občine Horjul Janko Prebil je ob Miklavževanje V nedeljo, 6. decembra 2015, ob 16. uri, nas bo v Prosvetnem domu Horjul obiskal Miklavž z darili. Starši prijavite otroke (ime in priimek, letnica rojstva) do petka, 20. novembra 2015, na običajnih zbirnih mestih, in sicer: • v prostorih Občine Horjul v času uradnih ur ali po el. pošti obcina@horjul.si, • v Knjižnici Horjul v času delovanja. Vabljeni vsi otroci iz Občine Horjul, stari do 10 let (vključno z letnikom 2005)! činske svetnike obvestil, da je nedavno na pobudo Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet z direktorjem Petrom Horvatom ter županom sosednje Občine Dobrova-Polhov Gradec Francem Setnikarjem opravil sestanek o možnem pristopu občine v sistem integriranega potniškega prometa. Integracija bi zagotovila povečano število odhodov avtobusov, kar je Občina Horjul s priključitvijo Občine Dobrova--Polhov Gradec v sistem LPP že spoznala in se ji zato v primeru pristopa najverjetneje ne obeta sprememba. Hkrati vključitev v sistem omogoča plačevanje s kartico Urbana, s katero se je mogoče še 90 minut voziti z mestnim prometom, in zagotavlja nižje cene vozovnic. Ravno slednje pa hkrati pomeni tudi nižje povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter precejšnjo razliko za vse tiste zaposlene prebivalce Občine Horjul, ki se na delo iz kakršnegakoli razloga vozijo sami. V praksi to pomeni, da bi se cena enkratne vozovnice z 2,7 znižala na 1,6 evra, poleg tega bi znotraj območja vozač lahko tudi brezplačno prestopal, cena mesečne vozovnice pa bi se s 97,20 znižala na 49 evrov oziroma s 132, 20 na 59 evrov (kombinirana). K temu je potrebno dodati, da bi nova uvedba vplivala le na dnevne vozovnice in mesečne delavske karte, ne pa na ceno mesečne vozovnice za dijake in študente, saj le-ta v obeh primerih stane 25 oziroma 35 evrov. Uvedba integriranega sistema v splošnem prinaša ugodnejši javni prevoz, dodatne stroške za to pa nosi lokalna skupnost, kar Slika je simbolna (vir: lpp.si). pomeni, da bi nova uvedba občinski proračun obremenila vsako leto za 28.000 evrov. Župan Janko Prebil se prav zaradi dvoreznosti primera ne želi izjasnjevati, zato prepušča odločitev in sklep občinskemu svetu, ki bo o tem odločal na decembrski seji. Nadja Prosen Verbič Plaz saniran, vozniki varnejši Zaklanec, 2. oktober - Pri saniranem plazu v Prošci so se zbrali predstavniki občine (investitorja), izvajalca, nadzornik in vaščani Zaklanca ter nazdravili zaključku projekta. V zadnji številki Našega časopisa smo poročali o začetku sanacije plazu v Prošci, tokrat pa že poročamo o zaključku del. Le malokrat se zgodi, da je terminski plan tako dobro predviden, kot je bil tokrat. A dejstvo je, da je k izredno hitri realizaciji pripomoglo tudi lepo vreme, predvsem pa dobro načrtovan plan izvedbenih del ter usposobljen in dober izvajalec. Vse to je poudaril v govoru ob uradnem zaključku investicije župan Janko Prebil, ki se je izvajalcu del, podjetju EURO GRAD zahvalil za kvalitetno in hitro opravljeno delo, prav tako nadzorniku Alešu Vojski z Drenovega Griča ter vaščanom Zaklanca, ki so strpno prenašali mimovoze strojne mehanizacije. V imenu vaščanov Za-klanca je pohvalo vsem vključenim v izvedbo projekta izrekel Daniel Fortuna, posebej je pohvalil župana in občinsko upravo, ki je v slabem letu uspela pripraviti in izvesti projekt, ki se je vlekel že več let, s tem pa je zagotovila tudi večjo varnost voznikom na eni od dnevno najbolj obremenjenih cest v občini. Investicija je občinski proračun obremenila za dobrih 65.000 evrov, opravljena pa so bila vsa s projektom predvidena dela. Urejeno je odvodnjavanje na priključni gozdni cesti, od koder naj bi z višjele-žečih travnikov pritekla meteorna voda, ki se je v preteklosti zlivala na cesto in tako spodjedala cestišče. Dodatno so torej vgradili kanale za hitrejše odvajanje padavinske vode iz prepusta. Izkopali so gradbeno jamo, in sicer v dveh etažah, ter za- količili temelje. Postavili so objekt in oporni zid, ki je v glavnem sestavljen iz skal v betonu in je vkopan dobrih 5 metrov v globino. Pri tem so uredili tudi zunanjo in notranjo drenažo ob vrhu betonskega zidu, muldo, jašek za meteorno vodo, odtok. Cestišče je po celotni dolžini dodatno utrjeno in na novo asfaltirano. Asfaltno preobleko je dobil tudi dovoz gozdne ceste, in sicer zaradi učinkovitejšega usmerjanja meteorne vode. Ob cestišču so urejene tudi bankine, prav tako teren na pobočju pod opornim zidom, ki pa čaka na boljše vremenske pogoje, da bo lahko ozelenel in postal nemoteče za okolje in prijetnejši za oko. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Po uradnem delu so si opravljeno delo nekateri tudi natančneje ogledali. V skrbi za umiritev prometa Občina Horjul si tudi z nameščanjem preventivnih radarskih tabel prizadeva za umiritev prometa v občini ter večjo varnost občanov. Občina Horjul je za izboljšanje prometne varnosti na najbolj prometnih območjih v občini ter zbiranje statističnih podatkov o izmerjenih hitrostih na teh območjih spomladi kupila preventivno radarsko tablo, ki kaže izmerjeno hitrost mimovozečih vozil in je trenutno nameščena na zgornji avtobusni postaji na Vrzdencu ter meri hitrosti voznikov, ki vozijo proti Horjulu. Gre za premično tablo, ki je bila prej nameščena v Zaklancu, kjer je občina opravila meritve in podatke beležila. Ti so po zagotovilu predstavnika občine zgolj informativnega značaja in bodo služili le za opravljanje različnih analiz. A dejstvo je, da so meritve v Zaklancu zaskrbljujoče, saj skoraj ni voznika, ki po naselju vozi z dovoljeno hitrostjo. Večina jih omejitev preseže za okrog 10 km/h, slaba tretjina pa je takšnih, ki omejitev presežejo za okrog 20 km/h, kar pomeni, da v naselju vozijo več kot 70 km/h in bi v primeru policijske kontrole po Zakonu o pravilih v cestnem prometu morali plačati kar precejšnjo globo. Radarska tabla je zabeležila nekaj več kot 30 prekrškarjev, ki so skozi Zaklanec peljali več kot 100 km/h, s čimer pa niso kršili le prometnih predpisov, ki v takšnem primeru narekuje globo v višini 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, pač pa so močno ogrožali vse udeležence v prometu, kar je posebej zaskrbljujoče. Poleg radarske table, ki se bo po besedah predstavnika občine v prihodnosti še premikala po dolini, je stalni merilnik nameščen tudi na začetku naselja Horjul. Tudi ta je v lasti občine, saj ga je uspela pridobiti na razpisu Goodyear Dunlop Sava Tires. Ker je varnost občanov na prvem mestu, si bo občina tudi v bodoče na različne načine prizadevala umiriti promet, še posebej znotraj naselij v občini. Nadja Prosen Verbič Imeli smo ulični piknik Na Vrzdencu, v eni izmed ulic, smo »pod sedlom« oziroma tam, nasproti ceste v Žažar, pripravili prvi Ulični piknik. Ideja se je porodila na podlagi vsakodnevnih srečanj na ulici. Smo ulica z 12 hišami, kjer ne manjka otroške razposajenosti, saj tukaj živi 11 fantkov in punčka, ki so stari od 4 mesece do 9 let. V letošnjem letu pričakujemo še 2 novorojenčka, in prav vsi komaj čakamo, da izvemo, ali se bo dvignilo povprečje punčk ali bomo imeli pravo nogometno moštvo (in to z menjavami). Ravno zaradi povezanosti otrok in nenehnega srečevanja na ulici, ko ni nikoli dovolj časa, da bi z vsemi v miru poklepetal, se je rodila ideja o "STREET" PIKNIKU. Nekaj časa je le zorela, ko pa so zanjo izvedeli vsi prebivalci ulice, je bila večinsko sprejeta, kar je bilo po eni strani majhno presenečenje, po drugi strani pa željen odziv. Odločili smo se, da bo Ulični piknik potekal vsak leto, in sicer prvo soboto v septembru, ter da vsako leto organizacijo prevzame druga hiša. Za meso in kruh se pobira denar, ostale dobrote in pijačo pa prinese vsak sam. Idejo naj bi premierno izpeljali že lansko leto, a nas je pregnalo vreme in smo piknik odpovedali. Enako se je skoraj zgodilo tudi letos, ko pa smo kljub odločitvi, da se Uličnega piknika v primeru slabega vremena ne prestavlja, soglasno sprejeli pobudo, da se izjemoma piknik prestavi na nedeljo, ko je bilo napovedano suho vreme. Tako smo 5. septembra končno izpeljali 1. ULIČNI PIKNIK. Grelo nas je toplo sonce, slišati je bilo otroško veselje in prijeten klepet sosedov. Dišalo je po pečenju in ostalih sladkih dobrotah. Prav prijetno je bilo in ni dvoma, da Ulični piknik ne bi postal tradicionalen. Andreja in Uroš Mrzlikar NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 25 26. oktober 2015 elektronski naslov: obana@horjul.si Občina LMJ Horjul MAŠ ČASOPIS 25 Ko si humanitarnost, šport in dobri ljudje stopijo nasproti Podolnica, 3. oktober - V organizaciji Razvojnega društva Urh in s sodelovanjem društva Vesele nogice je v Podolnici potekal športni dogodek s humanitarno noto. Maša s prijatelji. Nekaj pred 14. uro so se pri gasilskem domu v Podolnici začeli zbirati udeleženci humanitarnega teka - tekači, pohodniki in drugi ljudje dobre volje. Preden je pištola, ki je naznanila začetek tekmovanja, ustrelila, je zaigrala melodija Godbe Dobrova-Polhov Gradec, za njo pa je zbrane pozdravila predsednica društva Vesele nogice Spomenka Valušnik. Zahvalila se je vsem za udeležbo, Razvojnemu društvu Urh pa za prijaznost in organizacijo dogodka. Predstavila je društvo Vesele nogice, ki pomaga staršem otrok z motnjami v razvoju pri zagotavljanju terapij in najrazličnejših pripomočkov, ki jih otroci za napredek v razvoju potrebujejo. Njihovo prizadevanje je usmerjeno v cilj narediti otroka čim bolj samostojnega, da bo lahko nekoč zaživel svoje življenje brez večjih omejitev. Potrebo humanitarnega društva po pomoči je začutilo tudi Razvojno društvo Urh, ki deluje v istem kraju kot članica Veselih nogic Maša Kočevar. Ta je tokratni dogodek tudi uradno odprla. S pomočjo prirejenega kolesa je kot prva prepeljala delček tekmovalne poti. Za njo se je preko štirideset prijavljenih podalo na pot skozi gozd, na kateri so nekateri čas izkoristili za družaben pogovor, drugi pa so dali oči na pašo ter na cilj prišli skupaj s šopkom gozdnega cvetja ali celo najdeno gobo. Sledil je start za vse otroke, ki jih je čakala 1500 metrov dolga gozdna, predvsem pa zelo blatna pot. Skozi cilj je po slabih 8 minutah kot prvi izmed petin- . V 'F v A;, " ' Absolutni zmagovalec Andrej Marolt dvajsetih udeleženih pritekel Jakob Grdadol-nik. Med dečki sta mu sledila Adam Jelovšek in Tjuš Kozina. Med deklicami so si medalje razdelile Maja Plestenjak pred Ronjo Smrtnik Dobravec in Rebeko Rožnik. Tekmovalni del dogodka so zaključili odrasli. Ti so se spopadli s 5500 metri zahtevne krožne gozdne trase. Z njo je najhitreje opravil Andrej Marolt, ki je s časom 30.24 postavil rekord proge. Dobre pol Pohodniška družba je bila najštevilčnejša. minute za njim je na cilj pritekel Primož Jereb, njemu pa je sledil Grega Čepon. Med ženskami je bila s časom 39.13 najhitrejša Lea Smrtnik, nekaj minut za njo sta v cilj pritekli še drugi dve tekačici - Barbara Černigoj Skopec in Ta-njuša Borštnik. Najboljši med odraslimi so za svoj uspeh prejeli medalje in praktične nagrade, absolutnemu zmagovalcu pa je župan Janko Prebil podelil pokal. Udeleženci so se okrepčali z okusnim domačim golažem, ki so ga člani razvojnega društva kuhali že nekaj večerov pred dogodkom. Prvi humanitarni dogodek je bil tako uspešno zaključen. V mošnjiček Veselih nogic je Razvojno društvo Urh prispevalo 1500 evrov. Člane slednjega ob tem posebej veseli, da so lahko po svojih močeh pomagali pomoči potrebnim v društvu Vesele nogice in sokrajanki Maši. Ker se v društvu zavedajo pravega pomena solidarnosti in želijo podbuditi tudi socialni čut svojih otrok, so jih že tokrat vključili v dogajanje. Njihova naloga je bila zbrati čim več starega papirja. Otroci so po vasi že teden pred dogodkom zbirali papir in na koncu je tehtnica pokazala lepo številko - zbrali so ga namreč tono in 900 kilogramov. V društvu želijo s humanitarnostjo nadaljevati, saj se zavedajo, da v Občini Horjul prav gotovo živi še kakšna družina, ki potrebuje pomoč; in ker so člani še polni vneme, lahko pričakujemo, da bo ta postala del njihovega programa. Nadja Prosen Verbič / Foto: np Razvojno društvo Urh se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem, donatorjem in prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi humanitarnega dogodka, prav tako pa tudi prijaznim gospodinjam, ki so prispevale domače dobrote. Vsem izrekajo: »HVALA.« Zahvala V soboto, dne 3.10. 2015, je v Podolnici potekal dobrodelni tek za pomoč humanitarnemu društvu Vesele nogice in naši članici Maši Kočevar. Najlepša hvala vsem, ki ste se teka udeležili in z dobrim namenom v srcu sodelovali pri našem skupnem prizadevanju pomagati otrokom s posebnimi potrebami. Najlepša hvala tudi organizatorjem Razvojnemu društvu Urh, gospodu Andreju Dolinarju, gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Podolnica, Godbi Dobrova - Polhov Gradec, duhovitemu povezovalcu Tomu Gabrovšku, vsem donatorjem ter drugim, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da je tek kljub slabemu vremenu, uspel. Posebna zahvala Mašinim prijateljem, ki so zbirali star papir in vsem, ki ste ga prispevali, saj ste tudi na ta način izkazali dar. Družina Kočevar in Spomenka Valušnik, predsednica društva Vesele nogice Sladki kostanj Narava nam je letos podarila nemalo kostanja in zato smo lahko v sredo, 7. oktobra, imeli že tradicionalni Kostanjčkov piknik. Otroke in starše smo povabili k sodelovanju. Prinesli so veliko kostanja, ki so ga kuharice v kuhinji skuhale, nekaj smo ga pripravili tudi za pečenje. Sicer lepega vremena nismo imeli, a to nas ni odvrnilo od piknika, smo ga pač pripravili znotraj vrtca. Skupine z mlajšimi otroki smo se zbrale na hodniku, kjer smo se ob pokušanju kostanja družili in igrali, starejši pa so bili po svojih igralnicah in si piknik pripravili po svoje. Nekateri so ga pojedli več, drugi manj, pomembno pa je, da smo se lahko ob njem sladkali, družili in si pripravili malo drugačno dopoldne. Ema Marolt Prvi trije tekmovalci od leve proti desni: Gašper Kurnik (3. mesto), Florijan Sedej (1. mesto), Rok Janež (2. mesto). Tradicionalni teniški turnir posameznikov Tudi letos se je septembra odvil že tradicionalni teniški turnir posameznikov, ki ga vsako leto organizira Teniški klub Horjul. Zaradi velikega števila tekmovalcev je letos turnir potekal dva dni, in sicer v soboto in nedeljo, 19. in 20. septembra. Prijavljenih je bilo 16 tekmovalcev iz horjulske in drugih občin. V soboto, 19. septembra, so potekale izločilne tekme ter nato še četrtfinalni dvoboji. V nedeljo, 20. septembra sta se odigrali obe polfinalni tekmi, tekma za tretje in četrto mesto ter na koncu še finalni obračun za 1. in 2. mesto. Turnir se je zaključil v nedeljo okoli 15. ure s podelitvijo pokalov trem najboljšim tekmovalcem. Med najboljše tri so se uvrstili Gašper Kurnik (3. mesto), Rok Janež (2. mesto) in Florijan Sedej (1. mesto). 8€> predprodaja i PROSVETNI DOM HORJUL SOBOTA, 14.11.0B19H Vstopnice: Okrepčevalnica Pr'Kozinc in BS Pelrol Horjul NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 26 26 MAŠ ČASOPIS Občina B vj Horjul 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Izlet v neznano Enajstega oktobra smo se hor-julski planinci v deževnem jutru vkrcali na avtobus in se odpeljali v neznano. Ugotovili smo, da se peljemo proti Zasavju, toda pravega cilja ni ugotovil nihče od udeležencev. Peljali smo se v Veliko Kozje v Posavskem hribovju. Najprej smo si privoščili obvezno jutranjo kavico v Okro-glicah pri Loki pri Zidanem mostu. Od tu smo se šli peš proti Lovrencu. Ta se nahaja v osrčju posavskih gričev. Na njem je cerkev Sv. Lovrenca, ki izvira iz Trubarjevih časov; v njej naj bi Trubar tudi pridigal. Lovrenc pa je najbolj znan po enem od najlepših rastišč Clusijevega svišča ali po domače encijana. Ta botanični naravni rezervat, ki je bogat tudi z drugimi redkimi cvetlicami (tržaški svišč, kranjska lilija, opojna zlatica), bo vsekakor vredno obiskati tudi proti koncu aprila, ko se travniki obarvajo modro. Od tu smo nadaljevali proti Velikemu Kozjemu, ki se nahaja zahodno od Zidanega Mosta. V lepem vremenu je od tu lep razgled na Zasavsko in Posavsko hribovje, vse do Julijcev in Kamniških Alp ter Boča se vidi. Z razgledom v času našega obiska ni bilo nič, kajti obdajala nas je megla, bičal nas je veter in močil dež. A to ni načelo naše dobre volje. V takšnih razmerah je narava še posebno prvinska, mirna in spokojna. Po približno štirih urah hoje smo se vrnili v dolino, kjer smo si v Ribiškem domu Laško privoščili dobro joto in jabolčni zavitek. Naš izlet je bil kljub deževni nedelji zelo prijeten, saj največ veljajo dobra volja, druženje in prijateljstvo med nami. Zapisala: Jožica Trobec Gračanin Vabljeni na 16. Samčev memorial ŠD Extrem bo v soboto, 21. novembra, znova pripravil košarkarski praznik - 12 ur košarke v Horjulu. Prireditev bo letos že 16. leto potekala v spomin na Rudija Samca, začetnika športa v horjulski dolini. Tekmovanje se bo odvijalo v športni dvorani osnovne šole Horjul, med seboj pa se bosta tradicionalno pomerili ekipi Mačkov (rojeni leta 1985 ali prej) in Zelencev (rojeni leta 1986 ali pozneje). Dogajanje bo popestril tudi zdaj že tradicionalni in zabavni ženski košarkarski dvoboj med ekipama Muc (rojene 1985 ali prej) in Zelenk (rojene 1986 ali pozneje). Trenutni rezultat je 9 : 6 za Mačke in 2 : 1 za Muce. Bo lanskoletna dvojna zmaga mlajših prekinjena ali se bo nadaljevala, na koga stavite letos? Žrebanje skupin bo v petek, 13. novembra, ob 20.00 v pubu SportsHouse v Horjulu. Tam bodo vsi tekmovalci dobili brezplačno pijačo za dobrodošlico. Košarkarska borba se bo na dan prireditve odvijala od 8. pa vse do 20. ure. Obiskovalci in tekmovalci bodo zatem uživali v zabavnem spremljevalnem programu - metanju trojk in družinskem metu. Prvič v zgodovini tekmovanja se bo odvil tudi finale osnovnošolskega spretnostnega poligona, kjer se bodo med seboj pomerili najhitrejši učenci in učenke OS Horjul. Ob 20.30 bo potekalo žensko košarkarsko tekmovanje, prireditev pa se bo zaključila z zvezdniškim finalom ALL STAR. Pomerilo se bo deset najboljših igralcev iz obeh skupin (pet najboljših Zelencev in pet najboljših Mačkov). Seveda tudi letos organizatorji pripravljajo presenečenje, ki pa naj ostane še skrivnost. To ni le košarka, temveč tudi druženje več generacij! Vsi, željni igranja košarke, se lahko prijavite pri Maši Zupančič po tel. 040 506 700 ali prek e-pošte: masa.zelena@ gmail.com. Prijavnina za moške je 10 evrov na osebo in vključuje majico, bon za pico, pijačo na žrebanju in darilni paket. Prijavnina za ženske je 5 evrov na osebo in vključuje majico, pijačo na žrebanju in darilni paket. Vabljeni! Rekreativni kolesarji in tekači jo obožujejo Horjul-Koreno, 19. september - V organizaciji Kolesarskega kluba Zapravljivček je že 15. leto zapored potekala kolesarska dirka na Koreno, ki so se ji letos pridružili gorski tekači in duatlonci. Zbiranje udeležencev na Zapravljivčkovem tekmovanju je kot vsako leto tudi letos potekalo pri Sportnem parku Horjul. Tu je že bilo čutiti nekaj tekmovalne napetosti, ki je vladala med prijavljenimi. Kot prvi so z njo opravili tekači in tekačice, ki so se ob 12.30. zbrali za startno črto pri horjulski cerkvi. Nekateri so se podali v boj za medaljo, drugi s samim seboj in vrhom. Čez mnoge skale in korenine, po ozki gozdni stezi, skozi jesensko obarvano listje in vejevje so jih vodile označbe tekaške trase. Po slabih 3 kilometrih in 350-metrski višinski razliki se je pred tekači pojavila makadamska cesta, ki je obetala cilj, ob njej pa so glasni navijači tekmovalce s Iz leta v leto večja udeležba med gorskimi tekači. spodbudnimi besedami pospremili na zadnjih metrih proge. Z njo je najhitreje opravil Timotej Bečan, ki je v cilj pritekel s časom 16.25, sledila sta mu Andrej Marolt in Marcel Lavriša. Med ženskami je bila s časom 21.03 najhitrejša Urša Trobec, kmalu za njo sta ciljno črto prečkali Natalija Oberč Grmek in Alenka Trček. Kolesarji so startali ob 14. uri izpred Športnega parka Horjul. Najboljši so se že ob vznožju prvega klanca začeli oddaljevati od preostalega dela skupine. Strm 6-kilometrski klanec je iztisnil veliko kapelj znoja in vzdihljajev. Številni navijači so bili priča zanimivemu razpletu dirke: Tilen Potisk je v ciljnem sprintu prehitel Kle-mna Remica in mu le za nekaj stotink sekunde odvzel prvo mesto, tretji Matjaž Kregar pa je bil le streljaj za njima. O dobri pripravljenosti tekmovalcev ter izredno hudi konkurenci priča tudi podatek, da je v manj kot minuti skozi cilj prikolesarilo kar šest tekmovalcev, sedem pa jih je s tekmovalno progo opravilo v manj kot 16 minutah. Tudi ženske predstavnice so se dobro odrezale. Prvouvrščena Aja Opeka je s časom 17.52 dokazala, da bi lahko parirala mo -škim, saj je kar za nekaj minut ugnala drugo- in tretjeuvrščeno Tino Maček in Kati Oblak. Naziv zmagovalca duatlona je tokrat osvojil Timotej Bečan, ki je premagal domačina Andreja Marolta in Marcela Lavrišo. V tej kategoriji, kjer je šlo za kombinacijo teka in kolesarjenja, se je skupaj pomerilo 11 tekmovalcev. Vse natančnejše informacije in rezultate tekmovanja najdete na organizatorjevi spletni strani: http://www.zapravljivcek.si/index.php/dirka--na-koreno/60-15-kolesarska-dirka-in-6-gorski--tek-na-koreno 55 kolesarjev jo je osvojilo 874-krat V sklopu dogodka je Kolesarski klub Zapra-vljivček tudi letos seštel vzpone na Koreno, ki so jih kolesarji lahko beležili od 1. maja do 18. septembra. Letos je 55 kolesarjev skupaj naredilo kar 874 vzponov. Tistih, ki so za osvojenih 60 vzponov dobili zlato medaljo, je bilo 8; srebrno medaljo sta za osvojenih 30 vzponov dobila 2 kolesarja in bronasto so za osvojenih 15 vzponov prejeli 4 kolesarji. S 140. vzponi je bil za najvztrajnejšega oziroma za zmagovalca v kategoriji vzponov tudi letos, že 7. leto zapored, razglašen in posebej pohvaljen Branko Vrhovec, drugi je bil Gorazd Petkovšek s 117 vzponi in tretji Ludvik Leben s 103 vzponi. Podelitve, ki je potekala pri Kmečkem turizmu Pr' Lenart, sta se udeležila tudi predstavni- Absolutni zmagovalci med kolesarji: Klemen Remic, Tilen Potisk, Matjaž Kregar (od leve proti desni) ka Občine Horjul, in sicer župan Janko Prebil in Urška Marolt. Župan je vsem tekmovalcem čestital za udeležbo, najboljšim pa segel v roko, jim izročil nagrade in jim zaželel še obilo športnih uspehov ter ponovnega srečanja na tekmovanju prihodnje leto. Nadja Prosen Verbič Obisk letališča Včasih je zanimivo poskusiti kaj novega. Skupine iz vrtca obiskujejo različne