I-81
Strokovni prispevek/Professional article
RACIONALNEJŠA RABA KRVI V SPLOŠNIH
BOLNIŠNICAH MARIBOR IN CELJE V OBDOBJU
1998–2002
MORE RATIONAL USE OF BLOOD IN THE MARIBOR AND CELJE GENERAL HOSPITALS
IN THE PERIOD 1998–2002
Vera Urlep-Šalinović1, Janja Pajk2, Lidija Lokar1
1 Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
2 Oddelek za transfuzijo krvi, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje
Prispelo 2004-02-13, sprejeto 2004-03-09; ZDRAV VESTN 2004; 73: Suppl. I: 81–3
Key words: packed red cells; fresh frozen plasma; concentra-
te of thrombocytes; autologous blood transfusion; Hospital
Transfusion Committee
Abstract – Background. Nowadays is blood transfusion
safer than ever before. In transfusion medicine are many
reasons for rational use of blood and blood components.
Blood is donated by voluntary blood donors and the amount
of blood is limited. There are many risks of blood transfusion
such as sensibilisation on red cells, platelets, leucocytes, HLA
antigens, the possibility of transmission of blood transmitted
diseases and graft versus host disease. Blood Transfusion
Committees were constituted in hospitals in many countries
to promote transfusion best practice through the enhance-
ment of transfusion awareness and education, facilitation
of policy development, and monitoring and review of the use
of blood and blood products and adverse incidents involving
these products.
Material and methods. The data of the blood and blood compo-
nents using in Maribor and Celje General Hospital (GH) we-
re collected and analysed for the period from 1998 to 2002. The
Blood Transfusion Committee was constituted in both hospi-
tals in 1999.
Results. In Maribor GH the use of whole blood in the period
from 1998 to 2002 was decreased approximately for 99.7%,
red cells concentrates (RCC) were decreased for 4%, fresh
frozen plasma (FFP) was decreased for 4% and platelets were
increased for 37.3%. In Celje GH the use of whole blood was
decreased approximately 99.5%, RCC decreased for 9.7%, FFP
decreased for 13.2% and platelets decreased for 57.3%.
Conclusions. Despite of introduction of new clinical activi-
ties that request blood treatment, we notice more rational
use of blood and blood components in both hospitals. Better
cooperation between transfusiologists and clinicans, and
better activity of BTC by consideration of guidelines and
recomendations for optimal use of blood and blood compo-
nents is to be expected as well.
Ključne besede: koncentrirani eritrociti; sveža zmrznjena
plazma; trombocitni koncentrat; avtologna transfuzija; bol-
nišnični transfuzijski komite
Izvleček – Izhodišča. Danes je transfuzija krvi varnejša kot
kdaj koli poprej. Transfuzijska medicina posveča veliko po-
zornost racionalni rabi krvi in krvnih pripravkov. Razlogov
za racionalno rabo krvi in krvnih pripravkov je več. Vir krvi je
prostovoljni krvodajalec, zato je količina krvi omejena. Trans-
fuzija krvi pomeni tveganje za: senzibilizacijo na eritrocitne,
trombocitne, levkocitne in antigene HLA, prenos bolezni in
bolezen presadka proti gostitelju. V bolnišnicah se ustanav-
ljajo bolnišnični transfuzijski komiteji (BTK) z namenom,
da pomagajo transfuzijski službi pri uveljavljanju dobre trans-
fuzijske klinične prakse po sprejetih smernicah in priporoči-
lih, razvijanju vseh oblik avtologne transfuzije, zbiranju in
vrednotenju neželenih učinkov (hemovigilanca) in drugih
aktivnostih pri zagotavljanju varnih, učinkovitih in ustreznih
krvnih pripravkov za pravega bolnika ob pravem času.
Material in metode. Zbrali in analizirali smo podatke o rabi
krvi in krvnih pripravkov v SB Maribor in SB Celje za obdobje
1998 do 2002. Leta 1999 smo v obeh bolnišnicah ustanovili
BTK.
Rezultati. V letih 1998 do 2002 smo v SB Maribor ugotovili
zmanjšanje porabe polne krvi v povprečju za 99,7%, koncen-
triranih eritrocitov (KES) za 4% in sveže zmrznjene plazme
(SZP) za 4%, medtem ko se je povečala poraba koncentrira-
nih trombocitov (KT) za 37,3%. V SB Celje se zmanjšala po-
vprečna poraba polne krvi za 99,5%, KES za 9,7%, KT za 57,3%
in SZP za 13,2%.
