50-letnica
Turistično društvo Radomlje
stran 5
MePZ Slamnik
V letu 2012 je na vrsti diploma
stran 20 . -
Zmago Sagadin
Strateg KK Helios Domžale
Intervju
Toni Dragar
GLASILO OBCINE DOMZALE
23. december 2011 Letnik LI, št. 15
Foto: Peter Koprivnikar
PREDPRAZNIČNO DOGAJANJE
Decembrski utrip Domžal.
Občina Domžale v mesecu decembru še dodatno obogati društveno življenje. Ob koncu leta smo tako tudi letos ponovno obudili zimsko vas v kateri bo najmlajše obiskal Božiček (24. 12.) in dedek Mraz (29. 12.) z bogatim in zabavnih spremstvom. Obiščite nas tudi vi v Češminovem parku in bodite del decembrskega utripa!
1080 22 36
hptf linitf JN pmki
www tip.coFrrnFrce.gil
NOVINARSKA KONFERENCA PO ZADNJI SEJI OS V LETU 2011
Občinski svet zaključil, z delom v letu 2011
Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 20. januarja 2012. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 11. januarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
PVC okna in vrata SALAMANDER ALU okna in vrata Ograje in stopnice Nadstreški Zimski vrtovi
PVC panoramska drsna vrata
041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, info@mke.si
MKE
Na zadnji seji občinskega sveta v letu 2011, ki je bila v četrtek, 15. decembra, in so jo svetniki končali prej kot običajno, so med drugim razpravljali tudi o zamenjavi v občinskem svetu. Kot je povedal župan Toni Dragar, je bil občinski svet seznanjen z informacijo, da sta iz osebnih razlogov nepreklicno odstopila svetnica Liste Petra
Verbiča - Danijela Horvat in dr. Gregor Virant, svetnik liste SDS. Nova svetnika bosta predvidoma potrjena na naslednji seji občinskega sveta, ki bo v mesecu februarju. V vmesnem času pa bo volilna komisija izpeljala postopke za njuno zamenjavo.
stran 3
VODOIERH
Srečno 2012!
Varčujmo z energijo!
STIEBEL ELTRON De Dietrich O XS"
Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si
2
iz urada župana
^MJJ
23. december 20ii
Dragi bralci, drage bralke !
Pred vami je zadnja letošnja številka našega glasila. Občutek imam, da smo v letošnjem letu zapisali že veliko, spregovorili o društvenem dogajanju v naši občini, predstavili ogromno posameznikov ter spoznavali razsežnosti našega mesta. Občina je doživela številne preobrazbe, dogodke, ki vplivajo na kakovost našega življenja, na naš vsakdan. Čas je, da se za nekaj trenutkov, nekaj dnipreneha-mo ukvarjati z drugimi in poskusimo posvetiti nekaj časa sami sebi. V prazničnih dneh, ko je sicer pestro dogajanje in hitimo in lovimo še zadnje trenutke leta, da bi videli vse tiste, kijih že nekaj časa nismo, ko se prebuja občutek krivde, da naš čas ni bil razporejen med prav vse naše prijatelje, znance in sorodnike, se ustavite. Leto 2011 se sicer izteka, a je pred nami novo leto 2012, ko boste lahko vse tisto, kar ste izpustili v preteklosti, izpolnili v bodoče. Ne potrebujete seznama želja. Ne potrebujete seznama zahtev. Vse, kar potrebujete, je, da si privoščite sladke trenutke sreče, tiste trenutke, ki bodo vaši in jih boste delili s tistimi, ki jih imate radi. Tako vam v prihodnjem letu želim, da boste uživali v zimskih radostih, skupaj s topljenjem snega dočakali prve spomladanske trenutke in uživali v naravi. Da bo poletje prineslo počitek in užitek ter bo jesen obarvala vaš čas v pestre, a nezahtevne barve. In spet bo tukaj zima^ Leto 2012 naj bo torej vaše leto.
Mateja A. Kegel
Uredništvo glasila Slamnik vam želi srečno leto 2012!
Mateja, Janez, Darka, Bogdan, Mija, Vilma, Kamal, Katja, Andreja, Marjeta in Robert.
Ajda Stina Turek ponovno slavila
Na letošnjem Glasu mladih v Črnomlju, že 32. po vrsti, sta v kategoriji »že objavljena skladba« slavili Ajda Stina Turek in Črnomaljka Simona Plut. V duetu sta zapeli pesem Tell him, kjer je Simona pela besedilo Celine Dion, Ajda pa besedilo Bar-bre Streisand. Tako od strokovne komisije kot tudi od publike v občinstvu sta prejeli največ točk, kar jima je prineslo tudi končno zmago. Ajda je zapela še v kategoriji »neobjavljenih, avtorskih skladb«, kjer je s svojo šesto avtorsko skladbo Moč mladosti zasedla drugo mesto. Ajdi čestitamo za še en lep dosežek!
Toni Dragar, župan Občine Domžale



i
ZAKUUCEN MEDNARODNI PROJEKT BIBLIOPREVENTIVA
Nagrada Jabolko kakovosti 2011 za Občino Domžale
V četrtek, 8. decembra 2011, sta Ministrstvo za šolstvo in šport in CMEPlUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja podelila nacionalne nagrade Jabolka kakovosti najbolje izpeljanim partnerskim, razvojnim in drugim oblikam projektov. Občina Domžale je prejela Jabolko kakovosti za 1. mesto v kategoriji
Comenius Regio partnerstva. Občina Domžale je bila koordina-torica Regio partnerstva Bibliopre-ventiva, v katerem je skupaj z regijo s Poljske (partner Občina Lodž) raziskovala preventivni in terapevtski vidik branja s poudarkom na zdravilni moči knjig za otroke in mlade ter skupinske odnose, ki se porajajo v skupini, kjer poteka biblioterapi-
ja. V projektu so v slovenski ekipi sodelovali OŠ Rodica, Vrtec Domžale, Knjižnica Domžale in Center za mlade, v dveh letih, kolikor je projekt trajal, pa so se v partnerskih zavodih zvrstile številne aktivnosti z glavnim ciljem izobraziti zaposlene, ki delajo z mladimi na področju bi-blioprevencije in nasilja. Končni cilj projekta je bil ustvariti model, ki bi bil lahko uporaben v podobnih organizacijah in institucijah. Model se je oblikoval na štirih mednarodnih konferencah, dveh v Lodžu in dveh v Domžalah, vsakokrat ob izmenjavi udeležencev praktikov na Poljskem in v Sloveniji. Vključeni sta bili tako lokalna kot širša javnost, predvsem pa strokovnjaki s področja pedagogike, bibliotekarstva, psihologije ter literarni ustvarjalci. Nastalo je veliko kakovostnega materiala v obliki člankov, zbornikov, pedagoškega materiala in spletna stran, ki je edina te vrste na svetovnem spletu. Končni rezultati projekta so bili: boljše in bolj učinkovito delo z mladimi, večja izobraževalna ponudba, večja osebna, organizacijska in medosebna učinkovitost, upad nasilja med mladimi, naraščajoča motivacija med mladino in večje sodelovanje med organizacijami.
Občina Domžale, Urad župana
Posvet s predstavniki Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Grobljah
Župan Občine Domžale Toni Dragar je skupaj s podžupanjo Občine Domžale Andrejo Pogačnik Jarc in direktorjem Občinske uprave Občine Domžale, Edvardom Ješelnikom, v ponedeljek, 21. novembra 2011, na Rodici obiskal predstavnike Od-deleka za zootehniko Biotehniške fakultete.
Kot je povedal prof. dr. Emil Erjavec, je Oddelek za zootehniko v Grobljah že od leta 1959, ko je bila v okviru Študija agronomije prvič razpisana smer živinoreja. V teku večletnega razvoja so se zavedali pomena tesne povezave pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela. Glede na možnosti in potrebe oddelka ter slovenske živinoreje so razvijali posamezne dejavnosti. To je omogočilo stalno bogatitev študijskih programov, povečevanje kadrovskih in infrastrukturnih zmogljivosti oddelka in njegov današnji obseg posameznih dejavnosti. Jedro študija je
kmetijstvo, saj je reja živali oziroma zootehnika njegov najpomembnejši in neločljiv del. To je gospodarsko in družbeno pomembna dejavnost, ki pa je trenutno podvržena mnogim izzivom. Glavni namen kmetijstva
sta gotovo živali ter o
pridelava hrane in skrb za kolje, saj sta zdrava hrana in samooskrba bistvenega pomena za bodočnost nas samih in kasnejših rodov.
Oddelek se lahko pohvali z raziskovalnimi centri, med njimi so center
za konjerejo na Krumperku, ki je tudi prvi slovenski demonstracijski center za pokušino kobiljega mleka, center za kunčjerejo, center za laboratorijske živali itd.
Predstavniki fakultete so po predstavitvi pedagoškega in raziskovalnega dela fakultete poudarili vse večji pomen in potrebo po sodelovanja fakultete tako z državno kot tudi z lokalno skupnostjo.
Občina Domžale, Urad župana
SOBA za DOJENJE
Domžalski Zdravstevni dom si želi postati dojenčkom prijazen
Materino mleko je največ in najboljše, kar lahko mati poleg svoje ljubezni nudi otroku. Je prva hrana za dojenčke, ki zagotavlja vso energijo in hranila. Uspešno dojenje prinaša zadovoljstvo obema - tako doječi materi kot tudi otroku. Dojenje je tako naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčkov, dojenčkov ter malih otrok.
V petek, 2. decembra, se je v Zdravstvenem domu Domžale zbralo osebje zdravstvenega doma, njegov direktor dr. Janez Svoljšak, dr. Bratanič s Pediatrične klinike ter podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. »Danes smo se zbrali, da odpremo nov prostor za dojenje. To je velik prispevek h kulturni obravnavi naših mater in otrok. Veseli smo lahko, da
je Občina Domžale tista občina, v kateri število novorojenčkov raste,« je dejal direktor ZD in ob tem poudaril, da je soba za dojenje nastala na podlagi iniciative glavne sestre Vide ter vodje patronažne službe Mire. Nekaj besed je nato spregovorila tudi glavna sestra Vida, ki je povedala: »Najlepša hvala vsem, ki vam je mar in ste danes tukaj. Soba za dojenje se pripravlja že dlje časa in za veliko pomoč pri financiranju se moramo zahvaliti tudi Občini Domžale. Ob tem se moramo zahvaliti tudi našemu direrktorju, ki je v tej smeri podprl tudi naše izobraževanje. Želimo si, da bi bila naša ustanova dojenju prijazna ustanova. Dojenje je umetnost in nekatere matere imajo ob vrnitvi domov iz porodnišnice kar nekaj problemov. Pomoč stroke je tako še kako potrebna, ob tem pa tudi pomoč družbe, da nas razume.« Gospa Vida je povedala še, da so Domžale že prejele priznanje za Unicefovo otrokom prijazno mesto, zato tudi ZD ne sme zaostajati in biti prijazen dojenju. Soba za dojenje je resnično prijetna soba, v kateri bodo lahko matere lahko našle svoj kotiček, da v miru podojijo svojega otroka ter mu tako nemoteno nudijo tisto, kar najbolj potrebuje. ZD Domžale si s svojim prizadevanjem želi postati eno izmed prvih zdravstvenih domov, ki bodo imeli naziv dojenju prijazna ustanova in tako pokazati, kako zelo jim je mar doječih mater in njihovih otrok.
