159. številka.
Trst, v petek dne 17. julija 1903
Tečaj XXVIII
Edinost
glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko.
V edinosti je moč 1
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogia.se sprejema uprav-nistvo v ulici Molili piccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednlitvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12.
Naš program.
Ljubljaaski »Slovenec« je bil priobčil v Bvr i številki od dne 11. julija pod Darovom » Vigilaotibus jura«, članek, katerega smo omenili mi včeraj v pel tični veeti »Kaj je ■toriiti Jugoslovanom v sedanji avstrijski kr at: ?« Vsebina, «»rrjma tendencija temu članku je bila:
Radost neizs^jnacijonalnih krogov na rešitvi krize, na tem namreč, da je minister-■tvo Koerberjevo ostalo na oblasti, priča, da je bila ta reš.tev najugodoeja za Nemce. Iz trga eledi, da zasnovana nemška koalicija ni nič druzega, nego glavni del tiste večine, kijoželi dr. Koerber v parlamentu. Temu dokaz je tudi noto-rična okolnos:, <ia so ministerski predsednik dr. Koerber, voditelj nemšsega liberalnega veleposestva, baron Schwegel, in voditelj nemške lju iske stranke, Derschatta, že zdavna najintimneji politični prijatelji. Koerber, ee svojim zistemom, je torej naj veča opora nemški agresivnosti nasproti Slovanom.
Iz teh okolnosti, ki povsem odgovarjajo resaici, je napravil »Slovenec« te-le zaključke :
Slovanski poslanci ne smejo mirovati in čakati s fatalizmom, kaj jim prinese jesen. Politika pasivitete je najslabša. Slovanski po-s'anci morajo delovat5 na to, da se ustvari poleža;, ki nam pripravi ugoden izhod iz sedanje emnentno resne krize!
V	dosego tega namena je podal »Slovenec« te-le konkretne nasveta:
V	zbornici poslancev je pričeti z načelno, pozitivno demokratično politiko. Delovati je za spi šno in enako volilno pravico, ker drugače ni nade, da bi štrli avtokratstvo visoke birokracije, ker brez pravega ljudskega zastopstva ne bo možno streti nemške hegemonije v državi ter pripraviti tla za pametno sporazumljenje narodov.
»Slovenec« poživlja torej slovenske poslance, naj v sedanjih počitnicah ustvarijo pozitiven parlamentaren program za jesensko zasedanje. »Slovanska zveza« naj stopi v dogovore z drugimi sorodnimi skupinami, kako bi bilo možno ustvariti trdno skupino strank. I« »Slovanske zveze« naj pride parola za skupno organizacijo v namen pozitivnega parlamentarnega dela na podlagi demokratičnega in Slovanom pravičnega programa.
Tako je jedro izvajanja v večkrat omenjenem »Slovencevem« članku.
Načelnega prigovora proti temu, kar je rekel »Slovenec«, ni z Eaše strani; ali izjaviti moramo, da je rekel veliko premalo ; da to, kar je rekel, še iii slovenski, kamoli <dovan*ki program!
Da se Avstrija postavi na demokratično podstavo in da bodi pravična vsem — in torej tudi Slovanom — takov program vam podpišejo tudi vse nemške stranke, izvzemši edine Vsenemce, ki govore, da Slovani morajo biti heloti v državi. Mi pa z a h t e-vamo program, v katerem nam b o d a n o zagotovilo, da se moremo cerkveno, politično in kulturno razvijati in si pripraviti tako bodočnost, kakor namjoje namenila božja pre vidnost. Kajti mi smo, bodisi sami Slovenci in Hrvatje, bodisi v družbi z drugimi Slovani, vedno in vedno slovanski narodni individium! Kdor nam hoče sestavljati programe, mora misliti na našo slovansko bodočnost. Ta naša bodočnost je v okvirju hrvatskega državnega prava, to je: v državni skupnosti z narodom hrvatskim ! In danes, ko se je jela zgubljati grda megla, ki je tako težko ležala na razmerju med Srbi in Hrvati in ko se je nadejati, da
se zaceli ta ljuta rana na telesu Jugos'ova-nov: danes rečemo lahko, da tudi v skupnosti s Srbi! Ideja vzajemnosti s Hrvati prehaja v meso in kri našega naroda. A mej onim , ki ta zadnja leta z veliko vnemo propagirajo to idejo, je sosebno — ljubljanski »Slovenec« !
Čast mu bodi na tem ! Ali samo aka-demično vnemanje ne zadošča. L mevamo, da morajo politične stranke v vsakdanjem trenju urejati in spreminjati taktiko po danih hipnih razmerah. Ali v velikih načelnih vprašanjih in ciljih treba zvestobe načelom in doslednosti.
Gospo la ! To ne gre, da danes pišemo hrvat, državno na zastavo, jutri pa pričakujemo rešitve od »Dunaja«; doli in da pišemo pregrame, katere na vse zadnja podpiše tudi f-lehemi Neslovan, izvzemši kakega brutalnega, ciničnega in zbesnelega pangermana.
Poglejte le v Zagreb ! Tam imale ekla-tanten izgled. Tam je hrvatska stranka prava, tam smo mi vsi z vsem Bvojim prepričanjem. A tam imate tudi madjaronsko stranko. Nje členi gledajo neprestano in nepremično v Budimpešto, a vkljub temu so tudi oni pripravljeni vsprejeti v svoj program to, kar zahteva »Slovenec« : da Hrvatska n>tj sloni na demokratičnih načehh in da Madjarska mera biti pravična Hrvatski. Ali proti takemu programu madjaronov stoji hrvatska stranka prava s čistim programom za državno pra^o za svobodno in neodvisno Hrvatsko.
Če smo za združenje s Hrvat:, če smo za iz vedenje državnega prava, moramo bti to zares : popolnoma, brezpogojnio !
Kattor delajo gospodje v madjaronski stranki v Zagrebu, tako hočete tudi vi še nadalje: eno svečo hočete prižigati državnemu pravu, naši slovanski bodočnosti, eno pa »Dunaju« ! Hočete torej združevati dva cilja, ki izključata eden drnzega!
Mi se moramo enkrat odločiti: ali hočemo biti to, ali to ! Omahovanju med raznimi cilji in programi mora biti enkrat konec. Konec mora biti meglenim programom! — Jasno mora biti nam in drugemu svetu, kaj smo in kaj hočemo!
Znameniti dogodki zadnjih časov so nas doveli do spoznanja, kje nam je iskati narodno rešitev in »vojo bodočnost. Temu eilju primeren bodi naš program!
A ker vemo, da se veliki cilji ne dose-zajo čez noč, bodi naš program razdeljen na dvoje. Prvi del naj obseza naše narodne idejale in končne cilje; drug? pa naj obseza sredstva, s katerimi se hočemo pripravljati za dosego cilja. Ta sredstva so :
Gospodarska organizacija, šola, jezik na uradih in ljudje na politični upravi! Z vso neizprosnostjo moramo zahtevati, naj se že enkrat postavijo temelji naši gospodarski samo-stalnosti, zahtevati morame svojo šolo, svoj jezik na uradih in svoje ljudij na Čelu cerkvene in pol. uprave.
To bodi program našemu nastopanju na zuniij : nasproti državnim činiteljem in narodnim nasprotnikom. A vsporedno s tem naj se vrši naše delo na znotraj : delo med narodom za narod ! Neumorno moramo biti na delu za politično dozorevanje naroda !
Papeževa bolezen.
