Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta......« - 750 za četrt leta,.....< 3'80 za 1 mesec......« 1*30 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. ¦ ¦ Našemu učiteljstvu, i ¦ ¦ ; Dr. Tone Gosak. I ¦ ¦ t..........................................................-• Razume se samo po sebi, da je uredba učitelja stara, kakor človeštvo samo. Vedno so bili ljudje, ki so znali več, Kakor njihovi so drugi in so jih podučevali. V modernem smislu beseda pa se za naše slovensko pleme nahajajo početki učiteljskega stanu kot takega v dobah Marije Terezije in Jožeta II. Takratna država je nujno rabila uradnikov, ki bi uradovali v jeziku, ki ga ljudstvo razume. Iz te sebične potrebe države je počelo nastajati v saj deloma slovensko govoreče uradništvo in iz te potrebe se je počel gojiti po šolskih reformah Marije Terezije in Jožefa II. šola narodov jezik. V Ljubljani je bila posebna stolica za slovenščino. Jel je nastajati slovenski učiteljski stan. Malo zavidanja vredna je bila njegova vloga, ker je bil slabo plačan in ni imel zasluženega ugleda. Naše slovensko pleme se je tekom na-daljnih 10 letij polagoma razvijalo iz kmečkega stanu v razne stanove, napredovalo je po omiki, pri čemur gre učiteljstvu seveda velika zasluga. Vendar je še le po novem šolskem zakonu 1. 1869 napredoval učiteljski stan kot tak na primerno višino. Še le sedaj je bilo mogoče dobiti učitelju v družbi mesto, ki mu je po njegovem poklicu že davno pristojalo. V gmotnem oziru je boj trajal naprej ter se je razvijal skoz do zadnje dobe. Mnogo krivice se je v tem oziru godilo nositeljem izobrazbe, ker je pač žalostna resnica ugotovljena po nekem Francozu: „0loveštvo plačuje najboljše tiste ljudi, ki ga morijo", to so generali v vojni, potem pridejo na vrsto tisti, ki v prav posebni meri znajo zabavati; to so glasoviti pevci, igralci i. t. d. Najslabše pa plačuje človeštvo učitelje, profesorje i. t. d., sploh taiste, katerim ima zahvaljevati svojo omiko, s tem svoj napredek in svoje blagostanje. Vendar smo uverjeni, da bo v Jugoslaviji v tem oziru dotični Francoz moral uvideti svoj p zmoto in bo učitelj stvo vsaj razmeroma dobro situirano. Po svojem političnem prepričanju je učiteljstvo popolnoma naravno kot nositelj omike in napredka bilo vedno v vrstah naprednih strank. Tako tudi danes v Jugoslaviji. Učiteljstvo tvori naravno organizacijo po vsej državi in ako ta organizacija učinkuje in deluje v sklenjenih vrstah, ima ogromen vpliv na dušo otroka, na odrastle in sploh na vse javno življenje. Prav izrazito je označil upljiv učitelja nemški general Moltke po bitki pri Sedanu z besedami: „Pri Sedanu je zmagal nemški učitelj." Priznavam, da je imel največji vpljiv na me ljudskošolski učitelj, ki ga smatram še danes za najboljšega izmed vseh, ki so me podučevali. Vabimo in pozivamo gg. učitelje in učiteljice na sotrudništvo pri javnem delovanju. Pri zadnjih shodih v ptujskem okraju so gg. iz učiteljskega stanu priredili in vodili, v kolikor je to bilo potrebno. Upamo in pričakujemo, da se zgodi to tudi v bodoče. Vabimo Vas posebno k sotrudništvu pri „Ptujskem listu." Korakajmo skupno pri razvoju države in stranke v znamenju dela in napredka. Upamo in verujemo, da bodete vzgajali jugoslovanski učiteji našo deco za naš jugoslovanski Sedan, ki nam osvobodi naše brate izpod italjanskega jarma. List „Naš glas", glasilo centralne zveze glavnih nameščencev v kraljevini SHS prinaša v zadnji številki z dne 15. t. m. jako pomemben članek o našem sodstvu. Članek vgotavlja žalostno dejstvo, da se vsakdo ugiba sodnijske službe; pobegajo od sodnije praktikantje in avskultantje, takorekoč v trumah, uhajajo že tudi rodniki in kmalu bo vrsta na okrajnih sodnikih. Naraščaja nobenega ! Vzrok temu splošnemu begu je slaba plača in slabo napredovanje v sodnijski službi. Naslikano dejstvo mora s skrbjo navdati vsakega državljana, kateremu je pri srcu blagor domovine, blagor naroda. Justitia est fundamentum regnorum! Pravica je podlaga vsaki državi. Kdo pa naj ščiti pravico, ako ni sodnikov, ki čuvajo, da se zakoni pravično izvajajo. Dolžnost vsakega iz med nas je, da naznani nedostatke, katere je opazil v javno upravi. Ako se ne pritožujemo javno glede pogreškov, ki se gode v naši državi, se ne bodo razmere nikdar zboljšale. Naša politična uprava gre naprej v istem tiru, kakor se je gibala v stari Avstriji. Politične oblasti se naravnost boje kako zadevo hitro in pa v stvari sami rešiti. „Prošnja se je odstopila v rešitev v Beograd, ali temu in temu oddelku" to je najbolj priljubljeno reševanje vlog. Da se pri politični oblasti ni nič zbolj-šalo, tega ne občutimo toliko, ker je bila tudi stara avstrijska politična uprava slaba. Drugače pa je z našimi sodnijami. Priznati moramo, da je bilo Avstrijsko pravosodstvo res izborno. Sodnije so bile splošno s sodniki dobro zasedene. Kako pa danes? Vzemimo Ptuj! Tu je bilo nekdaj devet do deset sodnikov. Ta teden posluje na celem sodišču le še reci in čitaj en sodnik. Vsi drugi so ali odpoklicani v Prekmurje, ali so na dopustu, ali bolani. Stranke prihajajo k sodišču ure in ure hoda, ker so pozvane. Ko pa pridejo na sodnijo, se jim tam reče: „Sodnika nema." Je sedaj huje, kakor je bilo ob prevratu, ko so nam pobegnili nemški sodniki. Kako to na ljudi vpliva, si lahko mislimo. Naš kmet mora nehote primerjati razmere, ki so obstojale poprej, z razmerami, kakoršne imamo danes. Nehote mora priti do zaključka, da je bilo še bolje ko so sodili pri sodiščih razni nemčurski sodniki, kakor pa sedaj, ko že kmalu sodnikov ne bo. Pri okrožnem so- dišču v Mariboru ni bolje. Ker ni sodnikov, traja skoraj leto dni, predno pride do sporne razprave v kaki pravdi. Po našem mnenju je dolžnost vlade, da se zagotovi v prvi vrsti dobre sodnike. Če se to ne zgodi, se nam je bati, da nastopijo pri nas orijentalske razmere. Razširilo se bo nezaupanje v pravico. Ljudje bodo morali seči po samopomoči in ugnezdila se bode splošna korupcija. Poziv beguncem in prijateljem naših sotrpinov iz zasedenega ozemlja. ...j Konstituira se je velevažna akcija za begunce dne 25. septembra t. 1. v Ptuju. Naproša se vse vladne institucije, železnice kot urade, da gredo velikemu zborovanju v vsakem oziru na roko v najaktualnejših vprašanjih beguncev iz po Italjanih zasedenega ozemlja, ter se istovetno vabi in poživlja vse begunce in njih zastopnike, kakor tudi legijonarje, da se v njih lastnem interesu polnoštevilno udeležijo tega zborovanja. Poživlja se tudi vsa ona društva in osebe, katere sočustvujejo z obupnim položajem cveta našega naroda, da po možnosti pripomorejo k tem važnim konstituacijam in iste podpirajo v vsakem oziru. Začetek zborovanja ob 11. uri dopoldne v Mestnem parku v Ptuju. