Vojna. PESEM BORCEV. Mogočen plamen v dnu srca z zastavami naprej vihra; za vse pretekle tozne dni salm zakon si zapiše v kri! Desnica bridki meč vihti, pot šiiri se skoz val krvi — s sovragom proč od naših mej! Viharno gremo pot naprej! Polje domače, raj planin, na vse predrage svet spomin: ta spremlja nas, bodri srce, da se na boj kot k svatbii gre ... 05» diomovina, ti naš raj, v hm sveti gremo zalte zdaj; nate i-n meč junak oprt, z zaničevanjem gleda smrt! Naj bojni le grmi vihar, srce ne zabi vas nikdatr! Če ga pa krogla prestreli, naj vam oko se ne solziii: Tolaži vas spomin sladak, da v boju pal je sin junak; naj svet vam bo spomin njegiov, recite v grob mu blagoslov! Fran Žgur. VDOVA. Ustrelili so te, moj edlimi mož; ali v grob položili so te? Nikoli več ne boš gladil dece nebogljene, nikoli več mene bodrile ne bodo tvoje oči, da naj s tebo}, naslonfena nate, gradim bodočnost sreče bogate krvii svoje in tvOje krvi, ti edini, ed;ini moj! Kaj smo mi, iz tebe živeči, v tih? rodovinski sreoi strašnega zagrešili, da so nam rednika ubili? Iz mojih oči več solze ni! V srcu drhtečem holest besni, ko gledam deco, bi v spanju in bdenju gine jadna v koprnenju, da bi te drobne ročice še enkrat se spele, ob vratu sklenile se in te objele. O, hrepenenja rastočega ,iz srca obupajočega v ndč se izgubljajoči val — to vseh žalosti je žalL Spne se, šine do visokih zvezd, išče ... nikogar nikoder tii... in nazaj v rano, ki v srcu še krvavi, pade, iz nje pa razmahne se nova bplest... AM so te v girob položili? Ali vrani svatujejo? Da ali ne!... Mi smo vase te skrili, naša srca čujejo tvoj poslednji vzdih, ki plašan in tih lepeče besedo neizgovorjeno ... ln povsod le en glas šušti, in vsi vemo le eno — a resnična bolest — molči! E. G. DELO UČITELJSTVA V DOBI VOJNE. Berlinsko učiteljsko društvo, ki šteje 3980 članov, je zbralo 109.000 mark. Od te vsote je dalo v pomoč vzhodnopruskim tovarišem 34.000 mark, »Rdečemu križu« 10.000 mark, društvu gospa 10.000 mark, magistratu 35.000 mark in 20.000 mairk za preostale. — Zbirka nemškega učiteljstva na Češkem je dala 66.644 K. Od te vsote dobi »Rdeči krtž« 31.900 K. — Slovensko uoiteljstvo je nabralo glasom izkaza v današnji številki 24.215 K 66 vin. Z ozirom na naše število in na naše gmotne razmere ie ta vsota največja. * VOJNA IN ŠOLSKA REFORMA. V zadnji »Information« čitarno pod tem naslovom: Ob tej priliki nam bodi dovoljena pripomba, da se mora jezikovi\a nao^razba naše mladine yj}odoče nqmernci; ' jzpopolniti in modernizirati, pximerno bistvu države kot države nar o d n o s t i. Na bojiščih se je moralo često izkusiti, kako težko !se naši vojaki sporazumljajo med seboj. V naši držayi govore ranogo jezikov: nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatskii, italijanski, romunski maloruski, ali v učnih načrtih naših šol — tudi v najvišjih — to dejstvo absolutno ne prihaja do izraza. Temu zistemu treba absolutno napraviti konec. Lahko se najde ključ, ki omogoči, da bodo v šolah jemaili primeren ozir na v državi navadne jezike. Če je časa in možnosti za čas trateči študij klasičnih jezikov na gimnazijah, potem se že dobi tudi nekoliko ur za učenje vsaj elementov državnih jezikov. Ob vsem češoenju helenizma vendar ne verujemo, da sme grški jezik zahtevati prednost pred državnimi jeziki, ki v miru spajajo narode, a na bojišču vsaj omogočaijo izmenjavanje misli med sobojevniki. Tudi potreba enotnega občevalnega jezika je dokazana po vojni. Kateri jezik naj bo to? Naj se poizkusi plebiscitom. Za plemeniti jeziik Helenov se ne izreče večina jako pametnega in praktičnega prebivalstva naše države! PRZEMYSL. Przemysl ie starodavno mesto. Že leta 981. je bilo prvič zavojevano po Vladimirju VeMkem; leta 1018. je to mesta zavojeval Boleslav Veliki; leta 1013. je prišlo