Ko sta včeraj zjutraj zdravnika prišla k sv. Očetu, ju je vprašal sv. Oče, kako da je to, da se mu je povrnila naduha in da se mu še ne povrnejo moči, dočim sta mu bila onadva zatrdila, da ima bolezen svoj pravilni razvoj. Zdravnika sta mu odgovorila, da treba se zdravili in krepilno hrano odstraniti slabost, provzročeno po visoki starosti in po dolgosti bolezni.
Zdravnika sta zatem preiskala papeža in sta potom poslušanja spoznala takoj, da je tekočina v pljučni mreni zopet narastla v toliki množini, da treba zopet misliti na to-rakocentezo. Obvestila sta o tero sv. Očeta in ga tešila s tem, da se je morala že pri marsikaterem bolniku ponoviti ta opeiacija po deset, dvajset, da, tudi štiridesetkrat prej, nego so ozdraveli. Papež jima je na to opazil, da ti bolniki gotovo niso bili tako Btari, kakor je on.
Na to sta mu dejala zdravnika, da za hip operse ja še ni absolutno potrebna, a da se zna ta potreba pojaviti tekom dneva. V tem slučaju pa da skleneta v naslednjem (si-nočnjem) cb sku, kaj jima bo storiti.
Papež, ki je, naslanjaje se na blazine, malone sedel na postelji, je povesil glavo, ka-ker truden in potrt človek. Na to se ga je polastila huda razburjenost. Prosil je ponovno zdravnika, naj mu dovolita, da vstane iz postelje. Zdravnika Be nista vpirala tej želji, kajti šlo je le za to, da je papež legel iz postelje v dolg in širok naslonjač. Prenesli bo ga torej z vso pazljivostjo in v pričo zdravnikov v naslanjač. Ko }<s bil v naslanjaču, se je nekoliko pomiril."*
Zdravnika Lapponija in Mazzonija je jako vznemirilo stanje sv. Očeta, posebno pa jima dela skrbi zopetno nabiranje tekočine v pljučni mreni, katero se ni bilo pojavilo do včeraj jutro. Do predsinoČnjega obiska nista sploh mislila na ponovljenje operacije. Naraščanje tekočine v pljučni mreni, ki je pričelo v noči mej sredo in četrtkom, bo zahtevalo, ako bo nadaljevalo, tretjo torakocen-tezo, katere se pa zdravnika jako bojita, ker misiita, da slabotnost sv. Očeta ne dopušča operacije brez nevarnosti neposredne katastrofe. Ta tretja operacija je sedaj odvisna od naraščanja tekočine. Dr. Lapponi in dr. Mazzoni bosta morda imela zopet posvetovanje s prof. Rossonijem.
Te vesti vzbujajo v Vatikanu veliko vznemirjenje. Dr. Lapponi, ki je druge dni zapuščal vsako jutro Vatikan za par ur, da je šel med svojo družino, se včeraj jutro ni ganil iz Vatikana. Tudi to je znak, da se je stanje papeža poslabšalo.
Sinoči okolo 7. ure se je dr. Mazzoni zopet povrnil v Vatikan. Papež je bil pal malo prej v nezavest, a ko je prišel Mazzoni, se je bil že zavedel zopet. Ko ga je dr. Mazzoni vprašal, kako se počuti, odgovoril mu je papež šibkim glaEoai; »Truden sem in potrt«.
Zdravnika sta na to preiskala pljučno mreno in spoznala sta, da je tekočina v njej narastla nekoliko. Radi papeževe skrajne slabosti sta sklenila, da se še-le danes zjutraj odločita za eventuvelno tretjo operacijo.
Ko je dr. Mazzoni odhajal, ga je pozdravil papež namignivši mu z roko in gledaje ga, kakor bi ga hotel vprašati : »Se li bomo videli jutri zjutraj ?«
»Seveda, Svetost!« — mu je odgovoril Mazzoni, ki je umel, kaj je hotel reči sv. Oče.
Prišedša iz bolnikove sobe sta zdravnika izjavila nekaterim vatikanskim dostojanstvenikom, da ni še neposredne nevarnosti in da papež preživi noč in morda tudi jutranji (današnji) dan. Gotovo je pa, dajionec ni več daleč, ker moči ginevajo vedno bolj.
Sinočnji biljetin se glaBi : »Stanje Njeg. Svetosti je vedno isto, kakor je bilo konstatirano danes zjutraj. Tekom dneva je imel papež neksj ur počitka. Vtripanje srčne žile 88. Sopenje 36. Temperatura 36.6.« Podpisana : Mazzoni in Lapponi.
Iz teh poročil je torej razvidno, da se ta čudoviti boj bliža svojemu koncu, da »lumen in coelo« (luč na nebu) ugaša.
Politični pregled.
Y Trsta, 17. julija 1903. O položaju. Računi ae nočejo nikakor vjemati za dra. Koerberja; še ni prav ena
kolona v	pa se mešajo številke v drugi.
In vendar ^i^g. Koerber raje nego kaj dobil tisto skup^^voto — poslancev, ki bi mu zadoščala v'parlamentn.
Se samimi' nemškimi glasovi ne gre, to ve na vse zadnje tudi gospod Koerber sam. Ker je vendar-le tako, da se na glasovanjih glasovi štejejo! Dejstvo pa je, katerega ne more spremeniti nobena sila — tudi nemški »ubermensehentum« ga ne more spremeniti — da so Nemci v tej državi v manjšini.
Sami ne morejo — treba iti na posodo, po — zaveznikov. Po izgledih iz minolih Č£ sov uhaja Nemcem, čim se jim sline cede po večini v parlamentu, v kateri bi gospodovali oni, pegled najprej tja na poljsko stran. Tudi to pot poskušajo sedaj pa sedaj sondirati teren, da-Ii ne bi hoteli biti Poljaki v podstavo, na kateri bi stali — Nemci. Ali to pot noče prav, zadevljati se je začelo ob neke ovire. Saj žlahta bi morda tudi to pot, Bkoro gotovo bi — ali tudi v njej sami se je začelo nekaj gibati za hrbtom, kar bi moglo postati nevarno. Duša tlačenega in zanemarjenega naroda se je začela vzdram-ljati in Malorusi po3tajajo tudi že precej nestrpni. Zato se tudi poljski žlahti tako godi, da jo sila goni v — čednost, da se namreč vendar ne meče več tako brezpogojno vsaki vladi na dispozicijo.
V poljskem »kolu« se pojavlja nekaj kakor odpor. In simptomatičnega pomena je govorica, da Be tista poosebljenost maločastne politike poljske žlahte, ki se imenuje vitez Jaworski, hoče umakniti s političnega pezo-rišča. Blagoslovljen trenotok, ko Ee zgodi to!
Volilci iz žlahte v okrajih Tarnopol-Zarac so imeli te dni zborovanje. In cel6 na tem zborovanju so padale ostro besede proti politiki vlade in je jeden zaveznikov priporočal zvezo s Čehi in je bila soglasno vsprejeta resolucija, ki izjavlja, da je delovati na koalicijo vseh strank, ki so nezadovoljne z birokratično-centralistisko vlado, in pa na porušenje vlade, ako bo ista nadaljevala svojo dosedanjo politiko.
Tako je siljena govoriti cel6 žlahta ; kakovo je razpoloženje še le v ljudskih strankah !
To so pojavi, ki ne govore ravno za to, da so Poljaki v tem hipu na dispozicijo za tako večino, ki bi ne imela druge naloge, nego podpirati gospoda Koerberja in nemško hegemonijo.
