I-81 Strokovni prispevek/Professional article RACIONALNEJŠA RABA KRVI V SPLOŠNIH BOLNIŠNICAH MARIBOR IN CELJE V OBDOBJU 1998–2002 MORE RATIONAL USE OF BLOOD IN THE MARIBOR AND CELJE GENERAL HOSPITALS IN THE PERIOD 1998–2002 Vera Urlep-Šalinović1, Janja Pajk2, Lidija Lokar1 1 Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor 2 Oddelek za transfuzijo krvi, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje Prispelo 2004-02-13, sprejeto 2004-03-09; ZDRAV VESTN 2004; 73: Suppl. I: 81–3 Key words: packed red cells; fresh frozen plasma; concentra- te of thrombocytes; autologous blood transfusion; Hospital Transfusion Committee Abstract – Background. Nowadays is blood transfusion safer than ever before. In transfusion medicine are many reasons for rational use of blood and blood components. Blood is donated by voluntary blood donors and the amount of blood is limited. There are many risks of blood transfusion such as sensibilisation on red cells, platelets, leucocytes, HLA antigens, the possibility of transmission of blood transmitted diseases and graft versus host disease. Blood Transfusion Committees were constituted in hospitals in many countries to promote transfusion best practice through the enhance- ment of transfusion awareness and education, facilitation of policy development, and monitoring and review of the use of blood and blood products and adverse incidents involving these products. Material and methods. The data of the blood and blood compo- nents using in Maribor and Celje General Hospital (GH) we- re collected and analysed for the period from 1998 to 2002. The Blood Transfusion Committee was constituted in both hospi- tals in 1999. Results. In Maribor GH the use of whole blood in the period from 1998 to 2002 was decreased approximately for 99.7%, red cells concentrates (RCC) were decreased for 4%, fresh frozen plasma (FFP) was decreased for 4% and platelets were increased for 37.3%. In Celje GH the use of whole blood was decreased approximately 99.5%, RCC decreased for 9.7%, FFP decreased for 13.2% and platelets decreased for 57.3%. Conclusions. Despite of introduction of new clinical activi- ties that request blood treatment, we notice more rational use of blood and blood components in both hospitals. Better cooperation between transfusiologists and clinicans, and better activity of BTC by consideration of guidelines and recomendations for optimal use of blood and blood compo- nents is to be expected as well. Ključne besede: koncentrirani eritrociti; sveža zmrznjena plazma; trombocitni koncentrat; avtologna transfuzija; bol- nišnični transfuzijski komite Izvleček – Izhodišča. Danes je transfuzija krvi varnejša kot kdaj koli poprej. Transfuzijska medicina posveča veliko po- zornost racionalni rabi krvi in krvnih pripravkov. Razlogov za racionalno rabo krvi in krvnih pripravkov je več. Vir krvi je prostovoljni krvodajalec, zato je količina krvi omejena. Trans- fuzija krvi pomeni tveganje za: senzibilizacijo na eritrocitne, trombocitne, levkocitne in antigene HLA, prenos bolezni in bolezen presadka proti gostitelju. V bolnišnicah se ustanav- ljajo bolnišnični transfuzijski komiteji (BTK) z namenom, da pomagajo transfuzijski službi pri uveljavljanju dobre trans- fuzijske klinične prakse po sprejetih smernicah in priporoči- lih, razvijanju vseh oblik avtologne transfuzije, zbiranju in vrednotenju neželenih učinkov (hemovigilanca) in drugih aktivnostih pri zagotavljanju varnih, učinkovitih in ustreznih krvnih pripravkov za pravega bolnika ob pravem času. Material in metode. Zbrali in analizirali smo podatke o rabi krvi in krvnih pripravkov v SB Maribor in SB Celje za obdobje 1998 do 2002. Leta 