pod gospodstvo južnoruskih vladarjev in končno za Kazimirja Velikega pripadlo kraljevini Polijski, pri kateri je 'Ostalo, dokler ni Oalicija prišla k Avstriji. V trdnjavo je bil Przemysl izpremenjen leta 1874. Zgrajeni so bili okrog mesta veliki forti, zgrajene so bile vojaščnice in skladišča, in splošno je v^ljala ta trdnjava za nezavzemljivo. Sedaj smo videli, da tudi res ni bila zavzeta, ampak je padla, ker je zmanjkalo živM. — Przemysll leži na desnem bregu reke San, čez katero drži 180 metrov dolg most. Mesto ima kakih 50.000 prebivalcev. V Przemyslu je sedež okrajnega glavarstva, okrožnegai sodišča in okrajnega finančnega ravnateljstva, rimsko-katoliškega in grško>-katoHškega škofa ter zbornega zapovedništva. V mestu sta dve stolnii cerkvi, poljska in rutenska gimnazija, učiteljišče in dvn> duhovski semenišči. Prebivalstvo v mestu je po večini poljsko, prebivalstvo v okolici je rutensko. Mesto ima dva lepa spo menika: kralja Sobieskega in pesnika Mickiewicza. začasna vdovska, sirotinska in invalidna preskrba. Vojno ministrstvo je odredito z naredbo z dne 8. pret. m., da se vdovam in. sirotam v vojnii padlih ali zaradi bolezni v vojni službi obolelih in umrlih vojakov izplačuje vojna preskrbnina tudi po poteku zakonito določenih šestih mesecev po smrti vpoklicancev do nadaljne odredbe, vendar pa ne, da> bi imeld pravno pravico do nje. Z že nakazano ali pozneje dovoljeno vojaško preskrbo se zniža preskrbnina za enak znesek. Dalje obvelja tudi brez pravne prarvice do nadaljnih odredb preskrbnina za družinske člane onih vpoklicancev, ki so postali invaldni ter so bili prestavljeni v neaktivno stanje, toliko: časa, dokler niso invalidni reditelji sposobni zadostno skrbeti za svojce. MADJARI ZASE. Budimpeštanski dopisnik »Hrvatskega Pokreta« je imel z nekim madjarskim parlamentarcem razgovor, ki se je zasukal na jako aktualen. in velevažen predmet. In tu je doznal zagrebški dopisnik: Vojna je grozen uničevalec, ki ne prizanaša ne življenju ne imetju, plačevati mu morajo tribut tudii naobraženi sloji v isti meri kakor drugi. Ali tu je ravno nevarnost. Širokih in najširših slojev ie veliko, inteligence pa nimajo Madjari preveč. Zato so začeli v vladnih krogih razmišIjati, kako bi se moglo inteligenco vsaj nekoliko obvarovati, ne da bi prišli v nasprotje z načelom enakih dolžnosti. Naučni minister je dobil nalog, naj zaprosi vojno upravo za obzirnost v tem pogledu. — To je mnister storil, in sedaj razglaša vojno poveljstvo št. 53 v Zagrebu: »Na prošnjo kr. ogr. ministrstva za bogočastje in nauk odreja, da se na visokih šolah v deželah ogrske krone učeči se enoletni prostovoljci letnikov 1895 in 1896, ki so že unovačeni, kakor tudi vojni prostovoljci letnika 1891, ki so zaradi prostovoljnega pristopa v skupno vojsko imelii nastopiti svojo deiansto službo dne 1., oziroma 15. aprila, imajo vp"**'oati v tako janske službe velja tudi za take enoletne prostovoljce, fci obiskujeip še srednie šo.lg f;pr bodo svbje šolsko Ieto dovršili šele začetkom maja. Za enoletne pro^tovoljce, pristojne na Hrvatsko in Slavonsko, ta odredba nima veljave.« — Po tej odredbi iina torej madjarska šolska mladina to ugodno&t, da lahko mesec, oziroraa poldrugi mesec kasneje nastopi dejansko službo, in za take srednješolce, ki gredo v vojsko, se bo šolsko lieto zaključilo že začetkom maja. — Hrvatska »Obrana« pravi: »Dobro bi bilo, da se javnosti razjasni to neenako postopanje.