St. 100.
V Trsio, v sredo 16. decembra 1885.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
___;____:______7 •»
»EDINOST« izhaja U krat na teden Tiako iriii in tabele o potadne. Cena sa Uto jf « pld., Za polu leta 3 gld.. za Aetrt ieu fl. gld. KO kr. — Poaamezne	M
dobivajo t>ri opravniitTu in v trafikah * T rita po ft kr., ▼ terlel in v A) tfe vitini no ® kr. - Narolntnt. reklamacije in interate prejumi Opreva lit va, vla Terrrate, »Nava tlakarne*.
Vit da*m •« pošiljko Ureiaiit«« • vi« Terra,itf »Nuova Tipografi«vitak mora biti frankiran. RokopUI o-e? no««tibfi vrodnoati «r ne vračajo. — Jnuratt (razne vršu natna-niia in podanice) i- zaraAnnijo po pogodbi prav e.*n6; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkamije pladnje za viiako r»«w«do 2 kr
Domoljubni odmevi.
/Kone<).
Vsem je znana premetenost in zvitost Italijanov na Primorskem. V dotiki živeč z sovražnimi Slovenci, hočejo zadnje popolnoma iztrebiti iz te dežele ter svetu pokazati, da bo tu oni v velikej večini in da so Slovenci tu bivajoči le tujci s Kranjskega pri-SedSi, Da pa svoj cilj in konec dosežejo, poslužujejo se vsakovrstnih naj-nesramnejših sredstev, mej koji mi na prvem mestu kratkonoge — laži.
Lažejo v Šolah, v uradih, v knjigah, Časopisih, deželnem in državnem zboru, lažfjo in pot zapirajo resnici povsod in v vsetn. Z lažjo in nesramnim počen janjem hočejo celo državne "viSie urade v kozji rog ugnati, kar nam vzlasti mej drugim jasno kaže afera o konsortih. Koliko laži je rastresenih po laških knjigah, osobito zgodovinske vsebine, koliko po onih, ki zemljepisje obravnujejo, kako se zadnja stroka v primorskih in italijanskih laških Šolah podučuje — kako se muči in po svoje obrača statistika, to je vsakemu olikanejšemu Človeku znano. Kako nesramne laži mej svet trosijo listi, od njih pisani, kake laži se v časnike čez mejo javijo, to je tudi znano. Sploh je zemljepisje, zgodovina drugih in posebno slovanskih dežel pri Lahih na krivem potu, ker iz njih knjig resnico težko razbereš.
Kako jiin lahko ta njih laž Škodi, L oliko jim lahko škode učini to zavijanje resnice, ta manija zu nesmiselnim poituljanČevanjem, ta kriva njih politika, to dočakajo naši zanamci, in nekoliko smo dočakali uže mi, kajti zavedajoči se slovenski narod, v njih bližini živeč, noče več tako ponižno in potrpno prenašati jarma, ki mu ga ti egoisti in pogrešni Lahi na vrat stavijo. Uže sedaj vidimo tu v Trstu veliko nezadovoljnost ljudstva proti njih prevladanju, trpelo ne bode brez ilvombe, da tako ostane i v prihodnje, ampak otrese sitni in teški ta jarem raz sebe, Upati je, da se z prihodnjimi volitvami, navzlic napenjanju
teh sivih naših in sploh avstrijskih nasprotnikov, obzor v Trstu razjasne in narodom tu živečim zašije solnce enakopravnosti.
Radi bi Se dalje govorili, ali prostor nam ne dopušča in radi tega ohranimo si o teh naših sovražnikih širše govoriti prihod ne leto ter bralce nale obvestiti o tem po pravici sovražen i m narodu.
Bog daj, da se žalostne okoliščine tu v Trstu, glavnem mestu Primorskega in gnjezdu najzagrizlejih Lahonov, na boljše obrno ter se bo pravica godila i ubogim Slovencem, ki pod težo njihovega prevladanja uže toliko let zdihujejo.
Vse to — pravi v svojem dopisu tržaški dopisovalec »Slovenca« nam jasno kaže, da je v Trstu mnogo gnjilega ter da ne bo mirnejših časov, dokler viša oblast ne odvzame prevelikih pravic mestnim očetom ter vlado podeli okr. glavarstvu ali dokler ne prido na mestno krmilo druga, patriotičua stranka. V kar Bog pomozi.	Lj.
Deželni zbori.
Istrski.
VI. seja 7. dec. Predsednik dr. Vidul-ć naznanjt,
je došla prošnja vasi Zabiče, Podgraje i Fabce okr, Podgradskega, da b; -e odce pile od Istre i prudružile K-anjsk j zarad bližnje sodnije i davk »rije Bist>-ifik>*.
Ker treba stvar dobro premisliti, odda se ta prošnja deželnemu odboru v poročanje za hodoče zasedanje.
Poslanec Jenko stavi vladi sledečo interpelacijo.
Že od davna Imajo Velike in Male Mune in Žejane. jedine v Avstriji, pred-pravico, prodajati po hišah kis. A te pravice posluževati so se pričeli stoprav zadnjih 10 let v večjej rneri iz razloga, k«r j m je vlada glede na obstoječ* raz-: mere prestrogo zabranila gozd, ker se so jim zabranile koze. a se ni prav nič sto-I rilo, da bi 84 jim na kakov naći ti nado-' mestili oni prihodki, kateri so jim neob-' hodno potrebni. Kajti o i tena, kar se pri-j dela na skromnih zemljiščih imenovanih j v isi. oni nikakor ne morejo preživeti s» : p«eko letu, nego samo nekatere mesece. A. da hi se moglo od njih pričtkovati, da j si iz Bvoje moči pomagajo, na to ni misliti. kajti b li so do sedaj zanemarjeni, kakor sploh Slovani Istre. D"e leti sem
PODLISTEK.
Rasen.
ZgoL'vmska n <vela Sacher-Masocha.
Piv el v. H (Konec).
S.ndula ni mogel več solz zdrže-vati; s re ov.>riti ni mogel niti besedice. Padel je p-ei sultanom.
»Govori, jHis u ukazujem I« — reče inu ganjen.
»G spo i m 'jospodar moji« — pravi zdaj oevec tr petaje, — »zapoveduj nad mojim živeniem, — naj mije le v n-si>čo!
Jaz ljubim tvoj i -oižtijo — Bušen I —--
Ukaži mi i ud-^č glavo,— ker nimoiaf.—
»No. viol« — odgovori Mu^tufa, — »Rušć i je ivoj .1« Udaril je z ruko ob roko. a to vstop; Ruščo, oblečena kakor dama ><ultuuova.
»VcHinijo. -lam ti j> za ženo, — a zraven ti »ioi iui še doio, kakoršna je spodobna ui jei Ijnbljenki!« —
ptse omejuje izdavanja dovoljenj za prodajo kisa in kakor se je izrazil g. c. kr. okr. glavar Volovski, nam-rava se odpraviti popolnem. Poznavajoča razmere in videči nevarne posledic*, ki morajo n stopit', ako se imenovanim vasem S« ta zaslužek odvsame. izročila sva zastopnika VolnvBk-ga okreja pri c. kr. namestniSivu spomenico na u;. eksc. nosp. ministra trgovine. v katerej sva natanko opisiia razmere, ki vladaj■) sedaj in ki bi mogle nastopiti v vaseh županije M inske. A v re-šenji te spomenice izjavlja trgovinsko mi-nisterstvo, da se ne more na njo ozirati.
Prav tako brezvspeSna bilaje prošnja Muncev in Ž**jancev, d > bi c. kr. vla ia odposlati izvolila izvedence, kateri naj bi se prepričali o njihovih razmerah in vladi poročali. Kajti vlada nikakor ne more po znati ondot'iih razmer, ker že mnogo let ni bilo na Kunah in v Ž-janah nobenega političnega uradnika, izuuši gozdne, koji idejo samo po svojem poslu.
Na podlagi tega ob"azl ženja in na nodlagi omenjene spomenice, dovoljujemo i»i vpraStti vls. c. kr. vlado:
1.Je	li istina, da hoče prodijo kisa zabraniti.
2.	Hoče II se prepr>Č iti o razmerah v va-eh Munske župnij-, kakor so zdaj in kakor l»i itios^Irs na4• ti, ako se jim odvzame jedini zaslužek?
3.	K ij namerava storiti, ako potrdi prvo vpraSanje te interpelacje?
Poreč 4. decembra IK85. Jenko. Lagmja, Križanu:, Zaralič, Spinčič,
Poslanec Jenko nada'je utemeli samostalni predlog, naj deždni o ibor priporoči predsedništvu višie sodnije, da se ii Podgradsko sodnijo sistemizuje mesto Še jednega kancelisla.
Da se večina ne bi izgovarjala, da ni razumel i, ponavlja poslanec dr. Laginj i v italijanskem jeziku, da v Po igradu ni no» tarj i ni advokata, da se mora vse na zapisnik vsprejemati, da je civilnih in kazenskih pravd mnogo, mnogo posla z setnlj. knjigami itd.
V-prejme se naposled dr. Gonstanti-nijev predlog, naj deželni odbor pošlje Jenkov predlog in utemeljenje deželni nadsodniji v preudarek in odločbo.
Poslanec dr. Campitelli predlaga v imenu finančnega otbor i. da se vsprejme proračun za leto 1836. Finančno stanie da je ugodno in <ia se vidi očiten napredek v deželi, tako tudi dobra volja in lepo upravljanje deželnega odbora.
Prične se generalna debata.
Poslanec prof. Spinčič v dolgem hrvatskem govoru rail «ga, zakaj ne more gla-ovati za pror »čun.
Temeljito opi-mje stanje Hrvatov in Slovencev v Istri 'n mnoge nespodobnosti, ki se dogajajo. Ano s« kaj navidezno dobrega ukrene, stori ae to onim starim načinom, kakor so nas nakdij strahovali, noseči v jednej roki sveti kr.ž a v drugej meč.