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, ker politične razmere zahtevajo takojšnjih ukrepov. Preskrba udeležnikov je v vsakem oziru zagotovljena. Železniška zveza ugodna, — opozarja se vpogledati vozni red radi zveze v Pragerskem. ¦ Za konstituacijo stalnega Narodnega sveta za po Italjanih zasedenega ozemlja. Tč. Narodni svet v Ptuju. Dr. Jenko, tč. predsednik Bregant, tč. tajnik Slinavka in parkljevka, j Piše dr?, živinozdravnik Dr. Zavrnik. '. Slinavka in parkljivka, poprej tudi saje-vec ali kuga na gobcu in parklje h imenovana, je kužna bolezen dvoparkljarjev združena z mrzlico in razvojem mehurčkov in sledečih vgnid na gobcu, parkljih in vimenu. Kaj je pravzaprav vzrok, oziroma kateri bacil povzroči to bolezen, še ni dognano. Ve se le, da se oprime v prvi vrsti goveda in svinj, potem tudi ovc in koz, le zelo redko tudi mladih psov in maček ter konj. Okužijo se živali večji del po skupnih napojih in krmi, paši po slinah, ki se cede bolni krm iz gobca. Prenese se po nastelji, posodi, rokah, nogah in obleki ljudi. Tudi perutnina zamore prenašati bolezen. Prvi znaki bolezni so šepavost ali pa prenehanje zrenja ali vsaj popuščanja v zrenju. Kmalu se začno cediti vlečljive sline iz gobca. Živina stoji pri tem o prestrašenim izrazom oči, na miru na mestu, ali brca z nogami. Počasi začne z gobeom na poseben način mlaskati in oprezno prepsicati. Kmalu se po- — 2 — kažejo razni mehurčki v velikosti od leče do oreha ali še večji, ki so napolnjeni z rumeno tekočino. Ti mehurčki razpočijo in namestno ostane vgnida. Vidi se te znake na gobcu, ob nosnicah, dlesmi, usnici, nebu in na jeziku. Skoro enak razvoj je v razpokljini parkljev, pri čemur morejo noge zato dobo mljiv. Mehurčki se tudi napravijo na vimenu in siskih, ki pa kmalu počijo vsled molze in se kmalu poskrijejo s krastami, kar se tudi hitro zgodi na volčih svinj. Posledice so zelo neprijetne in hude. Živina zgubi takoj na teži, ni za rabo in mladi naraSčaj težko prestoji bolezen. Zlasti pri teletih se rad pridruži želodčno in črevesno vnetje, ki uniči žival. Posebno hudo rado pobere sisajoča praseta. Krave zgube mleko, včasi celo, ali se po ta spremeni v neporabljivo goščo. Druge posledice so si lahko povrženje ali zvrženje brejih, vnetje očesa, srca, popolaoma zguba mleka do naslednjega teleta ter konečno tudi vnetje področja in odpadek roga. V času je bolezen posebno hude vrste, se razvija kakor navadno, da si je peti dan bolša, a 7 do 8 dan se naenkrat poslabša in živinče pogine. Obvaruje se bolezni, če se ne pride blizu bolanih, se ne goni živina, kje je hodila ali bila gonj ena bolena. Svinje se obvarujejo, če je govedo bolno, edino da jih ima le oseba na skrbi, ki nima nobenega opravka z govedom. Posebno je paziti, da ne pridejo svinje blizu gnoja iz okuženih govejih hlevov, se jim ne dajo nekuhanega mleka od obolelih krav. Torej imete svinje v hlevih. Pri tem je važno pa to, da se bolezen prenesena od svinj na govejo živino, lahko naenkrat poveča in postane ostrejša. Navadno se spremembe na gobcu v 5 do G dnevih vgledijo, če se je živino gojilo, ona na parkljih pač trajajo, predno zacelijo, 14 dni do 3 tedne. Če je enkrat ena živina okužena, je najbolje umetno okužiti vse. Obvarovati se pač ne da, ker je prenos prerastličen, in bolje je da vse živali naenkrat prebole, zlasti pa, kor je bolezen po umetni okužbi malo ležja. Okuži se na ta način, da se s kako krpo rahlo potegne po gobcu obole in s to krpo zdrave močno nadrgne po gobcu zlasto notranjih straneh ustmic. Bolnikom se mora dati v prvi vrsti mir in znago, ter svežo čisto vodo, da si sami zamorejo v njej gobec prati. Krmiti se mora z mehkimi krmili, sveže travo, mehko otavo, težko obolenem se dajejo pomije in mlačna ali otrobova voda. Teletom se daje prekuhano mleko. Nastila bodi mehka in dovolj, v tem obziru priporočam meheh mah ali namočeno — pa ne mokro — žaginje ali najbolje je mul. Gobec se spira z jezihovo vodo, kateri se pridene malo galuna ali malo galicije. čim manj žere živina, tem večkrat je treba izpirati gobec. Pustiti pa je ona neumnost, ki jo mnogokje najdem, da se muči' žival s česnem ali čebulo. Kdor tega ne verjame, naj se enkrat na sebi rane, najboljši primer bi bil takozvani „vuk" po dolgi hoji, nadrgne s česnom. Rad bi vedel, kako dolgo vrsto vragov ali svetnikov bo na pomoč klical. Pri izpiranju gobca mora biti previden, ne grabiti za jezik, ker lahko pri tem zdrgne vso slivznico in taka žival mora poginiti. Če ni druzega pri roki, zadostuje navadna čista hladna voda, a takrat je treba spirati večkrat na dan. Za parklje se lahko vzame z* zmi-vanje 2 do 4% lizolova raztopljina, v sili tudi ter in potem se nasiplje z mešanico iz modre galice in oglja. Pri tem se ne sme pozabiti, da se vzame vsacega polovico po tehtnici. Bolje je vzeti premalo galice in preveč oglja, kakor pa narobe. Tudi se lahko napravi majhna jamica, v katero se vlije apnene vode. črez to jamico se pelje živina, da stopi s patklji v vodo. Mleko je treba na vsak način izmoljti, surovega se ne sme vži-vati, ker zamore dobiti tudi človei ta bolezen. Ko se je bolezen obrača na bolje, se ne sme zlasti volov vsaj 14 dni ne rabiti za težje delo. Kakor hitro je bolezen prestala, se živali kmalu popravijo, krave dobe tudi več mleka, vendar ne družejo nikdar one izdatnosti, katero so imeli pred boleznijo. Gospodarstvo. Bliža se čas trgatve. Dobro bo, če si omislijo naši vinogradniki in krčmarji pravočasno glivice, ki vzbujajo čisto vrenje, kajti na tak način pospešijo vrenje v moštu in oslabijo v njem druge škodljive glivice, ki povzročajo slabo vrenje. Take dobre glivice, vrsta črešnjevska, se dobivajo na državnem kmetijsko kemičnem poskusevališču in pre-skuševališču v Mariboru, Vrbanova cesta 33, tudi po poštnem povzetju z navodilom vred. Cevka stane 2 K in zadostuje za polovnjak mošta. Ker je število cevk na zavodu omejeno, se bodo razpošiljale le tistim naročnikom, ki se bodo za to pravočasno priglasili. Če cevke poidejo, bo zavod oddajal Hanse-nove bučce proti posebni varščini, toda le onim naročnikom, ki stanujejo v Mariboru. Naročilo se mora priglasiti do 15. septembra. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in okolico. V tednu od 24. do 30. avgusta 1919 je iskalo dela 27 moških in 10 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 5 moških in 11 ženskih delavnih moči. Posredovanje se je izvršilo 15. V času od 1. januarja do 30. avgusta 1919 je iskalo dela 487 možkih in 248 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 540 delavcev in delavk. Posredovanje se je v tem času izvršilo 313. Delo iščejo : 3 ekonomi, 33 polj. delavcev in delavk, 3 rudarji, 5 vrtnarjev, 9 kamnarjev, 1 steklar, 1 opekar, 20 ključavničarjev, kovačev, mehanikov in vajencev, 20 mizarjev, kolarjev, sodarjev, bičarjev in vajencev, 2 usnjarja, 1 sedlar, 2 krojača, 2 čevljarskega vajenca, 5 pekov, 1 sladčičar, 4 mesarji, 1 natakar, 3 stavb, delovodje, 4 zidarji, 1 sobni slikar, 3 strojniki, 1 knjigovodja, 11 trg. sotrudnikov, 12 pis. moči, dninarji, služkinje i. t. d. V delo pa sprejme posredovalnica : 1 polj. pristava, 48 polj. delavcov in delavk, 15 pletarjov, 1 mlinarja, 7 služkinj i. t. d. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in Okolico. V tednu od 7. do 13. septembra je iskalo dela 51 možkih in 10 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 10 možkih in 7 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 10. V času od 1. januarja do 13. septembra 1919 je iskalo delo 597 možkih in 278 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 613 delavcev in delavk. Posredovanj se je izvršilo 368. Delo iščejo : 2 ekonoma, 19 polj. delavcev in delavk, 3 rudarji, 5 vrtnarjev, 9 kamnarjev, 2 glinarja, 15 kovačev, ključavničarjev, mehanikov in šoferjev; 9 mizarjev, kolarjev, bičarjev, 4 usnarje, sedlarji, vrvarji, 19 krojače7 in šivilj, 6 pekov, 3 mesarji, 2 mlinarja, 2 stavb, delov. 