Te dni je neki dobri prijatelj Koerber-jev — dr. Zdenko Schucker — uljudno vabil tudi Italijane v tako Koerberjevo večino. Ne vemo, da-li so se Italijani ža odzvali na to uljudno nemško povabilo. Sodimo pa, da tirolskim Italijanom se ne bo bolj mudilo v nemški tabor nego Poljakom. Cela vrsta je političnih, administrativnih, gospodarskih in etičnih interesov, radi katerih se bije srdit boj med tirolskimi Nemci in Italijani. Ljubša, nege« je najlepše zagotovilo v nemških predalih, da so oni, Italijani, poleg Nemcev edini kulturni živelj v državi, je tirolskim Italijanom vsaka železnica, radi katere so v ljuti borbi — s somišljeniki Koerberjevimi.
Italijani se torej še niso oglasili na poziv Sehuckerjev. Pač pa bo se oglasili Nemci sami. Tirolski Nemci sami odklanjajo najodločneje Sckuckerjev korak. — »Tiroler Tagblatt« pravi n. pr., da Nemci ne dopuste, da bi se na njihove stroške blažile bolečine Italijanov. Nemci da zahtevajo najprej garancij, da ostanejo njihovi interesi nedo-takneni. A kaj da pomeni to, koliko nenem-ške pravice spravljajo Nemci v sfero nemških interesov in nemške posesti, to vedo jako dobro ravno tirolski Italijani ! Zato smo uverjeni, da se ti poslednji ne bodo dajali terorizirati od svojih rojakov iz Primorja, ki so slepi v svojem sovražtvu do Slovanov in ki so v tem sovražtvu pripravljeni za vsako politično neumnost: na rušenje istih
principov, ki so njim samim v podlago, iD v žaganje tiste veje, na kateri sedijo oni
Torej tudi Italijani ne bodo prav hoteli v račune Koerberja, dokler ne bodo zadovoljeni v Tirola. In ce bodo ti zadovoljeni, bo vihar med Nemci in veselil se bo — Sche-nerer! Na jesen pa bo treba razpravljati : proračun, vojne predloge, nagodbo z Ogrsko. Same — državne potrebe ! In tu bi trebalo g. Koerberju večine, kateri pa se že v računih na papirju sproti brišejo konture. In vendar se hoče mračiti — dragi gospod Kcerber !
Kritičen položaj na Ogrskem. —
Tudi včerajšnja seja ogrske poslanske zbornice vršila se je pod utisom razburjenja in nervoznosti, katero provzroeuje kritični položaj ogrskega parlamenta, ki vzdihuje pod prit -Kom Harabasovega terorizma. VeČ posla t cev skrajne levice je položilo sroje mandate v rtzličnih odsekih ; med demisijonarji je tudi poal. Fran Košut.
Prvi je včeraj govoril Košutovec posl. R e i c b. Isti je pripovedoval, da se je prtsd dnevi naprosilo povelj ništvo 70. pešpolka, naj bi isto dovolilo vojaški godbi sodelovati na slavDosti stoletnice društva strelcev v Baza. Poveljnik dotičnega pešpolka je ustre gel tej prošnji, a le pod izrecnim pogojem, da se na banketu ne bo svirala madjarska h i v na. (Klici na levici: Sramota! Nezaslišano ! To je škandal !) Zaničevanje naše himne — nadaljeval je govornik — je jasno. V vojski so naši sinovi ; vojaška godba je plačana z našim denarjem ; in kljubu vsemu temu se jej brani svirati našo narod no himno. Namen takega postopanja je jasen : Noče se, da bi se najvišjega glavarja vojske proslavljalo kakor ogrskega kralja. Govornik je koncem svojega govora poživljal minister-skeg« predsednika, grofa Khuena, naj da zadc šSenje madjarskemu narodu, žaljenemu v njegovem narodnem čustvovanju.
Mi nisterski predsednik si je pridržal, da se o stvari informira ter pozneje sporoči zbornici.
Posl. K a t k a y je tožil, da si je Khuen krivo tolmačil njegov govor v minoli seji.
Po kratki polemiki med Kbuenom in Košutovci prešla je zbornica v razpravo o programu nove vlade.
Ko šutovec poslanec M a rj a v je govoril proti.
Posl. D a n i e 1 je kritiziral opoz;cijo. I rja vil je, da vsakdo odo bruje zakonito borbo, da se tudi z ozirom na vojsko dosežejo one narodne pravice, ki so lagotovljene v nagodbe-nem zakonu. Takemu sistemu boja sledi dežela simpatično. Govornik je izjavil, da smatra potrebnim, da se [na Ogrskem nastanjenim polkom vceplja madjarski duh.
Aii sistem, katerega se v dosego teh ide-jalov pc«- užuje optzioja, je deželi le na kvar. (Burno prigovarjanje na levici). — Liberalna stranka bo odločno odbijala napade opozicije. (Pohvala na desnici.)
11 Budimpešte brzojavljajo dunajskim listom, da pcstaja položaj na Ogrskem z vsakim dnevom kritičnejši. Bela Baraba?, sedanji ftktični vodja opozicije, je gospodar položaja. Hedervarv zgublja z vsakim dnem mnogo na svojem ugledu tudi pri poslancih večine. Njegovo nervozno vedenje v zbornici dokazuje, da je obnemogel nasproti obstruk-ciji. Dasiravno so na Dunaju obsojali Szel-lovo taktiko nasproti obstrukciji, vendar Khuen ne more druzega storiti, nego istej sledit'. Khuenu se veled tega stališče vedno bolj maia in on postaja vedno bolj osamljen. Cel<5 organ madjarske klerikalne stranke »Alkotncanv« obsoja Khuenovo postopanje. Očita mu, da do sedaj ni pokazal še nikake enerž je ter mu svetuje, naj Čim prej prepusti svoje mesto komu drugemu, ako že misli iti, ako pa hoče ostati, naj napravi red, da se st^r4 enkrat konec sedanjim zmešnjavam.
Tako mnenje je tudi v sami liberalni stranki in Khuenu sedaj že nihče več ne zaupa, ker ga vsi smatrajo tujcem. Med tem se obstrukcijonisti Tedno bolj oklepajo svojega voditelja Barabasa in se pripravljajo na se odločnejši boj. Obstrukcijonisti se tudi prav nič ne strašijo razpusta zbornice, ker so uverjeni, da jim je o eventuvelnih novih volitvah zmaga popolnoma zagotovljena.
Po soglasni sodbi Khuenu sedaj ne ostaja druzega, nego odstopiti ali pa razpustiti zbornico. Cpcštevati pa je treba, da bi bilo razpuščenje zbornice v sedanjem momentu jako nevarno. Madjarski politiki menijo namreč, da sedajo kc- vlada na Ogrskem
izvenzakonito stanje, razpuščanje zbornice ni dovoljeno. Naslanjajoči se na tako naziranje, bi, če ne vsi, pa vsaj nekateri veliki župani na Ogrskem ne hoteli razpisati novih volitev in bi s tem navstala na Ogrskem še veča zmešnjava.
Imenuje se ža naslednik grofu Khuenu in ta bi bil nekdanji miristerski predsednik \Vekerle.
Cel<5 ona ista »Neue Freie Presse«, ki ima tesne zveze z ogrsko liberalno stranko, prorokuje bližnji padec Khuenovega kabineta. In ako upoštevamo zveze tega dunajskega lista z večino v ogrskem parlamentu, potem pridemo do prepričanja, da proroko-vanje v »Neue Freie Presse« ni le navadno časnikarsko ugibanje, marveč je jasen migljaj gospodu grofa Khuenu, naj jo le hitro popiha iz Budimpešte, ker je svojo ulogo že doigral, ali bolje rečeno: zaigral. Z vso gotovostjo se torej lahko reče, da so dnevi Khuenove slave že šteti.
