Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/166 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-4200 Naslov projekta POKLICNE MIGRACIJE SLOVENCEV V PROSTOR NEKDANJE JUGOSLAVIJE: OD NASELJENCEV DO TRANSMIGRANTOV Vodja projekta 4926 Marjan Drnovšek Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4818 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 507 Inštitut za narodnostna vprašanja Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.11 Narodno vprašanje 5.11.02 Narodno vprašanje - humanistični vidik Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.09 Druge družbene vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Člani projektne skupine so preučili dinamiko poklicnih migracij iz Slovenije v države nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes in definirali poklicne dejavnosti, v katerih so se Slovenci zaposlovali. Raziskava se je osredotočila na analize družbeno-ekonomske in politične dinamike poklicnih migracij Slovencev v izbrani prostor in njihov vpliv na medkulturne odnose v zgodovinski perspektivi, s poudarki na novejših poklicnih oz. transmigracijskih življenjskih stilih. Eiillli t IS Ш Raziskava je bila izrazito interdisciplinarne narave, čemur je sledil tudi izbor metod, ki so bile kvantitativne (demografske analize, anketa) in kvalitativne (analiza arhivskega gradiva, analiza vsebine, globinski intervju in fokusne skupine). Vključevala je terensko delo in pridobivanje informatorjev po vzorcu snežne kepe. Cilji raziskave: 1. analiza dinamike zaposlovanja Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije v diahroni in sinhroni perspektivi ter dopolnitev in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav o Slovencih na Zahodnem Balkanu skozi demografsko, poklicno in (med)kulturno dinamiko; 2. analiza ekonomske aktivnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu; 3. izdelava študije o transnacionalnih življenjskih stilih in identitetah, ki je uporabna kot podlaga za strategije za usposabljanje transmigrantov pred odhodom v tujino in za potrebe morebitnega (slovenskega) etničnega podjetništva v prostoru Zahodnega Balkana; 4. preučitev vpliva sprememb v življenjskih stilih slovenskih izseljencev na ohranjanje etnične/kulturne dediščine v zgodovinski perspektivi; 5. zgodovinska sinteza oz. celostna študija o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v prostoru Zahodnega Balkana od 19. stoletja do leta 1991. Rezultati in diseminacija: organizacija petih okroglih miz, seminarja, strokovnega in strokovno-znanstvenega posveta, mednarodne znanstvene konference, dveh razstav in več drugih predstavitev rezultatov projekta v Sloveniji in tujini, vključno z dvema razstavama in dokumentarnim filmom; objava znanstvenih razprav; izdelava študije o transnacionalnih življenjskih stilih pri Slovencih in njihovih medkulturnih izkušnjah (objavljeno v več znanstvenih prispevkih); znanstvena monografija o Slovencih v državah Zahodnega Balkana (knjiga je prva celostna študija o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v drugih državah nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes). Izvirnost rezultatov: Rezultati so izvirni, saj so bile študije o Slovencih v prostoru nekdanje Jugoslavije izrazito deficitarne ali parcialne. Malo je bilo tudi študij o poklicnih migracijah, sploh v navezavi na tiste poklice, pri katerih lahko govorimo o transmigrantih. Uporabnost: Rezultati so družbeno in politično relevantni in že vplivajo na strategije, ki jih Slovenija oblikuje v odnosu do Slovencev v drugih državah nekdanje Jugoslavije. ANG Members of the project group researched the dynamics of labour migration from Slovenia to the countries of former Yugoslavia from the 19th century to the present, and defined the types of employment taken by Slovenians. The research was focused on the analysis of the socioeconomic and political dynamics of labour migration of Slovenians to the region concerned, and their influence on intercultural relations from a historical perspective, with an emphasis on the current employment-related and/or trans-migrant lifestyles. The research was distinctly interdisciplinary, from which also followed the selection of the methods, which were quantitative (demographic analyses) and qualitative (analysis of archive materials, content analysis, in depth interviews and focus groups). The research included fieldwork, and the informants were obtained by using the snowball method. Research objectives: 1. Analysis of the dynamics of the employment of Slovenians in the countries of former Yugoslavia from the diachronic and synchronic perspectives through demographic, occupational and (inter)cultural dynamics. 2. Analysis of the economic activities of Slovenians in the Western Balkans. 3. Production of a study of transnational lifestyles and identities that will be used as a basis for strategies for training trans-migrants before their departure abroad and for the requirements of any potential (Slovenian) ethnic entrepreneurship in the Western Balkans. 4. Studying the effect of changes in the lifestyles of Slovenian emigrants on the preservation of ethnic/cultural heritage from a historical perspective. 5. A historical synthesis and/or comprehensive study of Slovenian emigrants and their descendants in the territory of the Western Balkans from the 19th century to 1991. Results and dissemination: organization of five roundtables, a seminar, two colloquiums, an international academic conference and several other national and international presentations of research results, including two exhibitions and a documentary film; publication of scientific articles and papers; a study on transnational lifestyles among Slovenians and their intercultural experiences; an academic monograph about Slovenians in the countries of the Western Balkans (the book published in 2014 is a comprehensive study of Slovenian emigrants and their descendants in the countries of former Yugoslavia from the 19th century until today). Originality: The results are original as there had been a noticeable lack of studies dealing with the Slovenians in the area of former Yugoslavia, and of studies into labour migration, particularly those pertaining to trans-migrants. Relevance: The results are socially and politically relevant and already have an influence on the strategies that the Slovenian government has been designing with regard to its relationship with the Slovenians in other countries of former Yugoslavia. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 RAZISKOVALNA HIPOTEZA IN OPIS RAZISKOVANJA s ključnimi ugotovitvami in znanstvenimi spoznanji Raziskava je v skladu s programom dela potekala v okviru dveh vsebinskih sklopov, ki sta se na terenu medsebojno prepletala in pogosto potekala istočasno: Prvi sklop je bil vezan na raziskovalni problem poklicne dinamike, poklicnih migracij in življenja Slovencev v prostoru nekdanje Jugoslavije v sinhroni in diahroni perspektivi v povezavi s kulturno-društveno dinamiko tako izseljencev kot njihovih potomcev. Projektna skupina je ugotavljala tudi odvisnost migracije in stopnje integracije od poklica, spola, časa in kraja naselitve. Raziskovalna vprašanja tega sklopa so služila cilju zaključne klasične sintetične študije o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v prostoru nekdanje Jugoslavije. Drugi sklop je predstavljala primerjalna analiza življenjskih stilov poklicnih migrantov v preteklosti in sedanjosti (pred in po letu 1991), ki jih v veliki meri pogojujejo spremenjena dinamika novih tipov poklicev oz. zaposlitev, do katerih je prišlo po osamosvojitvi Slovenije in ki se pogosto navezujejo na koncept transmigrantov. Metode dela so bile kvantitativne (statistične metode obdelave podatkov že obstoječih baz, metode longitudinalne in transverzalne demografske analize prebivalstvenih struktur po različnih kazalnikih, križne analize statistično-popisnih variabel v smislu ciljev projekta, pri čemer so bile uporabljene tudi inovativne metode analize v primeru manj podrobnih statističnih in demografskih podatkov), kartografske metode (izdelava zemljevidov in tematskih kart ob aplikaciji geografske in prostorske analize) in kvalitativne metode (analiza arhivskega gradiva, globinski intervju, fokusne skupine, opazovanje z udeležbo). Uporabljeni sta bili tudi sekundarna komparativna analiza že obstoječih parcialnih študij in zaključna interpretativna sinteza. Baze podatkov za preteklost (pred 1991) so na eni strani predstavljali historiografski arhivski viri, arhivi društev slovenskih izseljencev in drugi pisni viri (časopisi, pisma, literatura), pri čemer je bila najpogostejša metoda kvalitativna (analiza vsebine), na drugi strani pa kvantitativni primarni statistični podatki popisov in evidenc prebivalstva. Podatke iz demografske statistike, registrov in evidenc ter druge kvantitativne podatke o prebivalstvu so raziskovalci obravnavali s historično-demografskimi, demo-geografskimi, demografskimi in statističnimi metodami kvantitativne in kvalitativne obdelave podatkov. Kvalitativne metode so bile uporabljene tudi pri sintezi podatkov in pri kritični oceni kvalitete podatkovnih virov. Baze podatkov za sedanjost so člani projektne skupine črpali iz demografskih statistik, zadnjih popisov prebivalstva, registrov in evidenc prebivalstvenih struktur na eni strani, na drugi pa iz terenske raziskave v preučevanem prostoru, ki je bila dvodelno strukturirana. Osrednji del raziskave o sedanjosti so bile študije primera za (transnacionalne) poklicne skupine, ki jih je projektna skupina izluščila iz teorij transnacionalizma oziroma konceptov transnacionalnih življenjskih stilov. Terensko raziskavo - intervjuje, fokusne skupine, opazovanje z udeležbo, obisk društev, pregled arhivov - so člani projektne skupine izvajali v dvanajstih mestih: Beograd, Srbija (19.