4 zidarji, 1 sobni slikar, 1 tesar, 4 strojniki, 5 vratarjev in urad. slug, 8 trg. sotrudnikov, 95 dninar in dninaric, 12 pis. moči, 26 služkinj, 23 ključ vaj. 15 meh. vaj. 20 miz. vaj. 1 mes. vajenec, 6. Čevlj. vaj. 20 vaj. šivilj. V delo pa sprejme podružnica : 1 polj. pristava, 53 polj. delavcev in delavk, 14 pletarjev, 1 mlinarja, 1 strojnika, 2 pek. vaj. 7 služkinj itd. Dopisi. Zveze kmetijskih društev in podružnic v ptujskem okraju. V ptujskem okraju imamo že veliko kmetijskih podružnic in eno kmetijsko društvo v Ptuju. Na sedeže vsake župnije bi morala biti kmetijska podružnica, da bi potem kmetovalci ložje in ceneje dobavili svoje potrebščine. Ker je le komaj deset podružnic ustanovljenih, bo treba še kakih osem ustanoviti, da se tako zadosti krajevnim potrebam. Vse te podružnice bi naj bile zvezane med seboj. Ustanoviti je Zvezo kmetijskih podružnic, na čelo te zveze pa naj stopi Kmetijsko društvo v Ptuju. To društvo je že dosedaj v veliki meri preskrbovalo za celi okraj razne potrebščine, posebno kmetijske stroje in gnojila. Ako bi tedaj to društvo v imenu „Zveze" dobavilo vso blago in ga razpečavalo potom „Zvezi" druženih podružnic na kmetovalce, bi se dosegel vse- | stransko zadovoljiv uspeh in ustreglo zahtevam. Iz tega vzroka je priporočati, da se skličejo načelstva že ustanovljenih kmetijskih podružnic z načelstvom Kmetijskega društva v kratkem na Ptuj k posvetovanju radi ustanovitve. Okrajne zastop ptujski je za tako „Zvezo" namenil znesek nad K 16000-— podporo. Člani podružnic se naj že sedaj doma posvetujejo o tej „Zvezi" ter določijo odposlance na ustanovno zborovanje. Da je treba „Zvezo" takoj ustanoviti, je razlog ta, da se morajo kmalu izvršiti naročila za umetna gnojila in potem vsa druga sredstva, ki so potrebna kmetovalcem in vinogradnikom. Posebno glede galice in žvepla za prihodnje leto bo treba pravočasno skrbeti, da ne bomo ostali praznih rok. Najbolje bi bilo, da Kmetijsko društvo in podružnica v Ptuju skličeta takšno zborovanje in izvršita vse priprave. Gotovo se bo tega zborovanja ude-žila tudi Slov. kmetijska družba v Ljubljani in Zadružna zveza v Celju po svojih odposlancih, ki bi nam dali marsikaka potrebna navodila, člani podružnic pa jim izročili svoje goreče želje v izpolnitev. Le na ta način, ako bo med kmetovalci in kmetijskimi društvi (podružnicami) upostavljena najožja vez medsebojnega zbližanja in podpiranja, bo kmetovalec na zemljišču lahko izvrševal svojo težko delo. Zaročil 8e je v nedeljo dne 14. t. m. g. Janko Vučak, najemnik obča znane in priljubljene slovenske kavarne „Balkan" v Ptuju, z gospodično Tončko Sprochar-jevo, hčerko pokojnega usnjarja g. Sprochar-ja. Mlademu paru iskrene častitke in obilo sreče v bodočnost. Mesto vencev na krsto umrlega Mihe Brenčiča je darovalo Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici 100 K in sicer za invalidni sklad 50 K in za Ciril-Metodovo družbo 50 K; Cvahte-Brenčič iz Celja pa 50 K Dijaški kuhinji v Ptuju. Tapage nocturne. V Prešernovi ulici se skoraj vsak teden enkrat pripeti, da se speče meščanstvo prebudi iz sladkega spanja. Razni ljudje imajo to navado, da z neko posebno brezbrižnosto pojo, vriskajo, ko že navadno vse spi. V noči od 17. do 18. sept. se je zopet ob 2. uri pojavila glasna družba, ki je prekinila ponočni počitek, lahko rečem večini, če ne vsem. Slišati je bilo, da so bili v tej družbi celo pripadniki intelegentnih slojev. Kar se gospoda v svoji lahkomiselnosti gotovo ne zaveda dalekosežnosti sličnega početja, hočem brez pardona na vse strani iste deloma navesti. Skrajna brezobzirnost je kogarkoli spraviti ob ponočni počitek, katerega rabi vsak neobhodno in ki je brezpogojno potreben za delo nastopnega dne. Človek zbujen ob 2. uri ponoči navadno potem ne zaspi več. Mogoče se bo kdo tolažil s tem, da je delal neprilike le nemškemu delu prebivalstva. Ne glede na to, da je slišno početje neplemenito in nelojalno, pa so prizadeti s to nameravo tudi pošteni Slovenci. Drugič se pa daje s takim razgrajanjem slab vzgled nižjimi slojem, ki še potem raji ni upravičeno delajo take ekscese. Stražnikom se pa jemlje tako moč in autoriteta; skratka vzgaja se anarhizem, če se pa slično početje strinja z idejo Jugoslovanstva, Sokolstva in „Svete vojske" pa si naj odgovi vsak sam ; pač pa en sam akt take lahkomiselne neumnosti izjalovi ža-zeljen uspeh daljšega intenzivnega delovanja. Sicer pa ne vem, kakšen duševen preobrat bi se moral izvršiti, predno bi mi kot pripadniku učiteljskega stanu prišlo na um, da bi sred noči v mestni ulici pel in vpil kot Tev-tonec oz. samo, da bi s slično družbo šel. To sem hotel povedati, ker vem da govorim iz srca mnogih in ker me pri tem vodi samo misel za dobro narodno stvar naj si mi po tem kdor zameri ali ne. Franc Šegula. Poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani. Svoječasno je bilo v Ptuju devet sodnikov, sedaj pa pet. Kako bi moglo pet sodnikov to delo opraviti pri tako veliki sodniji je seveda uganka, ki ostane nerazrešena. Poslušaj-mo pa dalje. Od teh 5 sodnikov je sedaj eden na dopustu in odide po dopustu tudi iz Ptuja. Drugi je prestavljen v Prekmurje. Tretji je bolan. Razprave so odpadle. Stran- I Pravljice Božene Nčmcove. ! Prevedel Dr. P. : (Nadaljevanje.) V mraku so dospele na zeleno loko pred gradom. Trikrat so obhodile grad, pa žive duše ni bilo videti. Potrkale so na vrata. Odprla jim je baba tako odurna, da so se je ustrašile. Glavo je imela kakor rešeto, oči izbuljene, lase ježate, telo pa tako debelo, da bi je vse tri ne mogle obseči. „Česa iščete tukaj ?", je zarjula na nje. „Oh zlata babica", je odgovorila Pepelka, „prosimo vas, dajte nam nekaj jesti, strahovito smo lačne." »Poberite se na mestu odtod, če nočete, da bi \ vas moj mož pojedel." j „0h, kaj naj si počnemo, če nas vi ne sprejmete j pod streho? Noč se bliža, ne vemo kam; skrijte nas J nekam, usmilite se nas; vse vam bomo delale." „Vse, vse! sta klicali Kasala in Alina „Jaz vam | bom šivala obleko in prala." „jaz vas bom gladila in česala, da boste lepši." „Jaz pa bom kuhala najpoljše i jedi", je rekla Pepelka, „in vse vam pospravim, da vam ne bo treba nič delati." i Pregovorile so babo, da jim je dala večerje in < jih skrila v pivnici v velikem sodu. Gori je trkal mož. Ljudojed. ki je vstopil, je bil trikrat tako velik kakor baba. Obrnil se je v sobi in zagrmel, da se je slišalo v pivnico: „Voham tukaj člo-večino; koga imaš"? Koga bi imela"! Nato mu je prinesla dobro večerjo, da bi ga pomirila. Mož pa je zopet vprašal: „Baba, povej, koga imaš tukaj"? Baba je tajila, mož pa je po večerji zopet začel: „Nekega imaš tukaj, povej" i Žena je izprevidela, da bo mož začel rohneti, in mu je razodela. Prosila je, naj dekleta vsaj tako dolgo i pusti živa, dokler se od njih ne nauči, kar znajo. Potem jih lahko ubije in poje. Deklice so padle pred ljudojedom na kolena in ga prosile milosti. Ljudojed jim«je zagrozil, da bo hudo, i če ne bodo vsega tako delale, kakor so rekle, in če j ne bodo naučile babe, kar znajo. Zaran je Pepelka pripravljala zajutrek; sestri sta j morali pomagati, kajti ljudojed z ljudojedko sta snedla j za 30 oseb. Kasala in Alina sta ljudojedki počesali grive j in jo lepo oblekli, kar ji je bilo všeč. Delale so vse j dan za dnevom, kolikor so mogle. V večnem strahu so j samo mislile, kako bi se rešile. Nekod so sklenile, da ob priliki ubijejo svoja gospodarja. Ljudojed se je hotel j se naučiti, kako se peče kruh. Pepelka je močno pod- j kurila, kajti peč je bila velika. Ljudojed je sedel k peči j in gledal v ogenj, da bi ga potem razgrnil in kolače j porinil v peč. Vročina pa ga je omamila, da je legel i in zaspal pod pečjo. Ko je začel smrčati, so prinesle velik lopar, oprle se ob ljudojeda in ga porinile v ogenj, j Zacvrlo je in iz ljudojeda je bil ocvirek. Enega se ni bilo več bati; kako pa bo z drugo? , Baba je vstala in takoj so bile vse tri pri njej. j »Nagnite glavo, babica, da vas zadaj lepo pogla- j dimo", je rekla Kasala. Baba je sklonila glavo, Kasala \ ji je vrgla lase preko oči, zgrabila veliko sekiro in ji , z enim mahom odsekala glavo. Zdaj so bile gospo- ! dinje v gradu. Pregledale so vse, kje je kaj bilo, in i našle so obilo dragocenosti" Ubogi Pepellci pa se je jelo zopet huje goditi. < Prevzetni sestri sta jo mučili in zopet je morala delati, | pospravljati, prati, kuhati kakor nekdaj doma; sestrama \ ni bila nobena reč po godu in za vsako malenkost sta j jo oštevale. . Nekoč sta se odpravili v mesto. Tam sta si na- I kupili lišpa in raznovrstnih reči, potem pa še konja in j voz in najeli služabnike, da bi bili kakor visoka gospoda, j Pepelka je dobila s tem le še več dela; skrbeti je smela I odslej za več ljudi, ki v gospodinjstvu niso bili za rabo, j kajti vsi so se sukali samo okoli gospodičen. Ko sta j se peljali gospodični drugič v mesto, sta slišali, da pri- j pravlja tamošnji kraljevič veliko veselico. To je bilo i nekaj za prevzetni dekleti. Takoj sta si nakupili novih i dragocenih oblek, doma pa je bilo pripravljanja in pri- j povedovanja, kakor bi se ves svet sukal okoli njiju, . Pepelka bi bila rada tudi kaj videla in se lepo oblekla, j toda bala se je o tem ziniti. Sedaj pa, ko je slišala \ toliko o lepem kraljiču in videla toliko priprav, je pro- j sila sestri, naj jo vzameta s seboj. „Tebe"? sta jo zavrnili obe. „No lepa čast bi bila j za naju. Le ostani lepo doma in skrbi za gospodinjstvo, j saj ti potem poveva, kako je bilo v mestu." t Pepelka je odšla molče, oči pa so se zalile s solzami. Določenega dne sta sestri zgodaj vstali. To je j bilo velevanja in kričanja! Vsi so imeli polne roke dela, j dokler se nista odpeljali. Ko si je Pepelka nekoliko j odahnila, je vzela metlo, da bi pospravila in pometla > sobo. Ko se tako pripogiblje in gleda, zagleda v kotu j nekaj svetlega. Bil je zlat ključek. Od česa neki je ta ) ključek? si misli in poskuša pri vseh omarah. Poskuša ga tudi na podstrešju, a vse zastonj. Vzame luč in gre I v klet. V kotu najde vratca z majhno ključavnico. Kiju- j ček je odprl. Nič se ni bala, pogumno je stopila v te- i men hodnik. Tudi druga vrata je odprl isti ključ. Kako j pa se je prestrašila, ko je vstopivši v dvorano videla luč, ki se je odbijala s tisočerim leskom od sten ! Na j tleh so ležali kupi srebra, sredi dvorane pa je stala i srebrna miza, na njej pa srebrna skrinjica. Iz prve dvo- j rane je bilo videti v drugo, ki je bila zlata z zlato mizo j in zlato skrinjico. Iz eruge dvorane je šla v tretjo. Prvi j dve nista bili nič proti tej; tukaj so tičali v stenah J dragi kameni drug ob drugem, kakor če je nebo najgo- | šteje posejano z zvezdami; na sredi je stala železna ) miza, na njej železna skrinjica. Pepelka je pregledala še enkrat vse tri dvorane, potem pa je odprla železno skrinjico. Privzdignila je pokrovo in videla na njem zlate besede: „Kdor pride prvi semin odpre železno skrinjico, njegovo je vse, kar Je v teh treh dvoranah. V čelu te dvorane je največji kamen; kdor potrka nanj, tistemu se odpre zid. Tam se pase bel konjič; kdor ga zasede, mora reči: „Megla pred menoj, megla za menoj", in konjič ga ponese, kamor se mu poljubi. Pa vse to bogastvo pomore samo dobremu človeku k sreči, zločestemu pa k nesreči." Pepelka je prečitala in izvlekla iz skrinjice belo obleko, obšito z zlatom in okrašeno z dragimi kameni. Vse, kar je spadalo h krasni opravi, je ležalo v skrinjici, celo zlati čevljički. Pepelka sicer ni bila nečimerna, danes pa je skočila navzgor, se urno umila in slekla svojo zapepeljeno obleko ter prihitela nazaj k železni skrinjici, da se obleče. Od glave do noge z majhnim čevljičkom, vse je bilo, kakor bi ulil. „Zdaj pa sedem na konjiča", je rekla in se zadovoljno ogledovala „in si ogledam tudi veselico in kraljeviča. Sestri me ne bosta spoznali." Potrkala je ob kamen, zid se je odprl in na pašniku se je pasel konjič bel kakor sneg. Prijela ga je za uzdo, vzpela se nanj in rekla: „Nesi me, konjič, v mesto; megla pred menoj, megla za menoj!" Kakor veter je letel z njo konjič proti mestu. V kraljevem gradu sta se ustavila. Pepelka je privezala belca k stebru in šla navzgor v dvorano. Gostje so ostrmeli, kraljevič pa je pustil Kasalo in Alino, s katerim se je baš zabaval, ter pristopil k neznani gospej: „Kdo si, krasna gospa, ki prihajaš, da počastiš s svojo navzočnostjo moje goste?" „Ako vam je ljubo, da se pri vas malo pomudim, ne vprašujte po mojem imenu." Kraljevič je ni več vpraševal, temveč jo je peljal k mizi. Sestri je nista spoznali. Ostali so po obedu plesali, kraljevič pa se nt ganil od lepe tujke. Ni se čudil njenim diamantom, on je videl njeno krasoto, poslušal njen mili glas. Odgovarjala mu je tako razumno in bistro, kakor bi bila izšolana na visokih šolah. Pozno je že bilo, ko se je spomnila, da more domov. Kraljevič jo je spremljal na dvorišče, tu se mu je izmeknila iz roke in se urno vzpela na konjiča in kmalu je ni videl več. Doma je Pepelka urno shranila obleko v skrinjico in hitela navzgor, da bi bilo vse pripravljeno, kadar prideta sestri. „Povejta mi vendar, kako ste se imeli na veselici in če je bilo kaj veselo ?" »Veselo je bilo, lahko si misliš; ugajala je nama tako, da se peljava jutri zopet." „Oh, jutri pa me vzemita s seboj!" „Ti ne spadaš v tako družbo, kamor hodijo prin-cezinje." „Kake princezinje ? povejta mi vsaj to !" „To se,.niti ne da povedati, take krasote še nisva nikdair vidci. In kako obleko je imela! Samo njo imamo zahvaliti, da je jutri zopettaka pojedina. Kraljevič"se je v njo zaljubil, ona pa mu je ušla, zato misli, da pride morebiti jutri spet na veselico." Pepelki so hodile te besede vso noč po glavi. Ko sta sesiri zaran odšli, je hitela v klet, da bi pogledala v drugo skrinjico. Tam je ležala obleka rožnaste barve, j s srebrom težko obšita, in vse potrebščine. Edino čevli- j čke si je morala pustiti iz prve skrinjice. Ugajala je > sama sebi, ko se je ogledovala v srebrni steni. Konjič jo je ponesel v mesto. Kraljevič se je oziral ves čas proti vratom. Končno SO se odprla, svilena obleka je zašumela in vstopila je i neznana krasotica. „Vaš nagel odhod me je včeraj razžalostil," je rekel kralevič, ko sta bila na samem. „Ne morem drugače," je odgovorila Pepelka, ,,če < hočete, da vas še„.enkrat obiščem, me ne smete za-drževati." „Vi ne veste, kako vas težko puščam odtod; tod a ' naj se zgodi po vaši volji, če pridete jutri zopet." „Svojo obljubo izpolnim." Urno je potekel čas in kraljevič je ni zadrževal, < veseleč se, da jo jutri zopet vidi. Doma se je preoblekla j in šla po opravkih. Prišli sta sestre. „Kako pa je bilo danes ?" je vprašala Pepe lka. | „Ali je bila tam kraljična?" „Seveda je bila, še krasnejša nego včeraj. Jutri bo zopet gostovanje in tako zlatka ne uide več. Moj Bog, kraljevič je izgubil pamet. Saj je še drugih lepih deklet na svetu dovolj." j „Če bi nje ne bilo, kdo ve, če bi ne postale vidve | kneginji," je menila Pepelka. „Kaj tebi tega mar? Ostani pri svojem delu in pusti naju pri miru," je zavrnila Alina Pepelko. Pepelka je molče odšla in si mislila: „Kako se motita: Jaz bi svoje sreče ne menjala za vajino." Tretjo jutro sta se odpeljali sestri, Pepelka pa je { urno pospravila sobe in se šla v klet oblačit. Odprla je srebrno skrinjico. Tam je našla modro obleko, z biseri in srebrom obšito. Demanti so se ji lesketali na vratu in j: na glavi. Tako je jahala tretjič na svojem belcu v grad. SluZabnik je naznanil, da vidi jahalko na belem konju, in kraljevič ji je hitel naproti. Vsi so bili radovedni, I kaj bo danes. Kraljevič je prosil in nagovarjal neznanko, I naj pove, kdo je, in naj ostane pri njem kot njegova | soproga. Pepelka pa je na vse prošnje