Poslanec dr. Laginja spomina najprej italijanski, da je on prijatelj vsakemu
Dva ljubeča noklekneta pred sultanom, a on ju smehljaje dvigne.
• Zdaj pa va|i hočem slišati, kako skupaj pojeta«, reče jima *ultan. Sandula in Rnšen sta rada to storla. Pela Rta z spremljanjem kitare neko turško pesen. Kako mamljivo so doneli glasovi, ziruieni z ljubavijo in srečo, kako vesele so bile besede, — bilo je potobno slovesnemu petju škrjančekov v vrtih serajlskihl
Oni večer je sedel sultan zopet pri vodnjaku — navdušeno je zlagal kitice pesni, ki se je pričala tako le:
Rnšen, podal s»m srce ti v dar, A nisi ga hotela 1 Tebe ljubiti ne neha nikdar, Ce tudi boš druzega imela! Ribice so se igrale v vodici, na koje valovih so se lomni lunini Žirki. DuhteČ zrak pa je nosil pesen če/, vrtne ograje tja do bregov sinjein morji. Kmalu so |o peli vsi prebivalci Štamhnla; postala je narodna pesen, ki živi Se danes v ustih turških rodov.
V.
Tudi v krasne prostore lepe sultanovke Zamire je došla pesen, kakor zvrgol ča
pravemu in poštenemu Haljami. Opomina več uo, na| sestavlja proiačune tuko, na bod<> odgovarjali lednakosti ital janskega in slovanskega naroda v Istti. Spomina D dmac je in Lapene Ta je pri zadnph orŽavipi/borsUlh volitvan izdal pronram, v katerem pripozriaje lopnino jfdnak"-pravnost hrvatskega in italijanskega j> sika i'i vendar je propal. Lapena je preka no pripoznai pravice hrvat ke^a naroda.
(Na aljuje hrvatsk'. Vtisektega govora ml j- elik, ker je veči-ta veČKrut čula upl^tMie italijanske opombe in je mogel vpak razumeti, o čem govori).
Netnilosrčno Šibal je poslanec dr. L»-g'nja brez razlike vse, kateri so krivi sla* bt>ga st nja hrvatskega tn slovenskega naroda v Istri.
Opi-al je, kako se taji naša starina, kako mora narod propadali pol to upravo, kako s* postopa s šolami, kako se tinjska >n ti • a J* narod, kako ?o bili lani nahuj-sk^ni Kastavci, kako j- skoro kri tekla, k ko p.e Črni Slovane istrske, kako se pi-še|o lažnjive knjige o našem narom in knko se podpirajo takovi pisatelji; kako oblastna postopajo v gozdnih zaievah, d i mora narod stradati pri onem. kar so mu očetje zapustili.
N rod ne veruje in tudi jaz ne, pravi, da cesar ve za vse to, kajti auj narod in mej cesarja postavili so se iz 'ajice,kateri ne piipuščijo, da bi cesar čul našo be-io: »Gospodar ! Umirajoči mi te pozdravljamo I«
D'. Ltginja govoril je *l4 uie in zbor in galerna poslušali so ga mirno, kakor tu i i profesorja Spinč ča.
Slovanski poslanci dotaknoli so se naj« oličulljivfjše strani in vsled tega vihar zvečer, A stanje v Istri jn tako, .'a je bila zadija doba, povedati c»-lo istino.
Predsednik dr. Vl<iulič opomni dr. Laglnji, stko je nanj meril, da njegova (Vi-iuličevu) mati ni govorila hrvatski.
Ko je še govoril poročevalec, preide se v spectj dno debato.
Pri III. točki predlaga poslanec Jenko: Iz jednauih razlogov, kakor je !>ilo pred« laganih lrtos 5 zakonskih osnov, s katerimi se je okrajnim kmetskim z id'Ugam zagotovil redni dohodek posebno pa za to, ker šoio obiskujejo jako ubogi otroci, katerim manjka vsega, najbolj pa v aim-skem č>-u obutve in obleke, » jako redko kded<<bjo podpore, predlag m:
Visoki zbor izvoli suleiioti:
Pozivlje se dežel m odbor. <ia v bo-dočein zasedanji predloži zakonsko osnovo, vsled katere bodo šolske kazni pripadale krajnim šolskim svetom za učne piipo-in^čke ali za ohkko ubozim uČpne^m in nČ-nkam onega Šolsk« ga okrož|i>, kamor kazn>ei«ci sp.iuajo.
U (»vaija poročevalec.
K IV. točki nasvetuje dr. Amoroso, naj b- vlada nastavila v Poreči okrsijnega zdramil k«.
P i VII. točki predlaga poslanec prof. Spmčič, naj deželni odbor dela na to, da bodo uradniki pri eno-pomolo^ični postaji
ptica, pes»n. ki jej ie Šepetala pravlj co o ljubezni RuŠen in San tula, Zemira je točila biserne solzic°. zamišljena je bila v dogodke onih dni.
Z taj je ni mučili divja ljubosumnost, Vci jtako nvčno vzhuHah srce ponosne ŽMi8ke. ampak ganjena j^ b la. Io njene solz« so padale tiho na rožnato svileno obl-ko, kakor rosne kapljice cvetlično č išo.
Solnce se je nagnolo k zapidu, zadnji Žarki so zlatill vrhe minaretov in č>ne vrhove cipres. Zemlra se je smehljala otožno, in s tem smehljanjem poki caU je svoie siižnjice.
■ Okrasite me«, — reče jim, »zmislite se novega lepitičji, iznajd-te kaj, kar ni še nobena imela; danes hočem biti lapa, zahtevam tol —«
»Uže si lepa, gospa, — nobena stvar ne more biti krasn*»jta, nič ne more povečati tvoje lepot« I« — odvrne njena naj-Ijubljenejia sužnja.
Sultanovka se je opazovala nekaj časa v ogledalu, ko|e jej j- irža'a kl-čeč i sužnja. Njene velike, mile oči so se svetile zadovoljno.
Zopet je bila noč, zi-pt-t ie luna p»i— plaval, nad valove, listje in cv»'je. Zopel je 8ed»d sultan samotno ob »ibniaku. Kakor v prej^nj h večerih, donela mu )• ludi danes ua uho prijetn i pesen, vlivala mu tolažbo v prsi in dušo. tudi slavčeki so se odlašali, — a man|ka|o je onega glasu, »i mu je prej upanje, ljubezen m *iečo budil.
K<r naglo se zasliši iz daljave nj žno petje. Ni bila Rušen, ne njen glas, niena u meliiO"!, — a bil je glas, ki je šel do srca; — zdelo se je, da peva|e nekdo ;;rou o tpuSčenja.
Glas se je vedno bolj bližal, — pnfiei je nže do sultana. Mustafa zap e trn Ine oČ, — pa uže začuti, kako se - a je do-t-knola mala ročica na ram^. N kilo ga
I ohoža na lice, in ko prime nježno »oko, po, le »a: Krasna Zemira se mu v že na prsi «Hi-je in jokaje <b enem.
•	Z'utiral« — reč- puIUk, —»Zemirafc ti si? — Ali si zopet moj,?« —
•	Tvoja, — in odz i«j za vedno! —
EDINOST
poznali razen italijanskega jezika tudi hrvatskega ali slovenskega. Ugovarja poročevalec. Pri VIII. predlaga dr. Constatini, naj <?e vlada naprosi, da pride garmzija deželna hrambe zopet v Paz>n.
Poslanec dr. Laginji stavi na predi t-gatelj i t.ka vprašanja, da gi spelje na l"d.Dr. Constatini nam-eč pripuzu., da se )e velika kasarna s trošk >m 50.000 rl. zidala iti uredili, koje bil on z ipan. Tak vel k trošek prevzeli so na se, ker so se hali, da pride garnizij a v Rovinj. (Dr. Constatini j.? Hovinjec). A iz kratkega razno vora 1> i i«> j* j isno, da s t občina takrat z vlado m l.ko stalno dogovorila, da hi bil i<otrošeni znesek zagotovljen m hi se obrestoval.
Pri XXI. tički stavi poslanec Jenko sledeči pi.eUiOs:
Pri i-roračunskej razpravi minolega leta vi5 | se je pri tej točki kratek razgovor ć< st. *g. Laginje, ura. Cimpitellija in rira. Amorosa. Zadnji zatajeval je, <ia visoka vlada predloži letos 7. ikon glede gozdnih Čuvajev iu di hod« v tej., osnovi tudi določba, da go/. ine kazni pripadajo občin irn za plačevanje čuvajev.
A v zakonu, kojega |e vlada predložila, o takej določiti ni sledu.
Ako pa bi tudi bila v njem imenovana določbi), osnova je, gospodu, taka, da pravi zastopnik narodi za njo mkiar "ne hi. glasoval
Ker dosezajo gozdne kazni v nekaterih okrajih zelo visoke vsote, je bolj nego umestno, da se dotičnim okrajem v korist porabijo. Zato predlagam : Vis. zbor izvoli sklenoti: Pozivlje se oež. o'ibor, da v prihodnjem zasedanji predloži osnovo zakona, po katerem se stekajo kazni v onih eodn. •okraj h, kder je po jedna nit več okr. gospodarskih zadrug — po zakonu S. sept. 1884 — onej gospodar*kej zadrugi, h kate-rej pripada občina, v katerei se je kazen iiiih žila, ali, ako taciti zadrug ni, deželnemu gospodarskemu zaklidu.