-22. 10. 2011); Banja Luka, BiH (18.-19. 11. 2011); Banja Luka in Slatina, BiH (22.-23. 6. 2012); Subotica, Srbija (12.-14. 10. 2012); Sarajevo, Zenica in Banja Luka, BiH (8.-12. 5. 2013); Novi Sad, Vrdnik in Ruma, Srbija (17.-19. 5. 2013); Banja Luka, BiH (27.-30. 6. 2013); Skopje, Makedonija (4.-8. 9. 2013); Skopje in Bitola, Makedonija (2.-7. 11. 2013); Zagreb, Hrvaška (14. 12. 2013); Banja Luka in Slatina, BiH (11.-13. 10. 2014). Poleg tega so med slovenskimi društvi v jugoslovanskem prostoru izvedli anketo z 58 vprašanji, ki so prinesla izčrpne opisne odgovore. Od 44 razposlanih izvodov anketnega vprašalnika je bilo vrnjenih kar 41 izpolnjenih izvodov. REZULTATI raziskovalnega programa, njihovi učinki in uporaba Rezultati projekta v celoti izpolnjujejo napovedane vsebine in obseg: 1. Znanstvena monografija Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin, Ljubljana: Založba ZRC, 2014): knjiga je prvo sintetično monografsko znanstveno delo o poklicnih migracijah, prisotnosti in organiziranosti Slovencev v vseh drugih delih jugoslovanskega prostora. Prinaša rezultate obsežne raziskave arhivskih in statističnih virov ter kompleksne terenske raziskave. S PRIPOROČILI AVTORJEV 3. DELA KNJIGE, KI OBRAVNAVA AKTUALNO STANJE, JE DELO POMEMBNO TUDI ZA OBLIKOVANJE PRIHODNJIH STRATEGIJ RS NA PODROČJU ODNOSA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SLOVENCEV V ZAMEJSTVU IN PO SVETU. 2. 15 znanstvenih člankov na temo prvega in drugega vsebinskega sklopa projekta, objavljenih v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah; 7 objavljenih povzetkov znanstvenih prispevkov na konferenci, 10 samostojnih sestavkov/poglavij v domačih in tujih monografskih publikacijah, 7 prispevkov na domačih in tujih konferencah brez natisa; dokumentarni film »Primorski eksodus« (soavtorica Metka Lokar, režija Joco Žnidaršič, produkcija Libra News d.o.o.; premiera 20. 11. 2013, gledališka in koncertna dvorana Lendava), ki obravnava predvsem primorske Slovence v Banja Luki in bližnji Slatini. 3. Projektna skupina je organizirala 5 okroglih miz v sodelovanju z društvi slovenskih izseljencev in diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Na njih so sodelovali predstavniki skoraj vseh slovenskih društev, ki delujejo v prostoru držav Jugoslavije: • »Multikulti: izkušnje sedanjosti - izzivi prihodnosti«, Novo mesto, 16. 6. 2012 (18 predstavnikov slovenskih društev v državah jugoslovanskega prostora); • »Društva izseljencev kot neizkoriščen potencial Slovenije v BiH«, Banja Luka, 22. 6. 2012 (predstavniki vseh 9 slovenskih društev v BiH); • »Društva izseljencev kot neizkoriščen potencial Slovenije v Srbiji«, Subotica, 13. 10. 2012 (10 predstavnikov slovenskih društev v Srbiji, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, učiteljica slovenščine v Vojvodini idr.); • »Migracijska situacija v Bosni in Hercegovini po letu 1991: izzivi za prihodnost«, Cankarjeva tribuna - okrogla miza, Sarajevo, 9. 5. 2013 (soorganizator Slovensko kulturno društvo Cankar Sarajevo, množična udeležba); • »Hrvaška društva v Sloveniji in slovenska društva na Hrvaškem: vključevanje mladih in vizija za prihodnost«, Zagreb, 10. 12. 2013 (sodelovali so predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem idr., množična udeležba). Ob tem dogodku je projektna skupina organizirala tudi razstavo »Ženske delovne migracije v prvi polovici 20. stoletja v Istri: Šavrinke nekoč in danes«. Ta razstava je bila v letu 2014 postavljena še na Reki (Slovensko društvo Bazovica), v Trstu in Postojni. 4. Okrogle mize je projektna skupina dopolnila s seminarjem in strokovno-znanstvenim posvetom (skupaj 150 udeležencev), ki sta bila namenjena konceptualni in teoretski obdelavi drugega vsebinskega sklopa projekta, hkrati pa predstavitvi raziskovalnih rezultatov Slovencem iz jugoslovanskega prostora: • »Sprosti voljo!«, mednarodni seminar, Novo mesto, 15.-16. 6. 2012. Cilj je bil predstaviti primere dobrih praks integracije migrantov/manjšin in medkulturnih kompetenc (udeleženci: 80 predstavnikov slovenskih društev iz Hrvaške, BIH, Srbije in Makedonije, predstavnikov različnih etničnih skupnosti v Sloveniji, predstavnikov lokalnih nevladnih organizacij ter Mestne občine Novo mesto); seminar je bil zelo odmeven, o njem so poročali tudi v društvenem tisku (npr. v Liburnijski prilogi, glasilu SKD Snežnik iz Lovrana, 2012, letn. 7, št. 7, str. 11 in 13); • »Etnična ekonomija in Slovenci zunaj RS«, strokovno-znanstveni posvet, Ljubljana, 4. 7. 2012 (št. udeležencev: 70). NA POBUDO PROJEKTNE SKUPINE IN PO VZORU TEGA POSVETA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU ODTLEJ REDNO ORGANIZIRA POSLOVNE KONFERENCE S SLOVENSKIMI IZSELJENSKIMI IN ZAMEJSKIMI PODJETNIKI. 5. 14. marca 2013 je projektna skupina v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani predstavila glavne dotedanje ugotovitve terenske raziskave o Slovencih v drugih delih nekdanje Jugoslavije predstavnikom ustreznih vladnih teles, nevladnih organizacij idr. TEŽIŠČE PREDSTAVITVE JE BILO NA KONKRETNIH PRIPOROČILIH URADU VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU za spodbujanje vitalnejšega povezovanja slovenskih izseljenskih društev s slovenskimi gospodarskimi podjetji v tujini ter za učinkovitejšo promocijo slovenskega jezika in kulture v obravnavanem prostoru. 6. Ob zaključku projekta (18.-20. junija 2014) je projektna skupina organizirala in izvedla serijo dogodkov z namenom predstavitve projektnih rezultatov. Dogodki so vključevali organizacijo mednarodne znanstvene konference in mednarodnega strokovnega posveta, pripravo in postavitev razstave ter predstavitev knjig: • 18. junija je bilo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprtje razstave "Nekoč: Danes: Jutri: Slovenska društva v jugoslovanskem prostoru", ki bo v letu 2015 tudi digitalizirana; • 19. junija je bil v Artiju ZRC SAZU v Ljubljani mednarodni strokovni posvet o delovanju slovenskih društev v jugoslovanskem prostoru in njihovem sodelovanju s Slovenijo (okoli 70 udeležencev). Z uvodnimi prispevki so mdr. nastopili predstavniki slovenskih društev in njihovih zvez na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini , Makedoniji in Črni gori, o Slovencih na Kosovu pa je spregovorila moderatorka Marina L. Hacin. Sledila je živahna diskusija o dobrih praksah pri vključevanju mladih, mednarodnem sodelovanju in povezovanju društev z gospodarstvom, v katero se je vključil velik del publike. • Posvet je zaokrožila predstavitev knjig »Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost« (kot osrednjega rezultata projekta) ter »Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji«. • 20. junija je potekala mednarodna znanstvena konferenca "Poklicne migracije in priseljenska/manjšinska kulturna produkcija v državah jugoslovanskega prostora" (Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana). Z referati so na konferenci nastopili raziskovalci iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije). Konferenca je prvič soočila rezultate raziskave o poklicnih migracijah in kulturni produkciji Slovencev v drugih državah jugoslovanskega prostora z raziskavami o hrvaških, srbskih, bošnjaških, makedonskih, črnogorskih in kosovsko-albanskih priseljencih v Sloveniji. Izbrani prispevki bodo nadgrajeni in objavljeni v znanstveni reviji Dve domovini/Two Homelands. 