odgovarjala, naj j tega ne zahteva, ker je mogoče, da bi mu bilo žal. I Niti tega mu ni hotela povedati, kje naj jo išče. Ko se f je poslavljala in hotela zajahati svojega belca, je čutila. J da so ji obtičale noge na tleh. Pogledala je in videla, j da je zemlja namazana z nekim lepom. Krepko je dvi- i gnila nogo in se odtrgala, skočila na konja in ni je bilo j; videti več. Toda na tleh je ostal prilepljen jeden čevljiček. * Knez je obžaleval, da se mu zvijača ni posrečila; ve- ; selilo ga je, da je imel vsaj nekaj, po čemur bi mogel najti neznano jahalko. A tudi Pepelko je bolelo srce. Doslej ji nihče ni dajal tako lepih in milih imen, kakor ta lepi kraljevič. Kako čudo, da si je želela živeti z njim ! Žalostno se je ločila od konjiča in šla tarnaje po svojih opravilih. Sestri sta se pripeljali, ona pa jih tokrat ni nič izpraševala. Njima pa se je sukal jezik brez vseh vprašanj. „To mu privoščiva. Čemu se je zatelebal v tako čarovnico in ni ostal rajši pri naju! Naj ima zdaj tisti solen." „Kakšen solen ?" je vprašala Pepelka. „Ti pač hočeš vse vedeti. Kraljično je hotel po vsej sili obdržati in je dal tla pomazati z lepljivo mažo, kraljična pa je spretno izmaknila nogo in pustila čev- ] Ijiček. Knez je dal takoj razglasiti, da se imajo sniti i jutri dekleta od blizu in daleč v gradu in katera izmed njih čevljiček obuje, tista postane njegova soproga. On misli, da nobena druga nima tako majhne noge, morebiti pa se moti." Saj vidve sami tudi imate majhne nožice, mogoče I ga obujeta. Zaran sta si tesno povezali noge, da so jima bo-I lečin tekle solze po licih, da bi mogli obuti tisti čevelj. Uboga Pepelka ni vedela, kaj naj stori, ali naj gre j za njima ali ostane doma. A ljubezen je bila močnejša, j Šla je v klet in si oblekla modro obleko, čevljiček pa J si je zavila v ruto. Po vrhu pa si je oblekla vsakdanje ; krilo in se podala na pot. Šla je naravnost v grad. Tam je bilo toliko žensk, da se je komaj prerila v dvorano. Nekatere so še upale, da obujejo čevljiček, drugim pa se je čitala žalost z lica, ker jim je bil premajhen. Sredi dvorane je ležal usodni čevljiček na preprogi, knez pa je sedel na prestolu in gledal žalosten na j vrvenje. Lica, ki ga je iskal, ni videl v dvorani. Ena j izmed zadnjih je bila Pepelka. „Alina, poglej, ali ni tam naša Pepelka ?" „Pa res! Kaj neki hoče tukaj? Čakaj, ta jih dobi. ! Vse pusti doma in pride sem zijat." Hoteli sta še več govoriti in groziti, a besede so i jima obtičale v ustih, ko je šla Pepelka k preprogi in I obuvala čevelj. „To je ona!" so kričale vse, ko so videle, da je : Pepelka smuknila v čevelj kakor nič. Knez se je ozrl in skočil s prestola kakor strela, ; da bi se prepričal, ali je resnica. Pepelka pa je vrgla | raz sebe vsakdanjo obleko in pokazala svoj drugi j čevelj. „Ti si, draga moja!" se je začudil knez. „Ne muči i me več", je pokleknil pred njo, „usliši mojo prošnjo, bodi moja soproga!" „Če hočeš imeti preprosto dekle za ženo, naj bo," je rekla Pepelka. Takoj je proglasil Pepelko za knegjnjo, Sestri pa sta omedlevali same nevoščljivosti. Srečni knez je pripravil gostijo, kakoršne še ni bilo. Pepelka je razodela svojemu soprogo tajnost velikega bogastva vsi ga prosila, naj se pelje z njo. Knez se je čudil krasoti in lesku podzemeljskih dvoran. Kolikor so mogli naložiti na voz, toliko sta vzela s seboj, in bilo je tega desetkrat toliko kar je vsa zemlja vredna. Kasala in Alina še vedno nista znali, kako je k temu prišla sestra. Pepelka jima je odkrito razodela, ker je zaupala njuni odkritosrčnosti. Sestri sta tajno odšli v svoj grad in našli vrata v kleti. Ulomili sta, ker ni bilo ključa. Ko sta videli toliko bogastva, sta ostrmeli in jeli polniti žepe in vreče z zlatom in dragimi kameni. Ni jima bilo dovolj izsipali sta zgoraj in šli še enkrat. Sedaj pa ju je doletela nesreča. Pri vratih sta skočili dve črni mački na njiju in jima popraskali lice, vrat in roke, da sta obležali brez zavesti. Ko sta se pridlekli z neizmernimi bolečinami iz kleti, sta se ustrašili, kajti njuno gladko lice je bilo za vselej razdrapano in popraskano. Zlata in dragih kamenov pa tudi ni bilo več, le kup običajnega kamenja je ležal v sobi, kjer sta bili izsipali vreče. To je bilo hudo! Lepota proč, bogastvo proč! Pepelka se je peljala s svojim soprogom po starše. Siromaka sta bila stara dva, živela sta od miloščine Kako čudo, da ju je zapustila skoro pamet, ko se je pripeljala krasna kneginja po njiju, v kateri sta spoznala svojo hčer. Živela sta odslej pri njej. Ko je šla nekoč Pepelka gledat v tisto klet, ni bilo več vrat in bogastva. Vse je izginilo. A ni žalovala, saj je živela srečno in zadovoljno s svojim soprogom in je imela toliko bogastva, da je lahko po materinsko skrbela za svoje podanike. 0 treh bratih. Bil je kralj, ta je imel tri sinove. Dasi je imel bogastva in vsega dovolj, vendar ni bil zadovoljen in nič ga na svetu ni veselilo, ker je venomer bolehal. Mnogo zdravnikov mu je skušalo vrniti zdravje, a nobenemu se ni posrečilo. Nekoč je prišel star in vsled svoje modrosti slaven mož, ki mu je tako svetoval: naj si najde človeka, ki bi se podal na pot in poiskal grad, v katerem je ptič, ki mu pri petju kaplja kri iz kljuna. Če te krvi tri kapljice izpije, bo mahoma zdrav. Ko so prišli sinovi k očetu, jim je naznanil starčeve besede in jim velel, naj mu preskrbe takega človeka. ,,Kaj bi se na tuje ljudi zanašali, kar lahko sami opravimo!" Mi ti sami prinesemo ptiča; daj nam denarja na pot. Najmlajši naj ostane pri tebi." Kralj jih ni rad puščal od sebe, nazadnje pa je dovolil. Sinova sta odjezdila. Dolgo ni bilo od njiju ne sluha ne duha. Kralj je pogostoma govori! o njiju z najmlaj- šim sinom, ki ga je tolažil, dasi je sam dvomil, da bi brata prinesla ptiča. Ko je videl, v kakih skrbeh je oče, se je odločil, da pojde po svetu za njima. Kralj pa o tem ni hotel ničesar slišati, kajti ljubil ga je najbolj izmed vseh in bi bil rajši izgubil onadva, kod njega. Kraljevič pa ni imel miru, ker je bilo z očetom vedno huje, in prosil je tako dolgo, da je dobil dovoljenje. Z očetovskim blagoslovom v srcu in denarjem v žepu se je podal na pot. Dolgo in dolgo je hodil in prišel na travnik sredi gozda. Oziral se je, kje bi bila kaka steza in baš je hotel počivati, ko zagleda sredi travnika mrtvo truplo. „Moj Bog", si misli, „tega siromaka razneso vrane; če ga nihče ne pokoplje, pokop-ljem ga jaz." Pokopal ga je in legel ob grobu ter zaspal. Tu se mu je sanjalo, da stoji pri njem starček, ki kaže na košuto in pravi. „V zahvalo, da si moje telo pokopal v zemljo, te pripelje ta košuta, kamor bi rad prišel. Če bi me bila tvoja brata pokopala, bi jima bil pokazal pot, a pustila sta me in vsled tega nista našla ptiča." Nato je starček izginil, košuta pa je ostala. Kraljevič si je mel oči in vstal, košuta pa ga je prijazno gledala in poskakovala pred njim, kakor bi ga klicala, naj gre za njo. Košuta je poznala tako dobro vse poti skozi gozd, da se mu ni bilo treba niti pripogibati pod vejami. Nastala je noč in kraljevič je je) misliti, kako bo sedaj v temi. Jedva pa se je spomnil noči, je videl luč pred seboj. Ni vedel kaj je to, in ko se je natančneje ozrl, je opazil, da se svetijo konci košu-tinih rogov. Ves strah ga je minil in pogumno je stopal, kamor ga je ta živa luč peljala. Dospel je v votlino in našel pripravljeno mahovo postelj in mleka in sadja do sitosti. Zaran je šlo zopet dalje in tako več dni zapored. !n prišla sta k neki gori, na kateri je stal visok grad. Tukaj mu je nenadoma košuta izginila. Kraljevič se je oziral, a ni je