Odgovarja mu dr. Amoroso. Večina vsprejme proračun. Glasuje se potem o posameznih predlogih. Prvi predlog po« slanca Jenka pade. Predlog posl. dra. Amorosa vsprejet. zanj tudi manjšina. Predlog posl. prof. Spinčića večina zavrže. Vsprejme se potem predlog poslanca dr. Const atinij 1, za katerega manjšina zopet glasuje. Drugi predlog poslanca Jenka tudi r»i»de, dasi nd večine zanj ulasujejo: l>ar. Lazzartni, Ur. Dohlanović, ivančić in Benibo.
Ko Se poslanec dr. Scampischo priporoča prošnjo necega nČ.telja za povišanje penz je od 'J,- na '<», pretrga se seja, da se nadaljuje ob 5. url popoludnr.
Goriški
četrta seja 9. decembra. Najpiej se prebere in potrdi zapisnik prejšnji stje v slovenskem in italijanskem • yz ku. Na to objavi deželni glavar, kakor navadno, došle prošnje ter jih od i d veči-iiorn petirijskemu odseku, nekaj pa legal ne mu.
Potem prid. jo interpelncije na vrsto. Pivi interpelnje poslanec Del Tone deželnega glavarja taii ceste v Fratti. Deželni glavar odvrne, da odgovori ria to interpelacijo pozneje, ko . poizv£ mnenje deželnega oibora v tej zadevi. Drugi prebere interpelacijo poslanec Dottori na vi-hoko c. k. vlido, v katerej zahteva, naj se dajo sposobni vodje zemljiškim knjigam, kder so uvedene, in naj se tako uredijo, da se bodo ujemale z davčnimi knjigami (katastrom) pri c. k. davkarijah. Za tem oglasi se ur. Nikolaj Tonkli, ki prebere dve interpelaciji; v prvej tirja, naj se spl-snjejo noomjski zapisniki v smislu dotičnih postav in ukazov v onem jeziku, v katerem odgovarja vpraš inec; v drugej zahteva posebne porotne sodmj* v Oorici za obtožence, ki občujejo v slovenskem jeziku. Vladm zastopnik odgovori v obeh deželnih jezicih, da izroči interpelacije na dotična mesta in da odgovori o svojem času.
Sledili so samostojni predlogi n*kate-sorih plancev. Dr. Maurovicb predlaga, nuj se razširi postava, ki urejuje pngo/.-dovanje Krasa, tudi na občine: Št. Maver, Soikan. Grgar in Šempas. Poslanec R <j-mund M a ho 1 či č s tovariši stavi Bledeči nasvet :
Vaša prevzvišenostl V smislu 5. 8. opravilnega reda de Želnega zbora goriškega in gradiSkega mi je čast naznaniti, da stavim v sedanjem zborovanji deželnega zbora ta le samo-► talna predloga:
1. NatoČuie se deželnemu odboru, da si prizadeva po primernem potu doseči, da bosti oskrhništvi tržaške mestne ii<
fiorlške bolnišnice milosrčnih bratov vse-ej. kedar sprejmeti katerega koli bolrnka, naznanili v treh dneh dotičnemu okrajnemu glavarstvu bolnika, njegovo bole/eti, ali je bolnik prenosljiv, ali sposoben za zdravljenje ni domu. Okrajno glivar^tvo naj pa nemudoma preskrbi, čenar treba, ter poizve pristojnost in premoženjske raz mere bolnikove.
Županstvom naj se naloži do žnost, da imajo na vsako vprašanje o pristojnosti in premoženjskih razmerah zanesljivo v treh dneh odgovoriti in da imajo vselej k večeuau v osmih dueb zadostiti bolnišnič-
nemu pozmi, ki zahteva« -da se imajo'pie-nosljivi neozdravljivi bolniki na dom spravljati.
Župan na| bo osebno odgovoren za nasledke vsake zamude.
2. Delavci ali posli, ki del jo, oziroma služijo v rnestiti, morajo d iti vidirati svoje •Mavske ali poselsk-1 knjižice pri dotičnih župamjah koncem vsakega leta od njih izdatve, ter ima vsak delavec ali posel pri vsakem vidiranji plačati primerno po vi-•iok-m deželnem zboru določeno takso.
Ta tak°a naj bi se plačevali v deželni zalog in to v ustanovitev bolnišničnega fond 1.
1 Op-^šČeni te takse n;ij bodo tisti, ki se f*k žejo, da so društveniki oziroma društvenice kacega podpornega delavskega druSiva, ki mora po presoji politične oblasti garantirati za svojo dolžnost.
Z visokim spoštovanjem itd:
Slednjič predlaga dr. A Gregorčič, naj se p euieiii §.61. občinskega reda z dne 7. aprila 186'i. v tem smislu, da hi za naprej k razieht i občinskih zemljišč ne bilo t ve ha posebne deželne postave, apapuk id smel dovoliti razdelitev deželni odbor v soglasji c. k. namestništvom. Vsi ti predlog: pridejo v prihodnji seji na dnevni red, da jih dotični poslanci utemeljijo.
Na to še le preŠei je zbor na dnevni red Dr.Gregorčič utemeljeval je svoj predlog o premembi domovinske postave, ter stavil nasvet, naj se izroči p-cdlog v pretreso-vanje posebnemu o iseku pet udov, ki naj se izvoli iz vse zbornice. Dr. Verzennassi preilaga, naj se izroči peticija legalnemu odseku, ker namerava nremembo obstoječe postave. Dr. vitez Tonkli pob'ja ta nasvet, rekoč, da v dotični odsek naj bi prišei tudi poslanec, ki ie stavil ta nasvet, da ga bo mogel še dalji poiasniti in nt* meljiti. Dr. vitez Pajer se temu ustavlja ter meni, da legalni odsek je uže po svojem namenu poklican v presojo t-ga predloga. Pri glasovanji zavrže se predlog dr. Verzegnassija ter se sprejme oni dr. Gregorčiča. < 1
Dr. vitez Tonkli poroča v imenu deželnega odbora o načrtih postav, po katerih se razdelijo občinska zemljišča Zatoi-minska in Spiska v županiji Volčanski. Postavi se sprejmeti tudi v tretjem branji brez ugovora in brez opombe. Isti posla nec poroča dalje o dovolihi občinskih naklad nekateiim občinam, ki se dovolijo po nasvetu deželnega odbora brez razprave
—	Ivan Gasser poroča v imenu deželnega odbora o dovolitvi podpor cestama v Idtljski in Baiki dobni ter predlaga, naj se dovoli za vsako 1500 gld. Predlog se o istopi pe-ticiiskemu odseku, da ho o njem sklepal.
—	Prošnja za podporo ceste iz Starega Sela v Loge v Kotil izroči se po nasvetu deželnega odbora peticijskemu odseku. — Po nasvetu deželnega odbora, o katerem poroča dr. vitez Pajer, podeli se naiuČi-telju v Korminu Petru Fabrisu pokojnina 727 Kld.
Poslanec Gasser poroča v imenu dež. odbora o nekaterih štirendjih. podeljenih ohrtmj*kim učencem. Zbor odobri Štipendija po 360 gld. Albertu Tuzzi ju iz Gorice in Antonu Makucu iz Solkana ter štipendij 602 gld. Ivanu Peteani ju, ki se uČjo v tehnologiČnein zavodu na Dunaji. prva dva strugarstva in rezlarstva, zadnji pa kovaštva. — Po nasvetu istega poro. če vale 1 odobrijo se podpore po 25 gld., dane 4 učencem obrtnljf-ke šole v Marianu ler podpora 80 gld. učencu kmet j tva in vinarstva Khtscbu v Klosterneubu gu pri Dunaji. — Namestništveni predlog za nove podpore učencem obrtnijske šole v Marianu, izroči se peticijskemu odseku. — Predlog del-lnega odbora o popravi sta rega posloi ja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole odstopi se finančnemu odseku.
Zt tem so sledila poročila finančnega odseka o računih za Mo 1884 in o proračunih za leto 1886 nekaterih z*logov. ka-lere oskrbuje deželni odbor. Prvi je poročil dr. Maurovich o računu .ležernega zaloga. Ko je Gasser pojasnil, di dželna kmeiij^k 1 Šola, italijanski oddelek, nebi imela presežka v stroških ali pa le majhen, ako hi bila naredila račun tako, kakor slovenski oddelek, potrdil se je t;.čun deželnega zaloga za 1884 in odobril so se vsi presežki tistega leta glede t ga Zaloga.
—	Poslanec Kocijančič poročal je o računu za I. 1884 zaloga za ranjene vojake, dr. Gregorčič O računu deželno-obČinskega iu šolskega zaloga, d«\ V rzegnassi p» o ra Čunu L'luhonemničnega zaloga. Vsi računi potrdili so se po nasvetu fi lančnega 01-seka, kakor jih je bil predložil drielni odbor, brez razgovora In b-ez ugovora.— Izaiej proračunov za I. 1886 bil je prvi na vr<ti oni Werd»-nbeišk li Sllp-ndijev, o kater»m je poročal g. Gasser, potem oni za ranjene Vojake, katerega je bil lobil t os p Kocijančič, dalje deželno občinskega in šolskega zaloga, ki sta bila izočena dr. Gregorčiču, slednjič oni go«pin-kega zaloga, katerega je imel poslaner G-iSser
Na vse zamje poročal je g. Iv^nč č v imenu peticij^kega odseka o nekaterih p^ t-cijib ki so se zavrnile. Ko je hi! tako dnevni red izvrfen, prišla je na vrsto volitev odseka 5 udov ki bo pretresov;,| nasvet dr. Gregorčiča o premembi domo vinske postave. Izvoljeni so h li: dr. Gregorčič, J. Ivaučič dr. Maurovich, ur. vitez
p.iier in dr. Verzeguassi. Seja se je nekoliko pretrgala, da so si odsekovci volili predsednika, ki je ur. vit. Pajer. Ni to sklene deželni glavar sejo on 8'i, uri zvečer.
Politični prealed.
Notranje dežele.
V	Češkem deželnem \boru je 12. t. m. poslanec Trojan v imenu českaga kluba podal predlog glede vreibe natolnostnih razmer na Češkem.