Občina Domžale, Urad župana
Ob koncu leta
Prišel je čarobni december, mesec prvega snega, svetlečih luči in kopice daril, mesec, ki z dobrotami krasi prenekatero slovensko mizo, in mesec poln smeha, veselja in druženja. Toliko je lepega v mi-klavževanju, obisku Božička in dedka Mraza, vendar pa ne morem mimo tega, kako se tega obdobja spominjajo starejši, tudi sam. Vsi se zelo dobro zavedamo velikih negativnih stvari, ki nam jih prinaša današnji tempo življenja. Vedno manj je medsebojnega druženja, časa za otroke in družino, oddih, šport in rekreacijo, veselje in skupno zabavo. Vse več je stresa v službi, socialnih, družbenih in zdravstvenih problemov ter medsebojnih trenj. Zdi se, kot da vsak gleda le še sam nase. Mlajšem bralcem težko rečem, naj se obrnejo nazaj v svoje otroštvo ter naj se ob tem spomnijo, s kako malimi stvarmi so bili zadovoljni. To veliko bolje vedo njihovi babice in dedki, od katerih lahko slišijo marsikatero poučno zgodbo. Včasih smo najraje tekali po makadamskih poteh in skakali po lužah, se veselili praznikov, ki so nam na mizo prinesli nevsakdanje dobrote, doma izdelane igrače pa so prekašale vsako današnjo plastično znanstveno fantastiko in tehnologijo, ki je marsikdaj še starši ne dojemamo več. Vem, da se vsi starejši zelo radi spominjamo otroštva, ob tem pa se zavedamo, da je danes marsikaj drugače
in tako pač mora biti. Pa vendar, poskušajmo se ponovno približati vrednotam preteklih dni, ko ni vladal materializem, temveč medsebojno razumevanje in toplina družinskega doma. Današnji tempo je za nas vse prehud. Ustavimo se in se ozrimo naokoli. Poglejmo, kje smo in kako smo zadovoljni sami s seboj. Ce sploh smo. Se še družimo s prijatelji in bližnjimi ali le vsi hitimo domov. Povezanosti med ljudmi ni več, s tem tudi ne sodelovanja in komuniciranja.
Prihaja čas obdarovanj. Bodite skromni z darili, bodite bogati s pozornostjo. Pogosto, še posebej starejšim, je bolj pomembna kot darilo le topla beseda ter obisk najbližjih. Ne le naslednjih deset dni, temveč vse leto. Vsi bomo enkrat stari, vsi bomo potrebovali družbo in pozornost. Naj vam za konec le še zaželim vse najlepše, saj so pred nami dnevi, ki se jih lahko skupaj veselimo, si zaželimo vse dobro, osebne sreče, veliko zdravja in srečno novo leto.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
P
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z 12. členom Odloka o priznanjih Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/09) objavlja
Razpis
ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2012.
Na podlagi citiranega odloka v Občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja:
NAZIV
ČASTNEGA OBČANA
Kriteriji za podelitev naziva častni občan so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizi-onarstvo, dobrobit, sodelovanje in skrb za blaginjo občine ali promocijo občine.
PLAKETE
OBČINE DOMŽALE
Plakete Občine Domžale so: zlata plaketa Občine Domžale, srebrna plaketa Občine Domžale, bronasta plaketa Občine Domžale.
Zlata plaketa se podeli za življenjsko delo, pomembne obletnice uspešnega dela ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Domžale.
Srebrna plaketa se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj in ugled Občine Domžale.
Bronasta plaketa se podeli za odmevne uspehe v zadnjem obdobju - kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo.
V posameznem letu se lahko podeli največ ena zlata, dve srebrni in tri bronaste plakete.
NAGRADE OBČINE DOMŽALE
Nagrado za uspešno delo se podeli za delovanje v daljšem časovnem obdobju na naslednjih področjih: kultura, šport in rekreacija, vzgo-
ja in izobraževanje, raziskovanje, inovatorstvo, področje socialne in zaposlovalne politike, področje gospodarstva, organizacijsko delo v posameznem društvu, zdravstvo, civilna zaščita, varnost in promocija občine ter druge dejavnosti.
V posameznem letu se lahko podeli največ pet nagrad.
Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2012 na naslov:
OBČINA DOMŽALE Občinski svet Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE
Predlog mora vsebovati naslednje podatke:
podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, v kolikor je to mogoče; podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo;
vrsto priznanja in utemeljitev
predloga.
Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu www.domzale. si ali v Tajništvu občinskega sveta soba št. 35/l.
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve predlogov, ki bodo prispeli po roku, ne bo upošteval.
Predsednik odbora Peter VERBIČ, l. r.
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiČ • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
23. december 20ii
občinski svet občine domžale
3
NOVINARSKA KONFERENCA PO ZADNJI SEJI OS V LETU 2011
V letu 2012 v Občini Domžale
pomembni investicijski projekti
Nadaljevanje s prve strani.
Na zadnji seji občinskega sveta v letu 2011, ki je bila v četrtek, 15. decembra, in so jo svetniki končali prej kot običajno, so med drugim razpravljali tudi o zamenjavi v občinskem svetu. Kot je povedal župan Toni Dragar, je bil občinski svet seznanjen z informacijo, da sta iz osebnih razlogov nepreklicno odstopila svetnica Liste Petra Verbiča - Danijela Horvat in dr. Gregor Virant, svetnik liste SDS. Nova svetnika bosta predvidoma potrjena na naslednji seji občinskega sveta, ki bo v mesecu februarju. V vmesnem času pa bo volilna komisija izpeljala postopke za njuno zamenjavo.
Med kadrovskimi zadevami so svetniki med drugim dali soglasje k
ponovnemu imenovanju direktorice Knjižnice Domžale, mag. Barbari Zupanc Oberwalder, prav tako pa so podali pozitivno mnenje k imenovanju nove direktorice Centra za socialno delo Domžale Tanji Amon. Pozitivno mnenje k imenovanju je dobila tudi bodoča direktorica Doma upokojencev Domžale, Nataša Zalokar, ki je v vmesnem času pridobila tudi soglasje resornega ministrstva. Svoje delo bo pričela s 1. 3. 2012, ko se ji izteče odpovedni rok.
Svetniki in svetnice so po skrajšanem postopku na seji obravnavali tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Programu opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za področje Občine Domžale, ki je bil tudi sprejet. Sprememba odloka pa za občane ne prinaša nikakršnih posledic, saj gre, kot pravi župan, le za uskladitev odloka z veljavno zakonodajo.
Dodatnih 300 tisoč evrov iz naslova davka na nepremičnine
Občinski svet je sprejel tudi Sklep o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leti 2012 in 2013, saj občina vrednosti točke že nekaj let ni dvigovala, zato je po predlogu občinske uprave Svet potrdil dvig za približno 2 odstotka. To je med drugim tudi posledica rasti cen gradbenih del, a kot opozarja Dragar, sklep ne prinaša bistvenega povišanja nadomestila. Ob tem je bil sprejet še dodaten sklep oz. pobuda, na podlagi katere bo občinska uprava začela postopek ugotavljanja, koliko zavezancev se iz različnih vzrokov plačilu izogiba (med drugim tudi kot posledica izpada iz davčne baze po poteku 3-5 letnega obdobja novogradnje ter razliko med dejanskim stanjem in podano kvadraturo ob popisu). Občinska uprava mora, po sklepu, tako do konca februarja prihodnjega leta pripraviti predlog, na kakšen način bo področje urejeno. »Vzpostavljamo evidenco primerjave občinskih podatkov s podatki iz popisa nepremičnin Geodetske uprave,« pravi župan, ki poudarja, da se bo vzpostavila baza, v kateri bodo zajete prave kvadrature glede na posamezne nepremičnine. Največ težav občinska uprava vidi prav pri etažnih lastnikih v stanovanjskih blokih. Dejanskega stanja, koliko je neplačnikov, še ni, predvidena ocena pa je, da bi občina lahko iz tega naslova pridobila še dodatnih 300 tisoč evrov (sedaj je znesek nekaj več kot dva milijona evrov).
Odkup in zemljiškoknjižna ureditev lastništva cest
Postopek kategorizacije občinskih cest je vse prej kot enostaven, saj na tem področju iz dneva v dan prihaja do sprememb. Občinski svet je na tokratni seji v drugi obravnavi sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Domžale - za tisti del, kjer je pridobljeno soglasje direkcije, hkrati pa
ikomomižbor
dirigent. Fernando Mejias sopran. Kristina Bitenc tenor. Martin Sušnik
nedelja, 25. december ob 16.00.
cerkev Marije Vnebovzete, Domžale
poned^^ 26. december db 19.00
(po večerni maši ob 18.00),
cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana - Vič
se začne postopek za novo kategorizacijo cest in kolesarskih poti. Prav tako bo občinska uprava pripravila pregled lastništva cest v občini. Sicer pa velja omeniti, da je občina v zadnjih letih, odkar deluje sklad za nakup nepremičnin, vsako leto odkupila, odmerila in zemljiškoknjižno uredila približno petdeset lastništev, kar znaša nekaj sto tisoč evrov.
Ureditev enotne evidence upravičencev socialnih pomoči
Občina Domžale letno namenja približno 100 tisoč evrov za občinske socialne pomoči za različne namene, kar za posameznika prinaša od 250 do 400 evrov. Ker v Sloveniji še ni vzpostavljen enotni register za centralno vodenje pridobivanja finančnih socialnih pomoči upravičencev, prihaja do nenadzorovanega pridobivanja socialne pomoči iz različnih virov. Občinski svet je tako sprejet Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči, pri čemer gre za uskladitev občinskega pravilnika z novimi predpisi, ki so bili sprejeti na tem področju. Enotno evidenco bo po novem vodil Center za socialno delo, s čimer bo posameznikom omogočen dostop do različnih vrst socialnih pravic na enem mestu in pravičnejša ureditev. Zupan pa ob tem opozarja, da bo v letu 2012 potrebno, glede na pomoč potrebnim, z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva za namen socialnih pomoči.
Sprejemanje proračuna po skrajšanem postopku
Občinski svet je na decembrski seji v drugi obravnavi sprejel tudi dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale, kjer so svetniki obravnavali v prvi vrsti dve točki. Beseda je tekla o načinu izvajanja svetniških vprašanj, pobud in predlogov, ki so bili do sedaj praviloma prva točka dnevnega reda, ki pa je (zaradi številnih vprašanj in pobud) vzela Občinskemu svetu veliko časa. Statutarnopravna komisija je, po preučitvi predlogov, odločila, da bo tako tudi v prihodnje. Razpravljali so tudi o vzpostavitvi dopisnih sej, vendar so svetniki in svetnice odločili, da teh ne bodo uvedli.
Prihaja pa do spremembe pri sprejemanju proračuna. Postopek, ki je prej trajal tri mesece, bo po skrajšanem postopku možno sprejeti že v dveh sejah, z vsemi postopki, ki so opravljeni pred tem, brez da bi kršili demokratično pravico uporabnikov, pravi Toni Dragar.