1999 smo v obeh bolnišnicah ustanovili BTK. Rezultati. V letih 1998 do 2002 smo v SB Maribor ugotovili zmanjšanje porabe polne krvi v povprečju za 99,7%, koncen- triranih eritrocitov (KES) za 4% in sveže zmrznjene plazme (SZP) za 4%, medtem ko se je povečala poraba koncentrira- nih trombocitov (KT) za 37,3%. V SB Celje se zmanjšala po- vprečna poraba polne krvi za 99,5%, KES za 9,7%, KT za 57,3% in SZP za 13,2%. Zaključki. V obeh bolnišnicah ugotavljamo kljub uvajanju novih kliničnih dejavnosti, pri katerih je zdravljenje s krvjo potrebno, racionalnejšo rabo krvi in krvnih pripravkov. Pri- čakovati je večjo aktivnost BTK in tesnejše sodelovanje klini- kov in transfuziologov pri upoštevanju smernic in priporočil za optimalno rabo krvi in krvnih pripravkov. ZDRAV VESTN 2004; 73: I-81–3 I-82 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I Uvod Zaradi svoje izjemno kompleksne vloge je kri kljub genski tehnologiji še vedno nenadomestljivo zdravilo. Krvne priprav- ke uporabljamo le v primerih, ko ni nobenega drugega zdravi- la, ki bi jih lahko nadomestilo. Krvi ni v izobilju in je darilo zdravega človeka bolnemu (1). Zdravstvo in vlada si v večini razvitih držav prizadevajo za samozadostnost v preskrbi z var- no krvjo, ki jo brezplačno in anonimno darujejo prostovoljni krvodajalci (2, 3). V Republiki Sloveniji skrbi za organizacijo prostovoljnega kr- vodajalstva Rdeči križ, ki ga Zakon o preskrbi s krvjo iz leta 2000 imenuje glavni organizator (4). Transfuziološka služba skrbi za izbor krvodajalcev, odvzeme krvi in posameznih krv- nih pripravkov (koncentrirani trombociti – KT, sveža zmrznje- na plazma – SZP in levkocitni koncentrat), predelavo krvi v posamezne pripravke (koncentrirane eritrocite – KE, KT, SZP), testiranje na kazalce bolezni, ki se prenašajo s krvjo, hranjenje, pretransfuzijsko testiranje, izdajo krvnih priprav- kov za bolnike in spremljanje neželenih učinkov transfuzije (hemovigilanca) (5–7). Transfuziologi tesno sodelujemo s kli- niki pri postavljanju indikacij za transfuzijo. V racionalni rabi krvi je pomembna dobra usklajenost med odvzemi krvi in nje- no porabo (2). Kako doseči racionalnejšo rabo krvi? Uporaba večdelnih vrečk za kri je v 80. letih prejšnjega stolet- ja omogočila varnejše ločevanje posameznih krvnih sestavin v zaprtem sistemu. Tako lahko bolniki prejemajo le tisti del krvi, ki ga nujno potrebujejo. Z eno odvzeto enoto krvi (450 ml) oskrbimo več bolnikov. Uporabljamo ohranitvene tekočine, ki podaljšajo čas hranjenja v optimalnih pogojih (npr. SAGM – Saline Adenine Glucose Manitol podaljša čas hranjenja KE z 21 na 42 dni). V skladu s priporočili American Association of Blood Banks (AABB) in Sveta Evrope smo v Sloveniji sprejeli smernice za optimalno rabo krvi pri posameznih operativnih posegih (8, 9). Leta 1994 so po vzoru mnogih evropskih in ameriških bol- nišnic ustanovili v Splošni bolnišnici Nova Gorica prvi Bolnišnič- ni transfuzijski komite (BTK); sledili so mu KC in ostale bolni- šnice. V BTK sodelujejo transfuziologi in kliniki, ki zdravijo s krvjo. Namen BTK je med drugim skrb za racionalno rabo krvi v skladu s sprejetimi smernicami in priporočili, iskanje alterna- tivnih virov zdravljenja in podpiranje vseh oblik avtologne trans- fuzije ter spremljanje in evidentiranje neželenih učinkov trans- fuzije (5, 6, 10–13). Zakon o preskrbi s krvjo obvezuje klinike, da seznanijo bolni- ke, ki se pripravljajo na načrtovani operativni poseg, z mož- nostjo predoperativne avtotransfuzije (4). Tesno sodelovanje transfuziologov in klinikov, aktivnost BTK in sledenje priporo- čilom ter smernicam za optimalno zdravljenje s krvjo so po- membni dejavniki v racionalnejši rabi krvi in