Zaključki. V obeh bolnišnicah ugotavljamo kljub uvajanju
novih kliničnih dejavnosti, pri katerih je zdravljenje s krvjo
potrebno, racionalnejšo rabo krvi in krvnih pripravkov. Pri-
čakovati je večjo aktivnost BTK in tesnejše sodelovanje klini-
kov in transfuziologov pri upoštevanju smernic in priporočil
za optimalno rabo krvi in krvnih pripravkov.
ZDRAV VESTN 2004; 73: I-81–3
I-82 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I
Uvod
Zaradi svoje izjemno kompleksne vloge je kri kljub genski
tehnologiji še vedno nenadomestljivo zdravilo. Krvne priprav-
ke uporabljamo le v primerih, ko ni nobenega drugega zdravi-
la, ki bi jih lahko nadomestilo. Krvi ni v izobilju in je darilo
zdravega človeka bolnemu (1). Zdravstvo in vlada si v večini
razvitih držav prizadevajo za samozadostnost v preskrbi z var-
no krvjo, ki jo brezplačno in anonimno darujejo prostovoljni
krvodajalci (2, 3).
V Republiki Sloveniji skrbi za organizacijo prostovoljnega kr-
vodajalstva Rdeči križ, ki ga Zakon o preskrbi s krvjo iz leta
2000 imenuje glavni organizator (4). Transfuziološka služba
skrbi za izbor krvodajalcev, odvzeme krvi in posameznih krv-
nih pripravkov (koncentrirani trombociti – KT, sveža zmrznje-
na plazma – SZP in levkocitni koncentrat), predelavo krvi v
posamezne pripravke (koncentrirane eritrocite – KE, KT,
SZP), testiranje na kazalce bolezni, ki se prenašajo s krvjo,
hranjenje, pretransfuzijsko testiranje, izdajo krvnih priprav-
kov za bolnike in spremljanje neželenih učinkov transfuzije
(hemovigilanca) (5–7). Transfuziologi tesno sodelujemo s kli-
niki pri postavljanju indikacij za transfuzijo. V racionalni rabi
krvi je pomembna dobra usklajenost med odvzemi krvi in nje-
no porabo (2).
Kako doseči racionalnejšo rabo krvi?
Uporaba večdelnih vrečk za kri je v 80. letih prejšnjega stolet-
ja omogočila varnejše ločevanje posameznih krvnih sestavin v
zaprtem sistemu. Tako lahko bolniki prejemajo le tisti del krvi,
ki ga nujno potrebujejo. Z eno odvzeto enoto krvi (450 ml)
oskrbimo več bolnikov. Uporabljamo ohranitvene tekočine, ki
podaljšajo čas hranjenja v optimalnih pogojih (npr. SAGM –
Saline Adenine Glucose Manitol podaljša čas hranjenja KE z
21 na 42 dni).
V skladu s priporočili American Association of Blood Banks
(AABB) in Sveta Evrope smo v Sloveniji sprejeli smernice za
optimalno rabo krvi pri posameznih operativnih posegih (8,
9). Leta 1994 so po vzoru mnogih evropskih in ameriških bol-
nišnic ustanovili v Splošni bolnišnici Nova Gorica prvi Bolnišnič-
ni transfuzijski komite (BTK); sledili so mu KC in ostale bolni-
šnice. V BTK sodelujejo transfuziologi in kliniki, ki zdravijo s
krvjo. Namen BTK je med drugim skrb za racionalno rabo krvi
v skladu s sprejetimi smernicami in priporočili, iskanje alterna-
tivnih virov zdravljenja in podpiranje vseh oblik avtologne trans-
fuzije ter spremljanje in evidentiranje neželenih učinkov trans-
fuzije (5, 6, 10–13).
Zakon o preskrbi s krvjo obvezuje klinike, da seznanijo bolni-
ke, ki se pripravljajo na načrtovani operativni poseg, z mož-
nostjo predoperativne avtotransfuzije (4). Tesno sodelovanje
transfuziologov in klinikov, aktivnost BTK in sledenje priporo-
čilom ter smernicam za optimalno zdravljenje s krvjo so po-
membni dejavniki v racionalnejši rabi krvi in krvnih priprav-
kov (14–16).
V članku prikazujemo rabo krvi in krvnih komponent v zad-
njih petih letih v obeh bolnišnicah.