bilo. Domisli! se je, da je morebiti na koncu svoje poti. Grad je bil zaprt. Ko se je prebližal vratom, so se sama sirom odprla. Na dvorišču, na hodnikih in v sobah ni našel žive duše. Šel je vedno dalje in dalje. Kakor v zrcalu se je videl v srebrnih in zlatih stenah; po sobah so bili razvrščeni naslanjači, stoli, razno pohištvo in orodje, same krasne sobne priprave. V zadnji sobi je našel pri oknu kletko s ptičem, ki je pel in spuščal iz kljuna kapljice krvi kakor rubine. Hotel si ga je vzeti, poprej pa se je ozrl po sobi. Groze mu je omahnila roka. Na rdečem aksamitovem divanu leži vila krasna kakor boginja; zdi se, da trdo spi. Ena roka ji leži ob telesu, drugo ima pod glavo; dolgi črni kodri si je vijejo preko belih ramen do zlatih robov na divanu. Bela halja je pokrivala bujno telo in ena nožica je videti izpod mehkega vznožnika. Kra-jevič ni vedel, ali jo naj vzbudi ali ne. Nobena žilica se ni gibala in vendar ni bila mrtva. „Če bi vsaj enkrat odprla oči, vsaj eno besedo izpregovorila", si je želel Kraljevič, čudeč se krasni vili in čakal tri dni pri njej. A ni se dočakal. Končno se ga je lotil strah, in spom-livši se bolnega očeta je sklenil, da odide s ptičem. Vzel si je ptiča s kletko in se oziral zadnjič po sobi. Na mizici pri divanu je ležal meč, steklenica vina in kruh. Na meču je bilo napisano: „Če kdo z njim trikrat mahne in reče: Vsem glave dol! se takoj vse glave odsekane." Na steklenici je čital: „Kdor to vino pije, je takoj zdrav, naj ima katerokoli bolezen." Na kruhu je bil napis: „Če se nasiti z njim na stotine ljudi, nikdar ga ne bo manj." „To so izvrstne reči", si je mislil Kraljevič. Tukaj jih itak nihče ne rabi, meni pa bodo koristile. Da bo vedela, kdo je bil tukaj, napišem na mizo svoje ime." In podpisal se je na mizo, zapisal, odkod je in kdaj je bil v gradu. Potem je poljubil spečo devo, vzel ptiča, meč, vino in kruh in zapustil grad. Medpotoma si je kupil konja in jezdil s svojimi rečmi proti domu. Dolgo, dolgo je jezdil in prijezdil je v neko mesto, kjer je bil strahovit nemir. Vpraša, kaj pomenja vse to, in sliši, da prihaja sovražnik z nebrojno vojsko proti mestu, da pobije in požge vse; kralj se mu ne bo mogel ubraniti. Kraljevič se je spomnil svojega meča in ponudil kralju pomoč, češ, da se sovražne vojske ni treba bati. Kralj ga je z veseljem sprejel, dasi ni mogel verjeti, da bi ga eden edini junak mogel rešiti. Ko se je sovražnik približal, je potegnil Kraljevič svoj ču-dotvorni meč, mahnil z njim trikrat po zraku in zakli-cal: „Vsem sovražnikom glave dol!" In glej, v tistem trenotku so se kotalile sovražne glave po zemiji. Stra-homa in čudeč se so zrli vsi na kraljeviča in kralj ga je peljal v grad in priredil njemu na čast slavnostno pojedino. Z lepimi darovi je jezdil Kraljevič zopet dalje, meč pa je pustil kralju v spomin. Za nekoliko dni je prijezdil do drtigega mesta. Vrata so bila zaprta. Trkal je in dolgo klical, preden ga je slišala straža, ki mu je povedala, da ne sme nihče v mesto, ker vlada v njem strahovita nalezljiva bolezen. Vsi meščani so bolni, tudi kralj in njegova družina, ni nobene rešitve ni. „Le pustite me noter, jaz vam vsem pomorem." Straža mu je odprla. Jezdil je naravnost h kralju. Vsi ljudje so bili tako slabi, da so jedva vlačili noge. Kralju je ponudil pomoč, ki jo je sprejel z nepopisnim veseljem. Jedva je kralj pokusil vina, je ozdravel; ravno tako je hipoma ozdravela Kraljica in vsa kraljeva družina. Trumoma so prihajali v grad bolniki in odhajali zopet zdravi. Bili bi zasipali neznanega zdravnika z zlatom, a on ni sprejel ničesar, nemveč je odjezdil ter pustil kralju čudotvorno vino. Imel je še ptiča in kruh. In prijezdil je v neko mesto, kjer ni mogel v gostilni dobiti obeda. Krčmar je tarnal, da nima ničesar več in da povsod ljudje lakote umirajo. Ob tej priliki je bil dobrodošel njegov kruh, ki ga je razdelil gladujočim meščanom, ne da bi — 4 — ga bilo manj. Odhajaje jim je pustil kruh in bil je vesel, da je imel samo še ptiča. In prijezdil je nekega dne k mestecu, kjer je videl pred seboj postavljene vislice. „Koga bodo neki obesili ?" si je mislil in nalašč jahal v mestece, da povpraša. Zvedel je, da sta približno pred letom prijahala dva princa, ki sta imela obilo denarja in sta vse zaigrala, potem pa se zadolžila ; ko sta nazadnje povzročila več pretepov, so ju zaprli, po noči pa sta hotela uiti, toda prijeli so ju in danes ju obesijo. Kraljevič se je ustrašil, kajti slutil je, da sta princa njegova brata. Prosil je mestno gosposko, naj ga peljejo k njima, in tukaj se je prepričal, da se ni zmotil. Brata pa ga nista spoznala. Vprašal je gosposko, če je mogoče popraviti z denarjem vso škodo, da jim plača, kolikor bodo zahtevali. Gosposki je bilo ljubše, da so dobili denar, in zahtevali so veliko vsoto, ki jo je Kraljevič takoj izplačal, potem pa odjahal z odkupljenima bratoma. Ko pa sta brata slišala, kdo ju je rešil in da se brat vrača srečno s ptičem domov, ju je peklo in vedno sta mislila, kako bi zabranila vrnitev. Blizu očetovskega mesta sta ga prijela in pahnila v gozdu v globoko volčjo jamo in mu iztrgala iz rok kletko s ptičem. Nato sta jezdila domov in rekla očetu, da sta našla ptiča. Oče se je prestrašil, ko mu nista ničesar povedala o mlajšem bratu, ptič pa mu tudi ni nič pomagal, kajti ves dan ni odprl kljuna, kaj šele pel. V tem je Kraljevič v volčji jami obupoval. Glad in zima sta ga mučila skoro do smrti. Kadar je kaj zgoraj zašumeio, je kričal na ves glas. Tretjega dne je j šel neki kmet mimo jame in si veselo žvižgal. Slišal je klicanje v jami in prinesel drogove in vrvi, da bi pomagal nesrečniku ven. Kraljevič je srečno splezal navzgor. „Za Boga milega, kako pa ste prišli tja dol ?'' „Ne vprašuj me, prijatelj, rajši me nekam pelji, i kjer bi se ogrel in najedel; cele tri dni sem že v j tej luknji." Uslužno ga je peljal kmet v svojo hišo in mu po- | stregel. Ko se je nasitil in naspal, tedaj šele je povedal j kmetu o svoji nesreči. „Hudodelca brez vesti sta vaša brata", se je hu-doval kmet, ko je vse zvedel. „Vaš ubogi oče je go-tovo žalosten in v skrbeh, kje ste neki ostali! Najbolje j bo, kadar se le malo okrepite, da pojdete v mesto." (Nadaljevanje prihodnjič) : : ¦ Iz preteklosti ogrskih Slovencev, j ! ¦ Kedo se ne 3pominja iz življenja in i delovanja slovanskih apostolov Cirila in Metoda, da sta prišla na svojem potovanju v Rim 1. 867. med panonske Slovence, kterih j vojvoda Kocelj ju je z veliko častjo sprejel in se razveselil, ko je videl v slovanskem | jeziku pisane knjige? Dal jima je 50 učencev, i ki bi se naj pripravili za duhovniški poklic, j In ko po Cirilovi smrti ni kazalo, da bi se ; vrnil Metod na Mora7sko,je ostal pri Koclju in deloval med panonskimi Slovenci do j Koceljeve smrti. Posrečilo se je takrat, da je ustanovil papež posebno nadškofijo za Moravsko in Panonijo.*) Ali bil je to po Samovi državi drug svitel žarek, ki je pokazal, v kaki smeri naj bi se razvijala zgodovina slovenska in češka. Ni pa ugajal tak razvoj zapadnim sosedom Nemcem, ki so si bili že spravili pod svojo oblast nas karantanske Slovence, pa hoteli razširiti oblast tudi na panonske (ogrske) Slovence in Čehe. Dobro došli so izprva Nemcem Madžari, ki so se bili takrat naselili po ogrskih nižavah in na nemški poziv pokončali velikomoravsko j državo.