kulturne ustanove, prireditve, predstave, ljudi in dogodke v bližini ali pa se kam odpeljejo z avtobusom. Tokrat smo si z otroki iz najstarejše skupine, Metulji, ogledali Letališče Jožeta Pučnika na Brniku. Tam nas je pričakala gospa Nina, ki nas je vodila. Najprej smo šli do okenca, kjer se prijavimo za polet in oddamo prtljago. Da smo lahko nadaljevali ogled letališča, smo morali skozi varnostno kontrolo potnikov. Varnostniki so nas s pomočjo detektorja kovin pregledali, ali imamo pri sebi kaj kovinskega. Potem smo se odpeljali z letališkim avtobusom po pristajalnih stezah mimo mirujočih letal. Videli smo precej nenavadnih vozil, ki jih uporabljajo delavci na letališču. Obisk smo nadaljevali pri gasilski enoti letališča. Gasilci so nam podrobno opisali svoje delo. Videli smo njihove prostore, vozila, opremo. Na svoje oči smo se prepričali, kako hitro se lahko gasilci oblečejo v zaščitne obleke in kaj zmore njihovo vozilo. Med vožnjo po letališču smo videli vzlet policijskega helikopterja. Prijazno pa so nas sprejeli tudi vojaki. Predstavili so nam helikopter, nekaj vojaških vozil in opremo, ki jo uporabljajo. Vse so si otroci seveda pobliže ogledali, preizkusili, spraševali in nasploh spoznavali veliko novega. Osebje na letališču nas je lepo sprejelo, hvaležni smo vojakom Slovenske vojske za gostoljubje; obljubili smo, da jim pošljemo risbice z našimi vtisi z obiska. Hvala tudi Tomažu Mrlaku za organizacijo srečanja z vojaki. MR * KIL - * Nekaj ti moram povedati Kljub kislemu vremenu smo v našem vrtcu ob Tednu otroka pripravili različne dejavnosti, povezane z letošnjim sloganom, ki se glasi: "Nekaj ti moram povedati." Teden smo pričeli z rajalnimi igrami in z delavnico izdelovanja pokrival. Po vrtcu se je razlegalo petje, namesto otrok pa so ta dan po vrtcu rajali zajci in muce. Hodnik pred telovadnico smo spremenili v gledališče in si ogledali pravljico Ne moreš zaspati, mali medo? Veliki medo je prisluhnil malemu medvedku, ga slišal in razumel, da je v votlini veliko teme. Prinesel mu je tri svetilke in mu zunaj pokazal veliko, okroglo luno in svetlikajoče se zvezdice. Omogočil mu je zadovoljno in srečno otroštvo, saj mu je prisluhnil, ga slišal in razumel. Ker k vsakemu praznovanju sodi piknik, smo si pripravili takega s pečenim in kuhanim kostanjem. Lutke iz papirja, ki smo jih izdelali sami in z njimi zaigrali, so nam polepšale druženje. Glasbeno delavnico smo izpeljali ob pomoči staršev, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo. Gospod Jaka Pucihar nam je predstavil električni klavir - klavinovo, gospa Neža Filipič violino. Zaigrala sta nam nekaj skladbic in spremljala naše petje. Otroci so aktivno sodelovali in pokazali, da imajo že kar nekaj znanja o teh dveh inštrumentih. Iskreno se jima zahvaljujemo, da sta prišla in obogatila dejavnosti ob tednu otroka. V avli vrtca so otroci po končanem obisku lahko tudi sami zaigrali na različne inštrumente kot v orkestru. Zadnji dan v tednu pa smo si zunaj na terasi, v naravoslovni delavnici, ogledali že dobro poznane majhne in večje živali, ki otroke vedno pritegnejo. Poleg živali so si otroci ogledali še liste različnih oblik in barv ter se seznanili z novo likovno tehniko. V delavnici s slanim testom so pod prstki otrok nastajali polži, deževniki ... Teden smo preživeli lepo in ustvarjalno. Vanja Šubic NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 27 26. oktober 2015, NČ_št. 431. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 27 Objava prireditev v koledarju prireditev za leto 2016 V koledarju prireditev 2016 bomo objavili informacije o kulturnih, turističnih, športnih in drugih prireditvah v občini. Da bi bil koledar resničen odsev dogajanja v naši občini, potrebujemo pomoč vseh, ki pripravljate prireditve. Prosimo vas, da nam NAJKASNEJE DO 15. novembra 2015 posredujete informacije o prireditvah, ki jih pripravljate. Sporočite nam: datum in uro prireditve, naziv prireditve, lokacijo prireditve, organizatorja prireditve, kratek opis prireditve, kontaktne podatke (telefon, e-mail, spletna stran). Prosimo, da nam podatke posredujete v najkrajšem možnem času v Excellovi datoteki (spodaj primer) na naslov info@grad-pol-hovgradec.si. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031 776 259. Zakup oglasnega prostora V koledarju prireditev bo nekaj prostora namenjenega komercialnim oglasom. Če vas zanima objava komercialnega oglasa nam do 15. novembra 2015 na elektronski naslov pošljite naročilo z želeno velikostjo oglasa in oblikovan oglas. Cenik oglasnega prostora: - cela stran A5: 90 €, - polovica strani A5: 50 €, - četrtina strani A5: 30 €. Nina Slana Oddajanje gostinskega obrata v najem Turistično društvo Polhov Gradec Polhov Gradec 13 1355 Polhov Gradec Komisija za oddajo poslovnega prostora Na podlagi sklepa št. 2 UO TD Polhov Gradec z dne 12. 10. 2015 komisija za oddajo poslovnega prostora objavlja: JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA GOSTINSKI OBRAT: GOSTILNA POGRAJSKI DOM, POLHOV GRADEC 70. Besedilo razpisa (ponudbe do 10. novembra) se nahaja na spletni strani TD Polhov Gradec: www.td-polhovgradec.si/razpi-sV20151012_razpis_pograjski_dom.pdf Sprejet pravilnik za subvencioniranje kmetijske dejavnosti Občinski svet je na oktobrski seji sprejel Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova-Polhov Gradec za programsko obdobje 2015-2020, ki bo omogočil objavo razpisa za subvencioniranje kmetijske dejavnosti. Z novim programskim obdobjem je v lanskem letu potekla veljavnost obstoječega pravilnika, zato je bila potrebna priprava novega, ki je usklajen z aktualno zakonodajo - Programom razvoja podeželja in uredbo EU o državnih pomočeh. Ker posega na področje državnih pomoči, potrebuje pravilnik za izvajanje ukrepov na področju primarne kmetijske proizvodnje, ki je že potrjen s strani občinskega sveta, še soglasje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za finance. Po pridobitvi soglasij bo šele možno izvesti razpis za sofinanciranje pospeševanja in ohranjanja kmetijstva v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Objavo le tega se po mnenju odgovorne za področje kmetijstva lahko pričakuje v začetku naslednjega leta. Nadja Prosen Verbič Urejanje dostopne ceste do OŠ Dobrova s priključkom na regionalno cesto je v polnem teKu. Izgradnja ceste do OŠ Dobrova v polnem teku Medtem ko so se svetniki in občani na župana ter druge predstavnike občinske uprave vse pogosteje obračali z vprašanjem, kdaj se bo gradnja začela, smo vidne premike vendarle dočakali. Dejstvo sicer je, da se je projekt začel že davno. Razpis za izvajalca del je bil javno objavljen že septembra 2014, pred tem pa je bila urejena vsa potrebna dokumentacija, pridobljena vsa ustrezna soglasja in dovoljenja. Ko je bilo vsem organom in zakonodaji zadoščeno, je izbrani izvajalec, Cestno podjetje Nova Gorica, ki je pogodbo v vrednosti 559.556,50 evra podpisalo januarja 2015, v poletnih mesecih le začel z deli. Trenutno se izvajajo zemeljska dela na dostopni cesti do osnovne šole. V sklopu tega se opravljajo preddela in zemeljska dela na platoju za avtobusno postajališče, ureja se odvodnjavanje, vzporedno s tem pa poteka prestavitev obstoječega električnega voda na platoju. Projekt zajema tudi izgradnjo priključka na regionalno cesto (obsega dva vozna pasova, hodnik za pešce in javno razsvetljavo) pa tudi dostopne ceste ter parkirišča in platoja za avtobusno postajališče. Vse to mora biti zaključeno v 15 mesecih po podpisu pogodbe, kar naj bi pomenilo, da se bomo nove pridobitve veselili spomladi naslednje leto. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Svetniki dali zeleno luč za sodelovanje v LAS Barje z zaledjem Občinski svet je na svoji 8. redni seji 7. oktobra pooblastil župana Franca Setnikarja, da izvede vse postopke za vključitev občine v lokalno partnerstvo in sodelovanje pri pripravi strategije ter izvajanje projektov v Lokalni akcijski skupini (LAS) Barje z zaledjem v programskem obdobju 2015-2020. LAS Barje z zaledjem je bila ustanovljena leta 2008 s podpisom pogodbe o ustanovitvi in vse od takrat deluje na območju jugozahodnega dela Ljubljanskega barja z njegovim hribovitim zaledjem. V preteklem programskem obdobju 2008-2013 je povezovala 19 partnerjev javnega, zasebnega in ekonomskega sektorja ter številne strokovnjake s področja razvoja podeželja, ki so si z inovativnimi idejami, znanjem in izkušnjami prizadevali spodbujati prebivalce na območju LAS k aktivnemu sodelovanju pri razvoju svojega okolja. V okviru programa Leader, ki je bil opredeljen kot četrta os programa razvoja podeželja, je LAS v preteklem programskem obdobju pripravljala in izvajala projekte, ki jih je sofinancirala EU. Uspešno je izvedla 47 projektov, vrednih 1,929.294,49 evra, in zanje pridobila 757.827,34 evropskih sredstev. Občina Dobrova-Polhov LAS BARJE Gradec je tudi v preteklem obdobju sodelovala in delovala kot partnerica LAS z zaledjem. Izvedla je 10 projektov in med drugim poskrbela za igrišče pri OŠ Polhov Gradec, zunanje Jportno igrišče na Črnem Vrhu, ureditev POŠ Šentjošt, zunanjo ureditev vrtca Brezje, ureditev otroškega igrišča na Dobrovi, ureditev prireditvenega prostora v Polhovem Gradcu, Blagajevo tematsko pot idr., vse to v skupni vrednosti 598.224,06 evra, od katerega je od programa Leader dobila 234.649,30 evra. Glede na dobro izkušnjo iz preteklega obdobja se občina in vsi njeni občani tudi v programskem obdobju 2015-2020 lahko nadejajo novih pridobitev, ki jih bo krasila tablica s pripisom »sofinancira EU«. Nadja Prosen Verbič Otroška menjalnica V soboto, 26. septembra, je na balinišču v Polhovem Gradcu potekala Otroška menjalnica. Gre za prvi takšen dogodek v kraju, na katerem so si otroci lahko izmenjali igrače, knjige in obleke. Namen takšnega dogodka je, da se otrok sam odloči, katere igrače ne potrebuje več in jo pride zamenjat za drugo. Poleg same menjave je bilo poskrbljeno tudi za igre, saj je bi ta dan namenjen otrokom. Otroci, ki so se menjalnice udeležili, so bili zelo zadovolj- ni, nekateri so prišli večkrat, in sploh niso hoteli domov. Dogodek si je ogledal tudi župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar. Naslednja Otroška menjalnica se bo odvila v sklopu Miklavževega sejma, ki bo konec novembra v Polhograjski graščini. Zato vabljeni na Miklavžev sejem in Otroško menjalnico. Nina Slana, foto: Gašper Završnik Odprtje prenovljenega dela ceste v Črnem Vrhu Črni Vrh, 9. oktober - Na delu prenovljene ceste pri Podružnični osnovni šoli Črni Vrh, ki vse od konca lanskega leta že služi svojemu namenu, je tokrat potekalo uradno odprtje, ki sta ga s prerezom traku simbolno obeležila župan Franc Setnikar ter predsednica Krajevne skupnosti Črni Vrh Tončka Dolenc. Dogodek, kakršen je odprtje prenovljene ceste, otrok in drugih udeležencev v prometu, saj že in vse, ki se je poslužujejo, izročil božjemu var-mora biti pripravljen na pobudo domačinov, da vse od konca lanskega leta služijo svojemu na- stvu ter se zahvalil vsem, ki skrbijo za zemelj-ti začutijo pomen in težo nove pridobitve v kra- menu. Zahvalil se je izvajalcu - KPL, d. d., Lju- ske dobrine. Črnovrški osnovnošolci so posebej za to priložnost zapisali nekaj iskrenih misli na temo novega pločnika in jih na prireditvi delili z zbranimi. Kulturni program so popestrili še z glasbenimi točkami. Po koncu uradnega dela so bili zbrani, med katerimi so bili tudi občinski svetniki, predstavniki občinske uprave in izvajalca del, povabljeni v Dom krajanov, kjer so pridne roke pripravile pogostitev, ob kateri je bil čas za sproščen pogovor in tkanje novih načrtov. Projekt Prenova dela lokalne ceste LC 0607091 Polhov Gradec-Kosmačar, na odseku Črni Vrh-podružnična osnovna šola, se je začel izvajati že junija 2014 in bi moral biti končan že konec avgusta istega leta, vendar so avgustovska in oktobrska neurja terminski plan zamaknila, tako da je podjetje KPL, ki je v celoti izvedlo projekt, z deli, ki so zaradi ujm zahtevala še dodatne nepredvidene naloge, zaključilo novembra 2014. Operacija je v celoti stala 377.265,20 evra, od tega je 107.932,75 evra poravnala Evropska unija, in sicer v okviru 3. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Ta znesek je občina prejela aprila 2015 in s tem tudi formalno zaključila projekt. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv ju. Tako je bilo tokrat - čutiti je bilo, da so domačini, ki so se zbrali v velikem številu, veseli veseli vsega novega - prenove cestišča, škar-pe, javne razsvetljave in 500 metrov pločnika ter avtobusnega izogibališča pri Podružnični osnovni šoli Črni Vrh. Slovesnost so pričeli s prijetnim pozdravom, nato pa besedo predali Francu Setnikarju. Župan je nekaj besed namenil novim investicijam, ki pravzaprav niso več povsem nove in so se že izkazale kot izredno pomembne, posebej v smislu večje varnosti bljana za dobro opravljeno delo ter vsem vpletenim za njihov doprinos. Ob koncu je dejal, da si želi, da bi se ob koncu podobnih projektov, ki bi jih znotraj osrednjeslovenske regije podprla Evropska unija, srečevali večkrat. Zbrane je pozdravila tudi predsednica Krajevne skupnosti Črni Vrh in občinska svetnica Tončka Dolenc ter vsem, posebej lastnikom zemljišč, ki so v korist skupnega dobrega odstopili del zemlje, izrekla zahvalo. Ob koncu je župnik Peter Nastran blagoslovil novo pridobitev NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 28 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 431., 26. oktober 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Odkrili mejno tablo iz druge svetovne vojne Setnica, 19. oktober - Mineva 70 let od konca druge svetovne vojne, ki je pustila močan pečat tudi v krajih občine Dobrova - Polhov Gradec. V eni od preteklih številk smo že pisali, kako gorje je domačinom prinesla meja med italijanskim in nemškim okupatorjem, ki je brezbrižno zarezala v njihovo lastnino. Kmalu po tem prispevku se je javil Tone Rus s Setnice (po domače »Pri Jernej«) nad Polhovim Gradcem, ki je dejal, da ima doma še vedno originalno tablo, ki označuje italijansko mejo. Milan Košir, ki se je v zadnjem času močno angažiral za obelež-bo omenjene meje na terenu, ga je obiskal na domu pod Grmado in s seboj povabil tudi avtorja teh vrstic. Resda tabla ni imela uglednega mesta, saj je že desetletja služila kot zapiralo za okensko lino na hlevu, a je bila k sreči obrnjena tako, da je prednja stran z napisom gledala v prostor in ostala praktično nedotaknjena. »Na tem mestu je že desetletja, od kar jo je oče postavile sem,« je dejal Rus in pojasnil kako se je tabla znašla pri njih. »Po pripovedovanju očeta, so jo Italijani postavili na našem dvorišču trikrat, in trikrat so jim jo Nemci odtrgali in vrgli po bregu, ker se niso strinjali s potekom meje. Kasneje so se Italijani le uklonili in mejo postavili pod cesto, ki vodi k Mehačku.« Sicer pa je sogovornik dejal, da je bila njihova kmetija, ki se je nahajala tik ob meji, vedno obiskana z vsemi mogočimi vojaki, območje ob meji pa minirano. »Spominjam se, da po vojni tod okoli ni bilo fanta, ki ne bi znal razstaviti bombe. Na srečo se ni nikomur nič zgodilo. Še nedol-go tega, ko so delali cesto, je bager naletel na številne pohodne mine.« Rus je na Koširjevo pobudo, da bi tablo zaupal polhograjskemu muzeju, dejal, da bo še razmislil oziroma da bo poskrbel, da bo tabla na varnem. Mejo niso označevale le table, ampak tudi mejni kamni. Ti so danes zelo redki. Enega takih so odkrili pri Medvedovem malnu na relaciji Zalog - Butajnova. Tam so zaradi meje hišo podrli, po vojni pa je nazaj zrasel manjši objekt. Lastnik je za prvo stopnico objekta uporabil kar mejni kamen, ki se tedaj ni zdel nič posebnega, danes pa ima nove zgodovinske dimenzije. Milan Košir, Ivan Cankar in Janez Buh so ga 23. maja odstranili in postavili na bližnji rob, kjer je nekoč potekala meja. Kot pravi Košir, bodo sedaj ob pomnikih postavili še table oziroma jih primerno označili. Gašper Tominc Tržnica dobrot Blagajeve dežele v Polhovem Gradcu Za prodajalce lokalne hrane in vse, ki radi kupujete domače izdelke. Vsako 3. soboto v mesecu od 9. do 13. ure na parkirišču pred Mercatorjem v Polhovem Gradcu. Za informacije lahko pokličete na 031 776259 ali pišete na prodaja@grad-polhovgradec.si Vabljeni! 12. in 26. novembra bomo izvajali vitaminsko -mineralni test. Za naročilo na termin lahko pokličete v lekarno. I Polhograjska cesta 37 1356 Dobrova telefon: 01 364 21 40 odpiralni čas: pon. - pet. 7:30 - 19:00 sob. 7.30 - 12.00 nedelja in prazniki zaprto Parkirišče je zagotovljeno pred lekarno. Vabilo na koncert TURISTIČNO DRUŠTVO POLHOV GRADEC vabi na koncert dalmatinske ape RDELA iz Makarske. Koncert bo 14. novembra I 0 v Kulturnem domu Jakoba Zdravje na vsakem koraku Vabilo na delavnice Zdravje na vsakem koraku Delavnice bodo potekale ob četrtkih, in sicer izmenično - enkrat na Dobrovi, drugič v Polhovem Gradcu ob 18. uri. 5. 11., Športna dvorana Dobrova: Učinkovita uporaba industrijske konoplje za izboljšanje počutja (Mateja in Tomaž s kmetije pri Tonijevih, Škofljica) Industrijska konoplja je vse bolj poznana rastlina, katere lastnosti so izjemne. Uporabna je celotna rastlina, predvsem za izboljšanje počutja, pa tudi za druge namene. Izdelki iz konoplje so odličen naravni vir za zdravje pomembnih snovi. So zelo kvalitetni dodatki k uravnoteženi prehrani, ki poskrbijo, da procesi v našem telesu delujejo optimalno. Izkušnje kažejo, da konopljini proteini, vlaknine in olje dobro vplivajo na urejanje prebave, izboljšanje imunosti in pomagajo pri srčno-žilnih obolenjih. Del predavanja bo tudi degustacija, prejeli boste letake ter liste z okusnimi recepti za prigrizke, ki jih bomo preizkusili. 12. 11., Športna dvorana Polhov Gradec: Praktičen prikaz zdrave priprave hrane in pokušina (Jakob Polajžer) Kuhar Jaka je za vas pripravil odlične recepte in praktične nasvete za pripravo jedi. Teorijo vam bo v praksi prikazal s kančkom humorja. Predstavil vam bo, kako na zdrav način in hitro pripraviti preproste jedi, ki vas bodo očarale z neverjetnimi okusi! 19. 11., Športna dvorana Dobrova: Izdelovanje cvetlic iz krep papirja (Anica Tomšič) Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja ter se uporabljajo ob različnih priložnostih. Na ustvarjalni delavnici si boste lahko ogledali in se naučili izdelave čudovitega cvetja, ki ne oveni. Z njim boste lahko popestrili svoj dom v vsakem letnem času in za vsako priložnost ter nadgrajevali znanje in skriti talent. Obiskovalce delavnice prosimo, da s seboj prinesejo navadne škarje in škarje za rezanje žice. 26. 11., Športna dvorana Polhov Gradec: Pomen beljakovin za naše zdravje (Ida Lah, Bioresonančna praksa) Na predavanju bomo spoznali pomen beljakovin za naše zdravje. Kakšna vlogo imajo za zdravo kožo in lase? Kakšna je povezava le teh z nespečnostjo? Vse več raziskav povezuje pomanjkanje esencialnih aminokislin tudi s problemi osteoporoze, povišanega holesterola, diabetesa, prekomerne teže, menopavze in še bi lahko naštevali. Seveda bo beseda tekla tudi o tem, po katerih živilih posegati, da dobimo optimalen vir aminokislin, tudi kako v prehrano vključiti več stročnic. Za zaključek ne bo manjkala niti degustacija. Zdravje na vsakem koraku Izšla je nova turistična zloženka o zgodovini naših krajev Občina Dobrova-Polhov Gradec je izdala novo zgodovinsko obarvano turistično zloženko. Osrednja tema je 70. obletnica konca druge svetovne vojne, ki je v večini slovenskih krajev terjala visok krvni davek, s prav posebno vojno izkušnjo pa so se med drugim spopadali občani zahodnega dela občine. Tam je med drugo svetovno vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo, o čemer smo že pisali v časopisu, zloženka pa prinaša krajši zapis o tem in zemljevid meje s pomembnimi točkami za lokalno zgodovino, ki so lahko tudi del priložnostnega nedeljskega izleta. Kar nekaj predmetov iz tega obdobja je našlo svoje mesto v zbirkah dveh lokalnih mož, ki jima je zgodovina pri srcu. To sta Janez Cankar iz Planine in Matevž Košir iz Suhega Dola, katerih »zgodovinska svetišča« so ravno tako opisana v zloženki. Vsak od njiju ima na domačem dvorišču staro kaščo, polno zgodovinskih predmetov. Tako lahko obisk nekdanjega stražne-ga stolpa v Suhem Dolu, od katerega so ostali samo še temelji, natančna lokacija pa je označena v zloženki, zaključite z obiskom ene od omenjenih kašč. Rada vam bosta odprla vrata in presenečeni boste nad številom predmetov ter njihovimi zgodbami. Gonilna sila in hkrati pobudnik za izdajo zloženke je Milan Košir iz Crnega Vrha, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje polhograj-skemu turističnemu društvu in občini za vso pomoč. Gašper Tominc Lekarna ima v svoji ponudbi zdravila na zelen in bel recept, zdravila, ki se dobijo brez recepta, homeopatska zdravila, Bachove kapljice, medicinske pripomočke v prosti prodaji in na naročilnico ZZZS, živila za posebne zdravstvene namene, prehranska dopolnila, sanitetni materijal, izdelke za osebno nego in nego bolnika, kontaktne leče, lekarniško kozmetiko in mazila. NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 29 26. oktober 2015, NC_št. 431. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Spravna komemoracija ob 20. obletnici postavitve spomenika padlim polhograj-skim faranom » Delajmo za resnico in spravo!