« PROFESOR FOERSTER O AVSTRIJSKIH NARODNOSTIH. Znani pedagog Foerster, ki je nekaj časa uqil tudi na dunajski univerzi, je 10. pret. m. predaval na Dunaju. V svojem govoru se je dotaknil tudi avstrljskega narodnostnega vprašanjai. Cenzurirana praška »Uion« prinaša: »Za Avstrijo živi samo tisti, ki z vsako besedo in vsako sodbo zida mostove med avstrijskimi narodi; ki ne živi> samo v svojem rodu, ampak se uživi in z ljubeznijo poglobi v tujo ljudsko vrsto in se pri vseh sporih najprvo spominia avstrijske za_stave. Omenjal bi tudi one žalostne sliučaje izdaje in uskokov, ko bi simboličnO' porabil in rekel: Ni samo izdajalec avstrijske domovine, avstrijske države tisti, ki daje sovražni'ku signale ali mu pošilja papirje, ampak vsak tisti, ki v politiškem življenju nastopa, piše in govori samo o sebičnem reusiranju (poudarjanju) svojih narodnih zahtev. Prave Avstrije še ni!, je še nevidna dobrina in nekak nebeški Jeruzalem. Delajte, da postane vidna, vidite tudi v šoli v vsakem prlpadniku tujega naroda poslanca nevidne Avstriie v svoji sredi, obdajte ga s slavno črnorumeno zastavoi in boditi patrioti s tem, da odlično z njim ravnate in mislite na to, da ni Avstrija samo tam, kjer teče modrt Dunav, ampak povsod, kjer se vam Nemec in Madjar, Čeh ali Poljak pokaže v viteškem duhu, v duhu miru in dobre volje — tu je Avstrija, tu se ustanavlja avstrijska monarhija.« — Tako beremo v »Reichsposti«, in mi le želimo, da zlate besede prof. Foersterja njegovim soi-ojakom preidejo v meso in kri.« RES JE! Na letnemobčnemzboru katoliško-politiškega društva v Voloskem-Mezeriču je govoril poslanec Fran Valovšek in je rekel med drugfrn: »Iz vojne se moramo učiti. Sovražniki so pričakovali, da se bomo ravsali med seboj; ali ne delamo tega, ker vemo. da Avstrija ščiti male narode, kakršen je naš. Vsi avstrijski narodf so se uedinili. Iz tega moramo črpati pouk — zase. Pri nas ni vse tako, kakor bi morailo biti. Mi se pobijamo med seboj — brat brata, vn verujte, da sem se v zbornici poslancev časih sramoval, da sem Čeh. Vsakdo med vami je, ako ga štejemo samega zase, pameten; čim pa sta dva skupaj, se že začenja prepir ... Upajmo, da vojna kurira našo prepirljivost, da se spametujemo, da bomo v temeljnih stvareh kakor en mož složno prispevali k razvoju in procvitu našega naroda! PREMEMBE NA VJSOKIH MESTIH. Ceški namestnik knez Thun ie iz ozirov na svoje bolne oči odstopil. Cesar mu je podelil briljante k velikemu križu Sv. Štcfana in tnu je v jako presrčnem pismu izrekel zahvalo za njegovo javno delovanje sploh, zlasti pa za njegov trud, da bi se doseglo sporazumljenje v narodnostnih vprašanfih na Češkem. Knez Thun je bil že prej enkrat češki namestnik. L. 1898. je postal ministrski predsednik. Nemške stranke so vodile proti njemu srdit boj, a dasi je imel v parlamentu večino na svoji1 strani, je moral 23. septembra 1899 odstopiti. Ni sedaj čas preiskovati, kaki vplivi so to povzročili. Nekaj časa se potem knez Thun ni udeležil javnega življenja, pozneje pa je vendar prevzel zopet češko namestništvo z izrečno nalogo, da doseže narodno spravo. Ob čem so se njegova prizadevanja razbila, je znano. Za češkega namestnika je imenovan dosedanji deželni predsednik šlezijski grof Makso Coudenhove, za šlezijskega deželnega predsednika pa je imenovan upokojeni minister Adalbert baron \Vidmann. GOSPODARSKA PRIHODNJOST. V Berlinu je bilo pod predsedstvom prvega podprezidenta nemškega državnega zbora posvetovanje načelstva nemško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze, a katerem se je razpravljailo o bodočih trgovskih zvezah med Nemčijo in Avstrijo. Zborovanja se je udeležilo več vplivnih gospodarskih politikov in zastopnikov industrije in trgovine. Vsi govorniki so se izrekli za čim ožjo gospodarsko zvezo raed Nemčijo in Avstrijo. * UČITELJI V VOJNI. »Tudr trije učitelji so bili med njimi«, je pripovedoval major. »Sploh so učiteUi res imenftni fantje! Diviziija je dobila 100 srebrnih hrabrostnih svetinj razdeliti, zlata pa je bida določena nekemu učitelju, ki je s svojo patruljo ujel 25 Rusov, ki so mu morali s potoma popraviti še razdrt miost.« (Po »Berliner Tagblattu«). —t.