*) Madjarski plen pa so postali kot najbližji sosedi naši panonski Slovenci. Kakor kasneje Turki so tudi Madjari strašno plenili po slovenskih pokrajinah pobijali prebivalstvo ali pa ga, zlasti tostran Mure. Kakor na Gornjem Koroškem, in Štajerskem, se je tudi na Ogrskem slovenski živelj krčil. Zlasti v vzhodnih delih so se slovenske naselbine skoraj popolnoma pomadjarile. Boljše je bilo v obmejnih za-padnih krajih. Tam je bilo prebivalstvo bolj gosto naseljeno. Zato se ni moglo toliko tujcev priseliti in Slovenci so ohranili svoj narodni značaj do današnjega dne. Cerkveno so bili ogrski Slovenci izprva prideljeni škofiji v Gjuru in v Veszpremu. Ko pa je kralj Ladislav ustanovil zagrebško škofijo L 1094., ji je podredil tudi prebivalce salajske županije, med tem ko bi železna *) Panonija je za rimskih časov obsegala kraje nekako med Donavo in Savo do Ptuja in vzhodne Štajerske. Odtod Panonska ulica v Ptuju. Madjari pa tudi Nemcem niso prizanesli in začeli divjati in ropati po njihovih zemljah. Ta brezobzirna osvojevalna in uničevalna divjaška čud je ostala obema narodoma do današnjih časov in se je v minuli svetovni vojski pokazala zopet v polni nagoti, ko sta se oba naroda združila, da dokončata uničevalno delo, ki sta ga začela pred tisoč leti, da zatreta Slovane. župaaija imela še dalje pripadati gjurski Škofiji. Ali ogrsko Slovence je ta ločitev neprijetno zadela, ker bi bili vsi radi imeli zagrebškega škofa za svojega višjega pastirja. Zato so se Slovenci Železne stolice s svojimi duhovniki vred uprli gjurskemu škofu in prosili zagrebškega, naj jih sprejme otroke in žene odvavali a sabo v sužnost. Okoli 1. 900 so Madjari stalno zasedli svet med Muro in Donavo. Kolikor Slovencev je še ostalo tam, so morali novim gospodarjem obdelovati zemljo in jim dajati velik del svojih pridelkov. Pri teh Slovencih se je učilo divje pastirsko in ribiško ljudstvo madjarsko poljedelstva, rokodelstva, staviti hiše in preproste utrdbe. To priča Še danes nebroj slovenskih b^sed v madjarskem jeziku, n. pr. jarom (jarem), kolya (kola), taliga, szani, kalamaz (kolomaz), lomes (lemež), gereben (greben), czep (cep), kasza (kosa), szita (sito), jazcol (jasli), bot (bat), darong (drog), patak (potok), gatya (gače), irha (jirhovina), kapa, koszok (kožuh), palast (plašč), ruha prauda (pravda), megya (meja), k:iraly (kralj), vaj da (vojvoda), sipan (župan), Nemeth (Nemec) itd. Ko so prišli ogrski Slovenci pod madjarsko oblast, so bili popolnoma ločeni od svojih rojakov v svojo očetovsko oblast. Ta je sicer to storil, ali državna oblast tega ni trpela in je ostalo pri prvotni razdelitvi tja do 18. stoletja, ko so se morali tudi cerkveno ločiti od Hrvatov. Da niso Madjari v novejših časih narodne prosvete negovali kulturnih potrebščin ogrskih Slovencev, je umljivo. Kakor koroški Slovenci, tudi ogrski Slovenci niso imeli po šolah in uradih nikakih narodnih pravic. Pri ljudskem štetju 1. 1890 so našteli v zahodnih stolicah še 95 tisoč Slovencev, a 1. 1900 jih statistika posebe niti več štela ni! Tisto malo narodne duševne kulture, ki jo je še med ogrskimi Slovenci, je večinoma proti vladni volji. Kljub temu se narod v svoji žilavosti krepko upira madjarizaciji. Prav minula vojska je prekmurskim Slovencem močno povzdignila narodno zavest in ljubezen do materinskega jezika. Saj so prišli kot vojaki daleč po svetu in se lahko prepričali, da hvalisani madjarščine nikjer ne razumejo, pač pa se v svojem slovenskem jeziku lahko razumejo in pogovarjajo s Hrvati, Čehi, Poljaki in Rusi. Zato je le pravično, da se vsaj ta mali ostanek nekdanjih panonskih Slovencev združi z ostalimi brati v novi državi in pride iz Životarenja in zatiranja do pravega življenja in politične svobode. F. K. Društvene vesti. Mariborski Sokol priredi dne 21. septembra 1919 v Studencih pri Mariboru javno telovadbo z veselico. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Ptujski Sokol je dolžan, da vrne bratskemu društvu obisk, zato poživljamo naše Sokole, da polete v obilnem številu v Mariboru. Prostovoljno gasilno društvo v Domovi priredi v nedeljo dne 28. septembra 1919 popoldne po večernicah Veselico v gostilni g. Herga. Vsa bratska okoliška društva in prijatelji gasilstva se uljudno vabijo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo orodja. Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3, pritličje levo. 2nT a. r o c "b a.. A Komur smo dozdaj pošiljali list, A ¦ pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj 1 nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. ke poklinjajo, ker ne morejo odpraviti. V Mariboru je en civilni senat premalo, dočim v Celju razpisujejo civilne razprave že 14 dni po tožbenem odgovoru se bodo v Mariboru vršile razprave, za katere je sedaj I. narok baje Se le prihodnjo pomlad. Ako se človek huduje dobi pravilen odgovor, da naj poverjeništva za pravosodje da še sodnikov za eden senat v Mariboru. A v Mariboru stroj vendar kolikor toliko funkcijonira. V Ptuju se more ustaviti, ako ne pride takoj prav izdatna pomoč. Prosimo nujne odporno-či, ker bodemo drugače zelo hudi. Kopalni red za parne kepelj. Mestni sosvet je v svoji seji dne 16. t. m. sklenil, da se z ozirom na potrebe kmečkega prebivalstva silene sledeči kopalni red za parno kopelj ob delavnikih: Dopoldne ob 8 — 10 uri zjutraj za ženske od 10—12 uri za moške. Popoldan ob delavnikih od Vsl4—Vsl6 uri za ženske, od V2I6—18 uri za moške. Ob nedeljah od 8—10 uri za ženske, od 10—12 uri za moške. Državno pravništvo v Mariboru. Znani Jožef Ornig je dne 22. novembra 1918 odposlal znesek po K 55.000-— iz mestne hranilnice v Ptuju v Gradec. Ta znesek je nabral Ornig kot župan mesta Ptuj za se-zidanje sirotišnice v Ptuju. Pretežno se nahaja v tej svoti slovenski denar. Zbirka po K' 55.000-— je bila last mestne občine ptujske. Mi vabimo državno pravništvo prav vljudno, da so živo zanima za vprašanje, je li dejanje Ornikovo ne spada pod kak § k. z. in to vkljub temu, da je dejanje storil Jožef Ornig? . . Mestni sosvet je razpustil dosedanje gre-mijalne in nemške trgovske in obrtne nadaljevalne šole v Ptuju ter sklenil ustanovitev novih. Mestna občina je prevzela tre-tino stroškov. Pred kolodvorom v Ptuju postavi Josip Gajser, zasebnik na Hajdini čeden lesen šotor v katerem bo točil pijače in prodajal živila. Vpisovanje v mestno glasbeno šolo se vrši 22. in 23. septembra od 8. do 12. ure v dijaškem domu II. nadstropje. Prošnje za znižanje šolnine se sprejemajo pri vpisovanju, tam se zvedo tudi vse dmge podrobnosti glede učnih pripomočkov, razdelitve ur i. dr. Redni pouk se prične 25. septembra. Sv. Barbara v Halozah. Naš grozd zori pod žarki toplega solnca, nastalo je poletje, pozno, a vendar. Kdor je ohranil pred prejšnimi nesrečami grozdja, še lahko upa, na prilično dobro kapljico. Naše Haloze se še nadejajo. Kmečkih ljudi smo videli preteklo nedeljo pri sokolskem zletu polovico. S tom je poka: zalo kmečko ljudstvo, da so zanima za telovadbo sokolstva sploh ter živi s Ptujčani skupno duševno življenje. Tako je prav. Neprevidno ravnanje pri nabasanju samokresa. Dne 26. avgusta t. 1. popoldne je 21-letna posestnika hči na Humu Katarina Sever pri nabasanju samokresa v sobi tako neprevidno ravnala, da se je taisti nepričakovano sprošil in jo smrtno v prša zadel. Utonila S8 je dne 15. avgusta t. 1. opoldne 83-letna prevžitkarica Marija Plohi v Koračiču, občine Sv. Tomaž, ko je Sla k neki mlaki blizo stanovanja si obraz zmočit vsled omed-losti padla v taisto in utonila. — 5 — Ragoznica pri Ptuju. Med najlepše prireditve, ki sem jih kedaj videl na deželi spada srčkana veselica prirejena na Brači-čevem vrtu. Vse kar smo videli, slišali jedli in pili vse je bilo izborno. Priznanje prirediteljem gg. Bračiču, Haladeji, dijakom, cenjenim damam in vsem, ki so pomogli, da je spela ta veselica tako sijajno. Jurovci. Preganja na nas živinska kuga. Prosimo oblasti, da storijo kar koli mogoče, da se ustavi. Živimo pač v strašni dobi. Vojska, kuga prej neprestan dež, in v Belgradu niso pustili g. dr. Korošec in drugi, da bi naši poslanci koristno delovali. Sv Urban. Z veseljem čujemo, da so bili naši kmečki fantje najbolj slikovita in najlepša skupina pri sprevodu na sokolskem sletu. Bilo nas je tudi drugih Urbančanov v Ptuju in smo s ponosom gledali naše mlade korenjake na čilih konjih. Vsem nam ostane ta dan, še prav posebno radi tega v najlepšem spominu. Začetek šolskega leta 1919/1920 na mestnih ljudskih in meščanskih šolah t Ptuju. Vpisovanje: V mestne ljudske in meščanske šole v Ptuju se vrši v pondeljek dno 22. neptembra 1919 dopoldne od 8.