« Polhov Gradec, 11. oktober - V cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu je bila darovana maša za domovino, po njej pa je potekala slovesnost ob 70-letnici konca II. svetovne vojne ter 20-letnici postavitve spomenika žrtvam revolucionarnega nasilja, na kateri so zbrani prisluhnili trpkemu pričevanju Štefancovih sester iz šentjošta ter nagovoru rojaka in državnika Janeza Janše. Osrednja spominska slovesnost, ki so jo v sklopu Spominskih dogodkov v Polhovem Gradcu pripravili Župnija Polhov Gradec, Rafaelova družba in Dramska skupina Neptun, se je pričela z mašo za domovino, ki jo je da- roval domači župnik Bogdan Oražem. Ta je v pridigi prebral pretresljiv zapis italijanskega kurata, ki je po naročilu moral na smrt pripraviti 14 nedolžnih mož in fantov, ki pa jim je pred smrtno sodbo omogočil srečanje z duhovnkom ter jim vsaj deloma olajšal zadnje trenutke. Ta se je spraševal tudi o njihovem pogumu in moči, saj v žrtvovanju za svoje najdražje niso izkoristili priložnosti, da bi pobegnili, pač pa so nemo čakali svoj konec. Zbrani pri sveti maši, ki so se je poleg slavnostnega govornika Janeza Janše udeležili tudi državni poslanec Anže Logar, bivši poslanec Miro Petek, nekdanji predsednik državnega zbora in poslanec France Cukjati ter župan Franc Setnikar, so se v molitvi spomnili vseh pomor-jenih faranov ter prosili za spravo prihodnjih generacij. Po maši je sledila spravna ko-memoracija, ki so jo z recitacijo in priložnostno pesmijo obogatili člani domače dramske skupine ter župnijskih pevskih zborov. Prebrana so bila tudi imena, ki so zapisana na spomeniku pred cerkvijo in govorijo žalostno zgodbo. Vsem 144 pobitim je bilo skupno eno - življenje jim je bilo odvzeto na najbolj krut način, in to večini po koncu vojne, v času tako imenovane »svobode«. V bratomorni vojni, ki je v slovenskem prostoru spisala na tisoče žalostnih zgodb, ni bilo prizaneseno niti polho-grajskim krajem. O eni najbolj krutih zgodb, ki se je v noči na 1. avgust 1942 zgodila Štefan-covim iz Šentjošta, sta spregovorili živi priči Marija Marolt in Rezka Kržišnik. Pogumno in dragoceno pričevanje, v katerem je bilo iz drgetajočih glasov čutiti še danes prisoten strah, ki sta ga kot nekajletni deklici izkusili, ko so jima partizani pred očmi požgali hišo in hlev ter brez vesti in razloga umorili oba starša, je vzbudilo sočutje in grenke spomine na tiste dni. Zgodba se je za vseh pet otrok, ki so takrat postali sirote, sicer dobro končala, saj so vsi našli topla zavetišča ter si ustvarili razmeroma lepa življenja, a tega, kaj pomeni imeti dom in starševsko zavetje, niso nikoli občutili. Po pričevanju je bil k besedi povabljen slavnostni govornik, rojak, državnik in eden najzaslužnejših za samostojno Slovenijo, g. Janez Janša. Ta je v govoru pojasnil osnovne taktike komunistov na slovenskih tleh, ki so na eni strani pod lažno krinko narodnoosvobodilnega boja v svoje vrste privabili mnoge iskrene domoljube in izkoristili njihovo domoljubje za državljanski spopad, po drugi strani pa so okupatorja dražili, da je ta streljal talce, požigal slovenske vasi, izvajal nasilje in tako ustvarjal lažno sliko narodnoosvobodilnega boja. Navedel je nekaj konkretnih primerov in številk ter dejal: "Slovenski narod je bil pred 70 leti obglavljen," in nadaljeval, "s tem je slovenski narod izgubil večino svoje elite: ali je bila pobita ali pregnana ali proglašena za drugorazredno brez možnosti za uspeh v življenju." Kljub temu da je prete -klo več desetletij in je slovenski narod z zmago Demosa uresničil vsaj formalno demokracijo ter kasneje samostojno državo, pa se po besedah govornika še danes skuša resnico omejevati na način, da se jo zapira v čim ožji javni prostor in se ji ne omogoči širše javnosti, za kar pa se uporablja predvsem medijski monopol in vzgojno--izobraževalni sistem. "Zaradi tega so take slovesnosti, kot je današnja, z branjem imen tistih, ki jih je potrebno vrniti v naše narodno občestvo, v naš kolektivni spomin, še posebnega pomena," je povedal in poudaril, da niso samo dejanja tista, ki so vredna spoštljivega spomina, ampak tudi boj za resnico, ki bo na koncu zmagala. Dotaknil se je tudi družinskega zakonika, iz katerega se skuša izbrisati spol, o čemer pa naj bi državljani z referendumom odločili konec leta. Dogajanje v zvezi s tem je označil kot posledico nerešenih povojnih zadev in kot neke vrste revolucionarno preurejanje družbe proti vsem, proti naravnim načelom. Janša je govor zaključil z mislijo slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je pred več kot 100 leti zapisal: "Nobena kaplja krvi ni bila prelita zaman in nobena solza ni bila potočena zastonj." Zbrane pa je pozdravil z besedami: "V tej luči delajmo za resnico in spravo. Bog živi Slovenijo!" Slovesnost se je zaključila z molitvijo pred spomenikom padlim pred cerkvijo, kjer je bil čas za spoštljiv poklon žrtvam, polhograjskim faranom. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Miklavžev sejem v Polhograjski graščini Tudi letos bo Javni zavod Polhograjska graščina organiziral tradicionalni Miklavžev sejem, ki bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. novembra, od 10. do 18. ure v Polhograjski graščini. K sodelovanju vabimo izdelovalce domače in umetne obrti ter pridelovalce lokalnih prehrambenih izdelkov. Poleg sejemske ponudbe pripravljamo bogat spremljevalni program za otroke. Vsi, ki bi želeli na sejmu sodelovati, naj izpolnijo prijavnico, ki jo najdete na spletni strani zavoda (www.grad--polhovgradec.si/) ter jo pošljejo na info@grad-polhovgradec. si, prodaja@grad-polhovgradec.si ali Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec, do 10. novembra 2015. Najem razstavnega prostora za oba sejemska dneva: - za razstavljavce iz Občine Dobrova-Polhov Gradec: 30,00 EUR, - za razstavljavce iz drugih občin: 45,00 EUR. Na Katarini nad Ljubljano bo barvita jesen polna dogodkov Praznovanje otroških rojstnodnevnih zabav v gostilni Dobnikar na Katarini Neokrnjena narava, ki obiskovalcu ponuja različne poti od preprostih do malo bolj zahtevnih. Vse to se skriva za gozdičkom na Topolu ali bolje poznani Katarini nad Ljubljano. Iz narave, ki je polna dogajanja za otroke, se je rodila ideja o praznovanjih otroških rojstnih dni. Stopili smo skupaj in otrokom pripravili nepozabna doživetja z animacijo in varstvom; za lačne trebuščke pa bodo poskrbeli v Gostilni Dobnikar. Vabljeni na Katarino nad Ljubljano v Gostilno Dobnikar na praznovanje otroških rojstnih dni! Okrogla miza in razstava fotografij projekta Lep je dan Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji letno zboli več kot 1200 žensk. Mesec oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk, ki ga tudi mi vsako leto obeležujemo. V letu 2014 smo pripravili projekt z naslovom Lep je dan, s katerim smo želeli pokazati, kako čudovit je lahko dan, kako čudovito je lahko življenje kljub bolezni. Vabljeni na okroglo mizo in razstavo fotografij Lep je dan v Gostilno Dobnikar na Katarini, 20. novembra, ob 18. uri, ker želimo z zgodbami bolnic in gosti ozavestiti ter pomagati dekletom in družinam, ki se soočajo z rakom. 2,Ručiiada SKI GRAŠČINI SlffKTJ ■ * v, - X ^S ¿O^d KS \ * * £ \ __ V K r <* H W f X: i m? i. >, i ■ i* i H A / Otroške delavnice, pečen kostanj In čarobni napoji! • Sobota, 31.10.2015 ob 13ih Turistično rir.jštvii Pni hov Grad ne www.tdpolhuvEradec.iJ NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 30 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 431., 26. oktober 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si v Izvrsten ekipni uspeh PGD Sentjošt Na državno tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah, ki bo prihodnjo pomlad, se je uvrstilo kar 6 ekip Prostovoljnega gasilskega društva Šentjošt, kar je največ v zgodovini društva in Gasilske zveze Dolomiti. Vsako leto je jesensko obdobje čas za gasilska tekmovanja. Letošnja tekmovanja so bila izbirna, saj se je ekipa v primeru uvrstitve med tri najboljše uvrstila na državno tekmovanje, ki sledi spomladi 2016. Mladina, člani, članice in veterani so se na vajah pridno pripravljali na občinsko tekmovanje, ki ga je letos organiziralo PGD Dobrova. Na tekmovanju je nastopilo kar osem enot iz našega društva, prav vse pa so dosegle izvrstne rezultate in se uvrstile na regijsko tekmovanje. Na tretje mesto so se uvrstili mladinci, niso predolgo proslavljale, saj je regijsko tekmovanje sledilo že čez dva tedna. Mladina je tekmovala v Polju pri Vodicah, člani pa v Tacnu. Tudi tu so gasilci pokazali, iz kakšnega testa so: tretje mesto za mladinke, drugo mesto za člane A1, mladince in pionirje ter prvo mesto za članice in člane B. Vseh šest desetin društva se je tako zapisalo v društveno zgodovino. Seveda je uspehu primerno sledilo veliko veselje in proslavljanje. Tekom leta pa so bili najbolj aktivni člani A1. Udeležili so se kar 17 tek- pokalnega tekmovanja za pokal GZ Slovenije. Tekmovanje je sestavljalo sedem tekem, od katerih se je v skupni rezultat štelo pet najboljših. Clani A1 so se vseskozi borili, a jim je na trenutke zmanjkalo sreče, vseeno pa so dosegli odlično četrto mesto. Najpomembnejše tekmovanje za člane A pa je bilo 3. oktobra ob Bogatajevih dnevih zaščite in reševanja. Mednarodno tekmovanje je organizirano na vsaki dve leti, letos je potekalo v Murski Soboti. Clani A so nastopili izvrstno in v hudi konkurenci osvojili 2. mesto v svoji ka- Mladina pionirji in člani A2, druge so bile članice B, zmagali pa so člani A1 in B, mladinke in starejši gasilci. Slednji si zaslužijo posebne čestitke, saj so bili najstarejša enota na tekmovanju, povprečna starost tekmovalca je znašala kar 79 let! Vendar pa ekipe movanj. Med drugim so se udeležili tekmovanja v spajanju sesalnega voda v Cerkljah. Na tekmovanju, ki šteje tudi za pokal Gasilske zveze (GZ) Slovenije, so še tretje leto zapored zmagali in v trajno last prejeli prehodni pokal. Udeležili so se tudi tegoriji. Kljub temu da jim je za zmago zmanjkalo malo sreče, natančneje 38 stotink sekunde, pa je bilo veselje veliko, tudi zaradi nagrade, ki so jo prinesli društvu: potopno črpalko in nahrbtnik za prvo pomoč. K. D. Z* 1 1 • V • • V • • V • • 1 t • • najboljšimi časi vnovič regijske prvakinje Gasilsko regijsko tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah je potekalo v soboto, 26. septembra, v Polju pri Vodicah. Na tekmovanje je odšla tudi ekipa pionirk PGD Dvor, ki se je na tekmovanje intenzivno pripravljala. Ekipo devetih deklet so čakale tri naloge - vaja z vedrovko, štafetni tek in razvrščanje. Dekleta so na občinskem tekmovanju, ki je ^potekalo 14 dni prej pri OS Dobrova, dobila potrditev, da so odlično pripravljena. Pri dobrovski šoli so namreč v vseh vajah ugnale tudi vse fantovske ekipe. Zato so se mlade gasilke polne optimizma odpravile proti Polju pri Vodicah. Zjutraj ni bilo vreme nič kaj obetavno, saj smo pogledovali na vse strani, ali bo nemara celo deževalo. Na srečo na koncu temu ni bilo tako ter nas je na trenutke spremljalo celo sonce. Vzdušje pred tekmo je bilo enkratno, dekleta pa so bila sprošče- na. Najprej je ekipo čakala vaja z vedrovko. Tako kot že nekajkrat do sedaj, so jo opravile izredno hitro in brez napak. Ure so se ustavile pri 15,5 sekunde, kar je bil najboljši čas vaje tako med pionirkami kot pionirji; najbližji zasledovalci so zaostajali za 1,2 sekunde. Sledilo je razvrščanje, desetarka Ema je suvereno Pionirke na regijskem tekmovanju v Polju pri Vodicah [foto: Klemen Zibelnik] vodila ekipo in tekmovalke so zastavljeno nalogo opravile brez napak. Za zaključek jih je čakala še štafeta, pri kateri so tako kot na občinskem tekmovanju znova blestele. 400 metrov z ovirami so pretekle v 86,2 s, kar je bilo med dekleti za 1,4 s hitrejše od katerekoli ekipe, med fanti pa jih je prehitela zgolj ena ekipa; in sicer zgolj za 1,5 sekunde. Tako dvoma o suvereni zmagi naših pionirk ni bilo več. Med 17 ekipami so kot najboljše ponosno sprejele zlate medalje ter drugič zapored postale regijske prvakinje. Najbližje zasledovalke so ugnale za 10,3 s! Naše pionirke so se tako uvrstile na državno tekmovanje, ki bo spomladi 2016. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na ekipi pionirjev (7. mesto) in mladincev (4.), ki sta na občinskem tekmovanju v močni konkurenci ostali brez napredovanja. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Iz poslanske klopi Anžeta Logarja p • • • Saj ni res, pa je ... Kako že pravi Ustava Republike Slovenije v 2. členu? Slovenija je pravna in socialna država. Ne morem vedeti, kaj natančno so pisci naše ustave imeli v mislih, ko so zapisali »pravna država«, sklepam pa, da nekaj podobnega kot »enake izhodiščne možnosti«, sodni sistem, ki bo pravico delil pošteno in ob enakih pogojih odločal enako, ne pa v odvisnosti od pedigreja tistega, ki bo iskal pravico, oziroma tistega, ki naj ga pravica doleti. Aprila letos je parlament brez glasu proti ustanovil preiskovalno komisijo, ki naj preuči razloge in odgovorne za bančno luknjo. Imamo mandat, da preiskujemo bančni kriminal, ki nas je davkoplačevalce stal 5 milijard evrov - znesek strašnih dimenzij. Ker so ta hip v modi razprave o visokih plačah razrešenih direktorjev DUTB, pretvorimo ta znesek še v njihove plače: tajkuni in bankirji so v naše banke navrtali za 166 tisoč Manssonovih plač luknje, kar pomeni slabih 14.000 let na čelu DUTB! Pa se kljub temu v medijih precej manj govori o teh krivcih. No, saj jih niso niti še našli. Parlamentarna preiskovalna komisija želi pri tem iskanju igrati aktivno vlogo. Od bank, ki smo jih dokapitalizirali državljani, smo zahtevali podatke o slabih kreditih. Zavrnili so nas, zato smo se skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi obrnili na sodišče, da odredi zaseg bančne dokumentacije. Pripravili smo obsežno gradivo in podrobno obrazložili razloge za zaseg. Ker so banke v Ljubljani, Celju in Mariboru, smo zahteve poslali na vsa tri sodišča. Zahteve so bile identične, saj od vseh bank potrebujemo enako dokumentacijo. V roku smo dobili odgovora mariborskega in celjskega sodišča. Na sodiščih so zapisali, da je naša zahteva upravičena in ustrezno obrazložena, zato sta sodišči odredili zaseg dokumentacije. Kaj pa Ljubljana? Cakamo teden, dva. In nam potem sodnica Deša Cener odgovori, da je naša zahteva preveč splošna in nekonkretizirana, ne dovolj specificirana, iz nje naj ne bi bilo razvidno, kaj se bo z zahtevanimi listinami dokazovalo, sodišče pa da mora varovati tudi pravice tistih, ki jih preiskujemo. Zato nas poziva, naj dopolnimo vlogo in jo poskušajmo še enkrat prepričati. Z odločitvijo okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener smo prišli do treh absurdov v stilu »saj ni res, pa je ... « Prvi je ta, da sta na identičen dopis dve sodišči odgovorili pozitivno, eno sodišče pa je odločilo drugače. Absurd številka dve je, da bo pri preiskovanju združene Abanke in Banke Celje komisija imela gradivo zgolj za njen celjski, ne pa tudi za ljubljanski del. In absurd št. 3: Drago Kos lahko za dobro plačilo (za približno 30 plač direktorja DUTB) brska po kreditnih mapah NLB, parlamentarna preiskovalna komisija, ki ima z ustavo, odločitvijo parlamenta ter zakonom podkrepljen mandat za preiskovanje bančne luknje, pa ne. Tu, na tej točki se lomita ustavno zagotovljena pravna država in zdrava kmečka pamet. Naj mi nekdo razloži, kako si ljubljanska sodnica identičen dokument razlaga drugače, kot njena celjski in mariborski kolega? Je razlog nepoznavanje prava? Ali pa - NLB, mati vseh bančnih afer? In kako naj v Sloveniji vzpostavimo vladavino prava in povečamo zaupanje v sodstvo, če je odločitev sodišča odvisna od tega, kje in pri kom zahtevaš pravico? In če ena sodnica razume pravno normo povsem drugače, kot njeni kolegi na drugih sodiščih? In, ali lahko država od državljanov pričakuje, da se držijo reda in uveljavljenih norm, če pa tisti, ki delijo pravico, v identičnih situacijah ravnajo različno? Dvomim. Žal. Izlet na Pasjo ravan Druga nedelja v septembru je bila ravno dovolj sveža in sončna, da smo se znanci, prijatelji in simpatizerji stranke SDS odpravili na krajši izlet na Pasjo ravan. V Crnem Vrhu pri gasilskem domu smo se zbrali, nato pa počasi krenili proti naši ciljni točki. Vseh skupaj se nas je zbralo približno 50, poleg članov iz našega občinskega odbora tudi člani odborov Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka in Horjul. Ko smo prispeli do vrha, nam je ljubiteljski meteorolog in skrbnik radarskega centra Robert Oblak strokovno predstavil meteorološko postajo radarskega centra Pasja ravan. Po pridobivanju novega znanja o delovanju meteorološke postaje, ki ga bodo uporabljali strokovnjaki za natančnejše vremenske prognoze, je sledilo druženje ob prigrizkih. V tem času je poslanec iz našega okraja, mag. Anže Logar, nastopil s krajšim govorom. V njem se je dotaknil aktualnih tem in nam na kratko povedal, kaj se trenutno dogaja v poslanskih klopeh. Kasneje se nam je pridružil še drugi poslanec, Žan Mahnič, s katerim smo ravno tako vsi skupaj spregovorili nekaj besed. Tovrstni izleti so enkratna priložnost tako za bodrenje naših misli, kot tudi športnega duha v malem. Toplo pozdravljeni! i ENOTNI / SDS | ZMAGUJEMO / NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 31 26. oktober 2015, NC_št. 431. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 SD Setnik organiziral turnir Člani športnega društva Setnik smo v letošnjem letu pri- pravili jubilejni deseti turnir v malem nogometu. Turnir se je odvijal 12. in 13. septembra na športnem igrišču pri OŠ Polhov Gradec. Turnirja se je udeležilo 15 ekip, končni zmagovalci pa so bili igralci ekipe ŠD Podlipa. Poleg najboljše ekipe smo izbrali tudi najboljšega igralca turnirja, ki je tokrat postal Benjamin Tušar iz ekipe zmagovalcev. Naziv najboljšega vratarja si je prislužil Matevž Kašnar iz drugouvrščene ekipe Krive noge. Naziv najboljšega strelca pa si je prislužil Timi Gia-nini iz tretjeuvrščene ekipe Tomiselj. V igranju nogometa so se pomerile tudi tri ženske ekipe. Na koncu so slavile punce z Vrhnike. Celoten dogodek je minil v veselem in prijateljskem vzdušju, za dobro počutje so skrbeli člani športnega društva Setnik. Ocenjujemo da je dogodek uspel, saj so vsi ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. Zahvala gre vsem nastopajočim ekipam in donatorjem. Lep športni pozdrav, ŠD Setnik Pionirke PGD Dvor tik za najboljšimi na 1 V • • , ••• državni orientaciji Obe ekipi pionirk PGD Dvor sta se v močni konkurenci na državnem tekmovanju v orientacijskem teku uvrstili med najboljšo deseterico. Dolgo pričakovana sobota, ko sta se ekipi pionirk PGD Dvor odpravili na državno tekmovanje v orientacijskem teku, je končno prišla. 19. septembra se je v Dolah pri Litiji zbralo 186 ekip, med njimi tudi dve naši. Na tekmovanje sta se pripravljali celo poletje, torej več kot tri mesece dvakrat tedensko. Iz vaje v vajo se je pripravljenost stopnjevala, zato so imeli dekleta in mentorji pred tekmovanjem visoka pričakovanja. Na progo so se prve podale Taja, Kaja in Maja Ka., ki jih je spremljal Marko. Dekleta so odlično opravila, saj se je na koncu iz- kazalo, da so bile na progi najhitrejše. Pri uvrstitvi na stopničke se je zalomilo pri vozlih, pri čemer so imele nekoliko slabši rezultat od konkurence. Na koncu so dekleta osvojila še vedno izjemno šesto mesto. Ema, Nika in Maja Ku., ki so sestavljale drugo ekipo, so se pogumno podale na progo v spremljavi Primoža. Vse vaje so opravile z odliko, a so žal nekoliko zašle in tako izgubile dragoceni čas. Na koncu so končale na desetem mestu med 33 ekipami v tej kategoriji. Obe ekipi sta dokazali, da sodita med najboljše v državi. Na tekmovanju je ekipi spremljalo lepo število naših navijačev, ki so imeli transparente in so bili daleč najglasnejši. Klemen Zibelnik, PGD Dvor niki OŠ Dobrova spet sodelovali na Malih sivih celicah! V sredo, 30. septembra, se nas je šest sedmošolcev udeležilo predtekmovanja iz Malih sivih celic, ki je potekalo na OŠ Toma Brejca v Kamniku. Našo šolo sta zastopali dve ekipi, ki smo ju sestavljali učenci Matevž Kastelic, Nejc Lango in Luka Pečan ter Tim Češnovar, Julija Balkovec in Nik Ostanek. Ekipe smo na- Tekmovalci v družbi Pavleta Ravnohriba Po mnogih letih ponovno na Malih sivih celicah Ole, ole, ole, mi smo šampioni! Po mnogih letih so predstav- prej reševale test, na podlagi katerega se prvih osem uvrsti na ustni del, kjer se potem prva pomeri z osmo, druga s sedmo itd. Julija Balkovec, Nik Ostanek in Tim Češnovar so dosegli izjemnih 36 točk in le za nekaj točk zaostali za prvimi osmimi. Mi pa smo bili od 58 ekip tretji, v ustnem delu pa smo, milo rečeno, »nabili« šestouvrščene in se prebili v studio. Torej jaz -Matevž Kastelic, Nejc Lango in Luka Pečan. Mi trije smo zdaj šolski šampioni. Za dokaz, da smo bili res v središču zanimivega dogajanja, smo se slikali z voditeljem oddaje Pavletom Ravnohribom. Skupaj z našo mentorico Zvonko smo preživeli še čudovito popoldne, ki se je zavleklo v večer. Res smo veseli, da nam je uspelo in lepo vas vabimo, da za nas navijate in si nas ogledate v eni izmed oddaj Malih sivih celih. Matevž Kastelic, 7. b Kar enajstkrat na stopničkah Udeleženci krosa v Loškem Potoku V petek, 2. oktobra, so se učenci Osnovne šole Dobrova udeležili krosa v Loškem Potoku in se kar enajstkrat povzpeli na zmagovalne stopničke. To medobčinsko tekmovanje organizira OŠ Loški Potok in se odvija na idilični planoti pred Loškim Potokom. Vreme nam je kar dobro služilo, ni bilo ravno toplo, a je bilo vsaj suho. Po dobri uri ovinkaste vožnje je tamkajšnji zrak zelo prijal. Tekmovanje so odprli prvošolci in po končanem nastopu prve triade je že kazalo zelo dobro. Ob koncu so naši učenci skupno osvojili enajst stopničk, tako da se je napovedovalec že kar »hecal«, kdo ugane, kam gre naslednja medalja. Tekmovanje je pote- kalo lepo in hitro. Je pa bila pot nazaj malo daljša. Zaradi tehničnih težav z avtobusom smo morali pri OŠ Škofljica počakati drug avtobus. Na koncu se je vse dobro izteklo, tako da smo z mislimi že pri naslednji tekaški preizkušnji - Ljubljanskem maratonu. Z medaljami so se okitili naslednji učenci: Iva Šurlan (2. mesto), Žan Ščukovit (1. mesto), Tinkara Alič (1. mesto), David Burnik (2. mesto), Tjaša Urbančič (2. mesto), Pia Peklaj (1. mesto), Tia Vidic (1. mesto), Matija Šenk (3. mesto), Matic Logar (2. mesto), Maks Repar (1. mesto), Taja Petek Koeveš (1. mesto). Pet učencev pa je priteklo na nehvaležno 4. mesto. Vsem dobitnikom medalj in tudi vsem ostalim sodelujočim čestitamo! Športni pedagog Branko Bizjak Noč z gasilci so podaljšali na dve noči Mladina PGD Dvor je predzadnji vikend v avgustu preživela skupaj. Tokrat je 22 mladih v gasilskem domu v Dvoru preživelo dve Noči z gasilci. Petek, 21. avgust Druga izvedba Noči z gasilci se je pričela v petek, 21. avgusta, ko se je 22 mladih članov PGD Dvor zbralo v gasilskem domu, kjer so preživeli naslednja dva dni. Letos smo torej prespali kar dvakrat. Aktivnosti so se pričele v petek ob 18.00, ko smo se razdelili v stalne skupine. Iz vreče presenečenja je vsak mladi gasilec izžrebal skritega prijatelja, katerega identiteto je moral skrbno skrivati, a ga hkrati presenečati z malenkostmi. Letos smo uvedli tudi pošto in zbirali vse misli udeležencev. Sledili sta dve zanimivi igri, na katerih se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z večjim številom točk. Sledila je večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na odprtem ognju pa koruzo, "twist" in hrenovke. Sledilo je težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila do zadnjega kotička polna podlog za spanje, spalnih vreč in otrok. Skupina otrok je ponoči s hodnika odnesla vse čevlje, a so se ti zjutraj