Dogodki na Hrvatskem. Iz Zagreba javljajo, da hoče novi ban grof Pejačevi<5 tu pa tam ubrati nekoliko mileje strune. Tako je odredil, da so nekatere zaprte izpustili na svobodo, da se časopisi ne knnfiscirajo več tako ljuto in da je na pošti nehal poslovati tist; črni kabinet, čegar postopanje bi bilo v sramoto tudi vsaki absolutistični ali avto-kratski državi.
Ali te odredbe nas ne sm^jo varati. Saj večno ne morejo trajati taka Khuenova grozodejstva.
Od zaustavljenja postopanja takega čr nega kabineta, od tega, da so slednjič koga po več mesecih izpustili iz ječe, kjer je bil po krivici zaprt, od tega, da se ne plenijo več časopisi ca vsaki nič in da so siljeni prinašati na mesto uvodnega članka molitev >Oče naš« (kakor se je zgodilo v »Agramer Tag-blattu«) — od vsega tega pa do pravične, humanne, pravne in od modernega duha pre-vejane uprave je še jako daleč in daleč je Š9 Hrvatska od rešitve izpod madjarskega pritiska.
Ne varajmo se! Tu je le sprememba osebe, a ne sprememba zistema. Grof Peja-čevič je sin zistema in zistemu jedinemu se ima zahvaliti, da je sploh postal ban Hrvatski. Sicer bi bil nemogoč ravno radi svoje politiške minolo3ti.
Morda bo deloval zistem odslej v nekoliko rahlejem tempu, ali pesem ostane ista.
Grof Pejačav:<5 je obljubil, da bo čuval pravice Hrvatske, zabeležene v nagodbenih zakonih, a nemudoma na to ga ni nič vznemirjalo in ni nič protestoval, ko je videl, kako na kolodvorih njemu na slavo vihrajo madjarske zastave in sestem kršijo nagodbeni zakoni.
Grof Khuen je Bicer šel iz Hrvatske, a je tudi ostal. Njegova roka je ostala.
To čuti narod hrvatski in zato noSe biti miren, marveč dobiva reakcija hudo, nevarno obliko. V Zagrebu so te dni rabili dinamit.
Ali tudi bojevanje zakonitim potim za svojo svobodo in pravo hoče nadaljevati hrvatski narod. V kakih 80 okrajih priredi opozicija tekom avgusta zborovanja za 5nan-cijelno neodvisnost. Opozicija pričenja torej zopet tam, kjer jo je Hedervarv zaustavil. — VBpričo tega gibanja se bo moral grof Pe-jačevič odločiti in pokazati bo moral, da li hoče biti res ban Hrvatske ali le paitdur grofa Khuena, oziroma — Khuenovega naslednika. V tem zadnjem slučaju ns izostanejo viharni dogodki, ki pa bodo bržkone še huji , nego bo bili oni v odziv na nasilje bana Khuena. Grof Pejačević se uveri kmalu, da razburjenih, na svoji pravah užaljenih in po nasilju izstradanih narodov se ne pomirja samo z obljubami in — nadaljevanjem nasilja ! A tudi v Pešti in na Dunaju izvedo, da v Hrvatski treba premembe zistema in ne oseb! Drugače bo škoda nepopravljiva za — državo in se efekti storjenih grehov ne bodo pojavljali samo na teritoriju Hrvatske, ampak tudi drugo d. t
V Zagrebu vlada veliko vznemirjenje vsled naznanil, ki prihajajo policiji o vedno novih poskusih dinamitnih atentatov. — Redarstvo jako pridno etika za krivci, a do sedaj popolnoma brezvBpešno. — Aretiranih je bilo že 50 sumljivih oseb, a ker so vse dokazale svoj »alibi« (kje so bile v času izvršenih atentatov) so jih izpustili zopet na svobodo. — Redarstvo straži noč in dan saborsko in banovo palačo in hiše, v katerih stanujejo voditelji vladine stranke.
Tržaške vesti.
f Matevž Žužek. Potom brzojava dospela nam je danes žalostna vest, da je v Velikih Laščah včeraj zjutraj umrl bivši režiser našega »Dramatičnega društva«, gospod Matevž Žužek. Pokojnik ni živel dolgo časa v našem mestu, a že v tem kratkem času si je kakor igralec in režiser »Dramatičnega društva« pridobil med tržaš. Slovenci največo priljubljenost.
Ravno njegovi požrtvovalnosti in sposobnosti ima se mlado naše dramatično društvo največ zahvaliti, da je že v prvem letu svojega obstanka tako krasno nastopalo. Gospod Matevž Žužek bil je še mlad (dovr šil je 28. leto), a vsi njegovi nastopi na glediškem odru so dokazovali njegov veliki talent za dramatično umetnost. Bil bi postal gotovo jeden najboljš h slovenskih igralcev, da ga ni neizprosna smrt tako prerano iztrgala slovenski umetnosti in njegovim prijateljem, ki so ga zbog njegovega blagega značaja in neusahljive volje iskreno ljubili in cenili.
Ravno danes, nekoliko pred prihodom brzojavke, ki nam je naznanila njegovo smrt, prejel je jeden njegovih prijateljev in odbornik dramatičnega društva njegovo pismo, v katerem povprašuje po dramatičnem društvu in naznanja, da pride dne 26. t. m. v Trst. Pismo noai včerajšnji datum in je je moral dati „na pošto nekoliko ur pred svojo smrtjo. Iz tega sklepamo, da je bila — čeravno je že leta bolehal — njegova smrt nenadna.
Prezgodaj si moral leči v hladni grob, dragi Matevž. Lahka Ti zemljica. Tržaški Slovenci in še posebno Tvoji prijatelji ohranijo Te vedno v hvaležnem spmoinu.
Imenovanja v poštni službi. Minister za trgovino je imenoval poštne oficijale Walterja Kimenza, Štefana Kihaliča in Avgusta Custrina poštnimi višimi oficijali.
Promocija. V sredo dne 22. t. m. bo i na vseučilišču na Dunaju promoviran dok-j torjein vsega zdravilstva gospod H i n k o Dolenc. Čestitamo.
Od finančnega do poštnega ravnateljstva v Trstu menda ni daleč. Će se ne motimo, sti obe ti ravnateljstvi cel<5 pod eno in isto streho.
In vendar se zdi, da se ti ravnateljstvi glede postopanja v personalijah ravnati po povBem različnih direktivah.
Finančno ravnateljstvo podi v pokoj z nervozno naglico človeka, ki ni še dovršil določene službene dobe, ki je čvrst na duhu in telesu in ki je tako delaven in agilen v svoji službi, da more služiti uzorom .vsakemu mlademu uradniku.
V uiadih. podrejenih poštni direkciji v Trstu, pa je nekaj ljudij, ki služijo že do 45 let, ki so fizično in moralno že obnemogli in ki delajo napotje : drugim uradnikom in službi sami na škodo — ali ni je nobene direkcije, ki bi pozvala te ljudij, naj že enkrat zaprosijo za zasluženo umirovljenje.
Za danes zadoščaj. Ali enkrat pozneje pridemo z imeni.
Kaj se vse govori po mestu ! Govori se, da je mestni nvet razpuščen, da je odklonjena potrditev župana, daje že imenovan vladni komisar, ki da napravi red na magistratu, da je Kumar pobegnil, da je Benussi zaprt, da so že odkrita velika poneverjenja, ki bodo spravila v zapor prve glave tržaške »camore«, da je Jettmar že upokojen, da se Gceas ne povrne več v Trst itd. itd. !