Material in metode
V obeh bolnišnicah smo leta 1999 ustanovili BTK z namenom,
da med drugim podpira transfuziološko službo v prizadeva-
njih za: racionalnejše zdravljenje s krvjo, uvajanje vseh oblik
avtotransfuzije, zdravljenje z eritropoetinom in upoštevanje
smernic in priporočil za optimalno rabo krvi pri operativnih
posegih (10, 11). Na sestankih BTK primerjalno obravnavamo
porabo krvnih komponent po posameznih oddelkih, prav ta-
ko so predstojniki oddelkov dolžni, da na strokovnih kolegijih
obravnavajo porabo krvi in s kolegi preverjajo upoštevanje
sprejetih smernic in priporočil. Iz letnih poročil smo zbrali
podatke o rabi krvi in krvnih pripravkov (KES, KT in SZP) za
obdobje zadnjih 5 let na kliničnih oddelkih SB Maribor in SB
Celje. Poudariti moramo, da smo v KES všteli tudi filtrirane
eritrocite, pri katerih je zmanjšano število levkocitov; med KT
smo všteli filtrirane KT. Primerjali smo povečano ali zmanjša-
no porabo krvi in krvnih pripravkov v letih 1998 do 2002 v
bolnišnicah in na oddelkih, kjer je poraba krvi največja. V SB
Maribor deluje od 1997. leta tudi kardiokirurški oddelek.
Rezultati
V razpredelnici 1 smo analizirali porabo krvi in krvnih priprav-
kov v SBM v zadnjem petletnem obdobju. Na kirurških oddelkih
porabijo v povprečju zadnjih petih let skupno 54,2% vseh krv-
nih pripravkov, na internističnih oddelkih 27,4%, ostali oddelki
pa 18,4%. Ugotavljamo maksimalno zmanjšanje porabe polne
krvi za 99,7%, saj smo prešli na kompletno predelavo krvi v krv-
ne pripravke. Od 1998.  leta postopno zmanjšujemo porabo KES
in v petih letih dosežemo 4-odstotno zmanjšanje, v enakem od-
stotku beležimo zmanjšano porabo SZP, medtem ko je porastla
poraba trombocitov za 37,3%. Na hematološkem oddelku bele-
žimo 52,6-odstotno povečano porabo KT zaradi večjega števila
bolnikov, ki so po kemoterapiji potrebovali nadomestno zdrav-
ljenje. Prav tako se je povečala poraba KT za 32% pri starejših
poškodovancih, ki so jemali antiagregacijska zdravila. Ko smo
analizirali, kje se je po posameznih oddelkih najbolj zmanjšala
poraba, smo ugotavljali zmanjšano porabo KES in SZP za 44,8%
na ortopedskem oddelku, kjer so maksimalno razvili predope-
rativno, medoperativno in pooperativno avtologno transfuzijo.
Delež ortopedskega oddelka k zmanjšani porabi KES in SZP v
celotni bolnišnici znaša 2,9% (15). Kljub zahtevnejšim operativ-
nim posegom beležimo zmanjšano porabo KES in SZP na: gine-
kološkem oddelku za 38,6%, otroškem oddelku za 32,8%, splo-
šni kirurgiji za 27,3%, travmatološkem oddelku za 19,1%, oddel-
ku za plastično kirurgijo za 19%. Na kardiokirurškem oddelku
se je v povprečju povečala poraba vseh krvnih komponent za
235%, kar je posledica povečanega števila operacij, na obope-
rativnem intenzivnem zdravljenju za 16,6% ter na internističnih
oddelkih za 17,9%.
Razpr. 1. Poraba krvi in krvnih pripravkov v SB Maribor v
letih 1998–2002.
Table 1. Use of blood and blood components in Maribor GH
in the period 1998–2002.
Leto Polna kri KES KT (enote) SZP
Year Whole blood (ml) Red cells (ml) Platelets (units) FFP (ml)
(% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ )
1998 159.240 3.815.186 2.539 1.899.109
1999 26.690 3.808.028 3.099 1.843.651
2000 11.720 3.801.331 3.061 1.553.229
2001 6.160 3.729.653 2.711 1.679.158
2002 400 3.665.595 3.485 1.824.194
1998 : 2002 158.840 ↓  (99,7) 149.591 ↓  (4,0) 946 ↑  (37,3) 74.915 ↓  (4,0)
V razpredelnici 2 prikazujemo porabo polne krvi, KES, SZP in
KT v SB Celje, kjer beležimo povprečno zmanjšano porabo
polne krvi za 99,5% iz enakih razlogov kot v SBM, za 9,7% se je
zmanjšala poraba KES, za 57,3% KT in za 13,2% SZP. Najbolj so
zmanjšali porabo KES na abdominalni kirurgiji 42,3%, na od-
delku za kirurško intenzivno zdravljenje 24,6%, na neonatal-
nem oddelku za 33,8%, na ginekološko porodnem oddelku
20,4% in ORL za 44,1%, medtem ko se je povečala poraba na
oddelku za krvne, presnovne in endokrine bolezni za 42,8% in
na oddelku za plastično kirurgijo za 49,3%. Poraba SZP se je
najbolj zmanjšala na oddelku za plastično kirurgijo (54,3%), na
abdominalni kirurgiji (53,8%), na oddelku za kirurško inten-
I-83
zivno terapijo (24,3%), povečala pa se je za 255% na oddelku
za krvne, presnovne in endokrine bolezni, na ortopediji za
74% in za 148% na oddelku za internistično intenzivno terapi-
jo. Zmanjšano porabo KT beležimo na vseh oddelkih, največ
na oddelku za plastično kirurgijo 100% in 76,5% na abdominal-
ni kirurgiji.