znova znašli na svojem mestu. Kdo je to storil, še vedno ni raziskano. Sobota, 22. avgust Pred zajtrkom smo telovadili, da so se naši možgani dodobra zbudili pred napornim dnevom, ki nas je čakal. Celotno sobotno dogajanje se je dogajajo v Babni Gori pri kozolcu, kjer se tudi pripravljamo na tekmovanja. Do tam smo odšli peš po nekoliko daljši poti preko jase na Ključu in ceste mimo Trobca oz. Ahca. V Babni Gori smo se razdelili v dve skupini in izmenično preizkusili vrvno tehniko ter gašenje pravega požara. Pri slednjem so bile otrokom na voljo številne vedrovke, mladincem pa tudi C-cev. Otroci so spoznali, da je za uspešno gašenje potrebno ekipno sodelovanje. Vrvno tehniko pa so preizkusili v pravem malem adrenalinskem parku, kjer so nadvse uživali. Sobotno popoldne so predvsem dekleta izkoristila za namakanje v priložnostih "termah" in se tako pripravila na vodne igre, ki so dodobra popestrile dan. Pred odhodom proti gasilskemu domu smo se vsi med seboj (znova so bili mokri tudi mentorji) dodobra poškropili. V večernih urah smo pripravili presenečenje za Nika, ki je v nedeljo praznoval rojstni dan. Na tablo smo mu zapisali voščili, na balone pa smo se vsi udeleženci podpisali. Starši so mu prinesli torto, kar je bilo veliko presenečenje zanj, zaradi česar je bilo moč opaziti nekaj solzic sreče. Tik pred spanjem smo preverili še prispelo pošto in se ob branju dodobra nasmejali. Nedelja, 23. avgust Nedeljsko jutro je postreglo z lepim vremenom. Znova smo najprej potelovadili ter nato pojedli zajtrk, ki so ga pripravile tri pionirke. V dopoldanskem času je bilo na sporedu iskanje skritega zaklada. Mentor Klemen je pripravil šest vmesnih namigov (in nekaj zavavajočih), mladina pa je poskušala karseda hitro priti do končne rešitve. Kje se je skrival zaklad, pa vprašajte otroke, ki so ga iskali. Popoldne smo se ponovno preselili v Babno Goro in se podali na oviratlon. Na progi je mladina premagala sedem ovir, med katerimi je največ zanimanja požela blatna kopel. Nekateri so se v njej povsem "okopali". Zadnje trenutke srečanja smo izkoristili za branje pošte ter razkritje skritih prijateljev. Otroci so izpolnili tudi anonimni vprašalnik, tako da smo od enega izvedeli, da se je naučil pomivati posodo. Poleg nekaj gasilskega znanja, nam je mentorjem torej uspelo tudi to, zato smo še toliko bolj zadovoljni. Klemen Zibelnik, PGD Dvor NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 32 32 MAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 431., 26. oktober 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si POS Črni Vrh Noč čarovnic Noč čarovnic je najboljši dan na svetu, zato imajo marsovci tudi različne čarovnice, kot so v trgovini, in se različno hihitajo, kajti njihove glasilke so ponarejene in plastične, in če kuhajo napoj, ga morajo malo pojesti, da se jim glasilke ne pokvarijo ali zastrupijo, kot da bi pile vodo, ne pa napoja, saj so navajene piti napoje, kljub temu nikoli, ampak res nikoli niso bolne, namreč vsak dan jejo tablete, ki merijo približno pet metrov v višino in pet v dolžino, toda tudi brez teh tablet, ki merijo pet metrov v višino in pet metrov v dolžino, takoj umrejo. Florjan Dolenec, 5. razred, OŠ Crni Vrh Osnovna šola Polhov Gradec Ekskurzija po Gorenjski Zbrali smo se na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu. Potem smo se odpeljali na Gorenjsko proti Kropi. V Kropi smo si ogledali kovaški muzej. V spominu mi je najbolj ostala glasbena omara. Potem smo si ogledali, kako so včasih kovali žeblje. Mi smo tudi poskusili, pa nam ni šlo od rok. Potem smo se z avtobusom odpeljali na Bled. Na Bledu smo se sprehodili okoli jezera, na koncu pa smo šli še na blejsko rezino in pijačo. Bilo je zelo dobro in slastno. Potem smo se odpeljali proti Finžgarjevi domačiji. Na tej domačiji je živel Fran Saleški Finžgar. Izvedeli smo vse o tem pisatelju. Ko smo si ogledali domačijo, smo se odpeljali v Polhov Gradec. Tam so nas pričakali starši. Polni novih vtisov smo odšli domov. Blaž Malovrh, 6. a Trije mali palčki Nekoč pred davnimi časi so na majhni jasi v majhnih gobah živeli trije mali palčki. Ker je bilo njihovo življenje popolno, jih za nič ni skrbelo. Vsak dan so v gozd hodili po jagode, v mesto pa po vodo, ki so jo skupaj zbirali v starem studencu. Nekega dne, ko je šel najmlajši palček k studencu po vodo, je bilo v njegovem vedru nekaj trdega, podolgovatega, vijoličnega, z majhno zvezdico na koncu. Veste kaj je bilo ... bila je čarobna palica. Hitro jo je šel pokazat srednjemu in najstarejšemu palčku. Povedal jima je, da je to čarobna palica. Na njej je pisalo: "Če ta palica ni tvoja, vrni jo vilinki Peni." Palčki na žalost te vilinke niso poznali, zato ji niso vrnili palice. Ker je bila to seveda čarobna palica, so jo palčki imeli za čaranje in njihove čarobne želje. Nekega lepega popoldneva so palčki kot vsak dan šli v gozd po jagode. Potem pa je najmlajši palček kar naenkrat na drevesu zagledal papir. Nekaj je pisalo na tem papirju, a ker je bil še majhen, ni znal brati, zato je prosil najstarejšega palčka, naj mu prebere. Seveda mu je prebral. Pisalo je: »Pridite in prinesite. Tisti, ki bo našel čarobno palico, ki je dolga, trda, vijolična in ima na koncu majhno zvezdico, dobi prav posebno nagrado. Pri tej nagradi lahko zbiraš, ali dobiš vilinko za svojo ženo ali pa dobiš denarno nagrado.« »Saj to si ti, ti si ta mali srečnež,« sta zavpila srednji in najstarejši palček najmlajšemu palčku. Hitro so s svojimi pikapolonicami odleteli na Cvetlični travnik, kjer je živela Peni. Le ena malo večja težavica se je našla tukaj. Palčki seveda niso vedeli, kdo je ta Peni, pikapolonice pa še manj. Zato so se ustavili pri cvetlici, ki je bila modre barve. Pozvonili so jn vprašali: »Ste vi mogoče Peni?« »Ne, nisem,« jim je odgovorila. Šli so naprej do oranžne cvetlice, a tudi tukaj je ni bilo. Med potjo do naslednje cvetlice jima je najstarejši palček rekel: »V tretje gre rado!« In res, posrečilo se jim je, uspelo jim je najti Peni. Najmlajši palček je seveda izbral poroko in tako je tudi bilo. Poročila sta se in srečno so živeli do konca svojih dni. Manca Koprivec, 6. a Vrtec Dobrova September pri Sovicah in holesterol pri vevericah Poletje je minilo, za nami je že mesec september, ki ga v vrtcu imenujemo kar uvajalno obdobje. Lanski Zmajčki smo postali Sovice. Zapustile smo centralni vrtec na Dobrovi ter se preselile v oddelek v osnovni šoli, kjer se počutimo zelo dobro. Pridno raziskujemo okolico šole, v okviru športnega projekta Mali sonček smo uspešno opravili pohod na Vrhe. Neposredna bližina gozda nam omogoča raziskovanje narave, nabiranje gozdnih plodov in ustvarjanje z njimi. Veliko šolsko igrišče pa nam vsakodnevno ponuja nove športne izzive, saj najraje tečemo po »stadionu«. Seveda pa ne pozabljamo, da nas drugo leto čaka vstop v šolo, zato se počasi podajamo tudi v svet črk in številk. Še vedno pa se radi igramo ter se veliko smejemo. Kaj pa vi? Ste se danes že nasmejali? Dva dečka se pogovarjata o minulem vikendu. Prvi pove, da je bil na sprehodu in je našel divji kostanj, ki pa je bil prazen: »Veš, mi ga ne smemo jesti, ker je strupen, veverica pa ga lahko.« Drugi deček mu razloži: »Ja, veverica ima najbrž tablete za holesterol, pa ga lahko je.« D. L. Gremo gor v hribe ... In res so odšli. Učenci 4., 5., 6. in 7. razreda OŠ Dobrova v torek, 29. septembra; učenci 8. in 9. razreda pa v sredo, 30. septembra. Učenci četrtih in petih razredov smo se odpravili na Koreno. Iz Dobrove smo se odpeljali po dolini reke Gradaščice v Šujico čez Gabrje, potem pa v Hruševo, Hrastenice, Belice čez Dvor in Srednjo vas v Polhov Gradec, Briše. Avtobus nas je odložil pri kmetiji, od koder smo se odpravili na Koreno. Med potjo smo se ustavili, da smo si oddahnili in ogledali Polhograjsko hribovje. Ko smo prišli na vrh, smo pojedli malico, nato pa se orientirali. Pogledali smo Grmado, Tošč in Sv. Lovrenc. Na jugu smo si ogledali Horjulsko dolino, ki je zelo ravna in ima veliko polj. Videli smo cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Na Korenu smo videli škotsko govedo. Ogledali smo si staro lipo, na cerkvi je bilo narisano kmečko orodje. Na poti nazaj čez dolino reke Horjulščice, čez Podolnico, Brezje in na koncu čez Dobrovo smo si ogledali še smrekovega lubadarja. Imeli smo se zelo lepo. (Tajda Koželj, 4. a) Šestošolci so se povzpeli na najbolj priljubljeno pohodniško točko Moravške doline ter bližnje okolice - Limbersko goro (773 m). Za vzpon na vrh so potrebovali uro in pol zmerne hoje. Na vrhu je pohodnike pričakalo precej vetrovno in hladno vreme, zato so se umaknili na malico v varno in toplo zavetje tamkajšnje gostilne. Po počitku in zasluženi malici se je tudi vreme izboljšalo in po poti navzdol jih je spremljajo idilično jesensko sončno vreme. Odlično vreme in energija v obliki sendvičev ter drugih bolj ali manj zdravih prigrizkov je dala učencem toliko moči, da je bila pot navzdol prehojena hitro in v razposajenem ozračju. (Vida Novak) Šestošolci Učenci sedmih razredov so se podali na Lubnik (1025 m) nad Škofjo Loko. Po kratki vožnji so začeli svoj vzpon, ki ni bil prestrm. Po uri in pol so dosegli cilj. Vreme jim je bilo naklonjeno in lahko so resnično uživali v razgledu. Tako so lahko opazo- vali našo najvišjo goro in vse ostale vrhove v daljni okolici. Po okrepčilu in počitku je sledila pot nazaj. Pohod so končali brez nezgod in v veselem vzdušju, ki je trajalo še vso vožnjo do Dobrove. (Branko Bizjak) Cilj osmošolcev je bil osvojiti Svetega Primoža in Svetega Petra nad Kamnikom (826m). Ti dve cerkvici, ki datirata v pozno 15. st., ležita na južnem pobočju Velike Planine. Pot so učenci začeli na parkirišču tovarne Kalcit v Stahovici. Vseskozi so hodili po urejeni makadamski poti, ki je zmerno vijugala skozi gozdno pobočje, tako da je primerna tudi za družinske izletne sprehode. Po dobri uri hoje so prispeli na cilj. Vreme jim ni bilo preveč naklonjeno. Bolj ko so se bližali vrhu, hladneje je bilo. Ko pa so vsi skupaj pomalicali, jih je vreme presenetilo s kratkotrajnimi plohami sodre. Ni kaj, na zadnji septembrski dan so bili zelo blizu zime. Ogledali so si še notranjost cerkve Sv. Primoža, ove-kovečili vzpon s skupinsko fotografijo in jo mahnili nazaj. Pohod je minil v veselem vzdušju, učenci so se obnašali kot pravi pohodniki. (Branko Bizjak) Učenci devetih razredov smo se podali na Ratitovec (1642 m). Pot je bila zelo strma in naporna. Hodili smo dobro uro in pol. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Ko smo prišli na vrh, smo videli kočo, ki pa je bila zaprta. Hitro smo pomalicali in popili. S pospešenimi koraki smo se odpravili navzdol proti avtobusu, saj nas je pošteno zeblo. Na poti navzdol se je vreme nekoliko umirilo. (Tjaša Mrzlikar, 9. b) Ekskurzija na Avstrijsko Koroško Hodil sem po zemlji naši ... V torek, 15. septembra, smo se deveti razredi Osnovne šole Dobrova odpravili na celodnevno ekskurzijo geografsko-zgodovinskega značaja po Avstrijski Koroški. Četudi smo se odpravili v nam sosednjo Avstrijo, smo se na nek način vračali v svojo preteklost oz. preteklost našega ljudstva. Ogledali smo si namreč del Avstrijske Koroške, na katerem je pred več kot 1000 leti obstajala prva slovanska država - Karantanija. Ker je bil pred nami dolg dan, smo z ekskurzijo začeli precej zgodaj. Pred šolo smo se zbrali okoli sedme ure. Nato smo z avtobusom odšli na pot. Naš prvi cilj v Sloveniji je bil Tržič, kjer smo pobrali našo vodičko. To je bila tudi točka, kjer se je naša ekskurzija zares začela. Medtem ko smo se vozili proti prelazu in mednarodnemu mejnemu prehodu Ljubelj, smo poslušali razlago o tej regiji Slovenije. Izvedeli smo, da je načrte za predor na prelazu Ljubelj prvi naredil že Valvasor. Ljubelj smo prečkali hitro, saj gneče na mejnem prehodu ni bilo, in že smo bili v Avstriji. Vožnjo smo nadaljevali v smeri Celovca, nato pa smo se usmerili proti Vrbskemu jezeru, ki je največje jezero na Avstrijskem Koroškem. Na najdaljšem delu meri 16 km, na najširšem pa približno 1,5 km. Za razliko od nekaterih slovenskih jezer je velik del obale v lasti privatnih lastnikov, kopanje pa je dovoljeno le na javnih plažah. Jezero samo po sebi sicer ni imelo velikega vpliva na našo ekskurzijo. Za nas je bila pomembna cerkev ob jezeru ali natančneje manjša od dveh cerkev, ki stojita pri jezeru. Za- kaj pa je manjša cerkev tako pomembna? Tu so bili najdeni prvi zapisi v slovenskem oz. kateremkoli slovanskem jeziku - Brižinski spomeniki. Ti so nastali z namenom pokristjanjevanja Karantancev ter drugih Slovanov, živečih na območju Slovenije. Pot smo nadaljevali do gradu Ostrovica (nemško Burg Hochosterwite, kar pomeni ostra gora). Grad se nahaja na 160 metrov visoki apnenčasti vzpetini v bližini Šentvida pri Glini. Grad je že stoletja v zasebni lasti družine Khe-venhuller in je izjemno poseben. Tako zelo, da je bil nominiran za vpis na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Posebnost gradu sestavlja 14 različnih obrambnih vrat, ki so skupaj z obrambnimi volčjimi jamami, strelnimi linami, pastmi ter preprekami in samo lego gradu, ki onemogoča lahek dostop, pripomogle k temu, da grad Ostrovica ni bil nikoli zavzet. Najdlje naj bi napadalci prišli do četrtih vrat. Grad je bil zgrajen za obrambo pred Turki, bil pa je zelo pomemben zaradi svoje dobre strateške in izvi-dniške lege. To vse smo izvedeli ob četrturnem vzponu do vrha gradu. Potem pa smo srečali grajskega vodiča, ki nam je predstavil muzej starega orožja. Pot smo nadaljevali po Gosposvetskem polju, namenili smo se do cerkve Gospe svete. Med potjo smo se ustavili tudi ob vojvodskem prestolu. Prestol je eksponat na prostem, vendar ograjen tako z ograjo kot tudi s steklenim pokrovom. Na Vojvodskem prestolu so ustoli-čevali koroške vojvode. Zgrajen je iz dveh kamnitih stolov, ki sta si delila isto naslonjalo. Ena stran je obrnjena proti vzhodu, druga pa proti zahodu. Prestol je zgrajen iz kamnitih blokov iz glavnega mesta nekdanje rimske province Norik. Cerkev Gospe svete, ki smo jo obiskali naslednjo, je izvirno iz 8. stoletja, v sedanji obliki pa iz 15. stoletja. Takoj so opazni obrambni zidovi, ki so cerkev varovali pred Turki. Tu je prebival nadškof Modest, ki si je prizadeval za pokristjanjevanje Slovanov. Zunanjost cerkve je bogato okrašena z reliefi in freskami ter celo s sončno uro v gotskem slogu. Poleg cerkve pa je tudi nekdanji poganski tempelj, spremenjen v pokristjanjevalnico. Nato smo odšli nazaj proti Celovcu, glavnemu in največjemu mestu Avstrijske Koroške že od leta 1518. Prva stvar, ki smo si jo ogledali, je bila deželna hiša. Tu ima sedež deželni parlament Koroške. Nas pa je zanimala dvorana s 665 grbi, v kateri je razstavljen tudi knežji kamen. To je narobe obrnjen del jonskega stebra, na katerem so ustoličevali karantanske kneze. Naša vodič-ka nam je orisala tudi cel obred ustoličenja. Po odhodu iz deželne hiše smo nadaljevali ogled Celovca. Med potjo smo videli gledališče in opero pa tudi staro mestno hišo. Ustavili smo se na Starem trgu. Tam smo si ogledali znano hišo pri zlati gosi, nato pa še kužno znamenje iz časa črnih smrti. V bližini je tudi točka, na kateri so narisani grbi večjih mest, med njimi tudi Ljubljane in Celovca. Mislim da se ta točka imenuje trg z grbi. Poleg nje pa stoji manjši kip možica s sodom, iz katerega teče voda. Ta prikazuje možica, ki naj bi po legendi ustvaril Vrbsko jezero. Na Novem trgu smo videli kip zmaja, ki je, tako kot v Ljubljani, simbol mesta. Prav tako kot v našem glavnem mestu je z njim in nastankom mesta povezana legenda. Obe zgodbi se razlikujeta, vendar je konec isti, zmaj umre in nastane mesto (torej Ljubljana oz. Celovec). Na istem trgu smo videli tudi kip Marije Terezije. Pri tem smo zaključili z ogledovanjem znamenitosti Celovca in počasi tudi z našo ekskurzijo. Preden smo se odpravili na povratno vožnjo proti Sloveniji, smo skupaj odšli še v McDonalds. Vožnja nazaj je potekala podobno kot zjutraj, mirno in brez zastojev. Na Dobrovo pred šolo smo prišli nekaj čez šesto uro in tako je bilo naše ekskurzije konec. Avstrijska Koroška ima zelo pestro zgodovino, zelo veliko je cerkev, muzejev, hiš, spomenikov ..., ki so vredni ogleda. Ta zgodovina je tudi tesno povezana z zgodovino našega naroda, zato se mi jo zdi zelo pomembno in tudi zanimivo poznati. Ce-tudi si je zaradi same obsežnosti v enem dnevu nemogoče ogledati vse znamenitosti Avstrijske Koroške, mislim da smo si v tej sicer časovno precej omejeni ekskurziji uspeli ogledati in spoznati veliko stvari, ki jih lahko ta pokrajina ponudi. Menim, da smo na tej ekskurziji spoznali veliko novega. Gal Grosek, učenec 9. a razreda NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 33 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 33 Rebalans proračuna je dobil zeleno luč Log - Dragomer, 30. september - Svetniki so se sestali na prvi seji po koncu počitnic. Tokrat so imeli na dnevnem redu dvanajst od predvidenih trinajstih točk. Župan Miran Stanovnik je namreč z dnevnega reda umaknil spremembe in dopolnitve pravilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe vrtca. Svetniki so bili tokrat zelo usklajeni in so kot po tekočem traku soglašali s predlaganimi sklepi. Tako so med drugim dali zeleno luč rebalansu proračuna za letošnje leto, enotni so bili tudi pri sprejemu odloka o oskrbi s pitno vodo, ki je zdaj usklajen z državno uredbo s tega področja, strinjali pa so se še z dopolnitvami odloka o prometni ureditvi. Sicer pa so svetniki na seji potrdili tudi poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta ter na direktorski stolček Komunalnega podjetja Vrhnika ponovno imenovali Brigito Šen Kreže. Občinski svet je po pričakovanjih na prvi jesenski seji na mize dobil predlog za spremembe proračuna za letošnje leto. Kot smo izvedeli, je razlogov za spremembe več. Največ dodatnih sredstev, in sicer 31 tisočakov bo potrebnih za obnovo vrtčevske kuhinje in kotlovnice. V gradivu za svetnike piše, da se sredstva na tej postavki povišujejo zaradi večjega obsega del, kot je bilo sprva predvideno. Stene v kuhinji so bile namreč dotrajane, hkrati pa so se odločili še za zamenjavo kuhinjske nape nad kuhalnim blokom in pomivalnim strojem. Izkazalo se je, da je stara napa izrabljena in ne deluje več v zadostni meri, nad pomivalnim strojem pa nape ni bilo, kar je povzročalo še dodatne poškodbe na stenah. Obenem so obnovili še vrtčevsko kotlovnico in jo priklopili na zemeljski plin. Skoraj 30 tisočakov več bodo porabili tudi za plače občinske uprave; nekaj zaradi prekrivanja delovnega mesta ob nastopu novega direktorja, nekaj zaradi prekrivanja delovnega mesta sodelavke, ki je odšla na porodniški dopust, nekaj pa na račun dodatne zaposlitve za določen čas. Za 27 tisočakov so se povečala še sredstva za pripravo dokumentacije za kanalizacijo, saj so morali na občini zaradi nove finančne perspektive pripraviti novo vlogo za sofinanciranje izgradnje kanalizacije, obenem pa so pripravili tudi nove študije o ekonomski upravičenosti izgradnje omrežja na področjih z obstoječim mešanim omrežjem. Tudi pri pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN) se sredstva zvišujejo, in sicer za 16 tisočakov. Dodatna sredstva so zagotovili za izdelavo kart ogroženosti ter strokovnega mnenja, ki bo podlaga OPN. V proračunu so zagotovili 12 tisočakov za ponovni postopek arbitraže za javno-zasebno partnerstvo v športnem parku v Dragomerju ter zagotovili dodatna sredstva za gradnjo opornega zidu Molščica. Na tej postavki se sredstva povečujejo za deset tisočakov, ki pa naj bi jih občina po zaključku projekta dobila nazaj. Kot smo izvedeli, so sklenili, da bo občina med gradnjo prevzela delež zasebnika in na koncu z njim poračunala na podlagi dejanskih stroškov, zasebnik pa je občini za zavarovanje nakazal avansno plačilo. Obenem so z rebalansom uskladili tudi zneske v splošnem in posebnem delu proračuna ter pri načrtu razvojnih programov, odlok pa zagotavlja dodatna sredstva v manjšem obsegu tudi pri nekaterih drugih postavkah. Rebalans proračuna, v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom, predvideva tako več prihodkov, kot tudi odhodkov. Na prihod-kovni strani je rebalans težak okoli 2,94 milijona evrov, kar je dobrih 130 tisočakov več, kot je bilo sprva predvideno, na odhodkovni strani pa 2,67 milijona evrov oziroma 92 tisočakov več kot prvotno. Na koncu leta naj bi privarčevali celo več, kot je bilo najprej predvideno, in sicer 271.235,41 evra. Svetniki so soglasno potrdili Odlok o spremembi proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2015, nekoliko bolj zadržan pa je bil občinski svet pri potrjevanju novega kadrovskega načrta, ki predvideva dodatno zaposlitev delavca za določen čas. Svetniki so sklep potrdili z enajstimi glasovi za in dvema vzdržanima. V občinski upravi bo tako do konca leta zaposlenih pet delavcev za nedoločen čas ter še trije za določen čas. Svet se je na seji seznanil tudi s poročilom o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta in ga soglasno sprejel. Svetniki so sicer opozorili na nižjo realizacijo pri nekaterih postavkah. Predvsem je bila realizacija nižja od predvidene pri investicijskih odhodkih. Kot so pojasnili v občinski upravi, je razlog za nizko realizacijo zapadlost plačila računov v drugi polovici leta. Celotni prihodki v prvem polletju letošnjega leta so bili sicer realizirani v višini 1,249.443,84 evra oziroma 44,4-odsto-tno, kar je v pričakovanih okvirih. Nekoliko nižja, in sicer 39,5-odstotna pa je bila realizacija na odhodkovni strani. V prvi polovici so tako porabili 1,019.484,50 evra, pokrivali pa so predvsem stroške rednih dejavnosti posameznih organov. Odlok o oskrbi s pitno vodo je usklajen z zakonodajo Občinski svet je bil enoten pri sprejemu novega Odloka o oskrbi s pitno vodo. Tega so imeli svetniki nazadnje na mizah pred več kot petimi leti, medtem pa je država sprejela uredbo s tega področja, ki ji je bilo treba prilagoditi občinski predpis. Zaradi novega odloka bo imela občina nekatere dodatne finančne obveznosti, ki se nanašajo zlasti na vzdrževanje priključkov, urejanje lastniških razmerij, izgradnjo novega vodovoda ter med drugim tudi urejanje pravice javnega vodovoda na zasebnih zemljiščih. Dodatne finančne obveznosti pa bodo imeli tudi občani pri priklopu in obnovi priključkov na javni vodovod. Sicer pa so se svetniki ob tej točki razgovorili o trdoti vode, usedlinah v vodi ter varnosti vodooskrbe. Svetniki so dvignili roke še za spremenjen odlok o prometni