Govori se, z eno besedo, toliko, da, ko bi bila le polovica teh govoric resnična, bi stal Trst pred pravim prevratom. Ker pa vemo, da pritiska sedaj huda vročina na človeške glave, ostajamo mi — - hladni in pričakujemo prihodnjih dogodkov brez vročih nad, a tudi brez strahu.
Zasluženo plačilo ! Pred nekoliko dnevi je nek člen »Kola«, ki prebiva v Rojanu, prilepil na neki zid lepak, naznanjajoči koncert, ki ga priredi pevsko društvo »Kolo« prihodnjo nedelje.
Takoj za tem, ko je naš mladenič odšel, je prišel neki 16—17 leten fantalin, ki je z nalašč za to prinesenim drogom začel trgati prilepljeni lepak.
Ni pa ša dovršil svojega cikorijaškega čina, ker je bil zasačen in pošteno oklofulan od onega, ki je lepak prilepil !
Mati oklofutanega je potem zabavljala in vpila, da je bilo groza. Oče omenjenega je pa, ko je doznal, za kaj da gre — Še popolnil na sinu, kar mu je še manjkalo ! Tako je prav !
II. občni zbor »Dramatičnega društva v Trstu« (Zvršetek). — Tajnikovo poročilo je bilo pohvalno vsprejeto, na kar je potem poročal blagajnik o denarnem in premoženjskem stanju društva.
Iz blagajnikovega poročila izhaja, da je bilo tekom prvega leta nad 10.600 kron prometa ter da poseduje društvo Bedaj kraj prvega leta okolo 1500 K premoženja na garderobi, arhivu in v gotovini.
V dodatek k blagajnikovemu poročilu je priporočal tajnik, da se je na skrb in predlog g. člena Matka Paida med letom nabrala svota 55 K 50 stot. z določilom, da se b tem zneskom postavi temelj bodočemu peazijskemu fondu za onemogle igralce. Ta znesek je naložen pod dotičnim imenom v »Tržaški posojilnici in hranilnici« ter je občni zbor sklenil, naj blagnjnik upravlja in hrani ta naloženi znesek.
K točki »volitev novega odbora« je predlagal člen Dragotin Dekleva, naj bi se volilo per acclamationem ter je predlagal odborovo listo, ki je bila jednoglasno vspre-jeta. Voljeni odborniki so se v svoji prvi seji dne 13. t. m. konstituirali sledeče : Predsednik: odv. dr. J. Abram ; podpredsednik. Dragotin Godina, blagajnik Jernej Pinter ; tajnik Josip Prunk; odborniki : Ivan Merhar, Ivan Gorup, Fran Ponikvar, Jakob Štoka, Srečko Bartelj ; namestniki: Anton Kenda in Nardin Fran ; pregledovalci računov : dr. Ferdo Oerne ;n Matko Paić.
K točki »slučajnosti«, je izrekel občni zbor na predlog g. Ivana Gorupa zahvalo svojim izvršujočim členom na njih požrtvovalnem trudu in delovanju ter je izrekel nado, da isti ostanejo zveBti društvu ter da se tudi igralci diletantje, ki niso sodelovali dosedaj, zberejo pod društvenim vodstvom.
Ker se ni nihče več oglasil za besedo, zaključil je predsednik zborovanje, zahvaljuj^ se pričujočim in izrekši nado, da seme, katero je položilo društvo s prvoletnim svojim delovanjem obrodi lepega sadu, da pristopi društvu še mnogo členov, izvršujoČih in podpornih, da se tako ojači mlado društvo, da bo čim sposobneje za izvrševanje stavljeno si naloge.
Tudi mi zaključujemo to svoje poročilo o občnem zboru z istim povabilom do našega občinstva. — Kakor izhaja iz odborovih poročil, je društvo ob gori naslikanih razmerah povoljno napredovalo, si je postavilo gospodarski temelj in si je pridobilo vsestransko zaupanje. Pokazalo je s tem, da ima pravico do obstanka. Zato poživljamo naše občinstvo, da po svojih močeh podpre to zelo važno in potrebno društvo s tem, da se bodo množili podporni členi, ki plačujejo po 12 ali po 6 K. Taki pa, ki čutijo veselje in zmožnosti do sodelovanja in predstavljanja, naj se tudi kmalo prijavijo društvenemu odboru, da bo znalo isto sestaviti repertoir za prihodnjo sezono.
Otroški vrtce podružnice sv. Cirila in Metodija v Rojanu vabi na otroško veselico, katero priredi jutri v soboto, dne 18. julija 1903. v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu.
Vspored: 1. Petje. 2. Deklamacija, Slavica Rink. 3. Dvogovor, Emica Kranje in M. Umek. 4. Deklamacija, Ernesta Grmek. 5. Prizor, dečki in deklice. 6. Deklamacija, Dragotin Albreht. 7. Očala, Škerjanc Romano in F. Cotar. 8. Petje. 9. Prizor s pesmijo, dečki. 10. dvogovor, Ernesta Grmek in S. Rink. 11. Igra, Albreht, Škerjanc in Grmek. 12. Živa slika Cirila in Metodija z deklamacijo in s pesmijo, Dorica Zega. 13. Pozdrav, Ljubica Trošt. — Začetek točno ob 6. uri in pol. popoludne. — Vstopnina 20 novčičev.
Ker je veselica v korist otroškega vrteča, nadejamo ee obilne udeležbe.
Na veselici dekliške šole družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu so darovali gg:
A. Gregorčič 2 K, č. g. Stemberger 2 K, Guštin 1 K 60 st., E. M. I. 1 K 60 st., Sancin 1 K 20 st., Kosič 1 K 20 st., Mi-kolt 1 K 20 st., Ook, Remec. Pahor, Škabar, N., Štibelj po 1 K, Štokel 80 st., Glavič, Bonač, Kuk, Zega, Furlan, BlažiČ, Sancin, Mahne in Ukovič po 60 st., Rapotec, Vald-brand, Sancin, Tomažič, Vovk, N. po 40 st., Renko, Križmančič, Bizjak, Gregor,č, Bezek, 3 N. po 20 st. Bog plati !
Otroški vrtec pri st. Ivanu. Za po-goščenje otrok povodom zaključka leta so darovali sledeči gg.:
Bartel 5 K, F. S. 1 K, 0. A. 40 st., K. 20 st., Plesničar 80 st., Zadnik 20 st.,
Jurkič 60 et., S. Godina 80 st., Negode 80 st., Sahar 80 st., Klemenčič 60 st., Rebek 40 st., Čeraič 40 st., Sos'6 1 K, g.a Vato-vec 40 st., Trobec 30 wL, N. 60 st., Hlad 20 st., S. L. 80 st. Najprisrčnejša hvala gg. darovalce CL.
Na otroški veselici v Rocola pa so preplavili vstopnino gg. :
Dekleva Marija 1 K 40 st., Baic Katarina 1 K, Škrinjar 60 st., Batagelj 40 st., Rože 20 st.. Petelin 1 K, Zafret 1 K, Grmek 60 st., LeviSer 1 K 20 st., čast. g. Cink 2 K 60 st.. Zelenko 20 st., Gustinčič 40 st., Mahne 40 st., Ivan Lah 40 st.
Nadalje je darovala ljubeznjiva gospa Krajine, paket biskotov, g.a Vatovee pa dva »kuglufac in g. Perhavc steklenico malinovca za pogoš^enje otrok otroškega vrtca.
Najprisrčneje se zahvaljuje vsem daro-valkam in darovalcem
vodstvo.
Prodajanje sob. Mestni magistrat javlja, da se bodo gobe odslej — mesto na trgu Zoata — prodajale v ulici del Canale, in sicer na črti od »rdečega trga« do ulice sv. Antona.