7. Člani projektne skupine so bili v času izvajanja projekta (2011-2014) mentorji/somentorji pri treh doktorskih disertacijah, enem magistrskem delu in treh diplomskih delih. Znanstvena spoznanja projekta vključujejo v vsebine dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, v katerih so nosilci predmetov, med drugim v mednarodnem programu Erasmus Mundus EMMIR -European Master in Migration and Intercultural Relations. Sodelovanje s tujimi partnerji Projektna skupina je izvedla obsežno terensko raziskavo ob podpori bilateralnih projektov v letih 2011-2014, ki so bili neposredno vezani na ta projekt, in sicer s Srbijo, Makedonijo in BiH. V okviru teh bilateralnih projektov ter posameznih oblik terenske raziskave in diseminacije rezultatov (intervjujev, okroglih miz/fokusnih skupin, ankete med društvi, razstav, snemanja dokumentarnega filma itd.) je projektna skupina tesno in redno sodelovala s Filološko fakulteto Univerze v Skopju, Inštitutom za migracije in narodnosti v Zagrebu, Hrvaško matico izseljencev v Zagrebu, Filološko fakulteto Univerze v Zenici, Filološko fakulteto Univerze v Beogradu, diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, poslovnimi klubi in vsemi slovenskimi društvi v jugoslovanskem prostoru. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Delo je potekalo po načrtu, ki je bil predviden v prijavi projekta za primer zmanjšanega obsega raziskovalnih ur (odobrenih je bilo 50% prvotno predvidenih raziskovalnih ur). V skladu z napovedanim programom izvedbe so bila realizirana vsa predvidena dela in doseženi vsi cilji: 1. opravljena je bila analiza dinamike zaposlovanja Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije v diahroni in sinhroni perspektivi vključno z dopolnitvijo in sintezo obstoječih znanstvenih raziskav o Slovencih na Zahodnem Balkanu skozi demografsko, poklicno in (med)kulturno dinamiko; 2. opravljena je bila analiza ekonomske aktivnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu; 3. rezultati študije o transnacionalnih življenjskih stilih in identitetah so bili objavljeni v več znanstvenih prispevkih v domačih in tujih publikacijah; 4. vpliv sprememb v življenjskih stilih slovenskih izseljencev na ohranjanje etnične/kulturne dediščine je bil analiziran tudi v zgodovinski perspektivi in predstavljen na znanstvenih konferencah v Sloveniji in tujini; 5. sinteza oz. celostna študija o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v drugih državah naslednicah nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes je bila objavljena v zaključni znanstveni monografiji projektne skupine. Delo med drugim vključuje kartografske analize, tematske karte in zemljevide ter demografske analize v zgodovinski perspektivi. Člani projektne skupine so opravili obsežno terensko delo: obiskali so 12 mest; izvedli 17 ustnih intervjujev in 41 pisnih (prek anketnega vprašalnika) na temo kulture, jezika in izobraževanja ter 11 intervjujev na temo etničnega podjetništva in gospodarske diplomacije v izbranem prostoru, organizirali pet okroglih miz (po metodi fokusnih skupin), analizirali pridobljene baze podatkov, objavili in predstavili rezultate različnim uporabnikom ter prenašali nova znanja v izobraževalni proces. Projektna skupina je v času izvajanja projekta (2011-2014) prispevala 62 bibliografskih enot, ki izhajajo iz tega projekta. Med temi je 15 znanstvenih člankov, 1 poljudni članek, 2 objavljena prispevka na konferenci, 7 objavljenih povzetkov znanstvenih prispevkov na konferenci, 10 samostojnih sestavkov/poglavij v monografski publikaciji, 2 predgovora/spremni besedi, 7 prispevkov na konferenci brez natisa, 1 vabljeno predavanje na konferenci brez natisa, 3 druga izvedena dela, 8 uredniških del in 1 recenzija (poleg drugih sestavnih delov in sodelovanja pri pripravi žepnih slovarjev slovenščine v jezikih jugoslovanskih narodov). Izvedba projekta je potekala v skladu s predvideno dinamiko. Za večjo kvaliteto raziskave je projektna skupina dodatno izvedla še strokovni in strokovno-znanstveni posvet, mednarodno znanstveno konferenco in več predstavitev rezultatov projekta v Sloveniji in tujini, dokumentarni film (s poudarkom na primorskih Slovencih v Banja Luki in bližnji Slatini) ter dve razstavi - prvo o ženskih delovnih migracijah v obravnavanem prostoru in drugo o tamkajšnjih slovenskih društvih. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 V zadnjem letu izvajanja projekta ni bilo sprememb delovnega načrta ali sestave projektne skupine. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 36574253 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Poklicne migracije Slovencev v jugoslovanskem prostoru med svetovnima vojnama. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.). Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, str. 91-117 ANG Labour migration from Slovenia to other regions of Yugoslavia in the period between the world wars. In: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ed.). Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, pp. 91-117 Poglavje ponuja podroben vpogled v slovenska izseljenska gibanja v Opis SLO jugoslovanski prostor v stoletju do druge svetovne vojne. V pretres jemlje tipološke, gospodarske, socialne in geografske značilnosti migracijskega pojava v raznih njegovih fazah. Posebno pozornost namenja organizacijskim vidikom, migracijski politiki in vlogi jugoslovanske države pri upravljanju in usmerjanju notranjih in zunanjih migracij v skladu z gospodarskimi interesi in narodotvornimi prizadevanji. Razprava je tudi o vključevanju izseljencev v etnično in kulturno drugačna jugoslovanska priseljenska okolja, o problematiki ohranjanja slovenske narodne identitete in o skrbstveni dejavnosti Rafaelove družbe. Poglavje temelji na izboru primarnih in sekundarnih virov, načenja nekatere vidike, ki še niso bili deležni pozornosti v zgodovinopisju, in ponuja izvirno branje problematike. Opomba: Primarno področje raziskovalnega projekta je Narodno vprašanje - Humanistični vidik. Po humanističnem vrednotenju ima ta objava oceno A1/2 (pomembni dosežki). ANG The chapter offers a detailed insight into the emigration movements from Slovenia to other Yugoslav regions over a hundred years up to the Second World War. It discusses the typological, economic, social and geographical features of the phenomenon in its several phases. Particular attention is paid to the organizational aspects, the migration policy and the role of the Yugoslav state in managing and directing internal migrations and those abroad in line with its economic as well as nation-building interests. The inclusion of Slovenian immigrants into the ethnically and culturally different receiving environments, the issues concerning the maintenance of the Slovenian identity, and the activity of the St. Raphael's care society for emigrants are also discussed. The chapter is based on a range of primary and secondary sources; it addresses some aspects not yet taken into account by the historiography, and thus provides an original reading of the topic. Note: Primary research field of this research project is National Question -the Humanities Aspect, where this publication brings A1/2 points (important achievements). Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora; 2014; Str. 91-117; Avtorji / Authors: Drnovšek Marjan, Kalc Aleksej Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 36495917 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Transnacionalizem, izobraževanje in slovenska diaspora: raziskovanje spletnih izobraževalnih virov za slovenske izseljence in njihove potomce ANG Transnationalism, education and Slovenian diaspora: exploring online educational resources for Slovenian emigrants and their descendants Opis SLO Migranti in njihovi potomci Internet pogosto uporabljajo, da bi se seznanili , ohranili ali okrepili svojo etnično in kulturno identiteto ter za vzdrževanje socialnih vezi z državo izvora in drugimi izseljenci. Tudi društva, klubi in druge organizacije Slovencev in njihovih potomcev po svetu so se premaknili v virtualni svet. Učenje slovenskega jezika in kulture s pomočjo interneta so prve omogočile tako imenovane statične spletne strani, ki služijo tudi kot orodje za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne dediščine. Toda Slovenci so čedalje bolj prisotni tudi na virtualnih socialnih omrežjih, kot recimo Facebook, Myspace in Youtube, ki so manj ekskluzivni, bolj interaktivni in privlačijo predvsem mlajše generacije slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. S pomočjo široke analize spletnih strani, portalov in socialnih omrežij, kjer se Slovenski izseljenci in njihovi potomci učijo in razpravljajo o različnih temah, povezanih s slovensko kulturo, avtorja ugotavljata, da o skupnih pomenih ni nujno govoriti in razpravljati znotraj okvira le enega jezika, temveč se o kulturi, dediščini in sodobnih načinih življenja lahko neformalno učimo tudi skozi večjezikovno diskusijo na različnih spletnih straneh, forumih in preko socialnih omrežij. ANG Internet tools have been used by migrants and their descendants within transnational social spaces to learn about ethnicity and culture, to preserve, and/or strengthen ethnic/cultural identities, and to maintain social ties with countries of origin and other expatriates. Ethnic clubs and expatriate societies have largely moved to the virtual world, and Slovenian case is not an exception. Learning about Slovenian culture and language on the internet was