ureditvi, ki na rezerviranih mestih dovoljuje parkiranje le z dovolilnico, ki jo bo izdal župan. Potrdili so še sklep o brezplačnem prenosu dela parc. št. 2109/0, k. o. 1996 - Log na Občino Log - Dragomer, ki v naravi predstavlja del kategorizirane občinske ceste na Vrhovčevi, ter se strinjali z uradno prečiščenim besedilom Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis. Direktorski stolček komunale bo znova zasedla dosedanja direktorica Brigita Šen Kreže, ki je Komunalno podjetje Vrhnika vodila zadnja štiri leta, še naprej ostaja na čelu vrhniške komunale. Občinski svet Občine Log - Dragomer je soglasno potrdil njeno imenovanje, zeleno luč pa so ji dali tudi svetniki z Vrhnike in Borovnice. Dosedanja direktorica bo tako komunalno podjetje vodila še naslednja štiri leta, in sicer do 30. novembra 2019. Na javni natečaj za zasedbo direktorskega stolčka se je prijavilo sedem kandidatov, a so le trije oddali popolne vloge. Z vsemi tremi je komisija za izvedbo javnega natečaja sredi avgusta opravila razgovore in daleč najvišjo oceno namenila Brigiti Šen Kreže. V. Lovrenčič Ponekod je parkiranje dovoljeno le z dovolilnicami Log-dragomerski občinski svet je na zadnji seji sprejel spremembo odloka o prometni ureditvi, ki na rezerviranih mestih uvaja parkirne dovolilnice. Parkirna mesta ob gasilskem domu v Dragomerju so ob jutranjih in popoldanskih konicah prezasedena, zato na občini uvajajo rezervirana parkirna mesta. Za enkrat bodo takšna le tri. Na rezerviranih parkirnih površinah bodo lahko parkirala le motorna vozila, ki bodo opremljena s posebno dovolilnico. To bodo na občini izdali za potrebe Občine Log - Dragomer, javnih zavodov in društev, ki delujejo na področju civilne zaščite. Rezervirane parkirne površine bodo označene s prometnim znakom. Odlok predvideva tudi možnost širitve parkirnih površin v primeru, da bi se pojavile potrebe, dodatna rezervirana parkirišča pa bodo označena s prometno signalizacijo. Vozniki, ki bodo parkirali na rezerviranih mestih in ne bodo imeli dovolilnice, bodo za nepravilno parkiranje lahko kaznovani z globo 80 evrov. V. L. Druga strateška delavnica Drugo strateško delavnico v okviru projekta Strategija razvoja Občine Log - Dragomer, namenjeno razvijanju strategije, smo izvedli 19. septembra 2015 v gasilskem domu Dragomer. Delavnica se je pričela ob 9. uri in trajala do 15. ure. Na tej delavnici so udeleženci razvili delovni osnutek strategije občine za obdobje 2016-2025. Delavnice se je udeležilo 18 občanov. Koordinatorka aktivnosti Adriana Rejc Buhovac z Ekonomske fakultete je udeležence vodila skozi niz aktivnosti, s katerimi so razvili ideje za realizacijo razvojnih prioritet, izbranih na predhodni delavnici. Na osnovi teh strateških aktivnosti so izrisali strateški diagram, ki predstavlja vzročno-posledične povezave med strateškimi aktivnostmi in rezultati. Simon Strgar Zapisnik 2. strateške delavnice najdete na spletni strani občine NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 34 Občina Log - Dragomer odslej s pomembnim rezervnim vodnim virom Včeraj so župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik, vrhniški župan Stojan Jakin in direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika Brigita Šen Kreže slavnostno odprli vodno vrtino, ki bo pomemben rezervni vodni vir za občane Log - Dragomerja in naselja Bevk. Nekdanja, opuščena vrtina je bila poglobljena na 150 oziroma 200 metrov, omogočala pa naj bi okoli 15 litrov načrpane vode na sekundo, kar je več, kot je Občina Log - Dragomer potrebuje za napajanje. Oskrba s pitno vodo v občini bo odslej boljša. Nova vrtina v Bevkah bo pomemben rezervni vodni vir, obenem pa občani ob morebitni okvari ali onesnaženju na vrhniškem oziroma borovniškem koncu ne bodo ostali brez pitne vode. Občini Vrhnika in Log - Dragomer sta se namreč do sedaj napajali iz vodovodnega sistema Vrhnika-Borovnica-Log-Dragomer, temeljni vir napajanja pa je bilo črpališče Borovniški vršaj. Od včeraj dalje pa je na sistem uradno priključena še vrtina v Bevkah, ki sta jo skupaj financirali Občini Vrhnika in Log - Dragomer, investicija je vredna 86.700 evrov. Izvedbena dela za novo vrtino so se začela že leta 2013, končana pa so bila v prvi polo- vici lanskega leta. Sledilo je enoletno spremljanje kakovosti vodnega vira z mikrobiološkim in fizikalnim kemijskim preizkušanjem. Kot smo izvedeli, je vrtalna dela opravilo podjetje Geo Hidro, za hidrogeološka dela pa je poskrbel Hidroconsulting. Na območju, kjer so izvrtali novo vrtino, je pred leti že stal vodnjak, ki je bil vir vodnega napajanja za to področje. Vrtina je bila takrat globoka le 6 metrov, zaradi intenzivne obdelave kmetijskih površin in preplitke vrtine se je v vodi pojavil atrazin, zaradi česar je bil vodnjak izključen iz uporabe. Staro vrtino so sedaj poglobili na 150 do 200 metrov, omogočila pa naj bi okoli 15 litrov načrpane vode na sekundo. Novi vodnjak bo Občini Log - Dragomer zdaj zagotovil skoraj enkrat več vode, kot je potrebuje. Kot so pojasnili v Komunalnem podjetju Vrhnika, to pomeni, da občani tudi v primeru okvar ne bodo ostali brez pitne vode. »Mislim, da ljudem pošiljamo dober signal, da znamo sodelovati tudi pri projektih, ki so življenjskega pomena,« je o skupni investiciji dejal župan Občine Log - Dragomerja Miran Stanovnik. Z njim se je strinjal tudi vrhniški župan Stojan Jakin: »Meni je v veliko čast in ponos to, da vse tri občine še vedno znamo skupiti skupaj, da še vedno znamo delati skupaj, da so se vodstva vseh treh občin še vedno pripravljena pogovarjati in skupaj reševati probleme. Ta vrtina je eden izmed tistih simbolov, ki kaže na to, da znamo skupaj z Logom -Dragomerjem reševati svoje težave.« V svojem nagovoru se je Jakin dotaknil zgodovine reševanja oskrbe s pitno vodo v nekdanji skupni občini ter nadaljeval: »Napajanje občine Log - Dragomer je v tem trenutku nekoliko slabše, zato je prišlo do ideje, da zgradimo to vrtimo. S tem zagotovimo varnost obratovanja tudi v občini Log - Dragomer in ta varnost bo od sedaj, ko imamo to vrtino s kvalitetno vodo, zelo dobra.« Stanovnik pa je zbrane opozoril na pomen zdrave in čiste pitne vode ter ohranjanje vira življenja tudi za prihodnje generacije: »Voda je vir življenja in izredno hvaležen sem mojemu predhodniku Mladenu Sumini in županu Vrhnike, ki sta takrat, ko sta se odločala za ta projekt, prepoznala njegovo pomembnost.« V nadaljevanju se je dotaknil še prihodnjih investicij za zagotavljanje boljše oskrbe s pitno vodo ter izpostavil gradnjo visoke cone na Lukovici, ki naj bi bila izvedena v prihodnjem letu in s katero bodo naredili še en korak naprej k boljši preskrbi s pitno vodo. V. L. PD Rega na Grintovcu V soboto, 19. septembra, smo šli na planinski izlet na Grintovec. Enajst članov se nas je z vodnikom Alešem zapeljalo v Kamniško Bistrico, mimo doma do parkirišča ob gozdu (900 m). Do Cojzove koče na Kokrškem sedlu (1793 m) smo zmerno hitro hodili dve uri. Slabemu in meglenemu vremenu smo uspešno kljubovali. Premagovali smo ozke skalne stezice med grmičev- jem in uhojene poti skozi bukov gozd. Na obeh straneh so bile lepo vidne previsne skalne stene. Ves čas nas je spremljala gosta megla pri hoji po plazoviti, gruščasti in vijugasti poti. Pri koči smo se ob razpihani megli za kratek čas razveselili pogleda na s soncem obsijan Grintovec. Najbolj slikovito je bilo uživanje na položni in strmi poti, opremljeni z lesenimi stopničkami, do kamnitih spodnjih del Jam. Ob robu travnega pobočja se je zadrževal trop gamsov, ki jih je opazil Bojan, Zlatko pa je spretno izkoristil fotografski motiv. Sopihali in grizli smo kolena v zelo strmi, skalni piramidasti del gore prek Strehe do vrha Grintovca (2558 m). Gosta megla je zakrivala razgled, mi pa smo se razveselili osvojenega vrha. Ob vračanju do koče se je vreme razjasnilo. Sonce je obsijalo pogled na prepadne stene proti Dolcam in dolino Suhi dol. V Cojzovi koči nam je prijazno osebje postreglo z odlično hrano. Čas je bil za odhod. Postalo je mrzlo in vetrovno. Toplo oblečeni smo iz objema megle previdno sestopili po poti vzpona do parkirišča. Alešu se zahvaljujemo za celodnevno izletniško turo, ki je bila hkrati lahka in naporna. Lili Zahvala PGD Log ob 60-letnici GZ Vrhnika Prostovoljno gasilsko društvo Log se zahvaljuje svojim članicam, ki so sodelovale na prireditvi ob 60-letnici Gasilske zveze Vrhnika, kjer so s plesno točko navdušile zbrano občinstvo v prenovljenem Cankarjevem domu na Vrhniki. Koreografsko točko so pripravljale dobra dva meseca in z lastnim denarjem. Hvala dekleta! Ob tej priliki se zahvaljujemo tov. Pavlu Remškarju za odlično razstavo gasilskih eksponatov v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri in krasno oblikovane panoje ob 60-letnici GZ Vrhnika, ki bodo še naprej krasili gasilske domove. Hvala! UO PGD Log Prvaki Notranjske regije Redne mesečne vaje se nadaljujejo. Tekmovanje članov in članic na Drenovem Griču je bilo zelo uspešno za moško člansko ekipo A, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje in zmagala. Otroci so uživali na dnevu odprtih vrat. Tretji petek v septembru smo člani prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Log izvedli redno mesečno vajo. Tema vaje so bile črpalke, ki jih imamo gasilci. Pogovarjali smo se o njihovi uporabi in si ogledali kako delujejo. Zadnjo soboto v septembru se je na Drenovem Griču odvijalo člansko tekmovanje gasilk in gasilcev za pokal Gasil- ske zveze Vrhnika, že 14. pa je potekalo člansko tekmovanje za pokal PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. Iz našega društva sta se tekmovanja udeležili dve ekipi. Naša ženska članska B--ekipa je dosegla 4., moška članska A-ekipa pa 3. mesto in se uvrstila na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje gasilk in gasilcev Notranjske regije je potekalo 3. oktobra na Rakeku. Naša članska A-eki-pa je vajo odlično izvedla in zato dosegla prvo mesto. S to zmago so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto. Istega dne je bil v našem gasilskem domu Dan odprtih vrat. Delali smo vozle in se učili o prvi pomoči. Otroci so najbolj uživali ob zbijanju tarče z vodo oz. vaji z ve-drovko. Veliko radovednih pogledov pa se je zbiralo ob vratih, izpod katerih se je vil dim. Obiskovalci so s termokamero gledali v prostor in iskali t. i. vroče točke. Vsi, ki bi se radi poučili o nudenju prve pomoči, se lahko obrnete na naše gasilce reševalce oz. bolničarje. Ti se dobivajo vsak drugi četrtek v mesecu v prostorih PGD Log. Zahvalili bi se radi vsem, ki ste nas obiskali ob Dnevu odprtih vrat. Upamo, da se še kdaj vidimo ob kakšni podobni priložnosti. Radi pa bi tudi čestitali fantom za osvojeno prvo mesto in uvrstitev na državno tekmovanje. Z gasilskim pozdravom na pomoč, PGD Dragomer - Lukovica • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Ali s(m)o strokovnjaki, prostovoljci in politiki v Občini Log - Dragomer na pravi poti? Razmislek ob predavanju dr. Darje Piciga Povezovanje potencialov za trajnostno prihodnost: kako je to uspelo drugim? Naša pričakovanja, da bomo na predavanju spoznali primere dobrih praks o temah, ki jih Občina Log - Dragomer (v nadaljevanju OLD) umešča v nastajajočo strategijo razvoja OLD, so bila v celoti izpolnjena. Dr. Piciga nam je predstavila 11 primerov dobrih praks, kjer so v središče razvojnih načrtov postavljene vrednote, kot so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje tradicije in naravnega bogastva. Vse prakse tudi dokazujejo, da lahko ideje in zamisli uresničimo z vztrajnostjo in po malih korakih ter iz »nič« ali povsem lokalnih praks ustvarimo evropske primere dobre prakse. Tudi v nastajajoči strategiji OLD odkrivamo podobnosti s primeri dobrih praks: vrednote, odgovornost posameznika in družbe pri sooblikovanju bodočnosti, sodelovanje v občini in navzven. In kaj lahko iz primerov dobrih praks vzamemo kot popotnico za nadaljnje delo pri pripravi strategije razvoja OLD? Delovna skupina, ki pripravlja strategijo OLD (v nadaljevanju DS), naj organizira spoznavanje/obiske primerov dobrih praks in omogoči vsem sodelujočim, da se teh obiskov udeležijo. Pomembno sporočilo s predavanja je tudi to, da je za ustvarjanje nacionalne ali evropske prepoznavnosti občine potrebno imeti jedro ljudi z idejami, ki jih znajo udejanjati. Vendar jim je potrebno omogočiti ustrezno organizacijsko obliko za delo. Zadruga je po mnenju predavateljice najbolj primerna oblika. Zato naj DS obravnava pomen ustanovitve zadruge in jo vključi med prioritetne projekte. Barje predstavlja pomemben razvojni potencial tudi za OLD, vendar tega ne moremo izkoristiti sami. Lahko pa opredelimo, s čim se želimo odlikovati kot občina v razvojnih načrtih Barja in obratno, kaj v razvojnih načrtih Barja lahko pomeni dodano vrednost za naše druge cilje in projekte. Zato naj DS omogoči pogovor v okoljih, kjer so uspeli z inovativnimi blagovnimi znamkami uveljaviti geografsko območje več občin in postati slovenski ali evropski primeri dobrih praks. V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje virov financiranja za izvajanje projektov, ki bodo vključeni v strategijo. V novi finančni perspektivi do leta 2020 so načrtovana sredstva za financiranje projektov, ki uveljavljajo zeleno gospodarstvo, zelena delovna mesta, samooskrbo, trajnostni razvoj, tudi razvoj Barja, in je dobro imeti ekipo, ki se specializira za črpanje evropskih sredstev. Zato naj občinska uprava čim prej oblikuje tako ekipo in ji zagotovi pogoje za začetek dela (to ne more biti prostovoljna dejavnost), kasneje pa se bo lahko preživljala sama. In še zahvala vsem, ki so omogočili izpeljavo predavanja: skupina občanov, KMC, EKOLOKA, To-scana, OBLIKOVANJE - Jelena Jančič Bobera in Občina Log - Dragomer. Olga Drofenik Več o predavanju si oglejte na mojaobcina.si/log-dragomer. NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 35 26. oktober 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer MAŠ ČASOPIS 35 DU Log pri Brezovici Naše počitnice v Italiji S posredovanjem Lions kluba Ljubljana Tivoli -gospe Bronje Zaloker in predsednice gospe Marlen Peršak, je Lions klub Ferrara iz Italije povabil 15 naših članov na 8-dnev-ne brezplačne počitnice v Italiji. Izbira ni bila lahka, prednost so imeli aktivni člani. 7. septembra dopoldne smo se z manjšim predstavili delo našega društva in izročili nekaj skromnosti. Kamp Thaiti je zelo velik, čist, urejen, poln zelenja. Ima veliko bungalovov, šotorov, mesta za avtodo-me ... in seveda vse, kar spada zraven. Na razpolago smo imeli kar tri bazene, od olimpijskega do takšnega za najmanjše. Za avtobusom odpravili na pot. Vozili smo se mimo Benetk, Padove in prvi daljši postanek opravili v Ferrari. Ogledali smo si znamenitosti, nato pa pot nadaljevali do našega cilja, letovišča ob Jadranskem morju Lido delle Nazioni. Tu smo se pozno popoldan nastanili v kampu Thaiti, v bungalovih. Ob večerji so nas sprejeli in pozdravili člani Lions kluba Ferrara, predsednik g. Paulo Bassi in tudi predsednik komisije za starejše g. Bruno Farina. Mi pa smo se zahvalili za povabilo, jim otroke je v kampu sploh lepo poskrbljeno. Igrišča, bazeni, varstvo, delavnice, animacije. Kamp ne leži tik ob morju. Do njega se moraš sprehoditi ali pa se pelješ z vlakcem, ki pelje tja in nazaj vsake pol ure. Morje je pa malo drugačno kot na naši strani Jadrana. Sama mivka, na obali in v morju. Prijetno se je tam bos sprehajati. Če pa hočeš plavati, se pa moraš kar dosti oddaljiti od obale. Tudi lačni nismo bili. Zajtrk, kosilo, večerja, po italijansko. Dosti testenin, na sto in en način, zelo okusno. Seveda pa nismo samo po-ležavali, želeli smo še kaj videti v tem tednu, na tem koncu, kjer smo vsi bili prvič. Vsi smo se udeležili celodnevne ekskurzije v delto Pada, z ladjo. Obiskali smo tudi Raveno. No, samega centra si nismo ogledali, videli pa smo Teodo-rikov mavzolej in baziliko San't Apollinare in Classe zgrajeno v 6. stoletju, polno prečudovitih mozaikov. Najpogumnejši smo se odpravili s kolesi v 12 kilometrov oddaljen Co-macchio. Najpogumnejši zato, ker najeta kolesa niso bila v prav dobrem stanju in so res popestrila izlet. Kar prehitro se je bližal dan odhoda. Ob zadnjem kosilu sta se nam pridružila g. Farina in njegova ljubezniva soproga. Obiskal nas je tudi sam lastnik kampa. Ponosno nam je povedal, da je pred 46 leti sem prišel s Tirolske. S trdim delom in pomočjo svoje soproge mu je v teh letih uspelo na tem prej pustem močvirskem območju ustvariti lepo veliko letoviško naselje. To so bile lepe počitnice, nepozabne, malo drugačne. Vreme čudovito. Ekipa pa kot ena velika družina. Hvala vsem, ki ste nam to omogočili. Posebna zahvala pa g. Miru Brumatu, našemu novemu pridruženemu članu. Sonja K. Regin 20. tradicionalni pohod na Triglav Planinsko društvo Rega je zadnji vikend v avgustu organiziralo tradicionalni tridnevni pohod na Triglav. Člani smo se razdelili v dve skupini. Trasa poti, po kateri je hodila prva skupina (vodnika Sašo in Jože ter člana Lili in Tone): 1. dan: Zadnjica (650 m) - koča na Doliču (2151 m) - Triglavska škrbina (2659 m) - Triglav (2864 m) - nazaj do Triglavske škrbi-ne - dom Planika pod Triglavom (2401 m). Sašo in Jože sta izbrala pot, ki smo si jo potihem samo želeli. Sončen dan z rahlim vetr-cem je bil začinjen z vzponom po ozki mulatjeri, kamnitih podih in peščenih meliščih ob žvižgih svizcev. Naužili smo se plezanja ob klinih in jeklenicah na navpični plezalni steni Triglavske škrbine ter varovane grebenske poti do vrha Triglava. Na poti s sedla Triglavske škrbine proti Planiki je bil fantastičen plezalni spust globoko v dolino skozi krušljiv teren med ozke skalne grape. Bili smo nagrajeni z izje- mnimi razgledi in navdušenja nismo skrivali. Prijetno utrujeni smo prespali v domu Planika. 2. dan: dom Planika (2401 m) -Vodnikov dom (1817 m) - planina Krstenica (1670 m) - pl. v Lazu (1560 m) - koča na pl. pri Jezeru (1453 m) - združimo se z drugo skupino (šest članov); prišli so po cesti na Vogar (1050 m) - Pršivec (1716 m) - Viševnik (2050 m). Čez planine smo hodili po sirarski poti, se ustavljali ob pastirskih hišah in poležavali na sončku. 3. dan: pl. pri Jezeru (1453 m) - pl. dom Vogar (1050 m). Na Vo-garju smo zaključili našo pot in se odpravili proti domu. Tridnevni planinski izlet smo zaključili v prijetnem vzdušju, z lepimi vtisi gorske narave, ki nas je obkrožala s svojo lepoto. Vodnikoma Sašu in Jožetu se zahvaljujemo za čudovito in varno izpeljano pot. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem dona-torjem, ki so nam pomagali pri organizaciji in uresničitvi naših ciljev. Lili Krompirjev piknik in potepanje po Dolenjski z DU Log 23. septembra smo se člani DU v okusen pražen krompir. Moški Log v deževnem vremenu zbrali v gasilskem domu Log in pripravili že 7. tradicionalni piknik ljubiteljev praženega krompirja kot glavne jedi. Surovino za glavno jed sta prispevala Dani in Marko Remškar, prevzele pa so jo naše pridne članice in jo s čebulo, ocvirki in ostalimi dodatki spremenile del članstva se je pa potrudil za čevapčiče, pijačo in ostale priloge. Krompir je bil zastonj, čevapči-či in pijača pa po »upokojenskih cenah«. Zobali smo tudi grozdje in piškote. Druženje je popestrila Henrika Gutnik z igranjem na harmoniko, člani in članice so ji pritegnili s petjem. V torek 6. oktobra smo se člani odpeljali proti Dolenjski in si najprej ogledali vas in samostan Pleterje; hišo s črno kuhinjo, svinjak, kozolec in štalo, kar so entuziasti sem preselili iz okoliških krajev. Kdor je želel, je lahko tudi poskusil ple-terski cviček Pleter in žganjico. Poudaril bi, da menihi živijo tu v tišini, kar smo tudi mi doživeli, saj razen multivizije, ki že od leta 1984 predstavlja življenje menihov, nihče ni niti pozdravil. Po ogledu smo se odpeljali proti Kostanjevici, kjer smo si ogledali Galerijo Božidarja Jakca in zunanjo formo vivo. Sledilo je še dobro kosilo v znani gostilni Žolnir ob profesionalni postrežbi brez veliko govorjenja. Ko smo se odpravljali domov, je začelo deževati in je prenehalo na Logu. Jože Štemberger Fotografije Zlatko Verbič Sekcija DVIG nadaljuje s svojim programom in načrtuje nekaj novosti Sekcijo Druženje za vzajemno izobraževanje generacij - DVIG poznate vsi, ki ste v zadnjih treh letih obiskovali tečaja angleščine, spoznavali slovenske avtorje v bralnem krožku ali prebirali pogovore s staroselko Tončko Bravhar ter državnima nagrajencema Miho Tišlerjem in Milanom Eričem. Poznate nas tudi starši in učenci, vsak četrtek smo pomagali pri učenju matematike, angleščine in slovenščine. Programi iz preteklih let, s katerimi nadaljujemo Tečaj angleščine pri prof. Olgi Drofenik, dobivamo se vsako sredo ob 7.30. Začnemo 28. oktobra. Bralni krožek, mentorica Alenka Logar Pleško; prvo srečanje bo 14. oktobra ob 18.00 v občinski sejni sobi. Spoznavali bomo delo pisateljice Polone Glavan Noč v Evropi. Naslednja srečanja bodo ob sredah, vsakih štirinajst dni ob isti uri: 28. oktobra, 11. in 25. novembra, 9. in 23. decembra ter 5. in 18. januarja 2015. V reviji Pogovori z občani bomo objavili intervjuje s staroselko Emilijo Erbežnik (poznamo jo kot Milko) ter državnima nagrajencema Jasno Vidakovič in Matijo Gogala. Z izdajo zamujamo, načrtovali smo jo v mesecu maju. Z učno pomočjo učencem bomo začeli na pobudo učencev, staršev in šole. NOVO v programu DVIG: tečaj konverzacije v angleškem jeziku. Namenjen je vsem, ki pri svojem delu ali študiju pogosto komunicirate v angleščini in bi želeli svoje znanje izpopolniti. Vabimo vas na informativno srečanje s profesorico Lidijo Ber-toncelj v sredo, 11. novembra, ob 18.30 v Toskani. Predstavili vam bomo program tečaja in pogoje za udeležbo. Če želite o programih DVIG izvedeti kaj več, pišite na olga.drofenik@guest.arnes.si ali alenka.logar@guest.arnes.si. Nika Gams, Alenka Logar Pleško in Olga Drofenik NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 36 Elektro Ljubljana bo v Dragomerju gradil nov kablovod Oktobra bo izvajalec Elektra Ljubljana, Teleg-m, začel z gradnjo 20 kW kablovoda Na Grivi, Lazah in Poti za Stan. Dela bodo fazno potekala do sredine decembra, v tem času pa so predvidene delne zapore po posameznih odsekih. Od druge polovice oktobra do predvidoma sredine decembra bodo delavci Teleg-m med transformatorsko postajo pri gasilskem domu, transformatorsko postajo Graben in transformatorsko postajo Dragomer montažno naselje, kjer je predvidena izvedba elektro kabelske kanalizacije, gradili kablovod. Zaradi gradnje so v času izvajanja del predvidene