— 12. uri in sicer: 1. Za slov. ljudsko šolo v šolski pisarni v poslopju „Mladike." 2. Za nem. ljudsko šoli v šolski pisarni v šolskem poslopju. Sprejemajo se le otroci iz mestnega šolskega okoliša. Vsakdo je primoran se zgla-siti. 3. Za deško meščansko šolo v prostoru 1. razreda v poslopju nemške ljudske šole. 4. Za dekliško meščansko šolo v šolski pisarni v poslopju „Mladike." Dne 23. sept. ob 8. uri je začetna šolska sv. maša v mestni cerkvi. Dne 24. septembra se prične z rednim šolskim poukom. Najnovejše vesti. Mirovna konferenca. Sporazum na naše stroške. LDU. Pariz, 17. septembra. (Dun. K. U.). časopisi pišejo v splošnem ugodno za D' Annunzija. „Eclair" meni, da so Francija, Anglija in. Italija že sklenile odgovor glede Jadranskega morja, po katerem pripadejo Reka, Zader in nekateri otoki Italiji, med tem ko pridejo pristanišče in železniške zveze z Reko pod kontrolo zveze narodov. Manjka še odgovor iz Washingtona. Mrtva zveza narodov. LDU. Pariz, 16. septembra. (Dun. KU.) Polkovnik House, ki je prišel sem iz Londona in postal zopet član ameriške mirovne delegacije, se je izrazil, da se predpriprave za zvezo narodov toliko časa ne bodo nadaljevale, dokler ameriški senat mirovne pogodbe ne sprejme, ozi roma ne odkloni. Anglija dobila mandat, da užene d'Annunzia. Ldu. Lugano, 17. septembra. Vrhovni zavezniški svet, ki se je na svoji včerajšni seji bavil z reškimi dogodki, je v soglasju z vsemi zastopniki ententenih držav poveril Angliji nalogo, da nastopi proti d'Annunziu. Danes ali jutri bo odplulo večje število angleških vojnih ladij proti Reki, da napravi konec d'Annunzijevi pustolovščini. Reka. Bakar, 17. septembra. Položaj na Reki je nespremenjen. Mesto obvladajo še vedno d'Annunziove čete, vendar pa se po. javljajo že znaki omahovanja. General Gan-dolfo, kateremu je poverila italijanska vlada nalogo, da vpostavi v mestu red in mir, je pozval v posebnem proglasu uporne vojake, da se vrnejo k svojim oddelkom. Najbrže se bo pokoril temu povelju tudi d'Annunzio sam. Vznemirjenje med jugoslovanskim prebivalstvom Reke in Sušaka narašča vedno bolj, ker se vsi boje, da bodo začeli vojaki pred svojim odhodom pleniti. Retirada. Bakar, 17. septembra. Vsled poziva generala Gandolfa se vračajo italijanske pobunjene čete k svojim posadkam. Zdi se, da se bo d'Annunzio pokoril povelju. Pri Hrvatih vlada bojazen, da bi sedaj mogli priti na Reko ojačeni deli redovite italijanske vojske. Znani italijanaš Gotardi, tajnik reške trgvske zbornice, ki je v Consiglio Nazionale učinil mnogo prevar, je pobegnil v Sicilijo. Med italijanaši vlada velika po-bitost. Italijanska vlada je prevzela odgovornost, da vzpostavi na Reki red. Zato je dela pobujnjenim vojakom ultimatum do četrtka o polnoči. LDU. Beograd, 18. septembra. Veliki transporti sladkorja za Jugoslavijo, naročenih iz Amerike, so došli v Dubrovnik in na Reko. Te dni se prične odpošiljanje sladkorja na pokrajinske oblasti v svrho potrebne razdelitve. Griža se pojavlja v celi Sloveniji, Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. — Največja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „T e m-p el vrelec iz naše Rogaške Slatine. V najem se vzame gostilna, zemljišče ali sploh kako podjetje. 0B^m Ponudbe na upravništvo l;sta. ""99C ljTazxxan.ilo I Urar Kari Ackermann v mestnem gledaškem poslopju v Ptuju je otvoril zopet svojo delavnico za popravo ur, in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. Delo izvršuje po solidnih cenah. '$ iža se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato slavno občinstvo pije samo zdravilni „Tempel-.• vrelec iz naše Rogaške Slatine. •. TTsalro z^-riožIiD-o. — IP02n.-CLd.toe naj se pošljejo: ZEPtu-j, Truberjeva ul. 4. 45 — 6 f lita fUUM.UUU, Centrala v JLfufoljasii. I Mil Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3°|0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s sx\40\Q čistih. Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mescev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 17 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkozcl v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot : proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6"—, za ščurke6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničeval-ec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3"—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport " M. JUnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. aaoooaoaaaoooaooooaoaooa r* GARJE srbečico, kraste, lišaje ti% atma. g uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o o osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. S Prodaja in razpošilja s pošto Trnkoczy v Ljubljani. Kranjska aaoaaaaoaooaoaaaaooooaoii Brata Vošnjak, ptuj trgovina z usnjen}, čevlji in surovimi Jožami. CfOveji in telečji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, u intimnimi €legantni boks-calj in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave tcletine. — jYa~ vadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno. Iniil vrelec: Sfyria vrelec: i vrelec: sna m Čedna mlada deklica, ki zna prati, likati in malo šivati se sprejme od 1. oktobra naprej pri gosp. p!. Uiblagger, , * H —i Breg pri Ptuju- e=ti * ;—, Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnav-ljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti sblabemu prebavljanju in teku. Boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoridom itd. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkallč-no-saliničnih rudnlnsko-kisllh slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krep-čilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikda slabega = okusa ali duha. = ! Pozor! Naznanja p. n. občinstvu, da se vrši od sedaj naprej vsak večer koncert ptujske mestne godbe. Cene zmerne! Vstopnina prosta! Za obilen obisk priporoča ,Janko Vučak, kavarnar. o w—-m o Sna mula jako močna z prego vred in štiri 12 tednov stari prasci se prodajo ravno tako tudi zimske jabolke, (mašancker in rambur) od 50 kil naprej Vpraša se v Ptuju, Prešernova ulica 38. ii Izjava. Lastnoročno podpisana Aloizija Smole, zas. v Ptuju izjavlja globoko obžalovanje, da sem gdč. Ivici Strehar raznesla neresnične vesti. Nimam niti najmanjšega razloga dvomiti, o njeni poštenosti in ponašanju. Plačam stroške ter objavo v „Ptujskem listu." Zahvaljujem se za odstop od tožbe. Ptuj, dne 17. avgusta 1919. Luise Smole. •s/ FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna yina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi iz- venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za posi- ' ljatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. BIMlIlIMlIRlIBMaBBIIIIIBII Začasni odgovorni urednik: Dr. Franjo Šalamun. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 42 18 8538