V Pragi so bile 14. t. m. volitve v mestni zbor. Tako Čehi kakor Nemci so se skoraj v polnem številu volitev udeležili. Zmagala je povsod staročeska stranka, le v state u mestu v prvej volilnj skupini bo treba Štirih ožjih volitev mej stiročeako in nemško stranko.
V	Zagrebu je bil 12. t. m. pri volitvl v deželni zbor v prvem mestnem okraju izvoljen kandidat opozicije z 9 glasov večine.
Ogerskega državnega zbora poslanska zbo'-nica j^ 14. t. m. z 215 glasovi proti 130 sprejela zakonsko osnovo glede poda-Ijftauja mandata dižavnih poslancev.
V nanje dežele.
Srb.tko-lolgartkirai'por. Poročilo iz Bel-grada od 11. t. m.: Garašanln je 9. t. m. z okrožnico naznanil velevlastim, da je moralo srbsko vojno poveljništvo bolgarske predloge iz vojaških vzrokov iu z ozirom na mir, ki se ima sklenoti, odbiti. Ker ni npmja, da se doseže kak praktičen vspeb, zato se je pogajanje ustavilo. Srbiia ne bo miru kalila in mora odgovornost prepustiti Bolgarom, ako bi se zopet mir kalil. Srbija je vedno spoštovala voljo velevlasti (?), tudi zdaj sprejme vsako posredovanje velevlasti, s katerim bi se dosegel praktičen vspeb, ki ne nasprotuje interesom Srbije. — «Polit. Gorrnsp.• naznanja 11-t. m: Velevlasti so 8e zjedinile v tem, da prevzemo razsodbo o razporu glede pogojev za premirje mej Srbijo in Bolgarijo ako to prositi obe vladi. Od obeh strani se je zagotovilo, da se bo spoštovala razsodba velevlasti. Komisija iz vojaških pooblaščencev velevlasti bo imela nalogo, da mestu določi demarkacijno mejo in neu-neutralno ozemlje, da se ubranijo napadi. iNa praŠanje miru pa to premirje nema vpliva, — ti Polit. Corres.» poroča dalje 12. t. m. iz Belgrada: Minister zunanjih zadev je zopet poslal velevlastim noto, v katerej predlaga, naj se za razsodbo prepirne zadeve pošlje mej narod na vojaška komisija, da se konča stanje, Iz katerega se mora zopet vojna poroditi. On prosi velevlasti, naj ta predlog sprejmo. — »Neue freie Presse* trdi, da bo ta vojaška komisija sestavljena iz vrj i&kih pooblaščencev Nemčije, Busije iu Italije na Dunaji in iz enega avstrijskega štabnega častnika. —
•	Times* naznanjaj ) 12. t. m., da se vsho* dnje prašanje smatra, da rešeno. Tri cesarske vlade so od zahtevanja za statuB quo ante v vshodnjej Rumeliji odstopile, in tur&ka vla ia se povabi, naj pošlje komisarja, da zasliši ljudstva želje, i naj se potem tem željam ustreže. Velevlasti bi potem novi status potrdile. — Poročilo iz Nši 12. t. m.: Nasproti očitanju od bolgarske strani, da Srbi napadajo bolgarske sprednje straže, kon>tilira se, da so bolgarske čete večkrat napadle vasi pri Pi
r itu, ali prebivalci so jih odgnali (?). Prav tako se je zgodilo bolgarski o prostovoljcem, ki so Vlasino plenoli. Bojev ni mogoč- ubraniti, ako bodo Bolgari Še vpri-iiodnie prostovoljce pred i>iiqo vojsk ) po-<tavIjali. Na redno vojsko se ni sirelalo. — Poroč lo iz Niša 12. decembra: General Ltšjuiin naznanja, da je prejel od povelju ka pri Sv. Nikoli to le poročilo . Bolgarske prednje straž-, ki so bile otdn-Ij ne pet kilometru vod naših prednjih straž pr bližale so se 9. t. m. na 600 korakov
•	n začele strelati. Mi smo tudi strelali. Potem se je približila cela kompanija in 500 korakov od uas začela strelati. Strelam se je polu ure, potem so se Bolgari um.'knoli. Niša zguba še ni znana. — Poročilo iz Sre >ca od 12. t. m.: Nota m ni sira z u nanj h za lev na vele* la^li razlaga vzroke, zakaj se srbeki predloge za pre-iloge za prembje ne morejo sprejeti ter zreka up uje, da bo 10 velevlisti na tj
vplivale, da se doseže premirje, iz k ite--rega nastane časten in trajajoč mir. Vlada se prizadeva, dati dokaz pomirljivega postopanja. U uradnih krogih je upanje, da Avstrijsko-ogersk* ohladi Srbije maščevalne naklepe. Tukaj se želi, da se v Be-rolinu sestane nova konferenca.
• Politische Gorresp.n piši 14. t. m.: Angleška iu francoska vlada ste ukazali svojima vojaškima pristavoma na Dunaji. mj se tudi pri Iruž ia voja^k- j komisije, kt odpotuje na bojišče. Komisija je ime|a danes sejo in skoraj gotovo nže jutri odpotuje. — Pororočilo iz Belgrada od 14. t. m.: Zadnja Gaiašinova itfjava se glasi ; Srbska Vlada izreka, da sprejme razsodbo mejna-rodne v.jške kouiisije o razpravah srb-sko-bolgarskega premirja, neglede na politične razmere srbske vlade, smatra pa: vendar to izjavo za neobstoječo, ako se bolgarska vlada ne podvrže razsodbi vo-jaSke komisije. — Poročilo iz Sredca od 14. t. m.: Tukaj se upa, da vojaška komisija velevlasti, oziraje se na občno mene-nje i na obstiječa razmere, pri določitvi demarkacijske črte ne pusti srbske vojske v vininskem okraju. Sicer bi se moralo mislit', da se je sprejelo avstrijsko načelo, po katerem Bolgari ne smejo Srbov od Pirota dalje poditi, Srbi pa smejo ostati na bolgarskej zemij1. Bolgarija bi potem bila primorana, Srbe iz podonavskih okrajin izgnati. — Drugo poročilo Iz Sredca istega dne: Merienje je vedno bolj utrjeno, da Bdgarija vsak odstop bolgarske zemlje v vidinskem okrožji odbije, ako bi se vojaška komisija velevlasti za to izrekla,Bolgarija bo skoraj gotovo zahtevala. da se Srbija prisili, da pokliče svojo vojsko iz višinskega okrožja. Stvar je tedaj ozbiljnejŠa, nego je bila v zadnjih dneh, vendar je upanje, da se stvar poravna. Bel-graško poročilo, da so Bolgari napali Srhe, ni resnično.Poslanstvo Madjid paša ima, kakor se misli, ta namen, da se sklenejo dogovori glede zveze Bolgarije in vshodnje Rumelij«.
Ruskega carja jeta na bolgarskega Ane^a se je menda uie jako ohladila, sicer pa misl mo, da nikoli ni bila tako huda, kakor se je zdelo, ruski car je už^ vedel, zakaj se je tako srdil, bila je politična potreb«,, in koje ta nehala, nehala je tudi carjeva jeza. Pohvala ruskih časnikov, ki so bili v bol-gari-kej vojski in bolgarskih vojakov zacelila je uže bolgarskemu knezu rano, ka~ tero mu je car vsekal. Zdaj se v ruskih dvornih krogih celo pripoveduje, da c*r porabi prvo ugodno priliko, da knezu storjeno krivico poravna. V letu 1852 je kne-ževega očeta zadela enaka osoda. Ctr Nikolaj se je razsrdil na kneza Aleksandra Hesen darmsiadtskega, ker se je oženil s grofinjo Batenbrško ter ukazal, naj se princ izbriše iz imenika ruske vojske. Ko je pa vladarstvo nastopil cir Aleksander II., dobil je princ zopet vse svoje prejšnje česti, Carjev dnevni ukaz je le prihoinik sprave s bolgarskim knezom; vse druga se uže najde, treba le časa in prilike. G t-rju bolgarska stvar ni prišla ob ugodnem-času iu on zanjo nič ni vedel, ztto njegov srd, a rešila se je dobro in to je po volji carju, ker mu je drag bolgarski narod; zalo pi je car zopet dobre vo<je.
Na Orlhem je Bilna razburjenost za-zarad lega, ker znamenja kažć, da se Bolgarija In Humeli|a vendar le združiti. Časniki z ihtuvaj 1 ozbiljno postopanje, predno se to zgodi. Vlada je na Atitcle.ikeni kupila d1 e okiopnici. — Grkov u|e jeza talne.
V Sudanu so zopet boji. I'. Kabne se poroča 14. t. m.: V soboto je uapalo 3(MK> upornikev dve milji proti severju oi Mo-gravha stoj-čo utrdbo Rosnag, ali egiptov-ska iz 200 mož obstoječa posadka, k terej zapovedujejo angleški Častn'ki, odbila jt napa i; uporniki imajo precejšnjo zguho. VtBt.da se je zapustila Vadibalfa, ni res ampak govori se, da se Dongola zopet zasede.
DOPISI.
Iz Kobarida 6. decembra. Čudne, neverj tn* prikazni se bero v uoveišem ča«u iz Kobarida. Neveij^tn-, pravim, a *etnfa" resnične. Navadno smo b> i vajeni brati iz tega trga le take dogodke, katere •o z veseljem in spofitovaujem uavd <jale srce vsakega pravega rodoljuba ter s ponosom je domačin izgovarjal ime svojega-
■ D I N O S T
trga. Mars kedo si je už* mislil, da Kobarid nema temnih strani. Ali ima jih. Prišla je vrata nanj, da tudi on pokaže svoje pegasto lice. Steber lepe sloge se je podrl, edinost m moči, s katerimi hi ?e lahko toliko koristnega napravilo, razdvoj le so se in mnogok at se kolo časa zavrti, predno se vsa zadeva zopet na prejšnji tir povrne kajti eni duhovi so preveč razkačeni, drugi preveč razžaljeni, enim brani prenapeti vmišljeni ponos, drugim žaljena čast. Po vod temu je bil popisan v Soči št. 47 v dopisu, kateri je imej velikansk vpljiv. Z majhno i/jemo tukajšnje obe nstvo potrjuje resnico tega dopisa in to po vsej pravici, kajti, kar je v njem, to je neovrgljiv faktum.