delne zapore ceste Na Grivi, Lazah in Poti za Stan. Kot smo izvedeli bodo dela na vseh ulicah potekala v fazah, po principu premičnega gradbišča, posamezna ulica pa bo tako delno oziroma popolnoma zaprta na delu trenutnega izvajanja. Vožnja preko gradbišča bo v času gradnje dovoljena le gradbiščnim vozilom in stanovalcem oziroma bodo promet preusmerili na obvozno cesto. Polaganje kablovoda bo financiral Ele-ktro, sočasno pa bo k izgradnji infrastrukture pristopila tudi občina. Kot nam je pojasnil Jure Jančič iz Občinske uprave je še letos predvideno polaga- nje zaščitnih cevi in vgradnja jaškov za javno razsvetljavo na delu Poti za Stan. Prihodnje leto pa naj bi na delu te ceste zgradili še meteorni in fekalni kanal, sočasno naj bi gradili tudi vodovod, Energetika pa naj bi investirala v gradnjo 300 metrskega plinovoda. Ta investicija je ocenjena na okoli 80 tisočakov, še pred gradnjo pa bodo, kot nam je povedal Jančič, morali izdelati projekt vodovoda in pridobiti gradbeno dovoljenje. V. Lovrenčič Tudi LAS Barje pripravlja strategijo razvoja Lokalna akcijska skupina Barje z zaledjem bo med 3. in 19. novembrom organizirala niz petih delavnic, ki bodo podlaga pa pripravo strategije razvoja na območju občin Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika. Delavnice bodo potekale na temo narave, kulture, kmetijstva in podjetništva, turizma in infrastrukture, namenjene pa so vsem, ki želite aktivno sodelovati pri pripravi strategije lokalnega razvoja. Z njimi želijo pripravljavci strategije pridobiti čim več informacij o različnih idejah, aktivnostih in projetih, ki se izvajajo na tem področju ali pa bi želeli, da bi jih izvajali. Na podlagi informacij zbranih na delavnicah, bodo pripravili ukrepe strategije razvoja, ki bodo podlaga za javne razpise, namenjene lokalnemu razvoju. Zadnja v seriji delavnic, in sicer na temo infrastrukture bo potekala v občini Log - Dragomer, 19. novembra od 16. do predvidoma 20. ure. Več o vsebini delavnice, lokaciji in prijavi pa si lahko preberete na spletni strani http://lasbarje.si/. Hitri Polžki čez Bovški Gamsovec na Razor Junija smo se nazadnje oglasili v Našem časopisu. Vroče poletje je minilo, pohodniška skupina DU Log pa je izkoristila lepo poletje in se vsak četrtek podala v visokogorje. Naj omenim samo nekaj vrhov, ki smo jih osvojili v tem času: Begunjščica z Ljubelja, Veliki Vrh in Kladivo v grebenu Košute, Kepa, Vogel, Debela peč, Tolsta košuta in Bovški Gamsovec ter Razor. Slednjega bom opisal bolj podrobno. Turo smo načrtovali že lani, pa ni prišla na vrsto. Za ta pohod, ki zahteva nekaj več kondicije, so se odločili štirje pohodniki: Branka, Tone, Tonček in Zlatko. Z avtom smo se 17. julija zgodaj zjutraj zapeljali v Vrata, od tu naprej pa pešačili mimo Aljaževega doma proti Luknji. Po dveh urah smo jo dosegli. To pravzaprav ni luknja, temveč sedlo, kjer se pot razcepi. Ena vodi na Triglav čez Plemenice, druga na Bovški Gamsovec, kamor je bila namenjena naša skupina. Po kratkem postanku je sledil vzpon po deloma zahtevni poti proti 2392 metrov visokem Bovškem Gamsovcu. Od tam je bilo markiranih le še 30 minut hoje do Pogačnikovega doma. Na poti se je pred nami odprl pogled na Spodnje Kriško jezero in dolino Trente. V koči smo odložili nahrbtnike, zgovorna dekleta pa so nam postregla z okusno enolončnico in sveže pečenim jabolčnim zavitkom. Koča je bila kljub poletju polo- vično zasedena. Kmalu po sedmi uri zjutraj se nam je pridružil še naš peti član Jani, ki je že pred sončnim vzhodom štartal iz Vrat. Tako smo v popolni ekipi krenili proti Razorju. V zmernem tempu smo prispeli do Sedla Planja. Od Sedla proti vrhu vodi pot v ključih po neugodnem strmem melišču. Prišli smo do predela, kjer je obnovljen del poti opremljen z je-klenico in stopami ter dokaj pokončen. Na tem predelu se priporoča poleg čelade tudi uporaba kompleta za samovarovanje. Brez posebnih težav smo hitro dosegli 2601 metrov visok Razor. Požigosali smo transverzalne knjižice in si vzeli čas za lep razgled. Sledil je spust do Sedla Planja in vzpon do znamenitega Utrujenega stolpa. To je res lepa posebnost, ki bi jo bilo škoda izpustiti. Seveda smo se še malce potrudili in osvojili še 2453 metrov visok vrh Planje. Po številnih lepih fotografijah smo se spustili po strmini do Pogačnikovega doma, kjer smo naredili daljši premor, saj nas je čakalo zatem še dobrih 1000 metrov spusta čez Sovatno nazaj v Vrata. Zapustili smo Pogačnikov dom in se po triurnem spustu ustavili pri Aljaževem domu v Vratih. Iz Vrat smo se nato zapeljali še v Mojstrano, kjer smo spotoma obiskali Planinski muzej, nakar je sledila vožnja proti domu, kjer smo si privoščili zaslužen počitek. Za Hitre Polžke, Zlatko Vesela jesen med upokojenci v DU Dragomer - Lukovica Poletje je za nami in člani društva upokojencev Dragomer - Lukovica so ponovno zavihali rokave ter se lotili načrtovanih dejavnosti. V poletnem času so bili aktivni predvsem športniki, zlasti obe ekipi balinarjev, ki so uspešno zastopali društvo na turnirjih upokojencev Notranjske regije. Rezultate letošnje sezone bomo podrobneje predstavili v naslednjih številkah in jih dopolnili s slikovnim gradivom. V septembru smo gostili naše stare prijatelje iz Oplotnice. Zanje smo organizirali ogled prestolnice in jim Ljubljano predstavili malce drugače, kot so jo poznali doslej. Po ogledu je sledilo prijateljsko srečanje v prostorih gasilcev v Dragomerju, kjer smo za naše člane in goste organizirali bogat srečelov, pripravili dobro hrano in pijačo ter prijetno glasbo za ples. Prisotni so se strinjali, da je srečanje dobro uspelo in si želijo, da ga ohranimo tudi v bodoče. Naj se ob tej priliki iskreno zahvalim vsem, ki ste z dobitki, prostovoljnim delom ali svojo prisotnostjo prispevali, da je organizacija srečanja uspela. V oktobru bomo spet organizirali telovadbo za ženske, enkrat tedensko pod vodstvom izkušene voditeljice. Zavedamo se pomembnosti rekreacije za zdravje človeka v zrelih letih in vabimo vse zainteresirane, da spremljajo naša obvestila na oglasnih deskah, kjer bodo objavljena vsa potrebna navodila za prijavo. Športniki se bodo že v oktobru preselili v klubske prostore društva in nadaljevali s treningi pikada. Potekali bodo vsako sredo dopoldne, med 10. in 12. uro. Želimo si, da bi formirali tako žensko kot moško ekipo, ki bi se udeleževali tekmovanj v naši regiji. Tečejo tudi aktivnosti za redno srečevanje vseh, ki jih zanimata šah ali pohodništvo. V času, ko mnogi ne morejo opravljati dejavnosti, ki so jih želeli, so tudi druženja in sprehodi po okolici lahko prijeten način preživljanja prostega časa ter spoznavanja novih ljudi v našem kraju. Novembra bo tako, kot ste že vajeni, organizirano martinovanje. Izbrali smo kmečki turizem na Štajerskem, ki slovi po dobri hrani in pijači, prijetnem ambientu in prijaznih ljudeh. Dan je določen, 11. november. Vse druge potrebne informacije lahko že ta torek dobite v upokojenskem kotičku, kjer se lahko tudi prijavite. Obvestila bodo pravočasno objavljena tudi na vseh oglasnih deskah v našem kraju. V oktobru v sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika ponovno začenjamo z meritva- mi krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Urnik ostaja isti, vsak drugi torek v mesecu ob 9.00 v prostorih društva. Dogovorili pa smo se, da bomo sodelovanje razširili tudi s predavanji, ki nas bodo dodatno spodbujala k zdravemu načinu življenja, o preventivnem ravnanju, zdravi prehrani itd. Predavanja bodo vodili strokovni delavci ZD Vrhnika. V oktobru bomo pričeli tudi z delavnicami, na katerih bomo preverili naše spretnosti, si izmenjali izkušnje in znanja ter se kaj novega naučili. Prva bo namenjena izdelavi voščilnic za pomembne dogodke in novo leto. O kraju in času poteka delavnice boste obveščeni preko oglasnih desk. Novoletno srečanje bo, tako kot vsako leto. Načrtujemo, da v soboto, 12. decembra, ob 15. uri. Datum še ni dokončen, saj moramo uskladiti termine nastopajočih, a naredili bomo vse, da bo tako. Idej, kaj še početi v društvu, da bi bili bližje članstvu in dovolj zanimivi, nam ne manjka. Premalo pa je zanesenjakov, ki bi se kot akterji vključili v posamezne dejavnosti. Zato naprošamo vse, ki jim ni vseeno, kako živimo upokojenci v naši občini, da se nam pridružijo in aktivno vključijo v naše aktivnosti. Odprti smo za nove predloge in ideje, ki bi jih bili pripravljeni realizirati. Sodelujete lahko v organih društva ali kot prostovoljci na področjih, ki jih poznate in so vam blizu. V kraju je vedno več starejših in starih ljudi, verjetno veliko med njimi osamljenih in željnih pozornosti. Radi bi se jim približali, zato smo se odločili, da pobudo o ustanovitvi dnevnega centra starejših naslovimo tudi na vodstvo občine. Zavedamo se, da skrb za starejše lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja in na zadovoljstvo posameznika. Zadovoljni krajani pa so najbrž naš skupni cilj. V decembru bomo obiskali in pogostili najstarejše člane društva, tekoče pa obiskujemo vse, ki so dopolnili 80 let in več na njihov praznik. Razmišljamo, da bi uvedli kakšno spremembo, ki bi popestrila našo dejavnost, posameznikom pa pričarala še kakšen lep trenutek z nami. Toliko za tokrat. Več lahko izveste, če nas ob torkih med 10. in 12. uro obiščete v prostorih društva. Veseli bomo slehernega med vami. DU Dragomer Lukovica Zapisala: D. Krašovec NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 37 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 37 Obvestilo nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji obveščamo, da je 15. 8. 2015 začela veljati nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 57/2015. Uredba določa skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za pridobitev dovoljenja, vpis v register kmetijskih gospodarstev ter podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Na kmetiji je mogoče opravljati naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti: - predelava primarnih kmetijskih pridelkov, - predelava gozdnih lesnih sortimentov, - prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, - vzreja in predelava vodnih organizmov, - turizem na kmetiji, - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, - predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov, - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela, - svetovanje in usposabljanje v povezavi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo, - socialno-varstvene storitve. Vsi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki dejavnost opravljate po dosedanjih predpisih in imate pridobljeno ustrezno dovoljenje, morate opravljanje dejavnosti uskladiti z določbami nove Uredbe najpozneje do 1. januarja 2016. Uskladitev opravite tako, da pri upravni enoti čim prej vložite novo vlogo za opravljanje dejavnosti, ki jih želite opravljati tudi od 1. 1. 2016 naprej. V isti vlogi lahko zaprosite za izdajo dovoljenja za opravljanje že registriranih dejavnosti in tudi za izdajo dovoljenja za opravljanje morebitnih drugih dejavnosti, ki jih v skladu z uredbo želite na novo opravljati kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Če nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji za opravljanje obstoječih dejavnosti do 31. decembra letos ne boste pridobili nove odločbe, s katero bo izvedena uskladitev z določbami nove uredbe, od 1. 1. 2016 naprej ne boste imeli več zakonite podlage za nadaljevanje opravljanja dopolnilnih dejavnosti, ki jih opravljate sedaj. Izjema je določena le za nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov podeželja in se jim do 1. januarja 2016 še ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev. Ti morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti z določbami te uredbe v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA 5(up dji itstjmv soitlmnju i mi. • Črna kronika - september 2015 • Črna kronika - september 2015 • Črna kronika - september 2015 • Območje Policijske postaje Vrhnika Prišla je mrzla in deževna jesen. Živali v gozdu se že pripravljajo na dolgo zimo. Še posebej medvedje ljubosumno odganjajo vse kradlji-ve tekmece proč od gozdnih sadežev. Tako so nekega dne iz gozda pregnali tudi štiri razbojnike. Vsi nesrečni so se nekaj časa potikali po vrhniških ulicah, nato pa na parkirišču pred nekim gostinskim lokalom opazili potencialno žrtev. Družno so se vrgli nanj in mu pretaknili vse žepe. Hrušk in jabolk niso našli, so mu pa zato izmaknili mobilni telefon, denarnico in verižico ter jo veselo odkolovratili naprej. Medtem, ko za neslavno četverico še poizvedujejo, pa so možje v modrem že poskrbeli, da je bila iz gozdov na našem koncu odstranjena še dosti hujša nevarnost. Pred sedmimi desetletji je bilo to območje precej živahno. Ljudje so se tedaj štiri dolga nesrečna leta množično obmetavali z zmerljivkami, metki in tudi topovskimi granatami. Hladno jeklo pa ni vedno seklo v tej nesmiselni moriji in je večkrat nerabno, a še vedno nevarno obležalo natanko tam, kamor so ga odvrgli. Na dve takšni granati je oni dan naletel občan, takoj obvestil policiste, ti pa pirotehnike ljubljanske enote Civilne zaščite. Ubojni sredstvi so skrbno izvlekli iz zemlje in ju prepeljali na uničenje, da ne bosta nikdar več nikogar ogrožali. Kljub temu pa v gozdu ostaja še kopica nevarnosti, ki prežijo na trenutek človekove nepazljivosti. Nezgoda, ki se je pripetila nedavno nad Staro Vrhniko, temu zgolj pritrjuje. Med podiranjem drevja jo je namreč pošteno skupil sekač. Poškodovanca so z reševalnim vozilom odpeljali v UBKC Ljubljana in ker znakov kaznivega dejanja policisti niso zaznali, so o vsem skupaj zgolj poročali okrožnemu državnemu tožilstvu. Še vedno pa ni znano, kam se je odpeljal zmikavt, ki je med potikanjem po Lukovici ugledal motor, lastnika pa nikjer v bližini, se urno zavihtel na sedež in odbrzel v neznano. Za pomožnim motorjem Piaggio, TIP SI3M, temno modre barve ter napisom »BRAVO«, in nepridipravom še poizvedujejo. Prav tako tudi za neznanim sleparjem, ki je ogoljufal vrhniško trgovino za 50 evrov. Bankovec, ki ga je uspešno unovčil na blagajni, se je namreč izkazal za ponarejenega. Na okrožno državno tožilstvo je že romala ustrezna kazenska ovadba. Med drugim so možje zakona v obdobju od junija do septembra poostreno nadzirali vožnjo tovornih vozil na regionalni cesti Brezovica - Vrhnika - Logatec. Omejitev vožnje tovornega prometa po tej cesti se, pravzaprav nič kaj presenetljivo, ni držala cela kopica voznikov. K večji disciplini pri spoštovanju prometnih predpisov jim bodo bržkone pomagali tako represivni kot preventivni ukrepi, ki so jih policisti izrekli zoper fizične in pravne osebe. Najsi bo nadzor še tako poostren, preventivna vzgoja voznikov še tako intenzivna, pa brez nesreč še kar ne gre. Samo v septembru so jih na območju PP Vrhnika obravnavali dvanajst. Od tega sta se dve končali tudi z lažjimi telesnimi poškodbami. Upe zdaj polagamo na mlajše generacije, katerim Policija v sodelovanju z lokalno skupnostjo namenja velik del svojega angažmaja. V prvih šolskih dneh so policisti skupaj s šoferji in avto-mehaniki zagotavljali varnost otrok na šolskih poteh in v okolici osnovnih šol. S stalno navzočnostjo so namreč bistveno prispevali k umirjanju prometa. V ta namen pa je bilo izvedenih tudi več preventivnih aktivnosti v samih šolah in skupen ogled vseh šolskih poti. Uspeh ni izostal, saj v okolici šol niso obravnavali niti ene prometne nesreče. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Na območju Dobrove in Polhovega Gradca pa so pretekli mesec odkrili nov nasad prepovedane indijske zeli, ki se v ekscentričnih krogih uporablja za ustvarjanje megle v glavah, v večjih količinah pa za množična zastrupljanja po slovenskih senikih. V zvezi s tem policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. So pa na dobrovško-polhograjsko pretekli mesec nekega rokomavha neustavljivo vlekli lepo oblikovani bakreni žlebovi. Z občudovanjem je nameraval nadaljevati v domačem krogu in jih kar ročno populil z objektov. Pri tem pa so ga zasačili možje postave. Jok in škripanje z zobmi nad svojo nesrečno usodo bo lahko nadaljeval pred sodnikom. Podobno mora v grmovju ve-kati tudi tolovajček, ki se je v istem času spravil nad neko hišo. Kljub temu, da si je dal precej opraviti z vlamljanjem, pri čemer je poštenega lastnika oškodoval za 200 evrov, iz notranjosti ni odnesel prav ničesar. Ko ga najdejo, ga storjena lumparija ne bo prav poceni prišla, robček pa bo menda gratis. Razgrajača, ki se je požvižgal na javni red in mir, je ta čas že doletela pravična kazen. V opomin na nič kaj zgledno obnašanje mu je ostal plačilni nalog. Prometnih nesreč sta bili dobrovško-polho-grajska in horjulska občina večidel obvarovani. Pripetila se je zgolj ena, v kateri jo je skupila predvsem pločevina, povzročitelju pa so na kraju dogodka izdali plačilni nalog zaradi nepravilnega premika z vozilom. V drugo nesrečo je bilo vpleteno zgolj eno vozilo, ki je nenadoma zagorelo. Požar so pogasili domači gasilci, preiskava pa ni pokazala elementov kaznivega dejanja. Horjulski konec je septembra zopet vztrajal v stolpcih črne kronike. Tatiči so dovolj dolgo stikali po soseskah, da so našli tri nenaseljene hiše. Ko so vrata popustila pred silo dologoprstežev, za njimi žal ni bilo nikogar, ki bi jim pomeril hlače. Prinesli so veliko škode, odnesli pa bore malo. Zgolj nekaj delovnega orodja. A kaj bodo brezdelneži počeli z njim, ostaja uganka, je namreč - delovno. Za njimi še poizvedujejo. Možje zakona so se med drugim ukvarjali tudi z onesnaženjem potoka Horjulščica. Vanj naj bi se iz naselja iztekala neznana snov z vonjem po nafti. Po besedah prijavitelja naj v potoku ne bi bilo živečih vrst, če pa že, so gasilci hitro posredovali, iz njega izčrpali vidne mastne madeže in v strugo preventivno postavili pivnike. Preiskava je pokazala, da se na kraj onesnaženja stekajo meteorne vode preko jaškov, postavljenih po celotnem naselju, zaradi česar izvora ni bilo mogoče ugotoviti. O ugotovitvah glede nesreče je bilo obveščeno pristojno državno tožilstvo, kot tudi o požaru v stanovanjski hiši, ki se je pričel prav po »šolsko«, z vžigom olja na štedilniku. Ogenj so nazadnje uspešno pogasili gasilci, a je kljub temu nastalo za 15.000 evrov škode. Če nič drugega, v njem vsaj nihče ni utrpel telesnih poškodb. Zbral in uredil: Damjan Debevec Šolarje so tudi letos v šolo pospremili policisti. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE November V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www. tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasna razstava: ANA IN TEDDY: Medved v Sloveniji Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Razstava bo na ogled do 3. 12. 2015. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga vene-cijanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes. Spored prireditev: petek, 6. 11., ob 13.00: voden ogled muzejskih zbirk za upokojence sobota, 7. 11., ob 9.30: delavnica pletenja košar (obvezne predhodne prijave) nedelja, 8. 11., od 15.00 do 18.00: prikaz peke kruha v krušni peči sobota, 14. 11., ob 9.30: delavnica rezbarstva (obvezne predhodne prijave) nedelja, 15. 11., od 14.00 do 18.00: delavnica izdelovanja copatk iz filca za otroke (pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice) sobota, 21. 11., ob 9.30: delavnica osnov resta-vratorstva (obvezne predhodne prijave) nedelja, 22. 11., ob 15.00: Ukročena elektrika, predstavitev poizkusov Nikole Tesle sobota, 28. 11., ob 9.30: delavnica peke kruha v krušni peči (obvezne predhodne prijave) nedelja, 29. 11., ob 15.00: voden ogled gozdarskega in lesarskega oddelka s kustosom Vladimirjem Vilmanom Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite prek telefona, 01/750 66 72, 031/583 461, ali elektronske pošte, programi@tms.si. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www. tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: (Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!, Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana cena vstopnice za upokojence) od torka, 27. 10., do petka, 30. 10., od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice za otroke (izdelovanje poštne kape, poštnega roga in štampiljk, barvanje pobarvank). Prijave niso potrebne. Nedelja, 8. 11., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Torek, 10. 11., in sreda, 11. 11., od 9.00 do 13.00: dneva grafike Sodelavci Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL vam bodo odkrili skrivnosti, kako lahko zaživijo črke, besede in podobe. Obvezne predhodne prijave: 01/364 00 83 ali muzejpt@ tms.si Od torka, 24. 11., do četrtka, 26. 11., od 9.00 do 13.00: dnevi računalništva Obiskovalci boste prek zanimivih aktivnosti, pripravljenih na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL, spoznali osnove programiranja, algoritmov, robotike, zgradbe računalnikov in še marsikaj zanimivega. Obvezne predhodne prijave: 01/364 00 83 ali muzejpt@tms.si Sobota, 28. 11., in nedelja, 29. 