first enabled by emigrant communities through static web pages that also serve as tools for conservation of Slovenian national and cultural heritage. But more participation of Slovenians has been observed on virtual social networks, such as Facebook, MySpace and YouTube, that are less exclusive, more interactional and attract especially younger generations of Slovenian migrants and individuals of Slovenian descend. Based on an extensive analysis of web pages, portals and social networks where Slovenian emigrants learn and discuss the variety of themes connected with Slovenian culture, the authors argue that shared meanings are not necessarily communicated and negotiated within the frame of a single language, and that learning about cultural heritage and contemporary lifestyles through discussions in social networks is an efficient and popular form of informal learning. Objavljeno v Corfax; Journal of contemporary European studies; 2013; Vol. 21, no. 4; str. 513-525; A': 1; Avtorji / Authors: Vah Jevšnik Mojca, Gombač Jure Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 35986221 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zelen kot Slovenija in rdeč kot ljubezen: Slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije ANG Green as Slovenia and Red as Love: The Slovene Language among Slovenes in the Territory of Former Yugoslavia Opis SLO Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji. Če so se njihovi slovenski starši ali stari starši zaradi dela in boljših možnosti nekoč priselili v druge dele jugoslovanskega prostora iz Slovenije, je cilj današnjih generacij pogosto v obratni smeri. The territory of the former Yugoslavia, both first and second, is unique with respect to the other environments to which Slovenes have emigrated. In the past, this was just the broader homeland and the Slovene one of the "indigenous" languages that were spoken within it. Slovenes living in the Yugoslav area outside Slovenia in the common Yugoslav spirit didn't pay attention to their national identity, and thus also didn't create a special attitude towards their language. It therefore slowly disappeared from their everyday lives. They realized the importance of maintaining the Slovene ANG language as one of the fundamental signs of Slovenian identity just after the dissolution of Yugoslavia and the declaration of independence of Slovenia in 1991. So they began to establish associations that nowadays play not just the role of facilitator, but also promoter of learning and using the Slovene language among members. This is becoming a challenge especially for young people, third and sometimes fourth generation emigrants, for whom it is mostly a foreign language, but they choose to learn it because it creates opportunities for them to study and work in Slovenia. If their Slovenian grand parents immigrated to other parts of the former Yugoslavia from Slovenia in search of work and better opportunities, the destination of the present generations is often just the opposite. Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2013; [Št.] 38; str. 141-151; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.999; WoS: WM; Avtorji / Authors: Lokar Metka Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 4. COBISS ID 36555565 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prerez zgodovine slovenskih kulturnih društev v jugoslovanskem prostoru. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.). Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, str. 137-179 ANG A cross-section of the history of Slovenian cultural societies in the Yugoslav area. In: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ed.). Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, pp. 137-179 Obsežno poglavje predstavlja prvi celovit zgodovinski pregled ustanovitve in delovanja slovenskih kulturnih društev in zvez v drugih delih tako imenovanega jugoslovanskega prostora od prvih organiziranih oblik v 19. stoletju do njihovega razcveta po razpadu socialistične Jugoslavije. Opis SLO Znanstvena monografija Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 264 str.), je eden glavnih znanstvenih rezultatov projektne skupine. Knjiga je namreč prvo sintetično monografsko znanstveno delo o prisotnosti in organiziranosti Slovencev v vseh drugih delih jugoslovanskega prostora. Opomba: Primarno področje raziskovalnega projekta je Narodno vprašanje - Humanistični vidik. Po humanističnem vrednotenju ima ta objava oceno A1/2 (pomembni dosežki). This comprehensive chapter represents the first complete historical overview of the foundation and operation of Slovenian cultural societies and associations in other parts of the so-called "Yugoslav area" from their earliest organized forms in the 19th century to their heyday after the disintegration of socialist Yugoslavia. ANG The academic monograph titled Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (Slovenian Immigration and Society Activities Across the Former Yugoslavia, ed. Janja Žitnik Serafin, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 264 p.), is one of the main scientific results of the project group. This book is the first comprehensive academic monograph on the immigration of Slovenians to other parts of the so-called "Yugoslav area", and on their organization. Note: Primary research field of this research project is National Question - the Humanities Aspect, where this publication brings A1/2 points (important achievements). Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora; 2014; Str. 137-179; Avtorji / Authors: Žitnik Serafin Janja Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 12063565 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Družbena solidarnost v post-socialističnih državah ANG Social solidarity in post-socialist countries Opis SLO Samostojni znanstveni sestavek oz. poglavje v monografiji, izdani pri mednarodni založbi Policy Press (Bristol), predstavlja politično- in socialno-geografsko analizo post-socialističnih držav Evrope od propada blokovske delitve Evrope. Skozi kombinacijo historično-geografskih in kvantitativnih metodoloških pristopov avtor pojasnjuje vzroke za specifičen položaj Slovenije in Slovencev tako v okviru post-socializma kakor tudi v okviru nekdanje skupne jugoslovanske države. Avtor na osnovi analize ugotavlja, da je prav ta specifika povzročila svojski razvoj neformalnih oblik socialne solidarnosti, ki v mnogih pogledih blažijo učinke današnje ekonomske krize. ANG The scientific chapter published at international publishing company Policy Press, Bristol, brings forth political-, social-, and economical-geographic analysis of post-socialist countries of Europe after the collapse of the Socialist bloc. Through a combination of historical-geographic and quantitative methodological approaches, the author explains the reasons for a specific position of Slovenia and Slovenians within both the eastern bloc and the former Yugoslav federation. This particular specificity, the author argues, led to inventions of informal ways of social solidarity that ease up the consequences of the economic crisis. Objavljeno v Policy Press; Reinventing social solidarity across Europe; 2012; Str. 157190; A': 1; Avtorji / Authors: Josipovič Damir Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 373591493735991737 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Kompleksna mednarodna predstavitev rezultatov projekta ANG A complex international presentation of project results Ob zaključku projekta (18.-20. junija 2014) je projektna skupina organizirala in izvedla serijo dogodkov, na katerih so člani predstavili svoje projektne rezultate. Dogodki so vključevali organizacijo mednarodne znanstvene konference in mednarodnega strokovnega posveta, pripravo in postavitev razstave ter predstavitev knjig: • 18. junija je bilo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprtje razstave "Nekoč: Danes: Jutri: Slovenska društva v jugoslovanskem prostoru" z bogatim kulturnim programom in uglednimi gosti (med govorniki je bil tudi novomeški župan). • 19. junija je bil v Artiju ZRC SAZU v Ljubljani strokovni posvet o delovanju slovenskih društev v jugoslovanskem prostoru in njihovem sodelovanju s Slovenijo. Ob prihodu se je registriralo 58 predstavnikov sodelujočih institucij, društev in zvez; skupaj s slavnostnimi govorci (med drugim ljubljanski župan), predstavniki sofinancerjev in ostalo publiko pa se je posveta udeležilo blizu 70 ljudi. Dopoldne so z uvodnimi prispevki nastopili predstavniki slovenskih društev in njihovih zvez na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini , Makedoniji in Črni gori, o Slovencih na Kosovu pa je spregovorila moderatorka Marina L. Hacin. Popoldne so nastopili predstavniki zvez društev pripadnikov jugoslovanskih narodov v Sloveniji. Sledila je živahna diskusija o dobrih praksah pri vključevanju