Tukajšnji pevci, katari sedaj rogovilijo in razsajajo, naj pomislijo, da so vso to, v vseh obziiihško iljivo razprtijo oni sami provzročili m ako sedaj svojo podobo in vso za levo vidijo v zrcalu tako, kakor je v resnic, naj se na prsi potrkajo rekoč : mea culpal mea culpi! Naj pomislijo dalje, ua to, kar se je o njih nespodobnem vedenji proti nekemu stanu pisalo ni niti slika tega, kar je v resnici hilo, kajti, ako bi pravo poiobo surovega vede. ja pred seboj videli, prijeli bi se za glavo ter ru-dečica za rudečico bi jih oblivala, ako Imajo še kaj česti v sebi. Ako se niso poprej sramovali surovih besednih napa. dov. čemu bi se sedaj sramovali svoje Jahtne slike, katero so sj vendar sami napraviti dali.
To naj pomislijo, potem se jim morda razdraženi živci nekoliko potolažijo. Obče spoštovani g. dekan jih je v Soči št. 48 nekoliko opravičeval, kajt: on bi stvar ran pomiril in v prejšnje razmerje spravil, a re-nico dopisa glede cerkvenega petja po« trdil, d?i ni namreč tudi on h petjem vedno z a do volj-mi . V Kobaridu res poje v^a cerkev, a to le katarje ljudstvo philjeno, to je, kadar ni pevcev. Našemu g. dekanu ie na srci cerkveno petje, ker pevci «o se bili uprli, alt temu bi se dalo že pomnvati in morda še v večo zadovoljnost ljudstva. Da bo bili naši pevci velikokrat in po vsej pravici pohvaljeni, mora vsak potrditi. Zmožnosti in znanja jim ne more nobeden o irekati in ga je iuai Sočin dopis ni odrekal, ampak je prav naspvotuo pokaza! «ta znajo in morejo, kadar in kder hočejo, tedaj bi jih ne bilo treba veliko učiti ne v Gorici, ne v Kobaridu, ali nekoliko v^če navdušenosti bi bilo 2-Jeti. Tukajšnji g. Župan pa bi lanko svoj podpis v Soči za kako bolj potrebno teč prihranil, kajti njega teži |e to, da spada tuli njegov sin k pevskej družbi. To pa nai gi prav nič ne vznemirja, kajti, kadar je govorjenj« o pevcih, govorjenje je o možakih, ne pa o mlaool-tuežih, taki govore in sodijo po svoj. j otroškej pameti in kedo bi jim zato zameril I
Kobtridcil Sloga jači, nesloga tlači. Prepustite ško iijivo raztražbo mino|o«tl ker ta vas do česti in spoStovanja ne dovede, ampak solnce lepe sloge, skupnega združenega delovanja naj vain v prihodnje zopet posije, ker: lehko nam bo vse storiti, ako zdi'užimo moči.
I 'M Men ožeč nam piše ondotni gospod župan, spoštovani gospo 1 Demšar: Podpisani kot župan in predsednik kraj. šol. sveta v Senožečah usoja si Vaše blagorodje uljudno prositi, da poročilo v Vašem cen. listu št. 97 o nek j »fivjnd-laici«, ne k daj ne j učiteljici iz Senožeč (di kod drugod na Notranjskem) v prihodnjem listu i/.vol te popraviti. Oseba, koja j fin tička v C rknico iz Rojana oipHjila, ni bila nikoli in tudi nI sedaj učitelj ca v S nož<-čah uiti kod drugod, arnoak v svojej vrtogl .vnosti se le domifiliuie vsakovrstne visoke «'dej*» in si prlsvoja ta posel oziroma ■ Gouvemant'c, da Ijadi po svetu bolj fino vara — sluti se pa, da je ta »Švin ilansa« pravim imenom: Vincencija (Ge nk i) S v i u e I hči spoštovanega mehanika, ki zdaj prebiva v Prezidu, pa po njem v našo občino le pristojna — ta je bila ne davno v Ljubljani 6 tednov radi goljufije in tatvine v zaporu. t<m je fingirala ime Antonija Splehal, zadnji ča* napravil v SrŽ mi pod imenom Berla Švegel neko Igodo, vsled katere jo tukajšna Žendar. meril t išče, potem je v Trst odpotoval i, ol kodar se navedeno poročilo datira. Obče /.nana je pa tu ta oseba kot »fivmd-lerci«, tor* j nema nikder nje laž uoljiva. tedaj j • ona v par urah iz Senoi-č zgi-pola. To naj služi v pojasnilo, K^r bi pa vsled p ■oočda vašega cen.listi o nekdanjej uč.Ul i. i Seuožeškl kdo mislil, da je ta osebi resnčno v našem trgu kot učitelji ca nastat (jena bila in glede tega. da na tukajšnja štiri-razrednici podučuje le jeiria 9 let (i.rej so podučevall le učitelj ), i sicer uže obč spoštovana gospica Janj. L«v stek kot t .tja učiteljska moč — In po^od te lzj » e ut gne v teku časa na nj-j ča*b in dobrem imenu sosebuo v učiteljsku krog t, slane na*topkč imeti — z.torej n.j slavno u»e iruštvo nemudoma na obče za-htevanj- m čast trga to objavi in p e-uaertio prekliče.
Op.zka, Mogoče je uže, da je dotična v R,k kn ot oka imela, ker se je najbrž-naputflj na P-ezid k svojej druži d.
V Avliora dne 6. decembra 1885. (Izv. lop.) — V številki 96. vašega cenje-
nega lista od 2. decembra 1.1, v dopisu iz Avbera od 25. novembra t. J. izrazi se g, dopisnik, da poseduje v sebi prav maio ljubezni do resnice.
Spodaj podpisani, kakor najemnik tu-kajŠnega lovj, štejem si v dolžnost, da v lastnem svojem, kakor tudi v imenu razžaljenih mojih solorcev, objavim to le upravičenje, katero naj slavno uredništvo blagovoli natisnoti vsvojem cenjenem listu.
1.	Gotovo miesnica, da se je goep. dopisnik lansko leto, kakor tudi letos na 21. in ne k .kor on poroča na23. novembra, tukajSneaa lova Udeležil, verjetno pa, da je on skrivno na divjačino z mojega lova pregnano ali obstreljeno gladno prežal.
2.	Gotovo neresnica je, da je bil gonjač, kateri je bil lansko leto ranje.i, dolgo časa dela neznu žen, kakor je tudi neres nično, da je vdobil letos obstreljeni tri nevarne rane v glavo in eno v roko, da se ga je moralo v bolnišuico poslati, svin-Čenke mu izvzeti.
Temu lahko pričuje tukajšnje županstvo in vsi občuiarji. da je neresnica, da nista mogla gonjača, ah dolgo časa ali celo nikoli delati, ker eden kakor diugi nista ne na dan omenjenih lovov rie naslednje dneve, zavoljo obstreljenja ne ene ure svojemu poslu oitrgala.
Veliko bolj na obstreljeno divjačino, nego na resnico p-ezečerau g. dopisniku naj koneČno bo povedane, da sta bila oba gonjiča v nju polno zadov jijriost za pro-vzročene bolečine zaiostno odškodovana, ker d-ngiče bi bi. postopala postavnim potom.	J. p.
Slavno uielnifitvo 1
Molimo slavno uredništvo Etinosti, da na podlagi 19 tisk. postave, uvrsti sledeč-:
Ni istinito vse tisto in kolikor je pisan > v dopisu iz Lovrana, 30. avgusta in natitmeno v Edinosti od 5. septembra 1.1. in to kolikor se tiče mene.
Lovrana 1. novembra 1885.
S onličnim Štovanjem vdani Vilim Grossmann, nč telj v Lovrani.
Domače in razne vesti.
Visoki gosti v Mlramaru.
Kakor se Sbš', bode Nje Veličanstvo ne sarica v mesecu januvarju prišla za neko liuo dni v Miratuar. Vfebruvarju pa pride nekda v Mi ram»r cesarjevna Štefanija in ostane tukaj več te inov. Ta vest je napravila v patrijotiČnih krogih Trsta in okolice pravo veselje.
Umrl je v nedeljo tuk j fml. baron Freder k Vilecz v 56 letu, ki je prifiel sem zarad slabega zdravja. Včeraj so ga po kopali, pogreb je bil velikansk, vueležila se ga je vsa garnizija, oblastmje vojaške in civilna in vsa prva tržaška gospoda. Rajnki bil je odličen general in se je po uebno odlikoval v Bosni.
imenovanja* Svetovalec pri tuk. pomorski vladi g. Peter Tomasich je postal dvorni svetovalec, drugi svetovalec iste oblastmje, g. E. Becber pa je postal sek. cijskl svetovalec v trgovinskem ministerstvn in tajnik pomorske vlade, g. Natal Ehner pl. Ebenthal je postal miuisterijalni tajnik. Gosp. Ru oif grof Pace in Ferd. m>r«{iii8 G<>zzani, oba okr. komisarja na Kranjskeu , postala 'ta ministerijalua podtajnika in č g. Ivan Komljaitec, učitelj veronauka na gimnaziji v Kočevjl imenovan je bil šols. nadzornikom za kočevski okraj. Tajnik Kranjske vlade, g. dr. Katol Russ je postal okr. glavar, okr, komisar vitez Schwarzp« tajnik dež Ine vlade na Kranjhkem.