11., od 10.00 do 18.00: Miklavžev sejem: vsako polno uro voden ogled muzeja (zadnje vodenje ob 17.00) Vodenim ogledom se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 38 38 MAŠ časopis Skupne strani 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Plise zavese: sodobna dekoracija in praktična zaščita v enem P lise zavese so najbolj široko uporabno notranje senčilo: služijo za dekoracijo in tako nadomeščajo klasične zavese, hkrati pa nudijo zaščito pred vročino, bleščanjem in ohranjajo intimnost vašega prostora. So edino senčilo, ki ga lahko razpirate v smeri od spodaj navzgor. Na tak način ste zaščiteni pred pogledi od zunaj, v zgornjem nezastrtem delu okna pa ohranjate pogled ven. Plise zavese je mogoče narediti tudi za okna nepravilnih oblik. V večini primerov so lahko v celoti pomične. Primerne so tudi za strešna okna. Glede na izbrano vrsto platna uravnavate svetlobo v prostoru in toplotno zaščito. Polprosojna platna so namenjena dekoraciji, senčenju in osnovni toplotni zaščiti. Zatemnilna platna so v celoti neprepustna za svetlobo, zato so primerna za spalne prostore. Za okna na zahodni ali južni strani, ki se v sončnem vremenu zelo segrevajo, svetujemo platna s perla nanosom. Poseben biserni nanos zagotavlja tudi do 20 % večjo zaščito pred vročino v primerjavi z navadnim platnom. Perla platna preprečujejo bleščanje in tako ustvarjajo zdravo svetlobo za delo z računalnikom ali za gledanje televizije. Preprosta za čiščenje Plise zavesa je najbolj preprosta vrsta zaves za čiščenje. Platna so obdelana antista-tično, zato ne privlačijo umazanije. Nekajkrat na leto jih presesamo z mehko krtačo ali obrišemo s suho krpo. Madeže obrišemo z vlažno krpo. Pri tem ni bojazni, da bi poškodovali gube, saj se samodejno poravnajo, ko stisnemo zaveso. Za generalno čiščenje plise za- veso na preprost način snamemo in namočimo v blagi milnici. Očiščeno in sprano osušimo na ravni površini in skoraj suho obesimo nazaj. Plise zavese CLICK iz podjetja Dekor senčila se odlikujejo po vrhunskem mehanizmu in veliki izbiri platen. Deli mehanizma, po katerih teče vrvica, so izdelani iz teflona in jih zato vrvica ne poškoduje. Tako se ohranja dolga življenjska doba zavese. Vse zavese so izdelane po meri in imajo dveletno jamstvo. ZUNANJA IN v NOTRAN CILA + žaluzije + plise zavese + komarniki ♦ rolete ♦ roloji ♦ tende "\DEK0R ✓senčila Dekor senčila d.o.o. Ljubljana, Razstavni salon in proizvodnja: Pod Hruševco 44 g, 1360 Vrhnika T 01 755 47 88, F 01 755 36 64, GSM 051 633 740, E dekor.sencila@siol.net I www.dekor-sencila.si VABIMO VAS NA DELAVNICE ZA PRIPRAVO STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA Lokalna akcijska skupina Barje z zaledjem v mesecu novembru organizira niz delavnic, ki bodo podlaga za pripravo strategije razvoja na območju občin Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log Dragomer in Vrhnika. NARAVA, 3.11.2015 ob 16. uri KULTURA, 10.11.2015 ob 16. uri KMETIJSTVO IN PODJETNIŠTVO, 12.11.2015, ob 16. uri TURIZEM, 17.11.2015, ob 16. uri INFRASTRUKTURA, 19.11.2015, ob 16. uri Delavnice trajajo predvidoma do 20. ure. KOMU SO NAMENJENE DELAVNICE Delavnice so namenjen vsem, ki želite aktivno sodelovati pri pripravi strategije razvoja. DELAVNICE VODI MIŠA NOVAK, moderatorka z bogatimi izkušnjami na področju strateškega razvojnega in trženjskega načrtovanja - tako za podjetja kot destinacije oziroma lokalne skupnosti. KAJ ŽELIMO: • Dobiti čim več informacij o različnih idejah, aktivnostih in projektih, ki jih izvajate ali bi jih želeli izvajati. • Na podlagi informacij, zbranih na delavnicah, pripraviti ukrepe strategije razvoja, ki bodo podlaga za javne razpise, namenjene lokalnemu razvoju. Več o vsebini delavnic, lokacijah posamezne delavnice in prijavi na http://lasbarje.si/. Prijave in informacije na info@lasbarje.si, najkasneje en dan pred posamezno delavnico. Vabljeni! Vloga hobi rastlinjakov v samooskrbi s hrano Nekaj dejstev - Slovenija v povprečju pridela le okoli 35 % hrane za svoje potrebe. - Posledica tega je, da smo zelo odvisni od tujine. - Cena hrane se stalno veča. - Obdelovalne površine v Sloveniji se še vedno zaraščajo. - Slovenija ima najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi. - Uvožena hrana je lahko oporečna zaradi kemične obdelave in hibridnih vrst rastlin ter dolgotrajnega transporta. - Izumirajo stare sorte domačih kmetijskih rastlin. Slovenci smo znani, da imamo zelo radi v lasti vsaj nekaj zemlje. Večina Slovencev živi v stanovanjskih hišah in ob njih se vedno najde še nekaj površine za vrt. Glede na dejstva iz uvoda bo vse bolj smiselno uporabiti del teh površin za pridelavo lastne hrane. Za izboljšanje rastnih razmer in podaljšanje pridelovalne sezone je idealna rešitev rastlinjak. V njem so rastline zaščitene pred vremenskimi vplivi, kot so mraz, veter, močni nalivi, toča, sneg in tudi pred polži, pticami in srnjadjo. V hobi rastlinjaku, velikosti 25 m2,lahko v enem letu pridelamo 50 do 100 kg zelenjave. Tako pridelana zelenjava ima številne prednosti: znan izvor, vedno sveža zelenjava, boljši okus, višja kakovost, večja vsebnost hranilnih snovi ... Rastlinjaki Schwarzmann Podjetje Konstrukcije Schwarzmann je slovensko podjetje s proizvodnjo v Polhovem Gradcu. Na podlagi izkušenj iz programa profesionalnih rastlinjakov smo razvili vrtne hobi rastlinjake. Vsi naši hobi rastlinjaki imajo pocinkano konstrukcijo, opremljeni so s krilnimi vrati in ročnim bočnim prezračevanjem na obeh straneh. Kot trdna osnova je vsem rastlinjakom skupen kovinski okvir, ki ga vkoplje-mo v zemljo in zasidramo s kovinskimi sidri. Prestavitev je zato razmeroma enostavna in omogoča tudi možnost kolobarjenja znotraj vrta. Za prekritje uporabljamo UV stabilizirano EVA-folijo, ki jo že trideset let uporabljamo tudi za prekrivanje profesionalnih rastlinjakov. V kombinaciji z lastnim inovativnim vpetjem s pomočjo aluminijastega in PVC-profila zagotavljamo ustrezno odpornost proti vremenskim pojavom in dolgo življenjsko dobo rastlinjaka. Dovolj visok bočni del rastlinjaka omogoča normalno obdelavo površin znotraj rastlinjaka vse do roba. Enostavna zaobljena konstrukcija v kombinaciji z dobro napeto folijo in aluminijastimi zaključki na končnicah in vratih omogoča opazovalcu občutek pripadnosti objekta urbanemu prostoru ob hišah. Pozitivni odzivi s terena in vedno več naročil so potrditev, da so naši rastlinjaki zelo funkci- onalni. Vsako povratno informacijo uporabnikov naših rastlinjakov preverimo in upoštevamo pri nadaljnjem razvoju. Hobi rastlinjaki - velik potencial za samooskrbo Slovenija ima velik potencial za samooskrbo s hrano. Rastlinjaki so poleg profesionalne pridelave lahko tudi odlična rešitev za manjše površine in za pridelavo zelenjave v manjšem obsegu. Vse več družinskih vrtov je opremljenih z rastlinjakom. Takšni vrtni rastlinjaki lahko na letni ravni prispevajo pomembno količino hrane za družino. Pridelki »iz domačega rastlinjaka na vašo mizo« so rešitev za izboljšanje kakovosti vaše prehrane, dolgoročno zmanjšanje stroškov za nakup hrane. Delo v rastlinjaku pomeni tudi izboljšanje vaše fizične in psihične kondicije. Rastlinjak se zelo lepo vključuje tudi v vzgojo otrok. Rastlinjaki Schvvarzmann Za naročila do 30.11. vam nudimo 10% popusta! Miran Stanovnik "Puščavski Lisjak" priporoča uporabo rastlinjaka Schvvarzmann in samooskrbo z doma pridelano zelenjavo! www.rastlinjaki-schwarzmann.si tel. 01 364 73 10, info@rastlinjaki-schwarzmann.si Konstrukcije Schwarzmann d.o.o., Pristava 12a, 1355 Polhov Gradec NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 39 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 Scuwe%hw£hm ** Slovenija /n livljertjn vredno ohalji? Saubermacher Slovenija cLo.o. Ulica Matije Gubca 2 1 9000 Murska Sobota www.&au berma che r.si AAA Boniteta odnfttosti ©Sc+dlrt Spoštovani občani, podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o. CRO VRHNIKA, Vam z mesecem novembrom omogoča, da lahko na našem skladišču, Pot na Tojnice 45, prevzamete BREZPLAČEN KAKOVOSTEN KOMPOST. V vednost vam sporočamo, da kompost ni pakiran, temveč je v razsutem stanju. Možen je naklad na prikolico ali v drugo embalažo. Ure prevzemov: Sreda od 14.00 do 18.00 ure Petek od 8.00 do 15.00 ure Sobota od 8.00 do 14.00 ure V primeru, da želite dostavo večje količine komposta, Vam ga lahko tudi dostavimo. Dostava do oddaljenosti 10 km je 40,00 €. V primeru večje količine morate naročilo predhodno oddati na telefon 01 755 46 683. Projekt Postani vrtnar Vrhniški vrtnarji uspešni s Klubom Gaia Z začetkom jeseni se sezona vrtnarjenja približuje koncu. Vroče poletje z občasnimi padavinami je prineslo bajen pridelek vsem družinam. Vrtnine so dobro izčrpale zemljo, zato je prvo delo priprava vrtne zemlje na nove rastline. Tako smo za solatnice in kapusnice pripravili zemljo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za solato, zelje, cvetačo ... Nekatere poljine pa bodo ostale prazne, ker moramo upoštevati kolobar. Ko pospeavimo vse vrtnine, jih bomo založno pognojili z organskim gnojilom plantella organik in tako poskrbeli za tvorjenje humusa in pripravo zemlje s hranili za pomlad. Pridelki so navdušili novopečene vrtnarje z Vrhnike. Po temeljiti pripravi tal in skrbnem sejanju in dnim očesom mednarodno priznanega podjetja sajenju rastlin je končno prišel čas, ko lahko Unichem in njegovih strokovnjakov Kluba Gaia občudujemo čudovito razvite rastline v učnih smo skupaj s skrbniki vrtov (družinami) vzgojili ekoloških vrtovih po vsej Sloveniji. Pod bu- raznolike vrtnine, ki redno dopolnjujejo doma- čo mizo. Rastline smo do bujne rasti vzgojili s pomočjo izdelkov, ki so jih lastniki vrtov prejeli od podjetja Unichem iz linij Plantella in Bio Plantella, in so jih pri delu vestno uporabljali. Vrt na Vrhniki je presegel vsa pričakovanja družine Remškar, saj je bil v začetku letošnje sezone postavljen popolnoma na novo. S kakovostnim organskim gnojilom smo ustvarili odlične razmere za rast in razvoj rastlin, kar se je pokazalo na dobrem pridelku. Ko smo nastavili in zasadili vrtnine v pravilen kolobar, smo ustvarili podlago za vsa prihodnja leta vrtnarjenja. Skupaj z družino smo strokovnjaki Kluba Gaia vrtu dali podobo uporabnega okrasnega vrta, saj celoten vrt obkrožajo cvetlice. Uporabili smo koristne rože, kot so: ognjič, kapucinke in tagetes, saj od- ganjajo bolezni in škodljivce. Po besedah družine je bil pridelek navdušujoč. Sproti so tehtali zelenjavo, kolikor so le utegnili, in tako smo prišli do seštevka: 12 kg krompirja, 9,5 kg bučk, 3 kg blitve, 2 kg nadzemne kolerabice, 1,5 kg brokolija, 1,5 kg stročjega fižola, 2 kg redkvice na samo 50 m2. Poleg tega je bilo kar nekaj jaj-čevcev, paprike, čebule in veliko zelišč (peteršilj, bazilika, žajbelj, ki so jih pobirali sproti). Jagod sploh niso utegnili tehtati, saj jih je hčerka vsak dan jedla kar mimogrede. Za vrt ni dobro, da je prazen, zato sta se tam že znašla zimska solata in radič, nekatere kapusnice in solatnice ter špi-načnice, ki pridejo na vrsto takoj, ko pospravimo ves letni pridelek. Vanes Husic, strokovnjak Kluba Gaia Darilo iz Vrhnike, ki se ga bo vsak razveselil! naprodaj v TJC Vriuilka Cankarjevi skodelici, vrhunska kava Escobar, prazen a na Vrhniki in temna čokolada s kavo. s/C*" S Kavo. ¿s C '' ^^ Cankarjev kavni komplet NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 40 40 NAŠ časopis Skupne strani 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pobarvajmo pozno jesen z Ekošaro! Pozdravljeni, v srcu Vrhnike poleg stalne ponudbe ekološke trgovine Ekošara gostimo zdravju in bivanju prijazne dogodke. Skozi konec oktobra in začetek novembra bomo ponosno predstavili projekte: - ustvarimo si kalčke sami, ko nam bo mojster Marko Cvetko odprl vrata v čudovit svet ka-ljenja, - prišla bo ga. Magdalena Metelko in nam obarvala sobotno jutro s čajanko za nasmeh narave, - spoznali bomo dehidrator (sušilnik) in de-hidrirali presne krekerje, čips in piškotke, spili dober sok in se vitaminsko pripravili na zimo, - v Ekošari nam bo razširil obzorja Matjaž Kovše s predavanjem Uvod v naravno higieno. Vsak petek pa na Vrhniko pridirja "Pek pri divjem kvasu" in zadiši trgovino s posebnimi hlebčki. Dobrodošli v Ekošaro, kjer se lahko na omenjene lepe trenutke tudi prijavite, seznanite s termini in si pridobite dodatne informacije. Življenje je lepo, bodite radostni, naš čudovit planet nam še vedno podarja najboljše, kar ima, z vami pa smo tudi mi. Trgovina Ekošara Hiša hrane Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika • • SPLAČA SE VOZITI CITROEN CITROEn CITROEN C3 Selection Pure Tech 82 BVM za 9.990 € BONUS STARO ZA NOVO v primeru Citroen Financiranja AVTORADIO Z MP3 PREDVAJALNIKOM CONNECTING BOX AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA c Re ati ve Tec h n o log le KLUB ZVESTOBE MyCITROENplus 15 ,LJI i www.citroen.si ermOENpriporo&TOTAi. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Citrcen Financiranje za vozilo Citroen C3 (Selection Pure Tech 82 BVM), maloprodajna cena z DDV, vključenim tonuscm »staro za novo« in Citroen Financiranje tonusom (v ceni je obračunanih 750 EUR popusta v primeru financiranja Citroen - PREMIUM BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR, mesečno odptačaanje, mesečni obrok je 107 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesec», višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesec» do 84 mesecev DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 31.08.2015 znaša 7,8% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EUR1BOR s skupno letno obrestno mero 6,4%, financirana vrednost 6.993 EUR, skupni znesek za plačilo 11.747 EUR, stranka v primeru Citroen Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km. Ri sklentve avtomobilskega zavaroanja Citroen Financiranje omogoča do 50% popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroen. Ponudba velja do 31. 12. 2015 za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Ctroenovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Navedbe opreme so informativne! Slika je simbolična. Več na www.citroen.si. Povprečna poraba goriva: 3,0-6,7 l/100 km, emisije CO : 79-1 55 g/km, emisijska stopnja EURO 5 in EURO 6, specifične emisije dušikovih oksidov 0,0179-0,171 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev 0,00002-0,00150 g/km, število trdnih delcev pa 0,01-9,31x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM25 ter dušikovih oksidov. Avto Merlak d.o.o., Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika, GSM: 031 643 597, avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01 7553 807, Servis vozil: 01 7551 007 Zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur. l. RS, št. 78/08) določa pravila za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami in skrbi, da jih zbiramo ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Določbe te uredbe se uporabljajo za odpadne nagrobne sveče, ki jih obiskovalci pokopališč puščajo v zabojnikih na pokopališču kot odpadke, ki niso primerni za kompostiranje. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov sveče izloči s sortiranjem. Določbe te uredbe veljajo tudi za odpadne nagrobne sveče, ki spadajo med odpadno električno in elektronsko opremo (sveče z baterijami). Odpadne nagrobne sveče niso nevarni odpadki, kljub temu pa lahko škodujejo okolju. Odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov, saj se zaradi razkrajanja plastike iz polivinilklorida (PVC) z izcednimi vodami sprošča v okolje tudi klor. Sestavni deli nagrobnih sveč iz pla- stike, stekla in kovine spadajo med embalažo. Zato je treba odpadne nagrobne sveče oddajati ločeno, v posebej zanje postavljene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom »Samo za odpadne nagrobne sveče«. Zabojniki za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih v ob- činah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika Na dvanajstih pokopališčih v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Borovnica, Log, Dragomer, Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Zaplana, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Ligojna) so nameščeni 240-litrski črni zabojniki. Na pokopališču na Vrhniki so nameščeni 1100-litrski zabojniki. Pokrovi zabojnikov so zaklenjeni s tipsko ključavnico, na pokrovu je okrogla odprtina za odlaganje odpadnih nagrobnih sveč, zaščitena z gumo. Zabojniki so opremljeni z nalepko »Samo za odpadne nagrobne sveče«. Odpadne nagrobne sveče so večino- ma primerne za recikliranje materialov, iz katerih so narejene, saj je mogoče v sekundarne surovine predelati vse tri glavne sestavine nagrobnih sveč: plastično ohišje, ostanek parafi-na in kovinski pokrov. Pomembno! Prosimo, da organske odpadke (zeleni odpad, cvetje, zemljo ...) s pokopališč odlagate v zelene zabojnike z napisom »Organski odpadki«. Poskrbite, da bodo odpadki s pokopališč pravilno razvrščeni v zabojnike z ustreznimi napisi. Odločite se za nakup okolju prijaznih sveč (sveče, izdelane iz polipropilena (PP), iz stekla, in solarne nagrobne lučke). Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Trenutki s Kneippom na Vrhniki Od avgusta do decembra so in bodo potekali zanimivi dogodki, ki so v našo družbo privabili veliko ljudi. V vročih dneh ob koncu avgusta smo ljudi razveseljevali, hladili in učili po Kneippu uporabne tehnike samookre-pitve. Dogajalo se je v parkcu ob telovadnici in igrišču. Ljudje so z zanimanjem sledili skozi tri predvidene ure. Bilo je lepo. Naslednji dogodek nas je pripeljal v knjižnico, kjer nas je praktično poučevala naturopatinja Erika Brajnik. Zanimivo in poučno upora- bo moxe. Naučila je množico o načinu rabe. Odlično. Naslednji dogodek se je zgodil v Izoli, kjer so odprli edinstven Kneippov park v Evropi in je edini po pravilih v Sloveniji. Aktivno smo sodelovali kot soustvarjalci in uresničevalci ideje, kar smo ponosno zaključili s predavanjem množici upokojenskih predstavnikov o Kneippu in njegovih idejah, katerih misel je tudi park v Hotelu Delfin Izola. V ponedeljek, 11.10., smo bili gostje TV Slovenija v oddaji Dobro jutro. Gostoljubje za snemanje oddaje nam je omogočila Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ki je naša podpornica in nam daje možnost za delovanje. Tudi srečanje z nazivom Trenutki s Kneippom so bili tam. Prisotni so z zanimanjem sledili predstavitvi in se aktivno vključili v pogovor ter spoznali vseh pet stebrov po Kneippu. Voda, gibanje, zelišča, prehrana in življenski stil po Kneippovih teorijah in terapijah je za vsakogar zanimiva in uporabna terapija. V sredo nas je znova obiskala Erika Brajnik, naturopatinja, z zanimivo tematiko tega časa o slinavki, ledvicah in vsem osnovnem, kar sodi zraven. Bilo je lepo. Izšla je tudi revija, ki jo izdaja Društvo Kneipp Vrhnika, KNEIPPOVI BISERI. Tukaj smo, poiščite nas in sodelujte z nami na povezavi kneippdv@gmail.com, facebook Društvo Kneipp Vrhnika in vsekakor pokličite na gsm 041 833 238. MA Krvodajalska akcija vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja V PONEDELJEK, 16. 11. 2015, OD 7. DO 13. URE, V TOREK, 17. 11. 2015, OD 7. DO 13. URE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI. Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? • Redno si merimo krvni tlak. • Redno si merimo krvni sladkor • in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, • vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! Tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B, z začetkom ob 17. uri. Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e--naslov: rk.vrhnika@siol.net Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK dopoldne od 9. do 11.30, VSAK PRVI TOREK V MESECU popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več-stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču, v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B pa vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru; telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Odprta vrata za zdravje V okviru projekta Zdravstvenega doma Vrhnika SKUPAJ ZA ZDRAVJE bodo ODPRTA VRATA ZA ZDRAVJE tudi na Rdečem križu Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 7.30 do 9.30: 3. 11., 1. 12. 2015. Delavnica živim zdravo bo v četrtek, 19. 11. 2015, ob 9. uri dopoldan v prostorih RK Vrhnika. Vabljeni! OZ RK Vrhnika NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 41 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 41 Posvetovalnice v lokalni skupnosti V prejšnji številki Našega časopisa smo pisali o posvetovalnicah, ki jih organizira patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika. Tokrat objavljamo datume delavnic v novembru, ki bodo potekale v Občini Vrhnika, Občini Borovnica in Občini Log - Dragomer. Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Poleg naštetih vsebin bo zdravstvena vzgoja še naprej potekala tudi ob sistematskih pregledih v zdravstvenem domu, in sicer v 1., 3., 6. in 8. razredu. Šolarji bodo tako opravili pregled pri zdravniku, diplomirana medicinska sestra pa jih bo podučila z naslednjimi vsebinami: 1. razred: Zdrav način življenja 3. razred: Dejavno preživljanje prostega časa 6. razred: Odraščanje 8. razred: Gibam se V zdravstveno vzgojo, ki se bo začela v spomladanskem času, bodo vključeni tudi vsi vrtci v vseh treh občinah, ki jih zajema ZD Vrhnika. Potekala bo v skupinah drugega starostnega obdobja (3 do 6 let). Vrtčevski otroci se bodo seznanili predvsem o pomenu osebne higiene (higiena telesa, higiena ob kihanju, kašljanju, smrkanju) s poudarkom na rednem in pravilnem umivanju rok. Želimo si, da bomo v času zdravstveno-vzgoj-nih delavnic otrokom posredovali znanje, ki ga bodo znali uporabiti in da jih bomo hkrati pripeljali do spoznanja, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje in da lahko z zdravim načinom življenja pomembno vpliva na kakovost svojega življenja. Tadeja Pilar, dipl. m. s. Zdravstvena vzgoja otrok in mladostnikov v osnovnih šolah Zdravstvena vzgoja je učenje zdravega načina življenja. Z osvojitvijo zdravih navad krepimo naše zdravje in hkrati zmanjšamo možnost, da bi zboleli za kroničnimi boleznimi. Pomembno je, da z zdravim načinom življenja začnemo že v otroštvu, saj smo takrat najbolj dovzetni za sprejemanje in osvajanje novih spoznanj in veščin, zato na novo z letošnjim šol. letom začenjamo izvajati sistematično in poenoteno zdravstveno vzgojo v osnovnih šolah, tako kot tudi po celotni Sloveniji. Zdravstveni dom Vrhnika bo zdravstveno vzgojo izvajal v štirih osnovnih šolah, in sicer v Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika s Podružnično šolo Drenov Grič, v Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica in v Osnovni šoli Log - Dragomer s Podružnično šolo Bevke. Zdravstveno vzgojo izvaja diplomirana medicinska sestra v vseh razredih osnovne šole. Nacionalni inštitut za javno zdravje je za vsak razred določil vsebino, ki je prilagojena starostni skupini otrok. Zdravstvena vzgoja je zasnovana v obliki delavnic in traja dve šolski uri. Delavnice obsegajo ključne teme zdravega načina življenja otrok in mladostnikov ter spodbujajo k bolj zdravim navadam. Teme delavnic: 1. razred: zdrave navade 2. razred: osebna higiena 3. razred: zdrav način življenja 4. razred: preprečevanje poškodb 5. razred: zasvojenost 6. razred: odraščanje 7. razred: duševno zdravje 8. razred: medsebojni odnosi 9. razred: vzgoja za zdravo spolnost v Se vedno sprejemamo nove pacientke v dispanzerju za ženske Še vedno sprejemamo nove pacientke v dispanzerju za ženske v Zdravstvenem domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski pošti: narocanje.ginekologija@zd-vrhnika.si ali nas pokličete na telefonsko številko: 01 7555 140 v času: ponedeljek : od 7.30 do 14.00 torek : od 16.00 do 19.30 četrtek: od 9.00 do 15.30 Veseli bomo vašega obiska. Zdravstveni dom Vrhnika OBČINA VRHNIKA KS Podlipa (gasilski dom Podlipa), patronažna medicinska sestra Biljana Petkovic (051/390-921) KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni), patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) vsak torek 4. 