mladih, mednarodnem sodelovanju in povezovanju društev z gospodarstvom, v katero se je vključil velik del publike. Opis SLO • Sledila je predstavitev knjig »Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost« (osrednjega rezultata projekta) ter »Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji«. Projektna skupina je po dva izvoda prve podarila vsakemu od 44 slovenskih društev v drugih delih nekdanje Jugoslavije. Celotni izkupiček od prodaje druge pa je bil namenjen žrtvam poplav na Hrvaškem, v Srbiji in BiH. • 20. junija 2014 je Janja Žitnik Serafin organizirala mednarodno znanstveno konferenco "Poklicne migracije in priseljenska/manjšinska kulturna produkcija v državah jugoslovanskega prostora" (Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana). Z referati so na konferenci nastopili raziskovalci iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije), med poslušalci pa so bili tudi udeleženci iz drugih držav. Konferenca je prvič soočila rezultate raziskave o poklicnih migracijah in kulturni produkciji Slovencev v drugih državah jugoslovanskega prostora z raziskavami o hrvaških, srbskih, bošnjaških, makedonskih, črnogorskih in kosovsko-albanskih priseljencih v Sloveniji. Dogodke sta ob soorganizaciji DRPD Novo mesto dopolnjevali strokovna ekskurzija za predstavnike slovenskih društev v jugoslovanskem prostoru in njihova udeležba na prireditvah "Tedna kultur" v Novem mestu. Upon the conclusion of the research project (June 18-20, 2014), the project group organised and carried out a series of events aimed at presenting the project results to a wider public. The events included the organization of an international academic conference and an international colloquium, an exhibition and a presentation of books: • On June 18, the opening of the exhibition titled "Yesterday: Today: Tomorrow: Slovenian Societies in the Yugoslav Area" took place at the Janez Trdina Cultural Centre in Novo mesto, accompanied by a rich cultural-artistic programme and greeted by some prominent guests (including the mayor). ANG • On June 19, an international colloquium on the activities of the Slovenian societies in the Yugoslav area and their cooperation with Slovenia was held in the Atrium of ZRC SAZU in Ljubljana. 58 participants registered upon their arrival; including the honorary speakers (such as the Ljubljana Mayor), the sponsors and the rest of the audience, the event was attended by approximately 70 people. Representatives of Slovenian societies and their associations presented their papers in the morning session. In the afternoon, representatives of members of other "former Yugoslav" nations in Slovenia presented their papers. Vivid discussion on best practices concerning the inclusion of youth, international cooperation and collaboration with economic enterprises in which a large part of the audience was involved followed both sessions. • This was followed by a presentation of two books: "Slovenian Immigration and Society Activities across the Former Yugoslavia" (the main result of this project), and an anthology of contemporary minority and immigrant literature in Slovenia. The former was donated to all the 44 Slovenian societies in the countries of former Yugoslavia (two copies for each), and the sales profit of the latter was donated to the victims of the floods in Croatia, Serbia and Bosnia and Herzegovina. • On June 20, Janja Žitnik Serafin organised an international academic conference entitled "Labour migrations and immigrant/minority cultural production in the countries of the former Yugoslavia". Researchers from five countries (Slovenia, Croatia, Serbia, Bosnia and Herzegovina, and Macedonia) presented their papers; the audience though included participants from other countries as well. The conference faced, for the first time, research findings on labour migrations and cultural production of Slovenians in other countries of ex-Yugoslavia with research findings on the Croats, Serbs, Bosniaks, Macedonians, Montenegrins and Kosovo-Albanians in Slovenia. Co-organized by the DRPD Novo mesto, the events were completed by an excursion organized for the representatives of Slovenian societies from the Yugoslav area, and by their participation in the "Week of Cultures" in Novo mesto. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Cobiss 37359149, 37359917, 37359661, 37359405, 37362221, 37362477, 37362733, 273457920 Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 2. COBISS ID 273457920 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost ANG Slovenian Immigration and Society Activities across the Former Yugoslavia: Historical Outline and the Present Znanstvena monografija Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 264 str.) je eden glavnih znanstvenih rezultatov projektne skupine. Knjiga je namreč prvo sintetično monografsko znanstveno delo o prisotnosti in organiziranosti Slovencev v vseh drugih delih jugoslovanskega prostora. Opis SLO Delo je razdeljeno v tri kronološko zasnovane sklope: Zgodovinski oris, Med preteklostjo in sedanjostjo ter Pregled aktualnega stanja. Podatki in raziskovalna spoznanja preteklih parcialnih raziskav so v tej knjigi korigirani, nadgrajeni in dopolnjeni z rezultati obsežne raziskave arhivskih in statističnih virov ter kompleksne terenske raziskave (slednja med drugim vključuje anketo, polstrukturirane intervjuje, strokovne ter informativno-strateške posvete, neformalne pogovore in opazovanje z udeležbo), ki so jo avtorji pričujoče knjige opravili v okviru tega raziskovalnega projekta. S priporočili avtorjev 3. dela knjige, ki obravnava aktualno stanje, je delo pomembno tudi za oblikovanje prihodnjih strategij RS na področju odnosa Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu. The academic monograph titled Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (Slovenian Immigration and Society Activities across the Former Yugoslavia, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 264 p.) is one of the main scientific results of the project group. Namely, this book is the first comprehensive academic work on the immigration of Slovenians to other parts of the so-called "Yugoslav area", and on their organization. ANG The book is divided into three chronological parts: Historical Outline, Between the Past and the Present, and The Current Situation. In this book, the data and findings of previous partial research are revised, upgraded and completed by the results of the authors' own archival and statistical research as well as extensive fieldwork (questionnaire, half-structured interviews, meetings/roundtables, informal interviews, observation with participation), carried out in the framework of this research project. With the recommendations prepared by the authors of the third part of the book, this work is also relevant for the designing of future national strategies concerning the relations between the Republic of Slovenia and Slovenians abroad. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; 2014; Serafin Janja 263 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Žitnik Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Hrvaška društva v Sloveniji in slovenska društva na Hrvaškem: vključevanje mladih in vizija za prihodnost ANG Croatian societies in Slovenia and Slovenian societies in Croatia: the inclusion of youth and future prospects Opis SLO 10. decembra 2013 je projektna skupina skupaj s soorganizatorji pripravila in izvedla v prostorih Hrvaške matice izseljencev (Zagreb) mednarodni strokovni posvet z naslovom "Hrvaška društva v Sloveniji in slovenska društva na Hrvaškem: vključevanje mladih in vizija za prihodnost". Posvet je bil sestavljen iz dveh tematsko različnih okroglih miz - "Društvene dejavnosti: hrvaška društva v Sloveniji in slovenska društva na Hrvaškem" in "Vključevanje mladih in vizija društev v prihodnosti". Pri vsaki je sodelovalo po šest referentov predstavnikov izseljenskih ali manjšinskih društev iz Slovenije in Hrvaške (skupaj dvanajst), sledila pa je diskusija, ki je bila usmerjena v iskanje primerov dobrih praks za predloge za strategije v prihodnosti. Ob posvetu je bila popoldne otvoritev razstave "Ženske delovne migracije v prvi polovici 20. stoletja v Istri: Šavrinke nekoč in danes" z uvodnim predavanjem avtoric razstave "O Šavrinkah in uporabi biografske metode ob raziskovanju ženskih delovnih migracij". Razstava je bila v letu 2014 postavljena še na Reki (Slovensko društvo Bazovica), v Trstu in Postojni. ANG On 10 December, 2013 the project group prepared and carried out (together with their co-coorganizers an international colloquium entitled "Croatian Societies in Slovenia and Slovenian Societies in Croatia: The Inclusion of Youth and Future Prospects". The event consisted of two roundtables: "Society Activities: Croatian Societies in Slovenia and Slovenian Societies in Croatia", and "The Inclusion of Youth and Future Prospects". Six representatives of immigrant/minority societies presented their papers at each roundtable (twelve altogether), which was followed by a discussion aimed at identifying cases of good practices useful for future strategies. The meeting was accompanied by the exhibition "Women Labour Migration in the First Half of the 20th Century in Istria: The Šavrinke in the Past and Today", along with the opening lecture "On the Šavrinke and the Use of the Biographic Method in the Women Labour Migration Research", held by the authors of the exhibition. In 2014, this exhibition was also set up in Rijeka, Croatia (Slovenian Society "Bazovica), in Trieste, Italy, and in Postojna. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v Cobiss Tipologija 3.12 Razstava 4. COBISS ID 34710573 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Na Jug: primer Slovencev v prostoru nekdanje Jugoslavije, predavanje na mednarodni znanstveni konferenci "Shaping Europe's Identity: European Internal Migration II", letno srečanje "Association of European Migration Institutions", Dom Polonii, 27.-29. IX. 2012, Krakov, Poljska ANG Going South: the case of the Slovenians in the territory of former Yugoslavia, paper at the international academic conference "Shaping Europe's Identity: European Internal Migration II", annual meeting of the "Association of European Migration Institutions", Dom Polonii, September 27-29, 2012, Krakow, Poland Opis SLO Posebno v zadnjem času so migracije s severa proti jugu večinoma omejene na začasne migracije, redkokdaj trajne, in skoraj brez izjeme na delovne migracije, kar velja tudi za Slovence, ki so se preselili na jug, v prostor nekdanje Jugoslavije. Dejansko govorimo o tradicionalnih migracijah, ki segajo vsaj v 19. stoletje. Dolgo časa so veljale za notranje migracije, vse do konca 20. stoletja, zato so se migranti, ki so se tam za stalno naselili, zlahka integrirali v družbo sprejema. Slovenci te družbe niso doživljali kot tujino, zato je tem bolj zanimivo preučevati potrebo teh slovenskih skupnosti po organiziranju lastnih »izseljenskih« društev. Zanimivo je tudi opazovati, kdaj in zakaj se je pojavila takšna potreba. Očitno so bila tovrstna društva sprva namenjena predvsem kulturni izmenjavi med ožjo in širšo domovino. Danes, po razpadu Jugoslavije v devetdesetih letih 20. stoletja, pa so namenjena ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete ter krepitvi vezi z matično domovino. Letna konferenca AEMI - Association of European Migration Institutions, ki združuje 52 evropskih raziskovalnih organizacij, muzejev in arhivov s področja migracijskih študij, predstavlja osrednje mesto za mednarodno izmenjavo raziskovalnih rezultatov na tem področju v Evropi. Predavanje je bilo objavljeno v AEMI journal, ISSN 1729-3561, 2013, vol. 11, str. 48-57 [COBISS.SI-ID 36128045]. ANG Particularly in recent times, migrations from the North to the South are mostly limited to temporary migrations, rarely permanent, and almost without exception to the labour migrations, which is also the case of the Slovenes going south, i.e. migrating to the territory of former Yugoslavia. Actually, we speak about the migrations with a tradition dating back at least to the 19th century. These migrations have been considered as internal for a long time - all up to the end of the 20th century - and the migrants who have settled permanently, integrated themselves quite easily into the receiving society. For these migrants, the new society was not considered as foreign, so it is very interesting to observe the particular need of the communities with larger number of members to organise themselves into the "emigrant" societies. It is also interesting to see, when and why this need arose. It appears that the societies were originally more or less intended for cultural exchange between narrower and broader homeland, as they are nowadays, after the collapse of Yugoslavia in the 1990s, to maintain Slovene national and cultural identity, and of course to strengthen the connections with the home country. AEMI - Association of European Migration Institutions, a network of 52 research institutions, archives and museums in the field of migration studies, organises annual academic conferences that represent the central opportunity for international exchange of research results in this field in Europe. The paper was published in AEMI journal, ISSN 1729-3561, 2013, vol. 11, pp. 48-57 [COBISS.SI-ID 36128045]. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Lokar Metka Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 5. COBISS ID 3540842935408685 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Predstavitev delnih rezultatov projekta za predstavnike državne uprave in civilne družbe, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 14. marec 2013 ANG Presentation of partial project results for representatives of state administration and civil society, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 14 March 2013 Opis SLO Člani projektne skupine so 14. marca 2013 predstavnikom ustreznih vladnih teles, nevladnih organizacij in drugim predstavili glavne dotedanje ugotovitve terenske raziskave o Slovencih v drugih delih nekdanje Jugoslavije v okviru projekta "Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov", ki je vključevala anketo, polstrukturirane intervjuje, informativne posvete in opazovanje z udeležbo. Težišče predstavitve je bilo na KONKRETNIH PRIPOROČILIH URADU VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU za vitalnejše povezovanje slovenskih izseljenskih društev s slovenskimi gospodarskimi podjetji v tujini ter za učinkovitejšo promocijo slovenskega jezika in kulture v obravnavanem prostoru ANG The researchers presented their main fieldwork findings to representatives of government offices, NGO's and other interested subjects connected with labour migrations and the area under consideration. The fieldwork carried out in the framework of the project "Slovenian labour migration to the countries of former Yugoslavia: from settlers to trans-migrants" included a survey, half-structured interviews, informative meetings/sessions and observation with participation. The focus of the presentation was on CONCRETE RECOMMENDATIONS FOR THE SLOVENIAN GOVERNMENT OFFICE FOR SLOVENIANS ABROAD aimed at more vital cooperation between Slovenian ethnic societies and Slovenian companies and economic enterprises abroad as well as at a more efficient promotion of Slovenian language and culture in the discussed area. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v Cobiss 35408429, 35408685 itd. Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Člani projektne skupine zasedajo prva mesta na seznamu najuspešnejših raziskovalcev po vseh kazalcih raziskovalne uspešnosti na raziskovalnem področju Narodno vprašanje. MENTORSTVO: člani projektne skupine so bili v času izvajanja projekta (2011-2014) mentorji pri dveh doktorskih disertacijah (COBISS.SI-ID 259981312 in 32197213), enem magistrskem delu (2693883) in dveh diplomskih delih (2763515 in 2006267) ter somentorji pri enem diplomskem delu (264159744) in še eni doktorski disertaciji (264159744). Marina Lukšič Hacin je bila v času projekta članica mednarodnega konzorcija magistrskega študijskega programa EMMIR - European Master in Migration and Intercultural Relations; odgovorna urednica znanstvene revije Dve domovini: Razprave o izseljenstvu / Two Homelands: Migration Studies; članica uredniškega odbora Thesis Kosova ter znanstvene monografske zbirke Thought, Society, Culture (Frankfurt am Main: Peter Lang); članica evalvatorske skupine doktorskega programa sociologija Univerze v Zagrebu; članica komisije za nagrade pri Uradu za Slovence po svetu. Jure Gombač je član Znanstvenega sveta ARRS za družboslovje in - skupaj z Marino Lukšič Hacin -član senata Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Janja Žitnik Serafin je leta 2013 prejela nagrado Zlati znak ZRC za vrhunski znanstveni prispevek na področju raziskovanja slovenskega izseljenstva v letu 2012. Marijanca Ajša Vižintin je leta 2015 prejela nagrado Srebrni znak ZRC SAZU za vrhunski doktorat. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Migracije so trenutno v samem središču znanstvenih razprav v Evropi, prav tako pa so ena od strateških prioritet v zunanji politiki Evropske unije. To dokazujejo tudi številne pobude, ki jih je Evropska komisija v zadnjem času sprožila v znanosti. Prav tako aktualna je pričakovana širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, ki bo sprožila številne izzive tudi na področju migracij, predvsem delovnih, kot se je to v preteklosti ob širitvi EU že dogajalo. Projekt se osredotoča na slovenske delovne migrante, ki so Slovenijo in druge dele nekdanje skupne države Jugoslavije skozi zgodovino povezovali in jih tudi dandanes povezujejo v transnacionalna socialna polja preko cele palete najrazličnejših transnacionalnih aktivnosti. Rezultati so pomembni tudi za nadaljnje preučevanje migracij predvsem na mejah Evropske unije, saj smo relativno nov koncept transnacionalizma in transnacionalnih socialnih polj v praksi preizkusili skozi daljše časovno obdobje na ozemlju, ki je doživljalo številne spremembe, in to s pomočjo fokusiranja na delovne migracije. Prav tako pomemben premik v razvoju migracijskih študij predstavlja poudarek projekta na humanističnem vidiku raziskovanja migracij, ki je v Sloveniji še posebej zapostavljen, posebno z vidika javnega financiranja. Osrednji rezultat projekta, sintetična znanstvena monografija, ki predstavlja prvo celostno humanistično študijo o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v vseh drugih delih nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes, namreč pokriva izrazito belo liso v dotedanjem vedenju o slovenskih delovnih (in deloma tudi drugih) migracijah v prostor nekdanje Jugoslavije kot tudi o skrbi tamkajšnjih Slovencev za ohranitev jezika in kulturne dediščine ter prenos kulturnih vrednot in tradicij na mlajše generacije. Ugotovitve projekta bomo vključili v univerzitetni učni proces predmeta Kultura regij in obmejnih prostorov študijskega programa Kulturna zgodovina Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in v študijski program European Master in Migration and Intercultural Relations, mednarodni magistrski študij, ki je nastal kot plod sodelovanja evropskih in afriških univerzitetnih ustanov in - prav tako preko interneta in intenzivnih programov - poteka tudi na Univerzi v Novi Gorici. Na ta način se bodo študentje z vsega sveta (program ima status Erasmus Mundus) seznanili s problematiko migracij, predvsem transnacionalizma, etnične ekonomije, slovenskega izseljenstva, balkanskih študij, ter te teme prepoznali kot pomembna vprašanja, povezana z migracijami. ANG Migration is currently at the very centre of scientific debates in Europe, and is one of the strategic priorities of the EU foreign policy. This is also demonstrated by the numerous academic initiatives that the European Commission has recently launched. The European Union is currently also considering expanding to the countries of the Western Balkans, which will create several challenges in the field of migration, especially labour migration, as has occurred in the past when the EU has expanded. The project was focused on Slovenian labour migrants who have connected Slovenia with other parts of the former federal state of Yugoslavia throughout history and continue to do so today in a transnational social field through a wide range of different transnational activities. The results are also important for further study of migration - particularly at the borders of the European Union - as we have tested a relatively new concept of transnationalism and transnational social fields in practice over a longer time period and in an area which has undergone numerous changes, through focusing on labour migration. Equally significant for the development of migration studies is the project's emphasis on the humanities aspect of migration research which, particularly in Slovenia, has been largely marginalized, especially in terms of financial support from public funds. The central project result, a comprehensive academic monograph that constitutes the first integral humanistic study on Slovenian emigrants and their descendants in all other parts of the former Yugoslavia from the 19th century until today, covers a distinct white spot in the knowledge concerning Slovenian labour (and other) migration to the so-called Yugoslav area, and the activities of the Slovenians living there aimed at preserving their language and cultural heritage as well as transferring their cultural traditions and values to younger generations. The project findings will be included in the university curriculum in the subject Culture of Regions and Border Areas at the School of Humanities of the University of Nova Gorica and the curriculum of the European Master in Migration and Intercultural Relations, an international Master's programme that arose as the result of cooperation between European and African university institutions, which is also offered at the University of Nova Gorica via the Internet and intensive programmes. In this way, students from all over the world (the programme has the Erasmus Mundus status) will learn about migration issues, particularly transnationalism, ethnic economies, Slovenian emigration and Balkan Studies, and recognise these topics as important issues associated with migration. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Pomen projekta za razvoj Slovenije lahko ugotavljamo na več področjih. V okviru podjetništva in gospodarstva smo, ob uporabi konceptov transnacionalnosti, gospodarske diplomacije in etničnega podjetništva, sodelovali z izseljenskimi društvi, podjetniškimi klubi in konzularno diplomatskimi predstavništvi ter preko srečanj in okroglih miz skušali povezati slovenske podjetnike in podjetja ter slovenske izseljence. Ugotovljeno je bilo, da je za sodelovanje še veliko prostora in priložnosti, saj so možnosti le skromno izkoriščene. Slovenska diaspora v državah v jugoslovanskem prostoru se je že prej povezovala med seboj, na srečanjih in okroglih mizah pa se je to sodelovanje še nadgradilo ter okrepilo. Med seboj so se povezala tako lokalna in regionalna društva in posamezniki kot tudi društva in zveze izseljenskih društev na meddržavnih nivojih. Do okrepljenega sodelovanja je prišlo tudi s slovenskimi društvi, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom, kot tudi z društvi in zvezami priseljencev v Slovenijo. Gre za zanimivo kulturno, ekonomsko in politično povezovanje, kjer so učinki transnacionalni, saj segajo preko nacionalnih meja in tvorijo povsem nova transnacionalna polja. Vse to se je izkazalo na okroglih mizah, ki so bile organizirane v državah nekdanje Jugoslavije, skupnih kulturnih srečanjih kot sta recimo Srečanje Slovencev iz Bosne v Slatini, Cankarjevi dnevi v Sarajevu, Teden Kultur v Novem Mestu, na zaključnem posvetu predstavnikov izseljenskih in priseljenskih društev in na zaključni mednarodni znanstveni konferenci. Pomemben napredek smo dosegli tudi pri krepitvi vezi diaspore z institucijami Republike Slovenije, kot sta recimo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zunanje Ministrstvo, Ministrstvo za šolstvo, SPIRIT Slovenija ter podpora s strani Mestne občine Ljubljana in Krke. Kar se tiče senzibilizacije javnosti, smo rezultate in učinke projekta predstavljali na radijskih intervjujih, na predavanjih domačim in tujim študentom, v dnevnem časopisju, na spletnih straneh Inštituta za Slovensko izseljenstvo in migracije ter DRPD ter raznih drugih okroglih mizah in dogodkih, kot so recimo poslovne konference Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu z naslovom "Podpora podjetjem pri vstopanju na tuje trge". Neposredni pomen projekta za slovensko gospodarstvo in družbo pa je v ugotovitvi, da obstajajo transnacionalna socialna polja, ki preko slovenskih izseljencev povezujejo Slovenijo in druge dele nekdanje Jugoslavije. Ker Slovenija okoli 20 % svojega blaga izvozi na Zahodni Balkan, tja pa tudi največ investira, so te povezave prednost, ki jo Slovenija lahko še dodatno izkoristi v gospodarske namene. Slovenski izseljenci namreč lahko preko svojega dela, ustvarjanja, povezovanja, podjetništva in povezav v državi sprejema ustvarijo ugoden trenutek za slovenska podjetja in za vse tiste, ki razmišljajo o odhodu na to področje. To je za slovensko gospodarstvo v tem trenutku lahko še kako pomembna niša. Prav tako je to priložnost za izseljence, da izkoristijo priložnosti, ki se ob tem pojavljajo. O sprotnih in končnih rezultatih projekta smo informirali državne institucije, kot so Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan na Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podjetja, ki bi si morebiti želele izkoristiti tovrstne povezave. Smernice in priporočila, ki smo jih oblikovali, lahko učinkoviteje pripomorejo k: - večji konkurenčnosti slovenskih podjetij v regiji, - lociranju novih priložnosti in tržnih niš na Zahodnem Balkanu in - povezovanju. ANG The importance of the project for the development of Slovenia is manifold. Entrepreneurship and economic development was approached within the framework of transnationalism, economic diplomacy and ethnic entrepreneurship, as we cooperated with emigrant societies, entrepreneur clubs, consulates and embassies to organise meetings and round tables. The rationale behind these gatherings was to create networks between Slovenian entrepreneurs and emigrants. Significant potential lies in such networking and a variety of possibilities are yet to be explored. Although members of the Slovenian diaspora in the Yugoslavian