>'agla smrt. V včerajšnjih listih čitamo, da je predsinočnjim umrl nagle smrti neki 43-letni Raimondo Marchesini. — Ta Marcbesini je bil do minole sobote v službi pri Tramvajevi družbi. Tega ^dne je bil odpuščen, ker je vodstvo imenovane družbe prišlo na sled nekim neredooet m.
Svoječaano je pok. opravljal svojo službo v uniformi, kakor je to delal tudi znani Čamilo. Ker je pa bil laški podanik, kakor je tudi Čamilo, in ker je tukajšnja vlada zahtevala odstranjenje vseh tujih podanikov, je vodstvo tramvajeve družbe premestilo oba ta moža in jima je prepovedalo nositi uniformo. Mi ne bi govorili o tem dogodku, ako bi nas ne spominjal zopet, da se tram-vajeva družba niti ne meni za pogodbo, ki jo veže, da mora najemati le avstrijske podanike.
To pa tO ! Sinočnji »Trieste« prinaša
nek dopis, posnet po »L Eco« iz Garice, v katerem dokazuje nekdo, da je tukajšnja stolna cerkev dokazom dvatisoč-letnega latinstva te zemlje! Ko bi ne bilo dokazano, da je bil sv. Just — Slovenec, kar znajo celo v bližnjih Miljah, bi mi radi verjeli, da je ntši stolna cerkev res dokazom 2-tisočletnega latinstva ! Tako pa in ker vemo, da ta cerkev stoji na slovenski zemlji, ter da je ob enem dokazom, <la so naši pradedje — kakor prvi stanovalci teh krajev — obdelovali to zemljo in — zidali Trst: nam ne preostaja drugega, nego da pomilujemo gospoda AlabarJista !
Cmorstro. Predsinočnjim, ko sa nekateri delavci nakladali parnik >Avguste«, vsi-dran v novi luki pred skladiščem št. 24, je navstal prep r med delavcema Ivanom Ra-thom in Josipom Corszzijem. Prepir se je kmalu spremenil v pretep. Corazzi je pograbil kolec in je ž njim dvakrat udaril svojega nasprotnika po glavi. Corazzi je na to pobegnil, a Ratha so prepeljali v ruestno bolnišnico, kjer je včeraj umrl vsled dobljenih udarcev.
Corazzi, ki je izvedel o smrti Ratha, se je včeraj ob 11. uri predp. eam izročil
policij:.
Pokojnemu Ivanu Rathu je bilo 33 let in je stanoval v ulici Paolo Diacono. Josipu Corazziju je istotako 33 let. — Oba sta Tržačana.
Dražbe premičnin. V t-oboto, dne 18. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Muda vec<*hla 2 in ulica Torrente 22, oprema v zalog', hišna oprava in razno ; ulica Bonomo 2, h sna oprava ; ulica Ma donna del Mare 4, h ena oprava ; ulica Ca-puano 13 a in ulica Crocif^ri 5, krčmarska oprema in hišna oprava; ulica Giulia 1, oprema v zalogi; ulica Petronio 20, hišna oprava; ulica Barriera vecchia 12 in ulica Stadion 10, oprema v zalogi in hišna oprava; ulica del Rinco 5, razno.
Vremenski vestnfk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.9, ob 2. uri popoludne 27.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.0 — Danes plima ob 0.32 pi*edp. in ob 1*05 pop.; oseka ob 6.43 predpoludne in ob 7.18 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske
X Kdo IzzMje i Kdo zastopa c. kr. vlado J Na sv. Rešnjega telesa dan je itali-anska stranka v Paz nu naroČila godbo iz
Pulja. Po procesiji je godba obišla mesto.' Za godbo je bila zastopana vea pazinska mu« larija, a c. k. vlada po dveh c. k. uradnikih v uniformi.
Ker je ta Btvar prvikrat dobro prošla, so takoj naslednjo nedeljo priredili tombolo in so zopet povabili [puljsko godbo. To pot pa so se osokolili do izzivanj in žaljenj. Na kolodvoru, zvečer, je godba svirala izzivalne ! pesmi, a druhal je kričala : Viva il ginazio di Pisino, viva la lega nazionale, viva l' Istria italiana !
No, za to ne bi se toliko menili, ako ne bi bili na teh demonstracijah sodelovali dijaki italijanskega gimnazija in razni c. k. uradniki iz davkarije in pošte. Zastopana sta bila tudi c. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. sodišče ! !
Da, da, tako je !
X Učiteljske službe t okraju To-loško. V okraju Volosko so razpisane nastopne učiteljske službe: mesto učitelja III. reda na petrazredni deški šoli v Kastvu ; mesto pod učiteljice na trorazredni dekliški šoli v Kastvu; mesto podučitelja na trorazredni ljudski šoli v Rukavcu; mesto učiteljice III. reda na dvorazredni mešani ljudski šoli v Klani; mesto učitelja-voditelja lil. reda na enorazredni mešani ljudski šoli v Vodicah.
Učni jezik na vseh teh šolah je hrvatski, na deški in dekliški šoli v Kastvu se poučuje nemščina kakor predmet. Prositelji za mesto učitelja v Vodicah morajo dokazati tudi vsposobljenje za poučevanje veronauka v slučaju potrebe. Plače in užitki, spojeni s temi službami, bo določeni v deželnem zakonu za Istro od 9. oktobra 1901 št. 35. Prositelji imajo svoje pravilno opremljene prošnje predložiti predpisanim potom v teku 14 dnij okrajnemu šolskemu svetu.
Železnica Gorica-Ajdovščina. Na tej železniški črti bosta od 20. t. m. dalje vozila mešana vlaka 854 in 853 ob ponedelj-kah in četrtkih, kakor tržnih dnevih v Gorici.
Odhajanje in prihajanje teh dveh vlakov bo tako le urejeno :
vlak št. 854: odhod iz Ajdovščine ob 12. uri opoludne, prihod v Gorico ob 1. uri 30 minut; vlak št. 853: odhod iz Gjrice ob 2. uri 10 minut popoludne, dohod v Ajdovščino ob 3. uri 45 minut. Zveza teh dveh vlakov v, oziroma iz Trsta bo z osebnima vlakoma južne železnice št. 1017 (dospe v Trst ob 4. uri 40 minut popol.) in sL 1014 (iz Trsta ob 12. uri 30 minut.
X N a državnem gimnazija t Pazina s hrvatskim učnim jezikom sti za šolsko leto 1903—1904 popolniti nastopni učni mesti: 1. mesto za klasično filologijo, 2. mssto za hi v. učni jezik kakor glavni predmet, klasično filologijo kakor, stranski predmet.
Prositelji za ti mesti imajo svoje predpisano opremljene prošnje -— z morabitoo prošnjo za uraeunjanje njihovega službenega Časa ka&or suplentje v zmislu § 10. zakona cd 19. septembra 1898 drž. zak. 174 — predložiti podpisanim službenim potom do : 31. julija 1903 c. kr. deželnemu ŠDlskemu svetu v Trstu.
* In tako dalje! Predvčerajnjim so Nemci v Ljubljani zopet nesramno izzivali in demonstrirali. Ia zopet so si za te demonstracije izbrali središče mesta, Mestni trg. Najprej so začeli deliti plaviee mej občinstvo in zasramovali so: »Das sind Win-disebe — Geh' mer nach!« In zastavljali so ljudem pot. Hkratu je neki Nemoč udaril mirnega človeka z gorjačo po glavi! Tolovaja — nekega nemškega vseučiliščnika — — so odveli na policijo in ga — izpustili, zabeleživši le njegovo ime. Zgodovina ne pripoveduje ničesar, kako so Slovenci na to Ču vali slovenski značaj Ljubljane in svoje narodno dostojanstvo.