11. 2015 9.00 - 10.00 11. 11. 2015 13.00 - 14.00 18. 11. 2015 9.00 - 10.00 25. 11. 2015 13.00 -14.00 Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika), patronažna medicinska sestra Biljana Petkovič (051/390-921) 3. 11. 2015 9.00 - 10.00 10. 11. 2015 13.00 - 14.00 17. 11. 2015 9.00 - 10.00 24. 11. 2015 13.00 -14.00 3. 11. 2015 12.00 - 13.00 10. 11. 2015 9.00 - 10.00 17. 11. 2015 12.00 - 13.00 24. 11. 2015 9.00 - 10.00 KS Verd (gasilski dom), patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) vsak torek od 9.00 do 10.00 KS Verd (gasilski dom), patronažna medicinska sestra Veronika Logar Cankarjeva knjižnica Vrhnika - prvo nadstropje (računalniška soba Kemis), patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) vsak četrtek od 9.00 do 10.00. Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti), patronažna medicinska sestra Maja Sreckovic (051/390-926) sreda od 9.00 do 10.00. 3. 11. 13.00 -14.00 10. 11. 9.00 - 10.00 17. 11. 13.00 - 14.00 24. 11. 9.00 - 10.00 4. 11. 2015 25. 11. 2015 Posvetovalnica na Pokojišču (v brunarici ŠTD Medved), patronažna medicinska sestra Veronika Logar, vsak četrtek od 9.00 do 10.00 KS Breg - Vas (VRHNIKA - v prostorih KS Breg - Vas), patronažna medicinska sestra Veronika Logar (051/390-925) vsak torek Sinja Gorica (gasilski dom), patronažna medicinska sestra Maja Srečkovič (051/390-926) torki od 9.00 do 10.00 3. 11. 2015 17. 11. 2015 24. 11. 2015 3. 11. 2015 9.00 - 10.00 10. 11. 2015 13.00 - 14.00 17. 11. 2015 9.00 - 10.00 24. 11. 2015 13.00 - 14.00 KS Bevke (v prostorih Krajevne skupnosti Bevke), patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) prva in tretja sreda v mesecu 4. 11. 2015 9.00 - 10.00 18. 11. 2015 9.00 - 10.00 KS Zaplana (gasilski dom), patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) 3. 11. 2015 9.00 - 10.00 KS Zaplana (župnišče), patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) 10. 11. 2015 9.00 - 10.00 KS Drenov Grič (gasilski dom), patronažna medicinska sestra Veronika Logar (051/390-925) vsak četrtek 5. 11. 2015 13.00 - 14.00 12. 11. 2015 9.00 - 10.00 19. 11. 2015 13.00 - 14.00 26. 11. 2015 9.00 - 10.00 OBČINA BOROVNICA KS Breg - Pako (gasilski dom Breg -Pako - prizidek, patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) vsako sredo od 9.00 do 10.00 Borovnica (gasilski dom Borovnica), pa-tronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) vsak torek od 9.00 do 10.00 OBČINA LOG - DRAGOMER Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer), patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) vsak drugi in četrti torek 10. 11. 2015 10.00 - 11.00 24. 11. 2015 10.00 - 11.00 KS Log (gasilski dom), patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) vsako sredo 4. 11. 2015 9.00 - 10.00 11. 11. 2015 9.00 - 10.00 18. 11. 2015 9.00 - 10.00 25. 11. 2015 9.00 - 10.00 Vtisi udeleženke delavnic: V spomladanskem času je na Vrhniki v ZD potekal program Skupaj za zdravje. Na predlog moje osebne zdravnice sem se programa z veseljem udeležila tudi jaz. Moj cilj je bil, da zmanjšam težo in znižam krvni sladkor. Že sam način izobraževanja v tem programu mi je vzbudil upanje na uspeh. Vsakega udeleženca so posamezno obravnavan glede na njegovo zdravstveno stanje, fizično kondicijo in indeks telesne mase. Program sta izvajali dipl. m. s. Jerneja Filipič in profesorica športne vzgoje Tina Petkovšek. Naš skupni cilj je bil: manjšanje telesne teže, pridobiti čim več informacij o zdravem načinu prehranjevanja in kako zelo je pomembna telesna aktivnost. Vsak teden smo imeli v prostorih Kulturnega doma na Vrhniki predavanja o zdravem načinu prehranjevanja. Vodila ga je ga. Jerneja. Ob zelo zanimivih predavanjih smo se seznanjali z vsebinami zdravega prehranjevanja in načinom zdravega življenja sploh. Izdelali smo si načrt prehranjevanja glede na porabo kalorij. Takoj sem ugotovila, "kje tiči zajec" za mojo čezmerno telesno težo. Še enkrat večji vnos kalorij. Zvedela sem, kaj je enota živila, pazim na sestavo živil, nakupujem živila z manj maščobami, nakupujem načrtovano in bolj smiselno. Pazim, da zaužijem več manjših obrokov na dan. Obroke pripravljam z veliko zelenjave, čim manj maščob, soli in sladkorja. Kruha jem zelo malo in še to polnozrnatega. Na teh delavnicah je bil velik poudarek tudi telesna aktivnost. Zato smo vzporedno s predavanji o zdravem načinu prehranjevanja v telovadnici izvajali razgibalne vaje pod Tininim vodstvom. Vaje so bile prilagojene posameznikom glede na njihove telesne zmogljivost. Tedensko smo preverjali, kako se približujemo ciljni teži. Sama se trudim, da se veliko gibljem: hitra hoja dva- do trikrat na teden, kolesarjenje, hoja v hrib. Ob koncu izvajanja programa smo ugotovili, da sem v času izvajanja delavnic povečala vzdržljivost, povečala sem mišično maso, shujšala za štiri kilograme in znižala sladkor. Počutim se dosti bolje tako fizično kot tudi psihično. Udeleženci smo zelo zadovoljni, da nas strokovno osebje iz Centra za krepitev zdravja, ga. Jerneja, spremlja v naših prizadevanjih za zdrav način življenja tudi po končanih delavnicah. To nam je v veliko vzpodbudo, da bomo dosežene cilje lažje vzdrževali še naprej. Iskreno podpiramo trud in strokovno vodenje delavnic, ki jih vodita ga Jerneja in Tina. Priporočam vsakomur, ki mu je mar za svoje zdravje, da obišče Center za krepitev zdravja v ZD Vrhnika. Najlepša hvala obema in še veliko zadovoljnih udeležencev programa Vama želimo. Marija NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 42 42 MA§ časopis Skupne strani 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie AMBULANTA ZA KRCNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije - Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. Medicine - Žal ugotavljamo, da se pojav raka prostate v Sloveniji hitreje širi kot pojavnost drugih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da napreduje predaleč; odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOCNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedi-ater in specialist radiolog - ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja - ultrazvok vratnih žil, trebu- Europa Donna Slovenija in Gostilna Dobnikar vabita \ na odprtje razstave fotografij >&ep je d|iim;i uli wnjtvu in nntrilfl^t jinnnwllül Pntivhnu je [mühmiiLi tarnflb ¡nvku n-li-foim. Kn Lii|i>-m Mljn/j rito vozilu /.pinij rilinu ima Korilic 21.->m teljj in ji kltnii pl.i r i-iii Iii" in ifthujt IH11, do JIL^ZiHCk Avtotrade d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika www.avtotrade.si VOŽMJR V ROSTOJMI IM L JU tecrj prve pomoči VRDBR VRRME VOŽMJE IXRlT TRRKTOR: fe zbir NOR AKCIJA PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO KUPI PAKET UR IN IZKORISTI AKCIJO CPP + EV KRRTOM+ 5 UR = HO€ Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji Internetnl strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik iS» Js E» METREL"'Mehanika itt\>H vfHH nwlN*fiiehon kn si Smo uspešno podjetje s 60-letnimi izkušnjami pri izdelavi izdelkov iz kovinskih materialov. Proizvodnja poteka v sodobno opremljenem proizvodnem obratu v Horjulu. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Zaposliti želimo nove sodelavce: PROIZVODNEGA TEHNOLOGA (M/Ž) ■ najmanj VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri, ■ obvladovanje programiranja CNC strojev ■ poznavanje aplikativnih programskih orodij AvtoCAD, ProE, Creo, MasterCam ■ poznavanje tehnoloških postopkov odrezovanja (struženje, rezkanje) in merilnih metod, ■ zaželjene izkušnje z delom na primerljivem delovnem mestu ■ znanje angleščine in/ali nemščine, ■ visoka stopnja samoiniciativnosti in inovativnosti ■ organizacijske sposobnosti ■ zanesljivost, natančnost, odločnost VARILCA TIG MAG/MIG (M/Ž) ■ III. ali IV. stopnjo tehnične smeri / alternativno priučen delavec ■ vsaj 1- letne izkušnje z varjenjem v kovinsko predelovalni industriji ■ znanje branja delavniških risb, toleranc ■ avtokontrola izdelkov ■ visoko stopnjo natančnosti in odgovornosti OPERATER NA MERILNEM STROJU (M/Ž) ■ V. stopnja strojne izobrazbe ■ poznavanje normativov in standardov kakovosti ■ natančnost in doslednost pri delu LIČAR V PRAŠNI LAKIRNICI (M/Ž) ■ III. stopnja izobrazbe-ličar ■ 2-leti delovnih izkušenj ■ visoko stopnjo natančnosti in odgovornosti Nudimo zaposlitev za daljše obdobje s poskusno dobo. Delo v proizvodnji poteka dvoizmensko. Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za osebni in strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naš naslov: METREL Mehanika d.o.o., Ljubljanska c. 80, za kadrovsko službo, 1354 Horjul ali na elektronski naslov SabinaNagode@metrel.si. Informacije po telefonu: 01/755-82-64 NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 53 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS ČASOPIS sa KLUB ZVESTOBE MyCITROËNplus >080 3015 DO 24 OBROKOV S KARTICO DINERS CLUB CITROËN CITROËn AVTOHIŠA SELISKAR NOVI, NAJVEČJI IN NAJSODOBNEJŠI PRODAJNO-SERVISNI CENTER CITROËN NA NOTRANJSKEM CITROËN JUMPER L3H2 2.2 HD¡ 130 že od 15.590 C + DDV V PRIMERU CITROEN FINANCIRANJA CITROËN C-ELYSÉE 1.2 VTI 72 SEDUCTION (53kw) že od 9.490 €*+KAŠKO^ V PRIMERU CITROEN FINANCIRANIA SERVISNE STORITVE ftmudba velja do 31.12.2015. Foousti se ne združuieio. oooust ne velja za li&rske in kleparske s te kupon in qa prinesite r CITROËN priporočaTOTAI_ Primer informativnega izračuni odplačevanje; mesečni obrok je 102 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; uuv je ooiacunan v odi 6,4%; financirana vrednost 6.643 EUR; skupni znesek za plačila 11.165 EUR; stranka v primeru Citroën nnanui si piidižuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroën, ronuaoa vetja i Navedbe opreme so infotmativnel Slike so simbolične. Več na www.avtohisaseliskar.si. * V ceni te upoštevan redni popust, bonus * Navedbe opreme so infamativnel Slike so simbolične. Več na www.avtohisaseliskar.si. * V ceni je upoštevan redni popust, bonus 'staro za novo" v višini 500 evrov. Povprečna poraba goriva: 4,1-7,3/100 km, emisije C02: 108-168 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizem nega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. CRëATÎve TeCHNOLOGÎe M vCrTROË No Lus 15 let I unaiui.ritmen. «i Avtohiša SeUškar d.o.o., IOC Zapolje l/2a, 1370 Logatec, PRODAJA VOZIL: 01/7502-252, 040 307 711, SERVIS VOZIL: 01/7502-253, 070 720 330 prodaia@avtohisa-seliskar.si, servis@avtohisa-seliskar.si VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil - viilkanizerske storitve na osebnih vozilih POKLIC PRIHODNOSTI GZS Center za poslovno usposabljanje vabi na izobraževanje SOCIALNA OSKRBOVALKA, OSKRBOVALEC NA DOMU začnemo 24. novembra 2015 Prijave zbiramo do 17. novembra 2015 Za več informacij: urska.kavcic-rihar@cpu.si, 01 58 97 652 rPMTPD 7 A pnci nVNH IICpnCARI I AN IE Gospodarska zbornica Slovenije ■■■ GZS Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27a 1000 Ljubljana www.cpu.si utre Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. NOJČftNie Sreda od 8. do 18. ure COČtCepoMUN tu 01 Ï6Ï (12 0Ü BI Rode Miro s.d. Mala Liffoina 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog VAM NUDI: • POSEK IN SPRAVILO LESA • PODIRANJE IN OBREZOVANJE DREVES Z DVIGALOM • OBREZOVANJE GRMOVNIC IN ŽIVIH MEJ • SANACIJA ZARAŠČENIH POVRŠIN • NAČRTOVANJE ZASADITVE VRTA IN VZDRŽEVALNIH DEL • UREJANJE IN VZDRŽEVANJE JAVNIH IN ZASEBNIH POVRŠIN • MONTAŽA IESENIH I7DEIKOV 7A VRT Vrtnarstvo Klemen Trobec s.p. Tel: 040 624 422 www.facebook.com/VrtnarstvoKlemenTrobecSp NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 54 54 MAŠ ČASOPIS Oglasi 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rupnik Janez, s.p. | 031 554 121 | 01 755 27 14 Tržaška cesta 3 | Vrhnika | Slovenija cvetlicarnajana@siol.net | www.cvetlicarna-jana.si KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03B - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje AKCIJA Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan500S@yahoo.com Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite nam jo po elektronski pošti na naseasopis@zavod-eankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov plačnika in telefon. IS ZAHVALA ŠTEFKA PETRETIČ rojena Lackovic 12. 1. 1932 - 17. 9. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, g. župniku Bogdanu Oražnu za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Polhov Gradec september 2015 Oh, kako boli, ko naša ljuba mami te več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dala. Za vse, prav vse, ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami in babi JOŽICE ZALAR (16. 9. 1953 - 17. 9. 2015) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njeni Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate je ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama, sestra in teta MARIJA DOLENC -MIMA Ob boleči izgubi mame in stare mame Mime se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za topel stisk rok, objem in besede tolažbe. Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala župniku g. Janezu Ši-larju za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebni službi Pieta, pevcem in trobentaču ter osebju Doma upokojencev Vrhnika. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mamo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Marjan z Majdo, vnuka Mateja s Simonom, Primož s Sanelo ter pravnuki Lovro, Sara in Tine POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 (« 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 30. septembra 2015 se je od nas za vedno poslovila naša mami, hčerka in sestra RENATA STANONIK RUS 1962 - 2015 Za izrečeno sožalje se zahvaljujemo prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Življenje ni to, kar se nam zdi, je le pot do večnosti. Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj. ZAHVALA V 99. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča MARIJA JELOVSEK, rojena Mavsar 17. 11. 1916 - 24. 9. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala g. dekanu Blažu Gregorcu za lepo pogrebno bogoslužje. Hvala pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste našo mamo pospremili na božjo njivo k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste prihajali k njej in jo imeli radi. Vsi njeni Drenov Grič, september 2015 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 76. letu starosti je od nas odšel dragi mož, oče in dedi JANEZ KOVAČ 6. 7. 1939 - 3. 9. 2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso njihovo pomoč in oporo, prijateljem, sodelavcem in sokrajanom za darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in izkazano sočutje. Posebno se zahvaljujemo njegovim stanovskim kolegom obrtnikom za njihov pomemben prispevek pri organiziranju pogreba in za zavzeto sodelovanje pri pogrebu, predstavniku Krajevne skupnosti Polhov Gradec Gregorju Čudnu za lep poslovilni govor, gasilcem PGD Dvor za njihovo sodelovanje in župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi za zvonjenje, Pogrebni službi Vrhovec in Jožetu Bizjanu za organizacijo pogreba, osebju Infekcijske klinike v Ljubljani, delavki Svetovalne službe UKC gospe Nataši Uranker, osebju Doma upokojencev Idrija in vsem, ki so njemu in nam v času njegove težke bolezni kakorkoli stali ob strani, sodelovali ob njegovem slovesu in ga spremljali na zadnji poti. Žena Ana, sinova Martin z družino in Metod Srednja vas, september 2015 Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 55 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka MAŠ ČASOPIS 55 KRIŽANKA OKTOBER 2015 NAŠ ČASOPIS STAREJSA ŠPORTNICA, VOJAKI NJA NAPAKA, ZABLODA ORIENTALSKE, TURŠKE KRČME LATINSKA DUŠA APARATI ZA VEZE, GOVOR NA DALEČ ČRNO KRAŠKO VINO I* ZAMAHA ZA SOD 10 GORLJIVI PLINI V NAFTI 12 FRČIM. LETAM TRK, PROMETNA NESREČA DEL HEKTARA NEZMOTLJIVE APARAT ZA POGOVOR DOBA, OBDOBJE BRŠČ, SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA 14 FRAN ANTIČ M. IME, AVSTRAL. PLAVALEC THORPE ZNAK ZA TISOČ (G) NAJVIŠJI FILIPINSKI VULKAN AREALI KRIŽANKA 10 - 15 NOROST, NEUMNOST NAPRAVA PRENAŠA DIGITALNE PODATKE PO TEL. ZAČETNICI SL. PISCA KOCBEKA NAVIGACIJSKA NAPRAVA MINERALI KALIJ. HIDROGENA, Al,Mg,Fe Z VODO ČETRTA ČRKA ABECEDE AZIJSKA PALMA KDOR ONIKA 13 ZNAK ZA ŽVEPLO SOGLASN. V ZALI PREBIVALKA ZAHOD. POLOBLE RAZLIČNE ŽIVALSKE VRSTE VRČ ZA PIJAČO PODOBA AMERIŠKA IGRALKA MEG.1961- ITALIANSKI KAMION, PRITOK IR-TIŠA PRI OMSKU ZNAK ZA URAN OSVOBOD. FRONTA INICIALKI SKLADAT. DEVA LESENE DESKE AVTOR, KI SE DRŽI TEME KONTI -NENT NA ZAHODU Novo omrežje. Nove hitrosti. Nova doživetja. UMRLI PREDSED. PAKISTANA ZULFIKAR ZNAK ZA KISIK 1000 KG ZNAK ZA NEZNANCA HITRI INTERNET AVTOR SUSMAN JAKOB GESLO KRIŽANKE i 2 3 4 5 6 7 s 9 10 11 12 13 14 PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: ULTIMATIVNI paket za ultimativna doživetja! Ostanite brezskrbni doma in v vseh državah Evropske unije. Poleg neskončnih klicev in sporočil ULTIMATIVNI S paket prinaša še ogromne količine interneta v Si.mobilovem najsodobnejšem omrežju 4G/LTE. (J) O Neomejen prenos podatkov v Sloveniji prve 3 mesece. Revolucionarna uporaba v državah EU: plačujete po porabi, a ne več kot 10 € na mesec. ULTIMATIVNI S 1GB NESKONČNI KLICI+SMS+MMS 1Q,99 € ^h ^ß na mesec simobiLsi Ponudbo za pakete ULTIMATIVNI lahko izkoristijo vsi novi in po Pogojih predčasnega nakupa telefona obstoječi naročniki Si.motrila. ULTIMATIVNI paketi so namenjeni običajni uporabi storitev in vključujejo uporabo storitev v državah EU po porabi, vendar ne več kot 10 € na mesec. Po dosegu omenjenega zneska je nadaljnja uporaba storitev brezplačna do konca naročnikovega obračunskega obdobja in namenjena običajni rabi storitev. Uporaba prenosa podatkov v EU vsebuje omejitev uporabe v višini 1CB v obračunskem obdobju. Vsi naročniki, ki bodo na kateremkoli paketu ULTIMATIVNI sklenili 24-mesečno vezavo z napravo ali s popustom na mesečno naročnino, bodo prejeli dodatno ugodnost neomejenega prenosa podatkov v Sloveniji do hitrosti 150/50 M bit/s za obdobje treh (3) mesecev od dneva vezave. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete ULTIMATIVNI veljajo Posebni pogoji paketov, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike ter pogoji ponudbe ob 12- mesečni vezavi na voljo na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil Vrhnika Tržaška 8, Vrhnika m: 040 410 633, t: 08 205 97 40 (3 PooblaSčeno prodajno mesto Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod PoKRoVITELJsTVoM opTIKE JELoVčAN, se je glasilo: »Najboljši optik«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Miri primec z Vrhnike, Matiji čarman iz Gabrja in Cvetki Ferkulj iz Borovnice. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 17. novembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja siMoBiL Vrhnika. m dvoriš 1K * «¿VE' ašihsanj! Koncno imate lahko dvorišče, kot ste si ga vedno želeli. Si želite dvorišče, kot vam je všeč, pa ne veste kako bi se lotili preureditve? Si želite zavidanja urejeno dvorišče? Pomagamo vam uresničiti vaše sanje, zato ne odlašajte in si rezervirajte termin za BREZPLAČEN obisk na vašem domu. Pokličite nas na 01 7541 142 ali 041 637 734 in z veseljem bomo izpolnili vaše želje. - GRADBENIŠTVO Velika Ligojna 20.Í360 Vrhnika t: 041/637-734, faks: 0?/750-90-65, e-pošta: infoS VeC na www.damos.si facebook Za najmlajše: poišči 10 razlik naš časopis izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 56 56 NAŠ časopis Oglasi 26. oktober 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SAMSUNG Galaxy S6 edge+ že od24 X 28,95 € TelekomSIovenije meg(a)phone Tolea d.o.o., TC Mercator, Robova 6, Vrhnika, T: 01 755 71 61, M: 041 342 000, E: mega.phone@siol.net Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. mdeK.si RAČUNALNIKI-NOVI IN RABLJENI IZPOSOJA BLAGAJN SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV FOTOKOPIRANJE Molekservis • Peter Molek s. p. • Vrtnarija 3, Vrhnika prodaja@molek.si • 01 750 51 70 • 061 26 68 68 • 070 21 08 16 Intel Atom x3-C3200 Quad-Core, 64bit zaslon 25,6 cm (10,1") IPS LED 1280*800 Corning Gorilla Glass ram 2 GB, rom 16 GB EMMC grafika Mali-450 MP4, 600MHz GPS, Bluetooth 6.0, WLAN spletna kamera spredaj in zadaj podpira Miracast - brezžičen prenos slike Android 5.0 Lollipop garancija: 1 leto t iskanje/skenira nje/kopira nje/faksiranje ločljivost: do 4800x1200 hitrost tiskanja [ISO]: 8,5 čb, 6 barvno povezave: USB 2.0, mreža, brezžična ostalo: Flatbed, ADF garancija: 1 leto UŽITKA NA 24 OBROKOV IN PRIHRANKOV Z BONOM DO 100 EUR 9:3 J« HUAWEI P8 lite 7,91 EUR x 24 Cena vključuje bon 50 EUR S PAKETOM ŠE VEČ LG G4C 6,83 EUR x 24 Cena vključuje bon 100 EUR S PAKETOM NAJVEČ MON a, I I d ^ y O - ■ o o □ LG Spirit 5,91 EUR x 24 Cena vključuje bon 50 EUR S PAKETOM ŠE VEČ POPUST NA STORITVE FOTOKOPIRANJA, TISKANJA, SKENIRANJA, SPIRALNE VEZAVE, PLASTIFICIRANJA... Obiščite prenovljeno prodajno mesto: MOLEK SERVIS Peter Molek s.p., Vrtnarija 3, Vrhnika, tel: 070 210 814. Za pakete VEČ veljajo Splošni pogoji naročniških paketov VEČ, ki po porabi v paket vključenih količin med drugim določajo znižanje hitrosti prenosa podatkovna največ 64 kbps. Prenos podatkov po porabi vključenih količin se dodatno ne zaračunava. Prenos podatkov v EU/ZDA pa se po porabi vključenih količin obračunava v skladu s Cenikom. Vključene vsebine oz. storitve v nobenem primeru ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke, klicev v tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujini, pošiljanja sporočil SMS v tujini ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS v donatorske ali komercialne namene. UNIFIje storitev družbe Telemach d.o.o.. Cesta ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana in partnerskih podjetij, ki omogoča brezžični dostop do interneta prek dostopnih točk UNIFI. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se obračuna priključnina v višini 12,00 EUR. Cene telefonov veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja za pakete VEČ in aneksa za obročni nakup telefona z vezavo 24 mesecev. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Naročnik fiksnih storitev Telemach je naročnik na elektronske komunikacijske storitve ki se praviloma zagotavljajo prek kabelskih vodov na fiksni lokaciji naročnika in jih nudijo družbe Skupine Telemach. Večna www.telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni številki 080 22 88. Skupina Telemach obsega družbe Telemach, Telemach Mobil, Telemach Rotovž, Telemach Pobrežje, Telemach Tezno in Telemach Tabor. telemach mob.