space have been in contact before, further networking was encouraged at the organised meetings and round tables where the local and regional societies, individuals, and societies across states strengthened their cooperation. In addition, cooperation was strengthened between the Slovenian societies concerned with Slovenian emigration and immigrant societies in Slovenia. Such border-spanning, transnational cooperation in terms of culture, economy and politics is an interesting phenomenon, since it creates new transnational social fields. Their creation was manifested at round tables organised in different countries within the Yugoslavian space, joint cultural events (e.g. meeting of Slovenians from Bosnia in Slatina, Cankar days in Sarajevo, week of cultures in Novo mesto), the concluding conference for emigrant and immigrant societies and the final international academic conference. Important progress has been achieved in terms of strengthening ties between the diaspora and relevant institutions of the Republic of Slovenia, including the Office for Slovenians abroad, the Parliamentary Commission for Relations with Slovenes in Neighbouring and other Countries, Ministry of Foreign Affairs, Ministry of Education, Science and Sport, and SPIRIT Slovenia, with the support from the Municipality of Ljubljana and Krka. Project results were communicated to the wider public at radio interviews, student lectures, in newspapers, on web pages of the Slovenian Migration institute and DRPD, at round tables and a variety of other events, such as, for example, the business conference organised by the Office for Slovenian Abroad entitled »Supporting companies in entering foreign markets«. The project's direct importance to the economy and society is clearly the finding that there are transnational social fields which link Slovenia with the other parts of former Yugoslavia via Slovene emigrants. Since Slovenia exports approximately 20% of its goods to the Western Balkans, and also invests the most there, these connections are an advantage which could be taken further advantage of for economic purposes. Slovene emigrants can through their labour, creativity, connections, entrepreneurship and contacts in the host countries create favourable momentum for Slovenian companies and everyone who is thinking about entering this field. At this moment in time, this could be an extremely important niche for the Slovenian economy. Furthermore, it is an opportunity for emigrants to take advantage of the opportunities that arise. We will keep state institutions continuously informed about the interim and final results of the project, such as the Steering Committee for the Western Balkans at the Ministry of Foreign Affairs, the Ministry of the Economy, the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia, The Chamber of Craft and Small Business of Slovenia, the National Assembly Commission on Slovenians Abroad, the Republic of Slovenia Office for Slovenians Abroad, and companies which might wish to take advantage of connections of this sort. The guidelines and recommendations could effectively contribute to: - increased competitiveness of Slovenian companies in the region - identifying new opportunities and market niches in the Western Balkans - making connections 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o 1 G.03.04. Drugo: O o o O 1 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek M. Drnovšek, A. Kalc: "Poklicne migracije Slovencev v jugoslovanskem prostoru med svetovnima vojnama". Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora (ur. J. Žitnik Serafin), Ljubljana: Založba ZRC, 2014, str. 91-117 Poglavje ponuja podroben vpogled v slovenska izseljenska gibanja v jugoslovanski prostor v stoletju do druge svetovne vojne. Temelji na izboru primarnih in sekundarnih virov, načenja nekatere vidike, ki še niso bili deležni pozornosti v zgodovinopisju, in ponuja izvirno branje problematike. Znanstvena monografija je eden glavnih znanstvenih rezultatov projektne skupine. Knjiga je namreč prvo sintetično monografsko znanstveno delo o prisotnosti in organiziranosti Slovencev v vseh drugih delih jugoslovanskega prostora. S priporočili avtorjev 3. dela knjige, ki obravnava aktualno stanje, je delo pomembno tudi za oblikovanje prihodnjih strategij RS na področju odnosa Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Kompleksna mednarodna predstavitev rezultatov projekta Ob zaključku projekta (junija 2014) je projektna skupina organizirala serijo dogodkov, na katerih so člani predstavili projektne rezultate. Dogodki so vključevali organizacijo mednarodne znanstvene konference "Poklicne migracije in priseljenska/manjšinska kulturna produkcija v državah jugoslovanskega prostora" (Ljubljana, 20. junij), organizacijo mednarodnega strokovnega posveta o delovanju slovenskih društev v jugoslovanskem prostoru in njihovem sodelovanju s Slovenijo (Ljubljana, 19. junij, okoli 70 udeležencev), pripravo in postavitev razstave "Nekoč: Danes: Jutri: Slovenska društva v jugoslovanskem prostoru" (Novo mesto, 18. junij) in predstavitev knjig »Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost« (osrednjega rezultata projekta) ter »Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji« (Ljubljana, 19. junij). C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marjan Drnovšek ŽIG Kraj in datum: Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/166 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 26-B4-96-00-2C-7A-EC-47-AF-D2-3F-2C-1E-EF-FC-7D-E1-FA-20-DE Priloga 1 Družboslovje 5.11.02 Narodno vprašanje - humanistični vidik Marjan Drnovšek in Aleksej Kalc: Poklicne migracije Slovencev v jugoslovanskem prostoru med svetovnima vojnama. Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin), Ljubljana: Založba ZRC, 2014, str. 91-117 Poglavje ponuja podroben vpogled v slovenska izseljenska gibanja v jugoslovanski prostor v stoletju do druge svetovne vojne. V pretres jemlje tipološke, gospodarske, socialne in geografske značilnosti migracijskega pojava v raznih njegovih fazah. Posebno pozornost namenja organizacijskim vidikom, migracijski politiki in vlogi jugoslovanske države pri upravljanju in usmerjanju notranjih in zunanjih migracij v skladu z gospodarskimi interesi in narodotvornimi prizadevanji. Znanstvena monografija Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost je eden glavnih znanstvenih rezultatov izvajalcev raziskovalnega projekta »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov«. Knjiga je namreč prvo sintetično monografsko znanstveno delo o prisotnosti in organiziranosti Slovencev v vseh drugih delih jugoslovanskega prostora. Prinaša rezultate obsežne raziskave arhivskih in statističnih virov ter kompleksne terenske raziskave (ta med drugim vključuje anketo, polstrukturirane intervjuje, strokovne ter informativno-strateške posvete, neformalne pogovore in opazovanje z udeležbo), ki so jo avtorji opravili v okviru tega raziskovalnega projekta. S priporočili avtorjev 3. dela knjige, ki obravnava aktualno stanje, je delo pomembno tudi za oblikovanje prihodnjih strategij RS na področju odnosa Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu. PRIHLJCVWUll Ш DlLdT^rME. D E L1 J h'A H JI ll&ii hlf.FV V HHUH-HUN Priloga 2 Družboslovje 5.11.02 Narodno vprašanje - humanistični vidik Kompleksna mednarodna predstavitev rezultatov projekta Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov Ob zaključku projekta (18.-20. junija 2014) je projektna skupina organizirala in izvedla serijo dogodkov, na katerih so člani predstavili svoje projektne rezultate. Dogodki so vključevali organizacijo mednarodne znanstvene konference in mednarodnega strokovnega posveta, pripravo in postavitev razstave ter predstavitev knjig: • 18. junija je bilo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprtje razstave "Nekoč: Danes: Jutri: Slovenska društva v jugoslovanskem prostoru"; •19. junija je v Artiju ZRC SAZU v Ljubljani potekal strokovni posvet o delovanju slovenskih društev v jugoslovanskem prostoru in njihovem sodelovanju s Slovenijo (okoli 70 udeležencev); •sledila je predstavitev knjig »Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost« (osrednjega rezultata projekta) ter »Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji«; •20. junija je potekala mednarodna znanstvena konferenca "Poklicne migracije in priseljenska/manjšinska kulturna produkcija v državah jugoslovanskega prostora" (Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana). Z referati so na konferenci nastopili raziskovalci iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije). Konferenca je prvič soočila rezultate raziskave o poklicnih migracijah in kulturni produkciji Slovencev v drugih državah jugoslovanskega prostora z raziskavami o hrvaških, srbskih, bošnjaških, makedonskih, črnogorskih in kosovsko-albanskih priseljencih v Sloveniji.