»Slovenski narod« pravi, da so Nemci začeli dosledno in zistematično izzivati in da so domenjeni, da bodo izzivali vsaki dan, dokler ne pride do večih izgredom. Vse da je velika spletka, ki pa da utegne imeti za Nemce neljubih posledic, če 89 ne spametujejo.
Mi pa pravimo: prvi bi se morali spametovati Slovenci v Ljubljani. Nedavno je pisal »Slovenski Narod«, da imajo v Ljubljani Slovenci tisto moč, kakor n. pr. Italjani v Trstu. Dogodki v Ljubljani ne kažejo, da bi bilo temu res tako.... Saj so ti dogodki taki, da bi cel<5 »Slov. Narod« ne mogel zameriti »Edinosti«, ako bi — potočila kako solzo! Ćlovek bi se moral res jokati nad ribjo krvjo sodobnih Slovencev.
Vesti iz Štajerske.
—	Prepovedane trobojnice na slovenskih tleh. »Slovenski Gospodar« piše: Nekaj neverjetnega se je dogodilo v nedeljo v St. Ilju v Slov. goricah. Tamošnji župan, ki je nemškega (!) mišljenja, je prepovedal razobesiti narodne zastave na hiši, kjer je bila napovedana veselica »Bral. in pevskega društva .Maribor4«. Izvedši o tem, je tam-kaišnji odvetnik, go=p. dr. R. Pipus, uložil priziv na okrajno glavarstvo, ki je telegra-fičnim potom obvestilo g. župana v Št. Ilju, da tega on ne sme prepovedati! Pa je dobil dolgi nos gospod župan. Trobojnic je viselo vse polno malih in velikih, kamor si le pogledal. Čudno res, da Nemce tako srbe naše trobojoicrf, ki sestoje iz čistih, nežnih barv, mejtem ko se mi za Nemce niti ne zme nimo, čs natikajo na kol kake nemške cunje ali pa umazane spodnje hlače Bismarckove !
—	Strašna nesreča na električni železnici v Crradcu. V Gradcu je prišel pod voz električne železnice postreš.*ek Bergar. Voz ga je popolnoma razdrobil in mu odtr gal noge od telesa, možgani in čreva so ležali na progi.
Vesti iz Kranjske.
* Za steklino umrl! Ljubljanski listi poročajo o nastopnem pretresljivem slučaju :
Brat Emanuel Sojer, sakristan frančiškanske cerkve v Ljubljani, je umrl danes zjutraj v bolnici po kratki, mučni bolezni, previden z vsemi sv. zakramenti za umirajoče.
Dne 15. okt bra lanskega leta vgriznil ga je v frančiškanski cerkvi pes v desno roko in po preteku devetih mesecev se je pokazala pri njem bolezen, katero zdravniki imenujejo Jy$ea — pasja Bteklina. Fratra je zdravil višeštabni zdravnik dr. Stare. Rana na prstu se je bila zacelila in Sojer ni opazil nobenih posledic pasjega griza. Včeraj zjutraj pa je bil frater Sojer postal nekako otožen in je tožil, da ga trese mrzlica in da ne more delati. Prinesli so mu vode. Ko je zagledal vodo, je zbežal in se skril ter tulil kakor pes. Včeraj ob 7. uri zvečer so bolnega brata prepeljali v bolnišnico, kjer 66 je do polunoči še precej dobro počutil. O po-lunoči je pa izbruhnila steklost do vrhunca, kateri je bolnik vkljub izdatni zdravniški pomoči podlegel danes ob 7. uri zjutraj. — Govori se, da s? lansko leto psa, ki ga je vgriznil, preiskali ia konstatirali, da je zdrav.
»Slovenec« pripominja, da se steklost pri človeka najraje pojavlja deveti mesec po
infekciji.
Razne vesti.
Grad Wawel — cesarska rezidenca. —
Predvčerajšnjim izpolnila se je avstrijskim Poljakom jedna srčnih želja : starodavni zgodovinski kraljevski grad Wawel v Krakovu spremenil se je v cesarsko rezidenco. To je sedaj torej četrta vladarjeva rezidenca v monarhiji, namreč : Dunaj, Budimpešta, Praga in Krakov.
Kraljevski grad Wawel bil je po Ladi -slavu Lakieteku zgrajen v 14. stoletji. Grad Wawel sezidan je na širokem griču za krakovskim starim mestom in njegova mnogo številna starinska poslopja in stolpi so živa priča nekdanje poljske slave in moči. Wawel je se svojo stelno cerkvijo, v kateri so gro bovi najslavnejših poljskih kraljev, gotovo najdragocenejši zgodovinski spomenik v Galiciji. Zato je bila njegova poprava najsrČ nejša želja vseh Poljakov. Gališka dežela dala je vojaškemu erarju na razpolago 3,300.000 kron, da si za to svoto preskrbi, potrebna poslopja v nadomestilo za odsto pivši grad. Popravo gradu izvrši tudi dežela in je v ta namen proračunjenih osem milijonov kron.
Po boju si je ogledal bojišče avstro-ogrski konzul v Monastiru. Govori se, da se pripravlja vojaška ekspedicija v sandžak Dibrie, v vilajetu Monastir. Garnizija v glavnem kraju, Dibrie, se ojači radi dvomljivega vedenja načelnika albnnskih Dibriancev proti reformam.
Rastja na skrajnem Vstoku. PETROGRAD 17. (H.) Ruska brzojavna agentura poroča iz Port Arthurja : Vojni minister Kuropatkin imel je tukaj govor, v katerem je izrekel Bvoje prepričanje, da je Port Arthur nepremagljiva trdnjava za vse sovražnike, naj jih bo kolikor hoče in naj pridejo od kjer si bodi.
Povodnji t Šleziji.
ZUGMANTEL 17. (B.) Deželni predsednik grof Thun-Hohenstein in deželni glavar grof Larisch-Monich Bta prepotovala fri-valdovski okraj in ko sta si ogledala po povodnjih povzročena strašna opustošenja, ata brzojavno naprosila korno povelj ništvo, naj do konca t. m. pinti tam onih 10 vojaških stotnij, ki so bile odposlane tjakaj na pomoč.
Papeževa bolezen.
RIR 17. (B.) O b 8. u r i 15. m i n u t predpoludne. »Voce della Vcrita« javlja, da je bilo stanje papeževo ob 3. in tri četrt uri zjutraj še vedno nespremenjeno resno.
RIM 17. (B.) »Voce della verita« do-znaje, da sta dr. Mazzoni in dr. Lapponi sklenila ponoviti danes operacijo na prsih, ako bodo okolnosti to dopuščale.
»Messaggero« poroča, da vsprejema papež zelo malo juhe in da ga večkrat obvladuje spanec, vendar pa da ga ne napada omotica, kakor v minolih nočeh.
RIM 17. (B.) — Ob 10-50 predp. — Agencija »Štefani« javlja, da je prof. Mazzoni ob 8. in pol uri dospel v Vatikan ter odšel ob 9*20 uri. Zdravnika sta papeža vestno pregledala in sta mnenja, da za sedaj še n potrebna nova operacija na prsih. Dihanje Svetemu Očetu danes ni napravljalo nikakth težav in še vedno vjprejema hrano. Papež je pri popolnej zavesti in je govoril z zdravnikoma. Lapponi je izjavil, da ni nastopila nikaka sprememba v stanju Svetega Očeta.