Ob tem pa ne moremo mimo ocene delovanja občinskega sveta v prvem letu delovanja v sedanji sestavi. Kot ocenjuje župan, je bila odločitev, da se ne gre v koalicijska povezovanja na lokalni ravni, zelo dobra. »Čeprav potrebujemo veliko dogovarjanja in
usklajevanja, pa je najpomembneje, da projekte, ki si jih zastavimo skupaj, tudi izpeljemo.«
Program dela občine v prvi polovici leta 2012
Na seji pa je bila kot zadnja točka predstavljena tudi predstavitev Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale v prvi polovici leta 2012. Med pomembnejšimi projekti na področju investicij je zagotovo investicijski program Centralne čistilne naprave, Cona Zelodnik, center Domžal, OPPN-ji in sprememba Odloka o javnem komunalnem podjetju. Med pomembnejšimi projekti, ki jih bo obravnaval Občinski svet, je zagotovo strategija razvoja Občine Domžale do leta 2025 in prostorski red, ki je sestavni del občinskega podrobnega načrta. Občinska uprava pa si med drugim želi tudi, da se čim prej sprejme zaključni račun (predvidoma na marčevski seji OS).
Ob sprehodu skozi področje družbenih dejavnosti je župan opozoril, da je, poleg Odloka o štipendiranju, potrebno urediti tudi Odlok o izdajanju javnega glasila Slamnik, spremeniti Odlok javnega zavoda Center za mlade, ki bo tega spremenil v Center za medgeneracijsko sodelovanje, in spremembo Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika.
Pomembnejše investicije v letu 2012
Med večjimi investicijami so še prizidki k Osnovni šoli Rodica (dela naj bi se začela januarja 2012) ter vrtcema Ihan in Količevo-Vir, ki imajo skupno vrednost preko 5 milijonov evrov. Čeprav Občina Domžale ni zadolžena občina (v letu 2011 je bilo vrnjenih že odobrenih 6 milijonov evrov), bodo te investicije
v prihodnjem letu zahtevale prav to. »Kredite bomo vzeli za stvari, ki so dolgoročnega pomena za prostorsko ureditev v občini in pozitivno počutje ter bivanje naših občanov,« pravi župan, ki ob tem dodaja, da je bilo v zadnjem času pridobljenih tudi kar nekaj evropskih sredstev. A na področju pridobivanja evropskih sredstev največji projekti šele prihajajo: CČN, športni objekti, komunala in kanalizacija.
Na novinarski konferenci je vodja Oddelka za investicije, Iztok Obreza, spregovoril o pomembnejših investicijah v iztekajočem letu, o katerih smo v Slamniku že pisali. Med drugim lahko omenimo rekonstrukcijo Kamniške ceste, katere izvedba je bila, zaradi popolne zapore, krajša, kot bi bila sicer. V Nožicah so končali pločnik, potekajo še gradbena dela na avtobusnem postajališču, ki bodo predvidoma končana v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Omeniti velja še prenovo kuhinje na Osnovni šoli Dob, s čimer so povečali kapaciteto otrok, ki lahko hkrati malicajo v jedilnici za sto odstotkov.
Ne nazadnje pa velja omeniti tudi izgradnjo vzhodnega servisnega objekta in ureditev etaž v Hali Komunalnega centra, kjer se v letu 2013 pričakuje še namestitev klimatskih naprav. V prihodnje bo upravljanje objekta v celoti prevzel Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Med investicijami, ki že potekajo in bodo v prihodnje, Obreza omenja rekonstrukcijo Rojske ceste, kjer je bil prvi del že izveden v letu 2011. Povečala se je tržnica, obnovili so mrliške vežice - tako v Domžalah kot v Krtini, Ihan pa je prišel do projekta izgradnje kanalizacije tudi s pomočjo evropskih sredstev, ki bo zaključena
v septembru 2012. Homcu se obeta izgradnja mostu čez Kamniško Bistrico, ki bo omogočal povezavo med Homcem in Radomljami, ter rekonstrukcija ceste Radomeljske
Pestro decembrsko dogajanje v Domžalah
»Občina Domžale je v mesecu decembru pripravila številne dogodke za otroke in odrasle,« je povedala podžupanja za družbene dejavnosti, Andreja Pogačnik Jarc. Dosedanji dogodki so bili predvsem v organizaciji Zveze prijateljev mladine Domžale, ki je organizirala lutkovne, filmske ter gledališke predstave in ustvarjalne delavnice na različnih lokacijah (KD Franca Bernika in KD Groblje). Sicer pa v zadnjih dneh letošnjega leta Občina načrtuje še nekaj večjega dogajanja, katerega bistvo se bo združilo v Zimski vasi. V petek, 23. decembra, v Češminov park ob 19. uri prihajajo Jaslice: Zvok svetlobe. Božiček bo v Zimsko vas prišel v soboto, 24. decembra, kjer bo od 17. ure dalje božični sejem, otroke pa bo zabaval Vilibald z Damjano Golavšek. Obeta se tudi prihod dedka Mraza, ki bo otroke obiskal 29. decembra, prav tako ob 17. uri, ko bo Zimsko vas napolnil novoletni sejem z zanimivo ponudbo.
Čeprav prave zime (še) nismo začutili, pa se nam v petek, 23. decembra, obeta otvoritev drsališča, ki nadaljuje svojo tradicijo v Športnem parku Domžale, najdaljšo noč v letu - silvestrovo - pa bomo, prav tako v Športnem parku, letos preživeli ob zabavi ansambla Gamsi, s katerimi bomo skupaj dočakali novo leto.
Mateja A. Kegel
Decembrsko dogajanje v Domžalah je tudi letos pestro
V letu 2011 je Občina Domžale dočakala številne investicijske posege
4
intervju
^MJJ
23. december 20ii
župan toni dragar
Pregled preteklosti in pogled v prihodnost
Občina Domžale je v letu 2011 začela, zaključila ali vsaj zasnovala številne projekte. O marsikaterih smo skozi leto že pisali, tokrat pa smo, s pomočjo prvega moža občine, župana Tonija Dragarja, strnili najpomembnejše trenutke, ki so zaznamovali življenje v našem mestu. Vsak dan znova namreč stremimo k dvigu kvalitete našega življenja, za kar se je treba truditi na vsakem koraku. Tako pri investicijah, ki jih v letu 2011 ni manjkalo, kot pri bogatenju društvenega življenja, ki je v naši občini, s pomočjo številnih organizacij, iz leta v leto bogatejše. Kateri so torej dogodki, ki so najvi-dneje vplivali na našo občino?
Občina Domžale je imela tudi v minulem letu številne investicije. Katere štejete med najpomembnejše in katere so najbolj vplivale na kakovost bivanja v naši občini? Vsaka investicija, naj si bo na prvi pogled še tako nepomembna, predstavlja pomemben prispevek k dvigu kakovosti bivanja v naši občini. Omenim naj večje, kamor sodijo prizidek k OŠ Dob, prenova kotlovnice v OŠ Domžale, rekonstrukcija Kamniške in Rojske ceste, izgradnja vzhodnega servisnega objekta Hale Komunalnega centra, izgradnja mrliške vežice v Krtini. Ne smemo pa pozabiti na investicije, ki so neprestano v teku. Sem spada urejanje parkov in zelene osi ob Kamniški Bistrici z brvmi, s sprehajalnimi potmi, fitnesi na prostem in trim stezo na Šumberku. Obstajajo pa investicije, ki jih skorajda nikoli ne omenjamo. To so investicije v ljudi, v naše občane in občanke. Tu mislim predvsem na pisano paleto društev, s katerimi Občina Domžale izredno dobro sodeluje ter jim pomaga pri uresničevanju njihovih ciljev. To so društva, ki najbolj pokrivajo tisto, kar si mi želimo. Torej ne le vsa področja kulturnega, izobraževalnega, športnega, družbenega ali drugega področja, temveč tudi vse generacije. V ta društva so namreč vključeni tako najmlajši kot tudi nekoliko starejši otroci, odrasli in ljudje v jeseni svojega življenja.
Kako nasploh ocenjujete kakovost bivanja v naši občini?
Glede na širok izbor dejavnosti, ki jih naša občina nudi občankam in občanom, menim, da je kakovost bivanja v naši občini zelo dobra.
Verjetno se ljudje ne bi priseljevali v našo občino tako množično kot se, če bi imeli drugačno mnenje. Res pa je, da se s povečevanjem števila prebivalstva v naši občini povečuje tudi število novorojenčkov. To nam sicer prinaša nekaj problemov, a tem pravimo sladki problemi. Problemi, ki pa na drugi strani pomenijo, da moramo na naši strani kar se da hitro odreagirati na prihajajoče situacije. Čeprav se sliši, kot da se ponavljam, moram povedati, da se po naših najboljših močeh trudimo vse investicije izpeljati v kar se da kratkem časovnem roku, vendar pa smo zelo pogosto v primerih pridobivanja dokumentacij, soglasij in drugih dovoljenj enostavno nemočni. Zal to vpliva na podaljševanje obdobja oziroma na dolgo obdobje, ki mine od ideje do izvedbe neke investicije.
Danes torej lahko pritrdimo dejstvu, da je društveno življenje v naši občini dovolj razvito. Občina Domžale namenja sredstva za spodbude, delovanje in njihov razvoj. Kako boste podpirali to plat našega mesta v prihodnje? Lahko pričakujemo kakšne spremembe?
Tudi v prihodnje si želimo, da bi društva delovala z enakim zanosom, elanom, motivacijo in novimi idejami, kot doslej. Prav na tem mestu moram pohvaliti vse tiste, ki ta društva vodijo, se angažirajo za njihovo delovanje in za to porabijo veliko svojega prostega časa. Brez teh ljudi toliko društev ne bi niti bilo niti ne bi delovala. Vidi se, da prav vsi svoje delo opravljajo s srcem in veseljem. Ponosen sem, da je prav v naši občini toliko želja po različnih dejavnostih, da tako lahko prav vsak najde nekaj zase.
Ko sem ravno že pri pohvalah, nikakor ne morem iti mimo prostovoljnih gasilskih društev, ki vedno zelo nesebično pomagajo ljudem v stiskah, naj si bo v poplavah, požarih, prometnih in drugih nesrečah.
Energetika je pomembno vprašanje na svetovni ravni, nacionalni, vse premalo pa se zavedamo pomena na lokalni ravni. Brez ukrepov lokalnih skupnosti ne bodo doseženi nacionalni in evropski cilji. Občina Domžale ima sprejet LEK, kaj pa akcijski načrt, kaj prinaša?
V LEK so prioritete predstavljene za naslednje 10-letno obdobje. Ak-
cijski načrt prinaša analizo ukrepov in doseganje ciljev energetskega načrtovanja za javne objekte, gospodinjstva in industrijo. Predvideva se postopno izboljšanje stanja pri rabi energije in izkoriščanju energetskih potencialov (sončna energija, male hidroelektrarne, biomasa in geoter-malna toplota). V akcijskem načrtu je predviden prihranek energije na obstoječih objektih z energetsko sanacijo objektov, predvideva se spodbujanje koriščenja obnovljivih virov energije, koriščenje okolju prijaznejših vozil v prometu z zmanjšanjem emisije CO2 na prebivalca, preureditev javne razsvetljave tudi z vključevanjem državnih in evropskih subvencij. Načrtujemo evidenco energetskih ureditev na območju občine z vzpostavitvijo energetskega knjigovodstva in energetskega načrtovanja.