Tržaški mostni avel bo imel danes ob 6. uri zvečer zopet javuo sejo. Na dnevnim redu ste razen nekatenb druzih ne važnih zadev te le dve zanimljivi točki: oi java ministerskega dopisa, s katerim <e prt-poveuuje v Trstu ustanovitev učiteljišča; to utegre zopet povzroč ti razburjenost, in predlog mestnega starešinstva gl-de doneska za oKohčane, one 1. maja t. I.po toči poškodovane.
Volil ve v mestni »vel je razpisalo deželno uauiestništvo, Štiri volilu-skupine v mestu bodo volile v svetovalnici v drugem nadstropji mestne hiše, in sit: r: a) Čet ta skupina 11. in 12. januvarja 1886, vselej od 9. ure dopoludne do 2. ure po-poludne; P) tretja skupina 15. in 16. januvarja 1886 vselej od 9. u e uop<<* ludne do 3. ure popoludn*; c) drug. volilna skupina 19.j >nuvnr|a 18>6. od 10. ure donoludne do 3. ure popomdne; d) prva skupina 23. januvarja 18S6. od 10. ure donoiudne do 3. ur- nopolu>ln". Vsaka ie h skupni Ima ol iti 12 svetovalcev, — V litve v okolici se bo io v vseh šesth okrajih v;šile 24. januvarja 1886 od 8. ure lopoludn« do 2. ure ponoludne in sicer v leh le prastorih : h) v prvem volilnem okraji v iju is k j šob v Štednji ; b) v dru gem okraji v liudskej š li villa Revolt. It* pri Lovcu: c) »* tretjem okraji v ljudskej Šoli v Vrdelt; ») v Č-trt"iu okra|i v ljud akej šoli v Roj*nu; v petem okraji < ijuiskej šob v 1 «epčah ; f) v Šestem ok'au v ljudsKej ftoji na Proseko. Vsak « h Št-si okrajev voli enega zastopnika. Vol tve v vseh skup nab in okruj b bo vodila posebna volilna komisiji, obstoječa is enega uda
mestnega sveta, k.kor načelniki, štirih volilcav in vladnega komisarja, kateri ga določi deželno namestništvo.
Ilržavnozhorska volilo« v me«inlb občinah na l»«ienj-skeiu Pri vo iivi drž ivu- ga poslanca, ki se je vršila 12. t. m. v mestih m trgih na Dolenjskem, bil je zopet izvoljen prof Suklje; dobil je 343 glasov, njegov nasprotnik i nekdanji poslanec, grol Mar-gheri, pa le 241 glasa, šuklje j» dobil veliko večino glasov v Črnomlju, Metliki i Novein mestu; za Margherija pa so glasovali nemški Kočevarji. Spolnilo se je tedaj, kar smo uže pred dvema mesecema trdili, namreč, da pri novej volitvl dobi Suklje več glasov, nego jih je dobil pn prvej. Pri prvej mest ca junija jih je dobil 315 in Margheri 310. tedaj 70 glasov več. Zdaj pa se nadejamo, da bo v pn. hodnje mir, ker jegovorilo ljudsivo, ljudsn u voljo je treba spoštovati.
Eokeia o itdpra v ljenju lr žaške svobodne luke ki je bila v Trstu pod načelništvom dvornega svetovalca, vitezi Alber, končila je svoja posvetovanja ter se je ? vsem zedinila. kako se ima stavbe 1 druge naprave v Inki po polniti. To je ugoden vspeb, ker s tem se začasnim naredbam poprej konec stori. Načiti so v bivstvu ti le: mol št. 1 se ima razširiti, enako tudi obrežje (»ivu), ju to tudi zdaljštti, da se tukaj napravijo tako Imenovani entrepot«. Dose lanji toni u o za petrolje se prepusti občnemu pre-tuetu, temu nasproti pa se napravi nov tomun zi spil it in prostor za skladanje lesa blizu tako imenovane »sacch«tti«. Potem te napravi poieg mola št. 3 velik nov lomu in konečno je b lo skleneno. da se napravi nov tomun za pttrolje v linijskem zalivu, kdir so magazini za p-tiolje. Vse le stavbe se imajo zvezati z juino In tudi h r peljali o železnico. Obenem z odpravo svobodne luke dale bi se carinsko-politične in trgovinske naredbe, kakor so, pomnožmje vožuih potez po moi|i nt števila voženj na posameznih potezah, o tej zadevi se je storil uže začetek 8 tem, da je avsti ijsko-ogerski Lioyd pomnožil vožnje v Indijo. Tudi Re vlada oeČa uže s tem. da se pričuo redne vožnje v južno Ameriko.
Tržaške podporno In bralno društvo bode napravilo dne 6. januarja na b v. treh kraljev dan veselico z igio in plesom v redutnrj dvorani »Poliieama Rossetti«. Nadolje hode društvo napravilo tudi Silvestrov večer v salonu Hotel «iiu-ropa«.
Zopet voda Reka. Imenitni vipavski Lah pri tržiškem magistratu! ase-sor Pimpacti je za inje dni poročal me Btnim starešinom o vodi Reki. In ti «in-tent que ora tenebanto so sklenoli, zau kazati zveiševalnemu odseku, naj se napravi cev, na se voda mej zgornjim Vrlinom in Skocijanom ne bode zgubljala.— Zdaj inia pa Trst uže vodo Reko! Meder sve*, kaj velja!
Tržaške novosti:
Vreme. Hudo aimo imamo v Trstu; pa venoar boljše najhujši mraz, kakor megla in vlažno vreme, kakoršnega smo imeli do prve dni uecembra. — Magistrat )e najel več sob v mestu v katerih se morajo z is ton j greti oni reveži, ki ne.majo gorkega stanovanj;1,
F eno korito vtopila se boste o novem letu oba tukajšnja nemška lista »Trie* sterca« in »TagblatU, ki sta si bila pred letom tako močno v laseb. Triesteica bo potem 2 krat na dan izšla. S;ij smo to už^ dvakrat prorokovali.
I'olicljsko. Pol cija je našla in zaprla sleparji, katerega išče dunajska po icija, nekega agenta Ludovika B. iz Mokronoga. — Mesarskega hlapca Julija G. bo zaprii, ker je vkraoel gospudaiju fr. 21. — Zaprla je policija tedni še 3 druge tatove. 5 postopačev in 2 »ponoćni frajli«, za katere vse bodo plačevali pošteni ljudje potovalne iroške v domovino.
Ispred sodnije. Glasoviti doktor Cuttu, pravi uiemik Salobaroe, je stal t-dni pred k^iznentko sodnijo. ker je zapeljal c Trstu uže dobro poznano £ulijeto (Julija Rustia). Sodnija ga ni mogl« obso liti. ker je kaka priča in nekda tudi poškodovana sama izrek a se v korist zatožeucu, ali drž. pravduik j-* naznanil priziv in bo e najbrže postopal tudi proti pričam. Morda vendar pM *efo do k< i* p*ef; iganru.
Prosečanl, veselile se! Mestni zbor je lO-ol l 50 gl i. /a pup'a o strehe cerkve v Prošeku in najbrže zgube Pro-teč»ni tudi svojega okrajnega komissrja, Ker bode za zgorenjo okolico nekda zadostoval g. Mirkovič. Naše menenje je celo, da bo več, Pevo zadostaval!
Iz l^onjerja nam pišejo, da no beden L"pjerc se ne pečaš cikorijo in da Podo v»i volili kandidata, za katerega s> ie ze<iino| lokalni v l lnio bor in ga bode priporočalo d 'i.Štvo E i' o«t.
Učiteljske društvo za Sežanski Šolski okiaj ne bode zborovalo dne 17 Pc mbra. Kakor je bilo po listih objavljano, zato ker je tako hudo pritis' ita zima. Zborovanje se je oonealo do meseea fe-hruvajt.	0'bor.1
Vabilo k LXXI; odborov i seji «Ma-dce Slovenske* v si edo 23. decembra 1885. I. ob 5. uri popoludne v Matičini h ši na Kongiesnem trgu št.7. Dnevni red; l.Po-
tijenje zapisnika o LXX olborovi sej. 2. Naznanila prvose istvj. Poročilo ko ji -ževn* g i odseka. 4. Poročilo gospo larskegii oisek.i. 5. Poročdo t ijnikovo. 6. Poaamezui nasveti. V Ljubljani dne 12. decembra 1885. Z< prvosedmk'i: Jo-ipMarn.
Večno maščevanje. Kanala se nam piše: V hližnjej vasi M »rske ne daleč Oil Kanala, sprla st i se dva soseda, eden je mlinar, drugi kmet, in to znali mlinarjeve soproge, zadnji je tožil «oprogo milna rje vo zaradi razžiljenja cesti, (babje kvante); mlinar pa kot soprog zatožene se uiafČuj • S tem proti kmetu, d • noče več v svojem mlinu njemu Žila mleti, in se |e obenem zarotil; ; ko mu Bog da pri pameti umreti, da hoče v s.o|ej poslednje) volji zapu-titi. da tudi n|eiiovi pastopniki n« bodo smeli za poslednjega kmeta žita v ttjih mlinu nikoli več mleti in se ia| mora kron eno uro daleč v mlin žiio nositi. Nadeiati si je pa, da se stvar s Časoma potila u 11 j da poslanota zopet dobra prijatelja in se spomnita pregovora, ki pravi; Ni ga hujeL.,i vjeda oi zlobnega soseda — oober soped p d fiv^nja.