RIM 17. (B.) Danes, ob 9. uri zjutraj izdani biljetin o papeževi bolezni se glasi :
»Sveti oče je po noči nekoliko ur spal. Včasih pa je bil lahko razburjen. Tekočina v mreni obstoja še nadalje v navedeni množini, ne da bi provzročala velikih težav. V splošnem stanju se ne opaža znatnih sprememb. Utripanje 83, dihanje 30, temperatura 36 5. Mazzoni, Lapponi«.
Pogreb 3Iatevža Žužeka.
VELIKE LAŠČE 17. (P.) Pogreb pokojnega Matevža Žužeka bo jutri, ob 10. uri zjutraj.
XK*XXK*XXXXXXXKX
Brzojavna poročila.
Jatificio triestino.
DUNAJ 17. (B) »\Viener Zeitung« javlja: Ministarski predsednik kakor voditelj ministerstva za notranje stvari je odobril spremembo statutov, kakor so jo sklenili delničarji delniške družbe »Jutificio triestino, eocietd. per azioni« na občnem zboru dne 28. februvarja 1903.
Dogodki na Balkanu.
CARIGRAD 16. (B) Nekoliko dni sem ao bile v vilajetu Monastir le male praske. Včeraj pa je došlo zopet do večega spopada % neko ustaško četo, ki je imela o tem 12 mrtvih. Turške čete pa so imele 4 mrtve.
K
X X
M
X
n x x
x x x x
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznano
tovarne mlzarsfce zadruge t Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna poiistva primorske dežele.
Soiidnost zajamčena, kajti lea se osu.'i v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
•T Album pohlfttev brezplačen. H
V/olil/ancl/a množina meglenega in svetlega W dllVCUIOI^<* tapetovanega alt kuhinskeg a pohištva se prodaja In nekaj ča-«a p> najugodaejših cenih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza 5. I. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogle-pati rastavljene predmete od 9—12 predp. in od 2—Ture zvečer.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. |52. A. z=
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Pia2za Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. I Hutrom cenik brezplačno ln fir&nko.
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnej-ih kombinacijah pod tako ugodtimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let
pravico do dividende.
ff
„SLAVIJA
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaij e poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Podpisano »Dramatično društva« v Trstu javlja tužao vest, dii je njegov bivši režiser. g »sp.
Matevž Žužek
včeraj popoljdne v 28. letu s . oje dobe v Vel;k h L fčah mirno v Gosp da z&sp&i. V Trstu, doe 17. julija 1903.
Dramatično društvo«
v Trstu.
Prodajalnica obuval G. Mayer Grego.
TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST.
Velikanski dohod za birmo.
Qbuvala za pospode
črna, angleška po gld. 3.20, iuxena, » po gld. 3.50.
Specijaliteta obuval za detfke.
Qbuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri.
Izbor oblek za moške in dečke.
it S
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DN1K. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trati
V kleparsko obrt,
ki se ot-vori £ 1.
avgustom tu v Trstu, vsprejmc (lecko 13—14 let. Ponudbe je pošiljati Valentinu Luznerju v »Škorklji 451, 11L nadstropje.
Rudolf Aleks. Varbinek
naloga giasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
===== Borzni trg1 št. 2. II. nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
OHIŠTVO
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI
po najnižjih cenah
Via S. Giovani štv. 14
TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IX GRATIS
Pomožen mM
zmožen deželnih jezikov, se išče za veletrgovino. Prednost imajo brzo- in strojepisci. Ponudbe z narečjem mesečne plače na naslov »Z a d r u ga«, Solkan.
30 malih stanovanj
kukinjo se takoj odda v ul ci Industria in ul. Guardia v Liiah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 ia 5—7 j op.
Urar F. Pertot JC.t'Tj^
Carintif. Proda a ^rebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od K glrf. naprej. Izbor stenskih ur, regotat >« jev i. t. d. Popravlja vaako-vrfctne ure po jako zmerni ceni.
Konkurenčne cene.
Podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!



B^lC.

Manifakturna trgovina.
f na Krasu
v ulici Nuova, nasproti palače Salem
priproča:
bisalke od bombaža . . od 15 nvc. naprej „ platna ... „ 20 „
25
„ na meter ... ,, 18 „ ,, kakor tudi bogat izbor žepnih rut, prtenin, maj, nogovic, pogrinjal
za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke.
X
x
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olia, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
FERDO GUŠTINČiČ
klesarski mojster
TRST (na Giuliani 11) — BARKOVLJE 'zraven pokopališča
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Gnštinčič
klesarski mojster.
Omnibus k vsakemu večernemu vlaku.
Na razpolago kočije, karete in sploh vozovi za prepeljevanje oseb in prtljage.
Postelje od K 1.60 do K 2.—
Dobra kuhinja.
Točim postrežba.
Cenjenim potovalcem se priporočal
za obilen obisk
Fran G-eržina
lastnik.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Tr>t. - ulica deU'lndustria št. 1. - Trst.
< Vme. tue plošče u medene od 25 in 33 eno, vogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— G«1. Pl< soe v r *anjib po dogovoru. —Se ne boji Dik; ke konkurence bo.l.ei glede cene ali kakovost' b'a»£}».
JAKOB BAMBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Pri j h »r«»O^i svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. \sakovrstnega olja, navadnega in najinj«'j«»ga. Najfineje testenine po jako nizkiii cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago i udi ua deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
.XIX.
i^Ci
v
3van Semulič
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
„fi\h citta 9i lonDra"
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša.
——-
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50* po 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo — a velikem izboru od gld. 3. do 8-. zimske močne 32 dodšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5.—
V Trstu Pifl773 Rplvpfiprp fnnva hišal ravno take p°d5ite 3 kožuhovino p° gJd 12 p&
MMUJ rid^^Cl DCIVCUCIB lllUVd lllbd) Fovršne suknje v velikem izboru od gld 18--
Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejše od gld. 5 —
rnMr»f>rnČn <alivnpmn nUinstrn v TWn Velik kbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let piiporoca Slavnemu 0DC111SI\0 \ listu od gld 2.&0 — 10. Haveloki za moške in dečke po
nijnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža)
in okolici kakor tudi po deželi, svojo	za delavce Ugotovljene v lastni predilnici na roko
x	7	J	; v Kormmu.
1____M___ _ 1 ^^^ ^	J *.J______Črtane močne srajce za dela<?ce gld. 1.20. Ve-
DO&alO ZalOEO DOUlSIVa.	lika zaloga saovii za moške obleke na m«er ali
^^	O	Mr ^^	^ w mrmm	tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo
\-i	,	•_£»•*!	točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic
zalogi ima vsakovstno pohištvo najnneje in drugih vrst v ulici Poste nuove se zprejemajoizdelovanja obiek
^ ,	^	_	do meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblke
iz trdega in belega lesa. \ omene postelje in prodaja volne v v raznih risankah in merah za možke in dečk e.
vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena.
Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor z& spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne ledelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoet naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim !
Nova manufattnma prodajalnica
Cobau E gentilli
ulica delle Poste štv. 8
ogel ul. Valdirivo.
Q	SPECIJALITETA:
I/gotovljeno perilo za možke in ženske. ^^ Najnovejše kravate. Moderci. ^^ Ravnokar je dosla obleka za ženske po najnovejšem kroju. Cena od gU. 2.48 naprej.
Izbor drobnarij.
X O	w
^ a	Najugodnejše cene.	^
oooooooooooooooo

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovulačani akcijski kapital
k 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrvte reiu. zastavnih pisem, prijoritet, komunairih obligat-i). frečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promeae izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eakomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale — —_ kupone.	=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ------------izgubi	■ ■ —
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkusso menic. 'H	fl^* Jfor~-ra naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do "	dne vzdiga.	•
Promet m čeki in nakaznicami.