krvnih priprav- kov (14–16). V članku prikazujemo rabo krvi in krvnih komponent v zad- njih petih letih v obeh bolnišnicah. Material in metode V obeh bolnišnicah smo leta 1999 ustanovili BTK z namenom, da med drugim podpira transfuziološko službo v prizadeva- njih za: racionalnejše zdravljenje s krvjo, uvajanje vseh oblik avtotransfuzije, zdravljenje z eritropoetinom in upoštevanje smernic in priporočil za optimalno rabo krvi pri operativnih posegih (10, 11). Na sestankih BTK primerjalno obravnavamo porabo krvnih komponent po posameznih oddelkih, prav ta- ko so predstojniki oddelkov dolžni, da na strokovnih kolegijih obravnavajo porabo krvi in s kolegi preverjajo upoštevanje sprejetih smernic in priporočil. Iz letnih poročil smo zbrali podatke o rabi krvi in krvnih pripravkov (KES, KT in SZP) za obdobje zadnjih 5 let na kliničnih oddelkih SB Maribor in SB Celje. Poudariti moramo, da smo v KES všteli tudi filtrirane eritrocite, pri katerih je zmanjšano število levkocitov; med KT smo všteli filtrirane KT. Primerjali smo povečano ali zmanjša- no porabo krvi in krvnih pripravkov v letih 1998 do 2002 v bolnišnicah in na oddelkih, kjer je poraba krvi največja. V SB Maribor deluje od 1997. leta tudi kardiokirurški oddelek. Rezultati V razpredelnici 1 smo analizirali porabo krvi in krvnih priprav- kov v SBM v zadnjem petletnem obdobju. Na kirurških oddelkih porabijo v povprečju zadnjih petih let skupno 54,2% vseh krv- nih pripravkov, na internističnih oddelkih 27,4%, ostali oddelki pa 18,4%. Ugotavljamo maksimalno zmanjšanje porabe polne krvi za 99,7%, saj smo prešli na kompletno predelavo krvi v krv- ne pripravke. Od 1998. leta postopno zmanjšujemo porabo KES in v petih letih dosežemo 4-odstotno zmanjšanje, v enakem od- stotku beležimo zmanjšano porabo SZP, medtem ko je porastla poraba trombocitov za 37,3%. Na hematološkem oddelku bele- žimo 52,6-odstotno povečano porabo KT zaradi večjega števila bolnikov, ki so po kemoterapiji potrebovali nadomestno zdrav- ljenje. Prav tako se je povečala poraba KT za 32% pri starejših poškodovancih, ki so jemali antiagregacijska zdravila. Ko smo analizirali, kje se je po posameznih oddelkih najbolj zmanjšala poraba, smo ugotavljali zmanjšano porabo KES in SZP za 44,8% na ortopedskem oddelku, kjer so maksimalno razvili predope- rativno, medoperativno in pooperativno avtologno transfuzijo. Delež ortopedskega oddelka k zmanjšani porabi KES in SZP v celotni bolnišnici znaša 2,9% (15). Kljub zahtevnejšim operativ- nim posegom beležimo zmanjšano porabo KES in SZP na: gine- kološkem oddelku za 38,6%, otroškem oddelku za 32,8%, splo- šni kirurgiji za 27,3%, travmatološkem oddelku za 19,1%, oddel- ku za plastično kirurgijo za 19%. Na kardiokirurškem oddelku se je v povprečju povečala poraba vseh krvnih komponent za 235%, kar je posledica povečanega števila operacij, na obope- rativnem intenzivnem zdravljenju za 16,6% ter na internističnih oddelkih za 17,9%. Razpr. 1. Poraba krvi in krvnih pripravkov v SB Maribor v letih 1998–2002. Table 1. Use of blood and blood components in Maribor GH in the period 1998–2002. Leto Polna kri KES KT (enote) SZP Year Whole blood (ml) Red cells (ml) Platelets (units) FFP (ml) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) 1998 159.240 3.815.186 2.539 1.899.109 1999 26.690 3.808.028 3.099 1.843.651 2000 11.720 3.801.331 3.061 1.553.229 2001 6.160 3.729.653 2.711 1.679.158 2002 400 3.665.595 3.485 1.824.194 1998 : 2002 158.840 ↓ (99,7) 149.591 ↓ (4,0) 946 ↑ (37,3) 74.915 ↓ (4,0) V razpredelnici 2 prikazujemo porabo polne krvi, KES, SZP in KT v SB Celje, kjer beležimo povprečno zmanjšano porabo polne krvi za 99,5% iz enakih razlogov kot v SBM, za 9,7% se