Razpr. 2. Poraba krvi in krvnih pripravkov v SB Celje v letih
1998–2002.
Table 2. Use of blood and blood components in Celje GH in
the period 1998–2002.
Leto Polna kri KES KT (enote) SZP
Year Whole blood (ml) Red cells (ml) Platelets (units) FFP (ml)
(% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ ) (% ↑ ↓ )
1998 229.880 268.4418 3.165 737.651
1999 95.272 257.7519 2.447 727.042
2000 49.640 259.1390 2.133 717.450
2001 22.360 257.7519 1.499 622.735
2002 1.200 2425524 1.352 640.215
1998 : 2002 228.680 ↓  (99,5) 258.894 ↓  (9,7) 1.813 ↓  (57,3) 97.436 ↓  (13,2)
Razpravljanje
Transfuzijska medicina posveča vse več pozornosti zagotavlja-
nju kakovosti, varnosti in racionalni preskrbi s krvjo in krvnimi
pripravki. Razvoj medicine, širitev transplantacijske in drugih
dejavnosti, pri katerih je zdravljenje s krvjo potrebno, zahteva-
jo večjo količino krvi, ki jo darujejo prostovoljni krvodajalci,
katerih število se ne povečuje (16–19). Transfuziologi v tesni
povezavi s kliniki skrbijo za optimalno rabo krvi. Analiza pora-
be polne krvi, KES, KT in SZP v obeh bolnišnicah kaže, da
skupna prizadevanja transfuziologov in klinikov vodijo k zmanj-
šani porabi krvi, še posebej je to opazno v SBM, kjer se je,
kljub novi kardiokirurški dejavnosti z vse večjim številom ope-
riranih bolnikov zmanjšala poraba KES in SZP. V primerjavi s
podatki iz literature v razmerju med porabo krvi v kirurgiji,
interni medicini in drugih strokah ni najti večjih odstopanj (20–
22). Tako v študiji Stanworth in sodelavci ugotavljajo 51,2%
porabe krvi na kirurgiji, 36% na internih oddelkih in 12,8% na
ostalih oddelkih, za razliko od SBM pa beležijo povečano pora-
bo krvi zaradi novih operativnih posegov (20). Irski avtorji so
primerjali porabo krvi med letoma 2000 in 2001 in ugotovili v
letu 2001 6-odstotno zmanjšanje skupne porabe krvi (22).
V veliki meri so mnogi avtorji pripisali racionalnejšo rabo krvi
aktivnostim BTK, kar lahko pritrdimo tudi v SB Celje, kjer je
zmanjšana poraba vseh krvnih pripravkov v največji meri za-
sluga aktivnosti BTK. Prepričani smo, da smo šele na začetku
racionalnejše rabe krvi in krvnih pripravkov. Po vzoru orto-
pedskega oddelka SBM moramo razvijati vse oblike avtologne
transfuzije, predvsem oboperativno hemodilucijo, o kateri se
sedaj šele pogovarjamo. Tudi smernic in priporočil za optimal-
no rabo krvi še ne uporabljamo povsod.
Literatura
1. Lenfant C. Transfusion practice should be audited for both undertransfusi-
on and overtransfusion. Transfusion 1992; 32: 873–4.
2. Urlep-Šalinović V. Racionalizacija v transfuziološki službi. In: Racionalizaci-
ja in sistem kakovosti v transfuziologij. 39. Strokovni seminar, Zbornik pre-
davanj. Sekcija medicinskih sester za anesteziologijo, intenzivno nego in
terapijo ter transfuzijo. Rogla, 16.–17. maj 2003: Rogla: Sekcija medicinskih
sester za anesteziologijo, intenzivno nego in terapijo ter transfuziologijo,
2003: 94–7.