V Domžalah se vedno znova odpira vprašanje prostora v vrtcih za vse otroke. Veliko je mladih družin, ki jih to vprašanje zanima. Kako ste se s tem spopadli v letu 2011? So vsi otroci dobili mesto v vrtcu ali drugačni obliki varstva? Na čakalni listi javnih vrtcev je okoli 250 otrok, pri čemer so, v skladu z določili Zakona o vrtcih, na čakalni listi tudi otroci, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja za vključitev v vrtec, kot tudi otroci, katerih starši so odklonili ponujeno prosto mesto ali niso podpisali pogodbe z vrtcem. Občina Domžale načrtuje vlaganja v nove kapacitete, pri čemer sta dva projekta v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Prav tako je Občinski svet Občine Domžale sprejel Pravilnik o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo. To pomeni, da starši za otroke, ki so na čakalni listi in niso vključeni v vrtec ali starši niso odklonili ponujenega prostega mesta oz. niso podpisali pogodbe z vrtcem, prejemajo mesečno subvencijo v višini 20 odstotkov veljavne cene programa za predšolsko vzgojo za I. starostno obdobje, saj so na čakalni listi le otroci I. starostnega obdobja.
Med pomembnejšimi pridobitvami, ki v zadnjih tednih dobiva končno podobo, je Medgenera-cijski center. Projekt je zagotovo uspeh Občine Domžale in zgled
Katrinas v Mengšu
Vokalna skupina Katrinas, ki jo sestavljajo Sanja Mlinar Marin, Neža Drobnič Bogataj in Katarina Habe običajno na kakšni dve leti pripravi kakšen večji glasbeni projekt. Ponavadi je bil
temu namenjen septembrski čas, tokrat pa bo malo drugače.
V soboto 14. januarja 2012 ob 19.30 nas bodo razvajale ob spremljavi Big benda Slovenske vojske pod taktirko Rudija Strnada v Kulturnem domu Mengeš. Posebni gostji večera bosta Nuška Drašček in Eva Černe. Z izvrstnimi vokalistkami se boste lahko sprehajali od evergreenov, preko gospela do popularne zabavne
glasbe. Glasbeni izbor bo raznolik, od balad do živahnih plesnih ritmov. Koncert je dobrodelen, zbrana finančna sredstva pa bodo namenjena Rdečemu križu in Karitasu območne enote Mengeš. Koncert je organiziran pod pokroviteljstvom Občine Mengeš.
Toplo vabljeni!
marsikateri drugi. Morda beseda o tem?
Ko je družba IMP, d.d., pred več kot tremi leti na pretežno lastnem zemljišču predlagala namesto precej zapuščenega dijaškega doma gradnjo oskrbovanih stanovanj, je Občina Domžale izrazila interes, da se na lokaciji ne gradijo le oskrbovana stanovanja, pač pa tudi zmogljivosti za institucionalno varstvo, saj je po podatkih Doma upokojencev na sprejem čakalo več kot sto zainteresiranih občanov.
V široki javni razpravi, v kateri je sodelovala strokovna in zainteresirana javnost, je bila izražena želja in podpora, da se v objekt, ki dobiva končno podobo, umestijo vse tiste dejavnosti, ki populaciji starejših zagotavljajo varno in aktivno staranje. Investitorji so pobudam sledili, še več, objekt bo omogočal široko paleto aktivnosti za starejšo populacijo in mlade srednješolce iz neposredne bližine, pa tudi vse tisto, kar starostniki potrebujejo: institucionalno varstvo, dnevno in občasno varstvo ter pomoč na domu.
Sprehodimo se še skozi prihajajoče leto - 2012. Najprej na področje investicij. Kaj načrtujete v prihodnjem letu na področju infrastrukture?
Na področju investicij v letu 2012 načrtujemo kar nekaj večjih naložb. Na področju nizkih gradenj naj omenim predvsem drugo etapo Rojske ceste z obnovo vodovoda, rekonstrukcijo ceste ter izgradnjo pločnika od Gostičeve do Vegove ulice, med pomembnejšimi pa je tudi obnova ceste Radomeljske čete od rondoja v Radomljah do Ope-karniške ceste. V slednjem primeru gre za okoli 680 metrov dolg odsek. Nadaljevale se bodo tudi investicije na delu Zelene osi ob Kamniški Bistrici. Pod homškim hribom se bo čez Kamniško Bistrico postavil most za pešce in kolesarje. Na področju visokih gradenj je potrebno izpostaviti predvsem prizidek k OŠ Rodica in prizidek vrtca Krtek v Ihanu. Poleg navedenih večjih investicij bo sledila še kopica manjših, ki pa, seveda z zornega kota občanov, niso prav nič manj pomembne, kot vse v začetku navedene.
Kakšni so kriteriji, ki bi jih občina morala izpolnjevati, da pridobi status mestne občine?
Občina Domžale si je v preteklosti že dvakrat prizadevala, da pridobi status mestne občine, vendar sta bila predloga zavrnjena, ker niso bili izpolnjeni kriteriji za njegovo pridobitev. Pogoj za status mestne občine, ki ga določa 16. člen Zakona o lokalni samoupravi, je število prebivalcev (najmanj 20.000) in število delovnih mest (15.000). Poleg tega mora biti mesto gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Občina Domžale v celoti ne izpolnjuje pogoja glede delovnih mest.
»Smeti« oz. odpadki so bili vedno javno vprašanje v naši občini, ki se je že v preteklosti skozi to področje prebijala učinkovito in predvsem med prvimi (primer ekološki oto-
ki). Za nami je danes že lepo obdobje ločevanja odpadkov. Kaj nas na tem področju še čaka v prihodnje, s čem se bomo soočali in kaj je bilo storjenega v minulem letu? Ločevanje odpadkov v občini Domžale ni novost. Potem, ko je Občina Domžale med prvimi uvedla ločeno zbiranje odpadkov s postavitvijo zbiralnic - ekoloških otokov, je učinek ločevanja vsako leto nekoliko večji.
Leto 2011 je drugo leto, odkar je v občini Domžale v veljavi režim odvoza odpadkov, ki omogoča zbiranje volumsko najizrazitejše frakcije - embalaže neposredno pri uporabnikih. Za ostanek odpadkov (črne posode) prevzemnik zagotovi še obdelavo pred dokončnim odlaganjem. Na ta način se občina Domžale uvršča med uspešnejše občine glede razmerja teže odloženih odpadkov proti zbranim. Učinek, zmanjšanje količine ostanka odpadkov, ki se predaja v predelavo in na odlagališče, je bil v letu 2011 nekoliko manj izrazit kot v predhodnem letu, vseeno pa ocene kažejo, da bomo v predelavo in odlaganje poslali manj odpadkov kot leto poprej. Natančni podatki bodo znani po zaključku leta. Rezultati niso slabi, spanja na lovorikah pa ne omogočajo. Analize zbranih odpadkov (vsebina črnih posod) kažejo, da je v ostanku odpadkov še vedno prisotna precejšnja količina odpadkov, ki tja ne sodijo. Gre zlasti za biološke odpadke, katerih delež v teži vzorcev ostanka odpadkov še vedno presega 25 odstotkov. Tudi delež embalaže v ostanku odpadkov je možno zmanjšati. V ta namen bosta Občina Domžale in komunalno podjetje Prodnik vložila še več energije v osveščanje, prav tako pa bo Prodnik izvajal občasno kontrolo vsebine posod in uporabnike opozoril na pomanjkljivosti pri ločevanju.
Mineva tudi dobro leto dni od sestave novega občinskega sveta. Kako ocenjujete delovanje OS danes v primerjavi s prejšnjim mandatom? Je delo lažje, je manj ovir?
Ze zelo kmalu je bilo med občinskimi svetnicami in svetniki zaznati željo po sodelovanju. In tako danes tudi je. Do takšne, za občanke in občane zelo ugodne situacije, lahko pride le, če prav vsi stremimo k čim boljši kakovosti življenja naših občank in občanov. Lahko bi si nagajali, si metali polena pod noge ali bili v stalnem sporu. A to bi bila dejanja medsebojnega obračunavanja in nekulturnega ter nespoštljivega obnašanja do občank in občanov. Mi smo dolžni delovati po najboljših močeh za njihovo dobro, saj so nam to s svojim glasom zaupali.
Imate kakšno popotnico za naše občane in občanke?
Svoje misli sem sicer strnil že v ko-lumni, zato veliko lahko razberejo iz nje. Tokrat pa vsem bralkam in bralcem v novem letu želim vse najlepše, veliko zdravja in osebne sreče ter medsebojnega razumevanja.
Mateja A. Kegel
Dragi otroci in starši, pridružite se nam 24. in 29. decembra ob 17. uri v Češminovem parku. Obiskala nas bosta Božiček in Dedek Mraz!
BOŽIČEK
Sobota, 24. 12. 2011, ob 17. uri v Češminovem parku v Domžalah
Program:
•	animatorka Damjana Golavšek
•	otroška predstava Vilibald v izvedbi
KD Miran Jarc Škocjan
•	slovesen prihod Božčka
•	Božčkov pozdrav otrokom
•	slovesen odhod Božčka
•	ob 19. uri Slovenske jaslice
DEDEK MRAZ
Četrtek, 29. 12. 2011,
ob 17. uri v
Češminovem parku
v Domžalah
Program:
•	zabava s čarovnikom pred prihodom Dedka Mraza
•	ples snežnk
•	Dedek Mraz se bo pripeljal s črnimi vranci
•	pozdravni nagovor Dedka Mraza
•	voščilo župana občine Domžale
•	slovesen odhod Dedka Mraza
Vabljeni!
Občina Domžale
23. december 20ii
aktualno
5
PRVIH 50 USPESNIH LET TURISTIČNEGA
DRUŠTVA Radomlje
Turizem smo ljudje
Kar pet desetletij uspešne poti so pred kratkim prehodili člani in članice Turističnega društva Radomlje ter se polni zanosa napotili naprej proti 60-etnici in še večim aktivnostim, ki jih tudi v prvih petdesetih letih ni manjkalo. In ker je sedanjost najpomembnejša, zapišimo nekaj pozdravnih besed, ki jih je številnim prisotnim v Kulturnem domu Radomlje namenil sedanji predsednik Turističnega društva Peter Zvonc, ki se je zahvalil prav vsem, še posebej dolgoletnemu predsedniku Igorju Kuzmiču, ki so v teh letih kakorkoli prispevali, da so kraji, ki jih društvo pokriva, lepši in prijetnejši za bivanje tako domačinov kot turistov. Hkrati pa je zaželel, da vsak pomete pred svojim pragom, da bodo Radomlje še lepše.
Poudaril je tudi, da je pripravljenost za sodelovanje vse, da se v društvu dobro počutijo, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovostno življenje ter tudi z iskrenim gostoljubjem in prijaznim pozdravom poskrbeli za še več turistov v domačem kraju. Pohvalil je tudi mlade, ki se vključujejo v društvo, katerih temelj tudi v prihodnje ostaja prostovoljno delo.