je zmanjšala poraba KES, za 57,3% KT in za 13,2% SZP. Najbolj so zmanjšali porabo KES na abdominalni kirurgiji 42,3%, na od- delku za kirurško intenzivno zdravljenje 24,6%, na neonatal- nem oddelku za 33,8%, na ginekološko porodnem oddelku 20,4% in ORL za 44,1%, medtem ko se je povečala poraba na oddelku za krvne, presnovne in endokrine bolezni za 42,8% in na oddelku za plastično kirurgijo za 49,3%. Poraba SZP se je najbolj zmanjšala na oddelku za plastično kirurgijo (54,3%), na abdominalni kirurgiji (53,8%), na oddelku za kirurško inten- I-83 zivno terapijo (24,3%), povečala pa se je za 255% na oddelku za krvne, presnovne in endokrine bolezni, na ortopediji za 74% in za 148% na oddelku za internistično intenzivno terapi- jo. Zmanjšano porabo KT beležimo na vseh oddelkih, največ na oddelku za plastično kirurgijo 100% in 76,5% na abdominal- ni kirurgiji. Razpr. 2. Poraba krvi in krvnih pripravkov v SB Celje v letih 1998–2002. Table 2. Use of blood and blood components in Celje GH in the period 1998–2002. Leto Polna kri KES KT (enote) SZP Year Whole blood (ml) Red cells (ml) Platelets (units) FFP (ml) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) 1998 229.880 268.4418 3.165 737.651 1999 95.272 257.7519 2.447 727.042 2000 49.640 259.1390 2.133 717.450 2001 22.360 257.7519 1.499 622.735 2002 1.200 2425524 1.352 640.215 1998 : 2002 228.680 ↓ (99,5) 258.894 ↓ (9,7) 1.813 ↓ (57,3) 97.436 ↓ (13,2) Razpravljanje Transfuzijska medicina posveča vse več pozornosti zagotavlja- nju kakovosti, varnosti in racionalni preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki. Razvoj medicine, širitev transplantacijske in drugih dejavnosti, pri katerih je zdravljenje s krvjo potrebno, zahteva- jo večjo količino krvi, ki jo darujejo prostovoljni krvodajalci, katerih število se ne povečuje (16–19). Transfuziologi v tesni povezavi s kliniki skrbijo za optimalno rabo krvi. Analiza pora- be polne krvi, KES, KT in SZP v obeh bolnišnicah kaže, da skupna prizadevanja transfuziologov in klinikov vodijo k zmanj- šani porabi krvi, še posebej je to opazno v SBM, kjer se je, kljub novi kardiokirurški dejavnosti z vse večjim številom ope- riranih bolnikov zmanjšala poraba KES in SZP. V primerjavi s podatki iz literature v razmerju med porabo krvi v kirurgiji, interni medicini in drugih strokah ni najti večjih odstopanj (20– 22). Tako v študiji Stanworth in sodelavci ugotavljajo 51,2% porabe krvi na kirurgiji, 36% na internih oddelkih in 12,8% na ostalih oddelkih, za razliko od SBM pa beležijo povečano pora- bo krvi zaradi novih operativnih posegov (20). Irski avtorji so primerjali porabo krvi med letoma 2000 in 2001 in ugotovili v letu 2001 6-odstotno zmanjšanje skupne porabe krvi (22). V veliki meri so mnogi avtorji pripisali racionalnejšo rabo krvi aktivnostim BTK, kar lahko pritrdimo tudi v SB Celje, kjer je zmanjšana poraba vseh krvnih pripravkov v največji meri za- sluga aktivnosti BTK. Prepričani smo, da smo šele na začetku racionalnejše rabe krvi in krvnih pripravkov. Po vzoru orto- pedskega oddelka SBM moramo razvijati vse oblike avtologne transfuzije, predvsem oboperativno hemodilucijo, o kateri se sedaj šele pogovarjamo. Tudi smernic in priporočil za optimal- no rabo krvi še ne uporabljamo povsod. Literatura 1. Lenfant C. Transfusion practice should be audited for both undertransfusi- on and overtransfusion. Transfusion 1992; 32: 873–4. 2. Urlep-Šalinović V. Racionalizacija v transfuziološki službi. In: Racionalizaci- ja in sistem kakovosti v transfuziologij. 39. Strokovni seminar, Zbornik pre- davanj. Sekcija medicinskih sester za anesteziologijo, intenzivno nego in terapijo ter transfuzijo. Rogla, 16.