3. Giovanetti AM. Monitoring of transfusion practice (blood usage review,
development of key indicators, Transfusion Committee). In: Mempel W,
Mercuriali F. Problems of autologous blood donation and transfusion. Pro-
ceeding of the ESTM residential course. Bled (Slovenia), 8th–11thMay 1997.
Bled: ESTM, 1997: 21–8.
4. Zakon o preskrbi s krvjo. Uradni list R Slovenije št. 52/2000.
5. Urlep-Šalinović V, Pajk J. The rational use of blood in two Slovenian Hospi-
tals. Annual Scientific Meeting. Christchurch (New Zealand), 19th–22nd 2003:
Christchurch, 2003: 247.
6. Walterova L.Role of hospital transfusion specialist and Transfusion Commit-
tee. In: Chapman J, Grgičević D. Quality assurance in transfusion medicine.
Proceeding of the ESTM residential course. Dubrovnik, 23 th–26 th April
1998. Dubrovnik: ESTM, 1998.
7. Urlep-Šalinović V, Jelatancev B. Izbira krvodajalca in varnejša transfuzija.
Zdrav Vestn 2000; 69: 257–9.
8. Lukič L, Lampreht N, Brubnjak-Jevtič V eds. Zdravljenje s krvjo v kirurgiji:
priporočila. Ljubljana: Klinični center – SPS Kirurška klinika Zavod Republi-
ke Slovenije za transfuzijo krvi. 1999: 1–20.
9. Lukič L, Lampreht N, Brubnjak-Jevtič V, Rossi U eds. Zbirka publikacij podi-
plomskih seminarjev «Zdravljenje s krvjo«1998–2002. Ljubljana: Klinični cen-
ter – SPS Kirurška klinika Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi,
Evropska šola za transfuzijsko medicino. 2002: 8–70.
10. Urlep-Šalinović V, Pajk J. The role of the transfusion committee in the rational
use of blood in two Slovenian hospitals. Vox Sang 2002; 83: Suppl 2: 206–6.
11. Costello C. The Hospital Transfusion Committee. In: Cotreras M, De Silva M.
Practical aspects of blood transfusion. Proceeding of the ESTM residential
course. London (Great Britain), 6th–7th November 1996: London: ESTM,
1996: 85–7.
12. Saxena S, Shulman IA. Resurgence of the blood utilization committee. Trans-
fusion, 2003; 43: 998–1006.
13. Cross MH. Autotransfusion in cardiac surgery. Perfusion 2001; 16: 391–400.
14. Wells PS. Safety and efficacy of methods for reducing perioperative alloge-
neic transfusion: a critical review
15. Urlep-Šalinović V, Bizjak B, Lokar L, Majcen Vivod B, Maračić I. Our experien-
ce with preoperative autologous blood transfusion in orthopedic patients.
Vox Sang 2002; 83: Suppl 2: 142–2.
16. Warner C. The use of the orthopaedic perioperative autotransfusion (Ort-
hoPATTM) system in total joint preplacement surgery. Orthopaedic Nursing,
2001; 20: 29–32.
17. Vuk T. Upravljanje kvalitetom u transfuzijskoj djelatnosti. Zagreb: Hrvatski
zavod za ransfuzijsku medicinu, 2002: 9–11.
18. Potočnik M. Hemovigilanca. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za transfu-
zijo krvi, Klinični center Ljubljana, 2002: 3–15.
19. Grgičević D. The risks of transfusion therapy. In: Chapman J ur. Grgičević D
eds. Quality assurance in transfusion medicine. Proceeding of the ESTM
residential course. Dubrovnik, 23 th–26 th April 1998: Dubrovnik: ESTM, 1998:
1–7.
20. Goodnough LT, SkikneB, Brugnara C. Erythropoetin, iron, and erythropo-
iesis. Blood 2000; 96: 823–33.
21. Stanworth SJ, Cockburn HC, Boralessa H, Contreras M. Which groups of
patients are transfued? A study of red cell usage in London and southeast
England. Vox Sang 2002; 83: 352–7.
22. Cahill MR, Joyce S, O Brien N, Casey M. Haemovigilance is assocciated with
decreased use and improved appropriatess of blood transfusion. Vox Sang
2003; 85: 121–2.
URLEP-ŠALINOVIĆ V, PAJK J, LOKAR L. RACIONALNEJŠA RABA KRVI V SPLOŠNIH BOLNIŠNICAH MARIBOR IN CELJE V OBDOBJU 1998–2002