Prvi predsednik Slavko Jelovšek
Turistično društvo Radomlje je bilo ustanovljeno 10. marca 1961 kot Turistično olepševalno društvo Radomlje. Njegov prvi predsednik je bil Slavko Jelovšek, ki je na svečani akademiji prejel posebno priznanje Turistične zveze Slovenije. Tedaj si je društvo zastavilo tri glavne cilje: olepšati kraj, urediti park ob kulturnem domu ter skrbeti za čist in lep kraj. Prvotno skrb, predvsem za lepe in čiste Radomlje, so skozi desetletja dopolnjevali s številnimi drugimi aktivnostmi, ki so vse po vrsti prispevale k prijetnejšemu življenju, hkrati pa ponudile ne le članom in članicam sedanjega Turističnega društva Radomlje, temveč vsem krajanom in
krajankam, pa tudi številnim gostom, veliko možnosti in priložnosti za sodelovanje pri razvoju kraja. Leto 1974 so si posebej zapomnili zaradi sodelovanja pri organizaciji in izvedbi prireditev v okviru Kmečke ohceti, med številnimi prireditvami je tudi rally starih avtomobilov ter sodelovanje pri prireditvi ob 100-le-tnici pošte, sodelovali pa so tudi pri prireditvi ob obnovi in razširitvi mostu čez Kamniško Bistrico ter ureditvi krožišča sredi Radomelj. Vsa ta leta so posebno skrb namenjali urejenosti okolja, od tod ureditev betonskih korit, postavitvi manjših kozolcev, mlinskih kamnov, lesenih kažipotov, lepo urejena je avtobusna postaja, pripravljajo pa tudi vsakoletne čistilne akcije, ki so vedno dobro obiskane. Še posebej ponosni so tudi, da se je prav po njihovi zaslugi že pred leti začelo urejati obrežje Kamniške Bistrice. To je postalo eno izmed najbolj znanih rekreativnih okolij, ki ga ne koristijo le sprehajalci, kolesarji in rekreativci naše občine, temveč je Kamniška Bistrica povezala vse občine ob svojem teku.
Igor Kuzmič: Turizem smo ljudje ...
Po petdesetletni zgodovini društva se je sprehodil dolgoletni predsednik društva Igor Kuzmič, ki je ob naštevanju aktivnosti posebej poudaril pomen prostovoljnega dela, pomoči in sodelovanja, tudi mladih, ki prinašajo svežino in včasih tudi bolj smele načrte. Zahvalil se je vsem, posebej častnim članom, za vse, kar so vložili v zgodovino društva, ki vseh pet desetletij še kako upošteva slogan Turističen zveze Slovenije, da smo turizem ljudje. Ob koncu je poudaril, da bo treba poiskati poti, po katerih bo društvo še uspešnejše, in okolje, v katerem delajo še lepše in gosto-ljubnejše, ter zaželel Turističnemu društvu Radomlje še lepšo sedanjost, predvsem pa prihodnost.
HALO m/F Ol 5&39 760
wv™.halo-olie.si
Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici. '
TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani
SREČANJA Z USTVARJALCI
ponedeljek, Itf. ^smman^ SO I Ig ob O 8. mpfl
Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar ■ Oražem +++
+
Knjižnica Domžale ^
Da boste o nas in naših krajih več vedeli in nas radi obiskovali ...
Turistično društvo Radomlje je v svoji zgodovini organiziralo vrsto razstav domačih in tujih ustvarjalcev, med njimi Ladine Korbar, Matjaža Bro-jana, domačih slikarjev ter drugih, skrbeli so za ohranjanje zgodovinske, kulturne in naravne dediščine - s tem, da zanjo niso le skrbeli, temveč so jo ohranili tudi v številnih zloženkah, po katerih je društvo znano daleč naokoli. Tako so med drugim izdali naslednje zloženke: Naravna dediščina v Radomljah, Kaj so jedli naši dedje, Blata in mlake, Turistična ponudba Radomelj z okolico, Radomeljska mlinščica in njeni mlini ... Znani so tudi po organizaciji strokovnih predavanj in vsakoletnih pravih strokovnih ekskurzij - po domovini in tujini, kjer so spoznavali primere dobre prakse - predvsem s področja turizma.
Najlepši kraj v Sloveniji in še kaj ...
V petdesetih uspešnih letih se nabere tudi nekaj priznanj, ki jih je prineslo požrtvovalno in uspešno delo, opravljeno predvsem s prostovoljci in prostovoljkami, ki jih nikoli ni manjkalo. Posebej v spominu ostaja leto 1987, ko so prejeli priznanje Turistične zveze Slovenije za najlepši kraj v Sloveniji, v vitrinah imajo tudi priznanje za tretje mesto v tej kategoriji, ponosni pa so tudi na priznanje za najbolj izviren turistični spominek. Turistična zveza Slovenije jim je srebrno priznanje podelila tudi ob 40-letnici uspešnega dela, Občina Domžale pa za uspešno delo nagrado. Društvo je leta 1997 izdalo prvo barvno razglednico, naslednja je bila izdana ob 6S0-letnici Radomelj, že od leta 1996 pa skrbijo tudi za boljšo informiranost na tem območju, saj izdajajo lokalno glasilo Ogledalo, imajo pa tudi svoj društveni znak. Ponosni so tudi na sodelovanje v okviru krajevne skupnosti, z roko v roki z Arboretu-mom Volčji Potok skrbijo za ocvetli-čenje kraja, uspešno pa že dolga leta ocenjujejo najlepše urejene domačije, kar poteka v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna.
Priznanje TZS z zlatim znakom - za prvih 50 let uspešnega dela ...
Turistična zveza Slovenije je na slovesnosti podelila priznanje z zlatim znakom Turističnemu društvu Radomlje, enako priznanje je dobil za sodelovanje z društvom Arboretum Volčji Potok; srebni znak je prejel prvi predsednik Slavko Jelovšek, častni srebrni znak pa Igor Kuzmič, dolgoletni predsednik društva. Bronasti častni znak je prejela Zlatka Levstek. Turistično društvo Radomlje se je s posebnimi zahvalami za uspešno opravljeno delo oddolžilo Občini Domžale, Krajevni skupnosti Radomlje, Foto kino video klubu Mavrica, Janki Jerman in Meliti Miš
Strgar, posebna priznanja pa so prejeli Danica Šraj, Veronika Pogačar, Ivanka Brodar, Majda Škrjanc, Franci Aco Rojc, Franja Jurjovec in Ivan Kralj. Pohvale so prejeli tudi številni sponzorji, ki so finančno in materialno pomagali društvu pri njegovem delu.
Tako lepih rož na oknih ni nikjer ...
Kot vsa leta so tudi letos v okviru Turističnega društva Radomlje ocenjevali urejenost domačij ter posebno skrb namenili okenskim in balkonskim cvetlicam. Ogromno delo je na tem področju opravil Marjan Levstek, ki je tudi v fotografiji predstavil najlepše balkone in okna. Priznanja in praktična darila Arboretuma Volčji Potok so prejeli Ivi in Jernej Cerar, Ana in Dušan Pirš ter Lidija in Rudi Pirš, pohvale pa tudi prebivalci Triglavske ulice 2 in Škrjančeve ulice 15.
Čestitamo za opravljeno delo in želimo enako ali še boljše v prihodnje ...
Posebej so ob obletnici uspešnega dela gostiteljem čestitali mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale, ki je pohvalil njihovo dobro in pridno delo, Igor Jeretina, predsednik Sveta KS Radomlje, predstavnica Turističnega društva Mengeš ter predstavnica Turistične zveze Slovenije, ki so vsi čestitali društvu za uspešno delo ter mu zaželeli tudi v prihodnje veliko uspehov.
Pevci, plesalci, folkloristi, harmonikarji ...
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Radomlje, ansambel Marjana Urbanije, Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje s koroškimi in gorenjskimi plesi, ki pod vodstvom Nevenke Hribovšek Unk dokazuje, da svoj program stalno izpopolnjuje, z Avsenikovima skladbama je navdušilo Društvo ljubiteljev harmonik iz Godiča, zaploskali smo radomeljskih navijaško razpoloženim Sovicam in malce starejšim Sovicam iz Domžal, ki uspešno nastopajo tudi v tujini, iz Miki kluba pa so nam zaplesali Andraž in Neža ter Žiga in Niko ter nam pokazali, zakaj so že prejeli številna priznanja. Prisluhnili smo tudi duu Unikat - Maticu Pogačarju in Gregorju Krenu, ki sta obudila spomin na Radomlje ponoči - nekoč. Prijetno slovesnost je vodila Draga Jeretina Anžin. Ob 50. rojstnem dnevu Turističnega društva Radomlje lahko njegovi člani in članice ter vsi, ki so z njimi v tem obdobju sodelovali, ugotavljajo, da je pet desetletij ustvarjene zgodovine društva bistveno prispevalo k prijetnejši in lepši sedanjosti Radomelj, hkrati pa zgradilo temelje, ki so dovolj trdni za gradnjo lepe in prijetne prihodnosti - tako za domačine kot za vse tiste, ki bodo to območje obiskali kadarkoli v prihodnosti ter spoznali ljudi, ki imajo svoj kraj radi in so zanj pripravljeni tudi marsikaj storiti.
Vera
JP Centralna čistilna napravaDomžale-Kamnik d.o.o.
Cenjenim uporabnikom, poslovnimpartnerjem in vsem občanom želimo uspešno poslovno leto, izpolnitev osebnihželja in mnogo zadovoljstva.
Kolektiv JP CČNDomžale-Kamnik
ifi
SOHuII
• TRGOVINA Z AVTODELI •
ZAVORNI DISKI IN PLOŠČICE, FILTRI, JERMENI,
DODATNA OPREMA ...
wén^ 2Q121
Audi ™
V-
Trgovina - Cesta Radomeljske čete 2, 1235 Radomlje T: 01/7227-233, F: 01/7228-266, M: 041/848-233, E: info@avtodeli-fermi.si, fermi@siol.net Delavnica - T: 01/7227-894
anketa
Kaj si želimo v novem letu?
Vsakdo ob začetku novega leta premišljuje o letu, ki je minilo, ter o letu, ki prihaja. Kaj nam bo prineslo, s čim nas bo razveselilo, kaj si najbolj želimo, da bi dosegli? Bo tokratno novo leto pomemben mejnik v našem življenju? Želja in pričakovanj je veliko, preko leta pa se bo pokazalo, kaj od želenega se nam bo uresničilo. Tokratna anketa je bila narejena med sodelavci, ki tako ali drugače pripravljamo Slamnik (urednica in njen pomočnik sva bila tokrat izvzeta iz ankete). Prav je, da se včasih slišijo tudi naše želje in pričakovanja v novem letu ^
Vilma Novak, članica uredniškega odbora: Kakor ni zime brez snega, tako ni decembrskih praznikov brez želja. Naj Vam novo leto prinese novo zagotovilo, da je sreča v malih rečeh: v toplih dlaneh, v nežnih snežinkah, v iskrenih očeh. In ne pozabimo, da je sreča v trenutkih, ki jih poklonimo drugim.