Mrajearska podružnica »Narodnega Uoma» v l.juliljanl. P e-
tt če n i leden b.l ji za nafie podielje do sedaj od ^Feli ti;jngodnejši. Število razprodanih knjižic znaša ^edaj že 29. .tako da je uarasilo v zadnjiu se imili dneh za ti. K temu je so ve aa največ pripomogel odlični domoljub veletiž-r gosp. F. iz Ljubljane, ki je sam kupil najelenkret tri ktajcar^ke kn,ižice, namreč knjižice pod št. 244, 332 in 33.\J kot 2o. in 27. It Vrhnike i.obili smo od poverjenika g. J. G. zone t dve knjižic, namreč knjiž'ci pod šl. 68 in 33'i, kot 24. in 29. tako. da imamo od isie^a L': poverjenica sedaj i" tri razprodane knjižice. Posebno omenlj vaje pt slednji, ker so je kupile cele narodne kMispe vi bn ške tn sicer v jeitnem samem dnevu. V knjiž ci čit t so im-na domo-bubniti gospa iz znanih rodbin vrhniških G. J. K. in L. Izvrstna z ivednost, odlično domoljobji I Od ravno tam obi-ča se nam istolfcko knjižica narodnih gospodičln. Oba ta dogodka zaslužita munoobile po<ne ne, da jiti zabelesimo v svoje| kron ki ž zlatimi črkami. 28. knjižico pod št. 306. dobili smo od poveijenika g. E. L (f tretjič) iz Ljubljane.
Tudi ta teden dol>ili smo nekaj manjših zneskov od različnih gg. poverjenikov; kakor že rečtno, njih imena iu številne dotičnih knjižic objavimo, ko nam dopožije|o še ostale svote.
J^ko nas lun veseli, dA skoro noben od gg. poverjenikov m ostal pri prvi razprodani knjižic, da je marveč njih vtbka večina zoprt naročila po jedno, pa tudi po več knjižic na novo.
(Denar in oglasila pošiljati je g. dr, Josipu Sla'ćiu, blagajniku »Narodnega Dom it m v Liubliani).
Lloyd v rudečem morji. Ni šo davno, kar je avst'ijsko-ogerski Lb yd ustanovil postajo v Masavabi, kder -o Italijani zdaj gospodarji, In už" t< Ži zojier njega italijansko društvo aNaviga/ioiie generale« v italijanskih časmkib. da jej dela veliko konkurenco, ker se skoraj vse blago, kije namenjeno iz Eg pta v Mahava b iu nasproti, i jemu za prevoi jo izroča. To kaže, da Lloyd už va v oiidoinih krajih v-č zaupanje, nego »Nivlgazione general«..
Javna zahvala.
Podpisani si štejem v dolžnost zahvaliti se č. g. J i fu d'. Go'1 tuaier-iu sedanjemu zdravniku v Kanalu, in ča tu u jd njegova zdravnikova zmožnost v mestu, kakor na km+tih, daleč okrog dobro poznana, menim, da ne bo odveč, ako ga tudi ji<z tukaj javno pohvalim, ker mi je Čudovito rešil mojo soprogo, hčer in sina uie na polu mrtve nevarne in hude bolezni atigiue difteritike in s tem gotove smrti.
Ene^a ali dva od take bolezni rešiti je uie sreča, treh pa oh enem take bolezni tešili je dokaz posebne zmožnosti lega zdravnika.
Naj bode toraj temu gospo iu za njegovo veliko prizadevanje v mojem imenu, in moje popolnoma ozdravliene družine za njegovo nepozabljivo dobroto v resnici Zaslužena javna pohvala.
Pri Kubalerjeh kanal, okraji 12. dec.
Kristjan Velusčik, Vflepuhtsotu.k m po 'župan.
Tržno poroellu
Kava — neznatna kupčja po nespremenjenih cenah.
Sladkor — nekoliko boljša kupčija. Otje, fetrolje, žito — po nespremenjenih ce n h..
Domači pridelki — še precej obrajianl, rudtči fižol i. 11., maslo f. 86 do 94.
Seno — se piačuje uže po f. 1 50 dp
1.85.
V obče pa je trgovina slaba, nnnj-kajo riar< čbe iz notranjin dežel in tudi špekulacija je neznatna.
Borano poročilo.
Vsbd za uiir neugodnih poroči ;iz Srbije so se boizljanci nekoliki vstr.šifi n so kurzi papiijev postili nekoliko mži, ali nada je, da je io le mitiiogredoča megla na borsuem . l»i ebju.
■DIMOflT
Dua«J«ba Horma
dne 11. dictnhra
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 60	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 83 •	30 «
Zlata renta......109 •	10	.
5'/, avgt. r*«** .... 99 •	90	•
Delnice narodne banke . . 874 •	—	»
Kreditne de'"*™ . ... 291 .	30	»
London 10 lir sterlin . . 125 •	75	t
Napoleon....... 9 »	98	■
C. kr. cekini...... 5 •	98	»
Kr. državnih mark ... 61 •	75	•
Postlano. *)
Podpisan', nekdanji nadzornik v|it-ninskega davka, sedaj pooblaStenec dedičev Antona Gustinčič-a, nisem niti v dotiki iz Zeiler ji obsojenim zavoljo Širjenja prepovedanih listov.
Zeiler Anton.
*) Za takove članku je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
_Ured.
h predareltkega. Zuster.au. VaŠ* Blagorodje! S tem pismeno potrjujem, da sem uže mnogo let bolehal na ielodečnem krču in da so mi med vsemi pomočki, koje sem rabil največ pomogle hvalevredne Švicarske krogljice lekarja R. Brandit-a In zategadelj jih najgorSe priporočam vsem onim, ki trpe na enakih boleznih. Z spoštovanjem Josip Fitz, krojač.
N j se dobro pazi, da vaaka Skatljica P. BraiMtovj}, kropljic(n » pro iaj po 70 kr. v lekarnah) ima na sebi bel križ na 'rud*-čem polju in ime R. Bran it ter naj se vsaka drugačna ne kupi.
Priporočilo!
Elen odra-li dijak, kateri službo išče in kateri le slovenskega pi nemškega jezika zmožen in tu li laške govori, se priporoča kot učenca trgovcem. Kdor bi ga potreboval naj se v U edn štvu teea Ihta oglasi.	1—2
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravne zdravilo je prava d ob rod ej na pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihovn čudovita moč Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav knmlu najtrdovratniše lelodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti holeznnim n« jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti g listu m, pri ženskih mlečnih nadlnž-• nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne pregr.njajo sanu omenjenih bolezni, ampak nas obvafujein tud pred vsako boleznijo	53-113
Prodajejo s- v vseh plavnih lekarniuah na ■vetu; za naročilo in pošiljatve na edino v le-karruci Cnstn/oleltt r Gort'ct, v Trutu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rntis, G. B. Faraboschi in M Ramami. Rna steklenica stane 30 novcev.
Varovati se ju pokvanenih posnetknr, s katerimi1 »e zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go- j ljufa, dusi nimajo nobene moči in vrednosti. '
Vsakovr-tne bolezni, o-mhto boleZni v nervih. božjast, želodečne bolezni, n r-vozno šumenje v ušesih zbadanja v ušb sih mi slabečutje, glavoboli migrena, be dica. hromost 0Zir;iVr- S« uotu^opo našej svetnvnozn .ni, racijnnalnej ni-to il. Prt pljučnih bolezni in naduhi zadobili so po £tnitednem ziravenju najboljše vspehe. Prosimo da nam tnčno popiš-te bolezen m nam pismu zaupljivo p>smo po8'j»-te prlb živži mu znamko ?a o'govor. 4— Privatna klinika »Freisal* u. Soluogradu (Avstrija),
Zdravilni plašter
Ramor Josip
domača trgovina v Trwtu.
Natanjčna, vestna poslužlia. Kedor naroči enkrat, bode gotovo tudi drugikrat, ker tu ni posluŽba, kakoršno «o poskusili nekateri, ki so naročili blagu pri hamburških firmah. Razpošilja na debelo in drobno v poštnih zavojih po f> kilogr. franco poštarina in carina na vse kraje a. o monarkij* vsakovrstno v Trstu nahajajoči se blago, posebno pa ponuja:
V poStmh zavojih kava po 5 kilogr.: Moka prava arabska posebno
močna in aromatična . . .kilogr. f. 1-85 Cub.i želea i prava tiuoba debelo
zrno...............i • 1-75
Rio najfinejša močna..... * « 1*30
Java zelena aromatična .... « ■ 1-36
„ zlata izbrana....... « « l'4t
Portoriko najmočnejša in okusna « « 1 64 Ceylon Plant prve vrste močna « • 1-61 <• biser nekaj posebnega • • 1*74 St Domingo močna in okusna „ ■ 1*48
Jamajka dobra okusna..... „ <1*20
Manila dobra okusna..... „ • 125
Po železnici od 25 kilogr. više vsak klgr. 10 nov. cenejše.
Čaj razne vrste kilogram od for. 4.— do 8 — Mandlji sladki kilogr f. 1-25, grenki f 1-50 Fine debele zbrane cvebe .... klgr. f. 065 Sultanke rozin* rumene brez kosti m
Opaša najfinejša........ *
Maroni fini rimski, debel kostanj
za peči........... „
Muloni goriški......... *
Maroni fini po žeb znici..... „
Datlji I. vrste for. 1 50, II. vrsti for 0 »0 Poinerinče zbran« v pletenicah po 30—40 v
pletenici I pieteiiica po f. 1 540 Pletenica polovn-o limonov In polovico po-
meranč f. 1*70. Mandarini f 1 90. - Limoni I. vrste 1*80. Dobri stari sir Parm zan . . . kilogr. f. 1 90 Posrbno priporočljivo je moje razno olje v sodčkih po 4 kilogr. čiste teže : N cejsko olje najfinejše . . 1 kilogram f. 1'30 Francosko olje Aix .... « ■ 120 Namizno najfinejše italij • « 1 15 « fino	«	•	« 1' —
Jedilno dobro . . . . - ... • • 0-75
• najfinejše...... «	■ 090
Po želefinici v sodčkih od 25 kilogr. viš< vsak kilogr. 20 nov. cenejše.