–17. maj 2003: Rogla: Sekcija medicinskih sester za anesteziologijo, intenzivno nego in terapijo ter transfuziologijo, 2003: 94–7. 3. Giovanetti AM. Monitoring of transfusion practice (blood usage review, development of key indicators, Transfusion Committee). In: Mempel W, Mercuriali F. Problems of autologous blood donation and transfusion. Pro- ceeding of the ESTM residential course. Bled (Slovenia), 8th–11thMay 1997. Bled: ESTM, 1997: 21–8. 4. Zakon o preskrbi s krvjo. Uradni list R Slovenije št. 52/2000. 5. Urlep-Šalinović V, Pajk J. The rational use of blood in two Slovenian Hospi- tals. Annual Scientific Meeting. Christchurch (New Zealand), 19th–22nd 2003: Christchurch, 2003: 247. 6. Walterova L.Role of hospital transfusion specialist and Transfusion Commit- tee. In: Chapman J, Grgičević D. Quality assurance in transfusion medicine. Proceeding of the ESTM residential course. Dubrovnik, 23 th–26 th April 1998. Dubrovnik: ESTM, 1998. 7. Urlep-Šalinović V, Jelatancev B. Izbira krvodajalca in varnejša transfuzija. Zdrav Vestn 2000; 69: 257–9. 8. Lukič L, Lampreht N, Brubnjak-Jevtič V eds. Zdravljenje s krvjo v kirurgiji: priporočila. Ljubljana: Klinični center – SPS Kirurška klinika Zavod Republi- ke Slovenije za transfuzijo krvi. 1999: 1–20. 9. Lukič L, Lampreht N, Brubnjak-Jevtič V, Rossi U eds. Zbirka publikacij podi- plomskih seminarjev «Zdravljenje s krvjo«1998–2002. Ljubljana: Klinični cen- ter – SPS Kirurška klinika Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi, Evropska šola za transfuzijsko medicino. 2002: 8–70. 10. Urlep-Šalinović V, Pajk J. The role of the transfusion committee in the rational use of blood in two Slovenian hospitals. Vox Sang 2002; 83: Suppl 2: 206–6. 11. Costello C. The Hospital Transfusion Committee. In: Cotreras M, De Silva M. Practical aspects of blood transfusion. Proceeding of the ESTM residential course. London (Great Britain), 6th–7th November 1996: London: ESTM, 1996: 85–7. 12. Saxena S, Shulman IA. Resurgence of the blood utilization committee. Trans- fusion, 2003; 43: 998–1006. 13. Cross MH. Autotransfusion in cardiac surgery. Perfusion 2001; 16: 391–400. 14. Wells PS. Safety and efficacy of methods for reducing perioperative alloge- neic transfusion: a critical review 15. Urlep-Šalinović V, Bizjak B, Lokar L, Majcen Vivod B, Maračić I. Our experien- ce with preoperative autologous blood transfusion in orthopedic patients. Vox Sang 2002; 83: Suppl 2: 142–2. 16. Warner C. The use of the orthopaedic perioperative autotransfusion (Ort- hoPATTM) system in total joint preplacement surgery. Orthopaedic Nursing, 2001; 20: 29–32. 17. Vuk T. Upravljanje kvalitetom u transfuzijskoj djelatnosti. Zagreb: Hrvatski zavod za ransfuzijsku medicinu, 2002: 9–11. 18. Potočnik M. Hemovigilanca. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za transfu- zijo krvi, Klinični center Ljubljana, 2002: 3–15. 19. Grgičević D. The risks of transfusion therapy. In: Chapman J ur. Grgičević D eds. Quality assurance in transfusion medicine. Proceeding of the ESTM residential course. Dubrovnik, 23 th–26 th April 1998: Dubrovnik: ESTM, 1998: 1–7. 20. Goodnough LT, SkikneB, Brugnara C. Erythropoetin, iron, and erythropo- iesis. Blood 2000; 96: 823–33. 21. Stanworth SJ, Cockburn HC, Boralessa H, Contreras M. Which groups of patients are transfued? A study of red cell usage in London and southeast England. Vox Sang 2002; 83: 352–7. 22. Cahill MR, Joyce S, O Brien N, Casey M. Haemovigilance is assocciated with decreased use and improved appropriatess of blood transfusion. Vox Sang 2003; 85: 121–2. URLEP-ŠALINOVIĆ V, PAJK J, LOKAR L. RACIONALNEJŠA RABA KRVI V SPLOŠNIH BOLNIŠNICAH MARIBOR IN CELJE V OBDOBJU 1998–2002