Marjetka Kastner, članica uredniškega odbora: Vstopimo v novo leto polni pričakovanj in s pozitivnimi mislimi. Čakajo nas nove preizkušnje, ki bodo prijetne in manj prijetne. Verjetno mora biti tako, saj se moramo marsikaj naučiti; da se naši pogledi ne bodo zgubili v poplavi vsakdanjosti, temveč, da bomo pripravljeni pomagati drug drugemu, se povezati in sodelovati. Včasih je dovolj nasmeh! Naj vas ta pospremi v leto 2012.
Bogdan Osolin, član uredniškega odbora: V novem, prihajajočem letu si kot član uredniškega odbora želim, da bi naš Slamnik postal dober kot kruh. Vsem svojim bližnjim in daljnim sorodnikom želim predvsem obilo zdravja in Božjega blagoslova. Z vsemi, s katerimi prihajam vsak dan oziroma skoraj vsak dan v stik, pa želim veliko medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Svoji družini najbolj topline in družinske sreče, sebi pa notranji mir sv. Duha. Naši domovini Sloveniji notranjega in materialnega blagostanja. Vsem bralcem in bralkam
Slamnika pa srečno 2012!
#
Katja Pirnat, članica uredniškega odbora: Ob prehodu v novo leto želim in upam, da bo vsem nam bolje. Predvsem pa žeUm, da bi si vzeli več časa zase, za svoje bližnje in skupaj tvorili prijeten jutri - tudi s Slamnikom, ki je in bo konstruktiven pogled na dogajanje v našiobčini.
I/
Vera Vojska, dopisnica Slamnika:
jeto 2011 mi ostaja v posebej lepem spominu, saj je prvo, ki sem ga preživela kot upokojenka. Trudila sem se, da sem imela dovolj časa za domače, predvsem za oba vnuka, za prijateljice in prijatelje, nekdanje sodelavce. Bila sem vesela povabil na različne prireditve, pa tudi vsakega objavljenega prispevka v našem Slamniku. Čeprav vem, da kriza trka na marsikatera vrata, sem vesela, ko vidim, da se v naših društvih in organizacijah še kar pridno dela. Srečno vsem! Ker ima leto 2012 dan več, torej 366 dni - vam privoščim, da si vsaj en dan vzamete čisto zase in ga preživite, kakor ste si vedno želeli.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
6
domžale
^MJJ
23. december 20ii
Izvajanje
ukrepov
Lokalnega
energetskega
koncepta
Na deveti seji Občinskega sveta e bil sprejet končni dokument vokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Domžale, ki je bil potrjen tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo. S sprejemom in potrditvijo LEK se je Občina Domžale zavezala k izvajanju akcijskega načrta, ki je sestavni del dokumenta.
Med ukrepi akcijskega načrta je tudi stalno informiranje občanov o izvajanju ukrepov ter spodbujanje občanov k energetsko učinkovitemu ravnanju v lastnem gospodinjstvu in v svoji okolici. S tem namenom bo v lokalnem glasilu stalna rubrika, ki vam bo podajala informacije o samem razvoju na občinskem nivoju, o aktualnih razpisih za nepovratna sredstva in ugodne kredite, o učinkoviti rabi na nivoju gospodinjstva ter o primerih dobrih praks na območju občine.
Občina Domžale torej deluje naprej in namen LEK ni zgolj zadostitev zakonskim zahtevam. Želja Občine pa je tudi čim večje število gospodinjstev, vključenih v izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Med ključnimi prioritetnimi ukrepi je namreč prav energetska sanacija stanovanjskih objektov in izraba obnovljivih virov v gospodinjstvih. Najučinkovitejši ukrepi sanacije stanovanjskih stavb predstavljajo izboljšanje učinkovitosti ogrevalnega sistema (vključuje hidravlično uravnoteženje tokokrogov ter ustrezno centralno in lokalno temperaturno regulacijo), izboljšanje toplotnih lastnosti ovoja (toplotno izolacijo gradbene konstrukcije, vgradnjo sodobnih oken z učinkovitimi zunanjimi senčili, ureditev sistema kontroliranega energijsko učinkovitega prezračevanja, centralno pripravo tople sanitarne vode) in vgradnja energijsko učinkovitih sijalk. Energetska sanacija je sicer bistveno zahtevnejša od novogradnje, vendar je mogoče s postopnim uvajanjem znižati rabo energije v stavbah od 20 do 50 odstotkov, kar posledično predstavlja tudi znižanje stroškov. Ukrepi izrabe obnovljivih virov energije obsegajo izrabo različnih virov. Na območju občine Domžale je smiselno izkoriščanje sončne energije, lesne biomase, vodne energije in geotermalne energije. Izkoriščanje sončne energije je možno s solarnimi ogrevalnimi sistemi in s sončnimi elektrarnami. S sodobnimi solarnimi ogrevalnimi sistemi je možno proizvesti med 500 in 600 kWh toplote z 1 m2 sprejemnikov. Višina investicije sončnih sprejemnikov za ogrevanje se giblje med 500 in 700 EUR/ m2 površine, ekonomičnost pa je večja pri velikih sistemih, ki se jih lahko uporabi tudi za solarno hla-
Občinske investicije v decembru
Zaradi dobrih vremenskih pogojev je lahko Občina Domžale z investicijami nadaljevala tudi v decembrskem času. Izvajalci so že zaključili z deli na Kamniški cesti, čaka pa jih še ureditev uvoza ter rušenje betonske ograje. Cesta je odprta za ves promet. Izvajalci so z deli zaključiti tudi v Hali komunalnega centra . Na Dvoržakovi ulici v Domžalah in v Žičah so po vgradnji komunalnih vodov izvajalci še rekonstruirali cesto. Nadaljuje se gradnja avtobusne postaje v Nožicah. Če bodo vremenski pogoji ugodni, bodo izvajalci konec decembra položili fini asfalt. V nasprotnem primeru se bo nanesel grobi asfalt, dela pa se bodo nadaljevala v spomladanskem času. Dela se nadaljujejo tudi na mostu v Biščah. V tem mesecu bo zabetoni-rana konstrukcija in z njo ograja, čez most pa bo omogočen prehod pešcem in kolesarjem. Ko bodo vremenske razmere ugodne in se bo beton izsu-
šil, bodo izvajalci v spomladanskem času položili hidroizolacijo in uredili voziščno konstrukcijo. Občina Domžale je po sporazumu s koncesionarji mlinščice ter obrežnimi lastniki v mesecih novembru in decembru pomagala pri čiščenju homške - desnobrežne mlinščice in radomeljske - levobrežne mlinščice Kamniške Bistrice. Glede izlova rib je bilo urejeno z ribiško družino, s pomočjo gasilskih društev in krajevnih skupnosti smo naredili plan čiščenja mlinščice, pomagali pa so tudi ostali občani, ki se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. čišče-
nje je obsegalo odstranitev nesnage, mulja in ostalih bioloških odpadkov, rezanje razraslega vejevja ob brežini mlinščice ter sanacije škarp v bližini mostov. Čiščenje je potekalo čez homško mlinščico na celi dolžini okoli osem kilometrov, posebej dejavni so bili v KS Preserje, KS Jarše-Rodica in KS mesta Domžale. Sanacija obrežja in struge spodnjega dela radomeljske mlinščice še poteka, tudi tu pa je zaznati velik interes za varstvo mlinščic. Še enkrat hvala za pomoč, predvsem ribičem, gasilskim društvom in krajevnim skupnostim.
Občina Domžale, Urad župana
SRECKO IN GREGOR VRHOVEC
30-letnica prvega avtoodpada v Sloveniji
te dejavnosti, pač pa se ukvarjajo tudi s prodajo starih in novih rezervnih delov, obnavljanjem rezervnih delov, vulkanizerstvom in manjšimi servisnimi deli.
Pred tridesetimi leti je Srečko Vr-hovec registriral avtoodpad, ki je bil poznan po vsej nekdanji Jugoslaviji. Prvi v Sloveniji in celo prvi v Jugoslaviji, pravi začetnik dejavnosti v tem delu Evrope, ki se je v začetku še soočal z ovirami, a kot pravi danes, mu je tudi podpora lokalne skupnosti omogočala, da je uspešno deloval vseh 30 let. Njegov posel danes nadaljuje sin Gregor.
Če davnega leta 1980 še nihče v Jugoslaviji ni imel avtoodpada, se vsekakor poraja vprašanje, od kod ideja za to dejavnost. Kot pravi Srečo Vrhovec, je bilo tisti čas veliko povpraševanja po rezervnih delih. Da je prišlo do realizacije projekta, je pripomoglo javno izpostavljanje pomena ureditve področja odsluženih
avtomobilov s strani takratnega ljubljanskega župana, ki ga je Vrhovec poiskal in dobro leto po ideji je dejavnost zaživela. Srečko Vrhovec, ki je avtoodpad vodil 30 let, se pripravlja na upokojitev, zato je družinski posel že prevzel sin Gregor, ki je od malega spremljal očetovo delo. »Nikdar nismo imeli nobenih težav, ne s krajevno skupnostjo, ne občino in ne inšpekcijo. Skrbimo, da delamo okolju in naselju ustrezno, kljub vrsti dejavnosti. Skrbimo, da ni nepotrebnega hrupa in se trudimo delati v sožitju z sosedi,« pravi Vrhovec. Obstajali so tudi načrti, da bi del dejavnosti preselili na drugo lokacijo, a bi vse skupaj potegnilo za seboj več kot le preselitev, zato ostajajo na Viru. In kako poteka skrb za zapuščena
stP,olr.a2Za postavitev sončke PIZZERIA PIPCA DOMŽALE
elektrarne je predhodno potrebno poznati izkoristljiv potencial, saj le tega lahko uporabimo. Za
vozila? Ko avto sprejmejo, poskrbijo za izsušitev olja, goriva in akumulatorske tekočine. Nato sledi odstranjevanje ostalih nevarnosti, preden se lotijo pobiranja uporabnih, tržno zanimivih delov. Ves neuporaben preostanek avtomobila gre v prešo. Edini avtoodpad v Domžalah, okolici in vsej ljubljanski regiji pa nima le
Avtoodpad Vrhovčevih je podizva-jalec koncesionarja za razgradnjo rabljenih vozil, v Sloveniji imajo koncesijo samo tri podjetja. A prihodnosti ne vidijo svetle. V letu 2012 prihajajo spremembe. S prvim aprilom zakon določa ustanovitev konzorcija uvoznikov in proizvajalcev vozil, ki bo moral poskrbeti za vsa odslužena vozila. Kaj
določanje izkoristljivega poten' ^ je . potrebno upoštevati tudi obstoje-
ciala je poleg lokacije namestitve bstoje-
čo tehnologijo sončnih celic. Na
izkoristljivega potenciala se določi ekonomičnost izvedbe sončne elektrarne. Toliko na kratko o dveh glavnih ukrepih LEK, vezanih na gospodinjstva. Podrobneje bodo tehnologije izkoriščanja obnovljivih virov energije predstavljene v posameznih prihajajočih člankih. Za navedene ukrepe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad) stalno razpisuje nepovratna sredstva in ugodne kredite. Za več informacij se lahko obrnete na svetovalno pisarno Ensvet (http://gcs.gi-zrmk. si/Svetovanje/index.html), ki se nahaja tudi v Domžalah. Vsi javni pozivi Eko sklada bodo odprti do konca leta 2011, vendar se predvideva podobne programe tudi v naslednjem letu. Več o javnih pozivih za nepovratna sredstva boste izvedeli v naslednjem članku, ko bodo znani javni pozivi za leto 2012.