Nadalje vsakovrstne kons irve, sardine, jegulje itd. — Rum Jamajka, vino Malaga, ref šk itd. Tudi pošilja vsakovrstno sočivje iz južnih in jutrovih dežel, sv <!Že morske ribe — vse po dnevnej ceni, in sicer le po poštnem povzetju. Odpo-dljatev se vrši hitro in solidno. Na željo se pruoej odpošljejo franko obširni ceniki, kateri obsegajo skoro vse v Trstu na-hiijujcče se jedilno blugo.	1 —
0-65 0 52
0 33 0 28 0 18
Pnehvilni	in naiiiv«
ru^idviuii kj jjh mora Z()all k(ior
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. ob hajilo. in s», zakon, zove se mala knjiiica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva p > 4 nove.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3*1, Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z olpovedjo 5 dni. Eskomptuije menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3'l,*l0
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*//l. više zneske v tekočem računu po .............4M,®|0
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	52—48
Trst, 24. marcija 1883.
Konkurenca
slepariji h kenijskimi žebrakami! Uže 87 let obstoječa
c. kr. deželno

privilegovana
Tovarna želirake In kace
ponrei
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjskih žehrak
190 ctm. dolgih 130 ctm. širokih, ne-
pokonćlii e baže, temne barve. /, ži-v jSimi krajci, po
gld. 160
Ozdrnvi temeljito vsako rano, bodisi še .tako zastarana in kronična in tudi tike, ki so se uže spr. menile v rak.., ustavlja še ako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revmatična v zglobah, čudnlno poni«ga. v oo|-či ah iJjHterirskih i. t. d. 50 i-lna skušr;ju ■/ izvrstnim u.spehom, kakor razvidno bo neštevdiiih spričalih, kateie se morejo p .kazati vsakemu — dobita se le r lekarni 15—24	ltovim, Cor^o ftt. 47.
jnMsznnrdnsHnsznsBnnsisznsHniinsznsHnnsanra^
Polnilci iz kovine
Kdor lih vzame 10, dobi ]<)ino po vrhu ali se mu pa cena za 10' § zniža.
Samo z^ra u velikanske izpeljave in raz-prodaje <mo v stanu žebrake take nena vadne velikosti in odlične baže tako ceno prodajati. Na stotine pohvalnih pisem j-vsakemu na ouled. Ra/.poSilja Be p> poStnem povzetji. N ugiiajoče bbigo se brez ugovora naz j vzame.
Dob'o naj se na/i na na^lnp;
Pferde - Decken - Fubrilcs - Haupt - Nicderlage,
Wien I. Rothenthurmstrassa 14.
g. Svarilo! Q
V^aces.'a -varmo pred kupovanjem od tacih firm, ki «e bo'6 javno poipisatisvi je ime io neopravičeno posnemajo našo anonco.
II Previdnost je potrebna !l
c. k.
IfBppaleni Kovinske pipe
/.a godu od vina in piva /a pritianjenj sni.oz.tdrt-tif m.
/.a gndti od vina in piva pritisnjenje. sui.ozitpri'ljciii.
Te pipo se nikoli ne ukimijo kakor drvenr iu s« z .tngud»(lj p ivaam ne-Kkodljive, Obliku pruki ^na in delo d vr« iino iti trdno. V.sl«d t'iijtio^ii ■V *#liko |irilira: jcnju proti teafl-niiu pip ui.
Za:v.i a se trdno, puBCajo ne in Ciato. Uliko,
za nuto^Vnjf -teklinii; x vinom in pivom »i zaklopkami iz kaučuka; zapirujo se sami.
Ako se z roko nekoliko priti*n<> ifutnbo, ki s« na nj in nahaja odpre zaklopka od k .ufu a; t'> oCtna polagoma rani! v -tekknicl; pivo se pr»*vt'i? ne peni, ako se t* poinilec ralii. ^ ina in piva nifi n« p.i-zirubi v^lt>d .suniozatvor nja atok-lenii-. Vsakdo jih lahko sain 'aui.
One: .leden polnilec steklenic i .-evko i?, kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. •- Likver-pipn f. 2.20. pipe za dnssert-vina K 3.50, pipe /a točenj- A f 4.'j0, pipe za sode H 1' 5.50, pipe xa sode C f 6 "»0, pipe za sode D f 8 50 Ilustrov ni Ceniki breiplučno in franko.
, HUTTER,
TV , IZV., .>lckx.iiitiliikii|»l a :t, nachst der Votivkirche.
Prodajalce o podaja odbitek; Agentom zasluž -no p'ačo.
IV
2-10
I £
dvlcarwki
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo uri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v div l!|i-iiov pri netočnosti, slabosti želodca, ako /. prla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadrč-nem kjitaru, gorečiče (rzavciipri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanjiin cnjusn, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pij~<5 v ž I dcu, proti glistam, bolezni na vranici in jeir b iu tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici jo 7. nakasom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar «k angeljn varliu«	24-52
D. Hiandy Krenutier, Morava. V Trstu j;h pa dobito pri lekarničarju .1 Sera val io blizo starega sv. Antona.
Ć32i
>aszs35ELSH5as2SdSELS2S?SH5asEsasasas2SHsa5E5Esasasasasasd5asasaiJHsasas?jasasasa5«
Nič več kašlja
P r>sni čaj
napravljen po lekarničarju
G. B. R O VIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj. še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri ima dob -r okus iu velja en zavoj za Hi daii <»0 n.
Omanjena letiarna izdeluje tudi pile za presienje života in proti madrona iz soka neke posebne rastline, katerili uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu. želodčnih boleznih itd. in se lehKo uživajo o vsakem časn brez obzira na dijeto, I3aia ^kntija -volja 30 Mold	15-24
P I a š t e r iu tudi t i n k t u ra proti kurjim o č e b o m in d e b e 1 e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 55© Moldov — Ena steklenica tinkture 40 moldov.
Edina znloK« v Trstu v lekarni Al o v 1 m , v Gorici v lekarni C r i u l n f o I | h t t i in Pontoni i v Ajdovščini v lekurni G u c 1 i e 1 m o
V tej lekarni pum su ludi slovdiislii.
Resnica traja najdaljše.
Kupil sem na ink--j dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plaht 7a hišno rabo in za konj« io to me spnsobljuje, da morem prodajati po le for. l-SO komad lepih, dei elih nepokončljlvih
KONJSKIH PLAHT
te plahte 80 190 cpntim^trov do'g^, 130 c t-ritim, široke z rnznoharvaniml bor 'urami i debele, kakor deska, torej n*pokončljive. O ipoš Ija se le proti pred plači ali pa proti povzetju Vsaki dan se te plahta razpošiljajo po vnem svetu in «o povsod priljubljene ker rabijo tudi kakor
Eokteljsko pogrinjalo in so poprej stale več sikor še enkrat toliko. Adrega:
Exportwaarenhaus «zur Austr'a» Wien OberdfJblin, Mariengasse 31.
V laetnej hiši.
Opomin« Ker se od mnogih strani poskuša, da bi se ljudstvo zapeljalo po pona-rejenju mojih nainanil, opominja sh s tem vsacega da kakor redna in solidna liiš* znana firma «Exporthaus Austria« n«ma nobenih rnnmžnic, ampak da ima svoj edini sedež v I)ttl»linff-u in da od tam blago razpošilja na vse kraje sveta.	9-12

LA FILIALE IN TRIESTB
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
par cemmeroio ed lodustria
VERSAMENTI IN CON I ANTI
Baneonote: 3 °/„ annuo Interesu verso preavvlse di 4 giornl 3' 4 • • • • • «8»
31),, •» » • » »30 •
Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo taeso d' interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 0to annuointeretie veraopreavviso di 30 giornl 3*1*» » » » n o 3 mesl 3'iif • • » » » > 6 » Banco Giro:
Ban onote 2'/»"/«> sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni
Assegni
sopra VIhtina, Pnica, Pest, Bruna. Troppavia. Leopoli, Lubiana, HHriiiauiiHtadt, Inns-bruck. Graz, Salisburgo. Klagenfurt, Fiume A gram, franco spes«. Acquisti e Veridite
di Vulori. divise e incusso coupons 1
Antecipazioni
sopra Warrants in coutantl, inter^sse tla con-venirsi.
Mediante apnrtura di .-redito a Londra provvielone per H tnesi, • effettl 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieate, 1. Ottobre 1883	48-44
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa fllialknni u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan su vodom, kavom, vinom, teom il |uhyni «a-Ktavljen je iz v<-getalnih «o-kovah, imajiidih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pr.kaZujo u žeiudcu i kod probiivlja-judih organali; nadalje čisti krv izpravljajut'- slabinu l tromost i pospi-šujuč tek. On čisti polapano, uništuje gljlete ublažujuči knodčke hrapavosti jetamh, slezeoa, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolest i hemor^idah. Uzme li sf likera danomice, čuva od otrovnili miazmith, prolzviručlh koli od pokvarena /raka, toli od epidemijah, /ato je izvrstan lie'k proti groznici i proti koleri.
Ono pako što sačinjava pravu osehinu likera u zdravstvenoj struci jest što oslobudja ljude odane snlbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicali. koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t m likerom ćuti, du mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini e i zadovoljnim, probudjeiiim i sv|e-Žim za sviki rad.	17—15
Da se olahkoti kupovanj« občinstvu gospodar tvornice osnovao je na Široko razprodnju svoga likera, koji se može dobiti u svili kavanah i rakijninloah
I mm Mil K oruuivj .KhlN'f
i.ovoni. ornom. VIKTOK DOLKNC
N,.* irtaariiH V. DOLh.NI,