Občina Domžale Matija Matičič, Efficientia, učinkovite rešitve, s.p.
to pomeni za domžalski avtoodpad? Lastnik se bo ponovno srečal s pridobivanjem dodatnih okoljskih dovoljenj, če bo želel ohraniti svoj status. Poleg zakonodaje pa jim »v zelje« hodi tudi črni trg, ki prevzema boljše avtomobile mimo uradnih pooblaščencev, pravi Srečko Vrhovec. Ni pa vse le v »poslu«, potrebno je skrbeti tudi za društveno plat življenja in Srečo je poskrbel za to z letošnjim vseslovenskim srečanjem lastnikov vseh avtoodpadov v Sloveniji, ki je bilo prav v našem koncu. Beseda je tekla tudi o spremembi zakonodaje in kaj lahko naredijo na tem področju.
Tudi sicer je dosedanji lastnik, oče slovenskega avtoodpada, dejaven v društvenem življenju. Srečko Vrhovec se lahko pohvali s petkratnim naslovom državnega prvaka v avto-krosu, aktivno pomaga v Pustni sekciji Striček iz Vira, je ljubitelj konj, aktiven v turističnem društvu, danes pa, v pripravi na pokoj, uživa v naročju Limbarske gore, kjer je obnovil domačijo in jo spremenil v turistični objekt. Vse te ljubezni prenaša tudi na svoje tri otroke.
Mateja A. Kegel
PIZZE IZ KRUŠNE PECI - TESTENINE -LAZANJE - NJOKI - SOLATNI KROŽNIKI.
1030-2130
set. 1130-1?30
Š^JentsM toni
¿balice
SPB
Ljubljanska 80
7Z1-42-81 041 -445-446
'llml^/U^iJIm/jii^^^
Avtodomarski turizem v Srcu Slovenije
V Strategiji razvoja in trženja turizma destinacije Srce Slovenije je kot ena izmed priložnosti za razvoj turizma na območju opredeljena »ka-ravaning destinacija«, torej prijazna za obiskovalce z avtodomi. Srce Slovenije namreč nudi vse potrebno za kratko bivanje na območju in od tu odkrivanje Ljubljane, regije, območja oziroma celotne Slovenije. Območje je lahko dostopno, nahaja se v bližini Ljubljane in ima potenciale za izkoriščanje tranzitnega prometa vse večjega števila obiskovalcev z avtodomi, ki potujejo po Sloveniji. Tako tujih, ki Slovenijo prepogosto
le prečkajo, saj se jih le redke desti-nacije potrudijo povabiti z ustrezno urejeno infrastrukturo in informacijami, kot domačih, ki so za manj znane kraje Slovenije velik potencial, saj se pogosto odpravijo na krajše izlete tudi spomladi in jeseni. Na ta način povečujemo obisk destinacije ter si s privlačno ponudbo večamo prepoznavnost.
Center za razvoj Litija se bo v skladu z zastavljenim projektom v prihodnjih tednih ukvarjal z izborom točk na območju, primernih za postajališča za avtodome. Posebna počivališča oziroma parkirišča, namenjena počitku z avtodomi, so različno opremljena. Predpogoj so seveda označena pot, dostopnost, urejenost in vodoravnost prostora ter njegova velikost, neobvezni, dobrodošli pa so tudi smetnjak, jašek za izpust odpadne vode, priključek za svežo vodo ter električni priključek, informacij-
ska tabla o ponudbi v kraju in promocijsko gradivo ponudnikov. Glede na to, da vse bolj priljubljeno postaja preživljanje časa z avtodomom v bližini kmetij s ponudbo, lahko obiskovalci z avtodomi poleg prenočevanja na kmetijah kupijo domače dobrote, kot so domače vino, sir, sadje, mesnine, med, zelenjavo, začimbe, poleg tega pa tudi lokalne izdelke domače in umetnostne obrti. Projekt sofinancira Evropska unija, izvaja se v okviru LAS Srce Slovenije v občinah Kamnik, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji. V kolikor vas zanima več informacij o projektu in možnostih avtodomarskega turizma ter si želite sodelovanja, vas vabimo, da se povežete s Centrom za razvoj Litija (e-naslov: info@razvoj.si, telefon:
01/8962 710).
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
23. december 20ii
društva
7
SREBRNI jubilej
društva diabetikov domžale
Vsakega novega dne se veselimo
Društvo diabetikov Domžale vključuje člane in članice iz občin Domžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin. Na prijetni prireditvi ob 25-letnici društva, ki je bila 9. decembra 2011 v dvorani na Viru, je sedanji predsednik Maksimiljan Grošelj na kratko strnil pomen društva z besedami: »Društvo diabetikov Domžale je v vseh letih delovanja delalo za dobrobit sladkornih bolnikov ter za zagotavljanje boljših pogojev za uravnavo sladkorne bolezni v družbi. Velik poudarek dajemo telesni aktivnosti, s tem tudi povečujemo kakovost življenja. Obstajajo številni dokazi, da je redna telesna vadba eden temeljnih dejavnikov, ki pomagajo krepiti in ohranjati zdravje.«
Pogled v zgodovino
Zaradi hitrega naraščanja števila sladkornih bolnikov v nekdanji skupni občini Domžale se je v okviru Zdravstvenega doma Domžale leta 1985 odprla posvetovalnica za diabetes, ki sta jo vodili dr. Breda Kokalj Limbek, spec. med., in Anica Cotman - Anžič, višja med. sestra. Le leto pozneje je bilo ustanovljeno Društvo diabetikov Domžale, katerega prvi predsednik je postal Janko Mihelič, prvi izvršni odbor pa so sestavljali: Breda Limbek-Kokalj, Anica Kvas, Anica Cotman Anžič, Vida Bogataj, Marija Kaker, Slavko Pišek, Emerad Cedilnik in Ljubo Milič. Vodstvo je postavilo temelje današnjemu društvu, ki spada med dobro delujoč društva - tako v občini kot v državi. Društvo so doslej vodili: že omenjeni Janko Mihelič,
Štefan Rozman, Slavko Pišek, Tone Ipavec, Anica Kvas, Franc Hrovat in zadnja leta Maksimiljan Grošelj. Društvo deluje humanitarno, njegov temelj sta nepridobitnost in prostovoljstvo.
25 let Društva diabetikov Domžale
Ob srebrnem jubileju je društvo izdalo publikacijo, v kateri predstavlja uspešno opravljeno delo, o katerem na začetku piše sedanji predsednik Maksimiljan Grošelj, predstavljeno je vodstvo društva, o njihovi uspešni poti pa v knjižici piše tudi Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki za društvo zapiše, da je zgled dobrega, uspešnega in načrtovanega dela. Veliko lepih besed o delu društva beremo v čestitkah vseh županov občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva društvo. Sledi vrsta prispevkov, v katerih ne najdemo le besed o uspešnosti društva, temveč so to čisto strokovni prispevki o sladkorni bolezni, njenem preprečevanju, predvsem pa o ciljih zdravljenja, o katerih Breda Kokalj, dr. med., v svojem prispevku pravi: »Cilj našega zdravljenja je dobro počutje bolnikov, da so polni energije, da ohranjajo svoje telo v dobri kondiciji, da preprečujejo komplikacije sladkorne bolezni in da so v življenju uspešni.« Zelo dobrodošel je prispevek Anje Babič, dr. med, ki pod naslovom Kje smo sedaj predstavlja možnosti zdravljenja sladkorne bolezni z zdravili, po poti zgodovine društva se sprehodi Anica Kvas, višja med. sestra,
in ob koncu svojega prispevka, v katerem nas seznanja s konkretnimi aktivnostmi, zaželi: »Naj bo vaše življenje pregneteno z veliko dobrega in slastnega.« Vida Čeh predstavlja okrevanje in ob koncu tudi zapiše: »Izobraževanje, gibanje, sproščanje, soočenje s težavami, sprejetje dejstev, živeti tudi še za jutri - vse to lahko strnemo v nekaj realnih besed: PIJMO PO MERI, SPLOH NE KADIMO, JEJMO (NE ŽRIMO), VSAKEGA NOVEGA DNE SE VESELIMO, HODIMO, TECIMO, ŠE DRUGIM PO ZDRAVJU SKOMINE BUDIMO!«
Društvo diabetikov Domžale danes
V Društvo diabetikov Domžale je danes vključenih več kot petsto članov in članic, ki se pridno udeležujejo vseh aktivnosti, ki jih zanje pripravlja in organizira Izvršni odbor, v katerem delajo: Maksimiljan Grošelj (predsednik), Branko Peterka (podpredsednik), Mojca Grčar (tajnik, blagajnik) Anton Košmerlj (referent za šport), Vida Čeh, Franc Pavlič, Peter Dragar in Drago Po-ljanšek. V Nadzornem odboru so Janez Juhant (predsednik) ter Martin Močnik in Breda Kokalj Lim-bek, dr. spec. med., v Disciplinski
komisiji pa Zofija Bergant (predsednica) ter Franc Bergant in Martin Kokalj.
Kot pravi Maksimiljan Grošelj: »društvo izpolnjuje svoje naloge, da sodeluje s pristojnimi organi pri razreševanju problematike oseb, ki jih je prizadela sladkorna bolezen. Organizira predavanja o sladkorni bolezni, zdravi prehrani in načinu življenja, organizira edukativna okrevanja, pohode in srečanja. Z gorenjskimi društvi diabetikov uspešno sodelujejo zlasti na področju rekreativne dejavnosti,« hkrati pa napoveduje: »v prihodnje ne bomo ostali samo pri teh nalogah, temveč bomo sodelovanju z zdravniki di-abetologi, medicinskimi sestrami, člani izvršnega odbora in Zvezo društev diabetikov Slovenije trudili za omilitev, omejitev in preprečevanje sladkorne bolezni.«
Radi se družimo in skrbimo za svoje zdravje
Tako na prijazni prireditvi, kot so jo pripravili ob svoji 25-letnici člani in članice Društva diabetikov Domžale, že dolgo nisem bila. Že sam začetek, pesem Kranjsko dekle v izvedbi znanega ansambla Sicer, je napovedovala lahkotno, družab-
no in veselo prireditev, h kateri je s svojimi ravno pravšnjimi vprašanji izvajalcem popestril napovedovale Izidor Grošelj. Slovesen nagovor predsednika društva je bil kratek, pa vendar poln hvaležnosti do vseh, ki so kakorkoli prispevali k delu društva in brez katerih bi bilo življenje diabetikov bistveno težje. Enako je v tej luči spregovoril Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki ni pozabil večkrat pohvaliti uspešnega dela Društva diabetikov Slovenije, ki je med drugim dalo tudi pobudo za vseslovenska srečanja diabetikov, ki so postala tradicionalna (prva pobudnica za tovrstna rekreacijsko-športna srečanja je bila Anica Kvas). Na kratko je predstavil glavne probleme tega področja in zaželel vsem prisotnim sreče, uspehov, veliko zdravja in veselja v letu 2012 ter se ob koncu zahvalil za podeljeno priznanje. Veliko velikih nasmehov in aplavza si je s svojim razmišljanjem o odnosu Gorenjcev do zniževanja temperature ter nastopu z uporabo obilo »slovenskih« tujk v pravljici o Rdeči kapici prislužil humorist in satirik Drago Plevel. Slovensko pesem so jubilantom prinesle pevke Društva Lipa, ki jih vodi Marina Aparnik, na harmoniko pa jih je spremljala Mila Živulovič. Res izbran program, ki je v mnogočem prispeval, da je bila slovesnost še lepša.
Hvala, brez vas ne bi šlo ...
Sledila je podelitev priznanj, s katerimi se je Društvo diabetikov Domžale zahvalilo vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali, da društvo praznuje srebrni jubilej. Priznanja so prejeli: Breda Kokalj Limbek, Anica Cotman Anžič, Anica Kvas, Mirjam Bedenk, Ljubo Milič, za pokojnega Emerana Cedilnika je priznanje sprejela žena, priznanja pa so prejela tudi društva diabetikov iz Gorenjske regije, ki so vsako zase tudi čestitala in izročila priložnostna darila domžalskemu prijateljskemu društvu, tajnica in blagajničarka društva, Mojca Gr-čar, pa se je zahvalila tudi predsedniku Maksimiljanu Grošlju. Ta je zaključil prijetno prireditev, kot jo zna samo on: s pripovedjo dogodka, povezanega z njegovo sladkorno boleznijo, zahvalo vsem in voščilom za novo leto.
Praznovanje 25-letnice Društva diabetikov Domžale je bilo prijazno, polno zadovoljstva zaradi uspešnega dela pa tudi polno veselja, da lahko delajo skupaj in so srečni. Iskrene čestitke in prav imate, ko ste rekli: »Ne moremo dati dni življenju, lahko pa dajemo življenje dnem!«
Vera Vojska
Foto: Senica
Lahko to imenujemo struga?
Mlinščica zopet veselo teče
V KS Simona Jenka smo se že kar nekaj časa zavedali, da so samo akcijski posegi v smislu pretočnosti na določenih odsekih Mlinščice premalo in da bomo morali slej kot prej zapreti vodo in v suhem stanju temeljito urediti strugo. To nam je pred kratkim uspelo in to kar na skoraj tri kilometre dolgem odseku vodotoka, ki poteka v naši KS. S tem smo se rešili strahu pred poplavami, saj je stanje struge, kakršno je bilo pred posegom, povzročalo poplavljanje na določenih odsekih že pri malo večjem deževju. Zato smo veseli, da nam je ta korenit poseg uspel še pred zimskimi in spomladanskimi padavinami.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri tako obsežnem delu. Tu mislimo predvsem na domžalske in študljanske gasilce, ki so posekali in odstranili drevesa ter vejevje, ki je oviralo pretok vode, in pobrali iz struge in brežin, kolikor se je le dalo, predvsem raznorazno embalažo, plastenke, pločevinke in druge smeti, ki nikakor ne sodijo v strugo potoka in se jih je v teh dvanajstih letih, odkar je bila struga zadnjič temeljito urejena, nabralo mnogo preveč ^ (najbrž niso same skočile v vodo) ter seveda izvajalcu, ki je s stroji (pod mostovi
pa seveda ročno) strugo in brežino dobro ter strokovno uredil. Tam kjer je bilo "materiala" le preveč, je tega tudi odpeljal.
Bi vsi skupaj lahko delo opravili še bolje? Odgovor je seveda pritrdilen, a je žal to povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Seveda bi bilo idealno, da bi vse te naplavine, pomešane s smetmi, odpeljali na deponijo in ne "vdelali" v brežine. Obseg takega temeljitega posega bi pomenil, da bi bila Mlinščica pol leta "zaprta", da stroškov niti ne omenjamo. Dobro pa
Struga po posegu
bi bilo, da bi v prvem daljšem suhem vremenu zaprli vodo in z več delavci, lepo po vrsti - od začetka do konca - izkopali in pobrali še vse, kar gleda in bo pogledalo z brežin ali z dna ter tako v danih razmerah, na najboljši možni način, zaključili ta projekt. Ali bomo ohranili strugo v takem stanju, kot je sedaj, in da bo potok res potok v pravem pomenu besede, pa je seveda odvisno predvsem od nas in najbolj od tistih, ki živijo ob Mlinščici ali imajo le posest ob njej. Je res najbolj enostavno odvreči vso
vaša kri rešuje življenja
Spoštovani občani in občanke, krvodajalci in krvodajalke, najprej iskrena hvala za vso pomoč, s katero smo skupaj blažili socialno stisko v letu 2011, še posebej iskrena hvala za vašo odločitev, da tudi v letu 2011 darujete svojo kri in tako pomagate pri reševanju življenj. S tem izražate plemenitost, ki nima meja, zato res vsem še enkrat hvala. Tudi v novem letu 2012 bomo potrebovali vašo pomoč, zato vas Območno združenje Rdečega križa Domžale vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
za območje občin Domžale, Moravče in Lukovica, ki bo v četrtek, 19. januarja, in petek, 20. januarja 2012, med 7. in 13. uro v Domžalskem domu, Domžale, Ljubljanska cesta 58.
Kri je najdragocenejše, kar lahko darujete sočloveku. Iskrena hvala za vašo odločitev, da tudi v letu 2012 z lastno krvjo pomagate ohranjati življenja.
Naj vam leto 2012 prinese veliko sreče, zdravja in veselja, prijetnih praznikov in zadovoljstva.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
novoletno srečanje starejših v krajevni skupnosti dob
Vsak zadnji četrtek v novembru je vaš
nesnago z lastnega dvorišča v vodo in jo poslati sosedom nižje ob vodi? Saj veste, kako se počutite, ko se taki "paketi" zaustavijo ob vašem bregu, ki so bili vrženi v vodo v zgornjih predelih vodotoka ^ Res samo od nas in od nobenega drugega ne bo odvisna čistost struge, potoka, pa še storiti nam ni potrebno nič za to, kar pomeni, da ne mečemo v vodo, kar ne sodi tja!!! Lažje je preprečevati, kot pa reševati! Dajmo zopet v naši Mlinščici, našem potočku, priložnost ribicam in ne golorepim glodavcem.
»Vsak zadnji četrtek v novembru je vaš,« je med drugim na tradicionalnem novoletnem srečanju krajanov in krajank, starejših od 70 let, v Krajevni skupnosti Dob, v svojem nagovoru poudaril predsednik sveta, Jurij Mi-lanovič.
Starejši krajani in krajanke so se tudi tokrat srečali v veliki dvorani Jamarskega doma na Gorjuši, srečni in veseli, da imajo priložnost, da se srečajo, pokramljajo, hkrati pa tudi izvedo, kaj novega se dogaja v krajevni skupnosti, kjer živijo. O tem jim je več povedal predsednik sveta KS, ki jim je zaželel prijetno »novoletno« popoldne, hkrati pa na kratko predstavil novosti v preteklem letu. Zaustavil se je zlasti pri dobrem sodelovanju z Občino Domžale, pri izvajanju obsežnih protipoplavnih ukrepih in čiščenju potoka Hudo, pa tudi pri urejanju zemljiško-knjižnega stanja nekaterih parcel, urejanju stavbe, kjer ima KS doslej prostore ter parkirišč ob njej, spomnil je na sicer kratke, a asfaltirane odseke cest, urejanje športnega parka, gradnjo gasilskega doma, v katerem bodo tudi novi prostori za
KS, pohvalil vsa številna društva, ki lepšajo življenje v KS, se posebej zaustavil ob prireditvah ob krajevnem prazniku, pozabil pa ni niti na nekatere novosti, ki jih pričakujemo v prihodnjem letu.
Vsem starejšim krajanom in krajan-kam je zaželel veliko prijaznih prazničnih trenutkov v njihovih jesenih življenja, veliko zdravja in sreče v letu 2012, pa tudi prijetnega sodelovanja s krajevno skupnostjo. Za prijetno razpoloženje je poskrbel narodno-zabavni ansambel s humoristom, predvsem pa povabljenci sami, ki so ob kramljanju o prijetnih spominih na življenje in delo v krajevni skupnosti, poslušanju glasbe in humorističnih vložkih obljubili, da pridejo tudi prihodnje leto. Do tedaj pa vsem udeleženkam in udeležencem veliko prijaznih poti skozi življenje!
V prazničnih dneh bodo starejše krajane in krajanke obiskala tudi društva ter jih obdarila, predvsem pa jim v vseh 366 dneh leta 2012 zaželela veliko zdravja.
Vera
8
društva
^MJJ
23. december 20ii
ZA NAMI JE JUBILEJNO LETO
To je bil čas, na katerega smo in bomo ponosni
Združenje borcev za vrednote NOB Domžale je skupaj z vsemi krajevnimi organizacijami leto 2011 namenilo 70. rojstnemu dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To je bil čas, ko so v Ljubljani v aprilu 1941 Komunistična partija Slovenije, krščanski socialisti, del sokolske organizacije in delavci ustanovili Protiim-perialistično fronto. Kasneje se jim je pridružilo še okrog dvajset skupin. KPS je bila med njimi edina prava stranka. Vodstvo OF je novembra in decembra 1941 v temeljnih točkah OF objavilo svoj program. Teh temeljnih točk nikoli in nikdar ne smemo pozabiti, posebej tistih, s katerimi je OF predstavljala izhodišče za neizprosno oboroženo akcijo, predvsem pa izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Mnoge je OF pritegnila k sodelovanju v akcijah partizanskih enot, mnoge je pritegni a v pasivni odpor z oddajanjem ilegalnega radia Kričač, tiskanjem
ilegalnih glasil, bojkotiranjem okupatorjevih prireditev in fašističnega pozdrava ipd. Ilegalno delo in mreža odborov OF sta se hitro razširila, kar je bila posebnost slovenskega upora, katerega rezultat je bil osvoboditev Slovencev, kratek postanek v skupni državi in nato dosedanji vrh mlade slovenske države: vojna za Slovenijo in oblikovanje svobodne, samostojne države, na katero smo ponosni. Kljub sedmim desetletjem, ki so minila od tistega znamenitega 26. aprila 1941, nikoli ne bomo pozabili, da je bila osvobodilna fronta tista, ki so ji ljudje verjeli, sodelovali v njenih akcijah in skupaj z njo dočakali svobodo. Veliko nas, ki cenimo vrednote, ki jih je prinesla ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, veliko, ki cenimo vrednote naših borcev v drugi svetovni vojni, in veliko nas je, ki smo vse leto 2011 vedno znova - z obiski številnih prireditev, kjer so bile te vrednote še posebej žive, dokazovali,
Srečanje s tistimi,
ki so pred enaindvajsetimi leti
zmogli in si upali
kako odločilne so te vrednote danes in kako jih moramo živeti in se zadnje zavzemati. Tudi v naši občini in tudi v naših krajevnih organizacijah, skupaj smo bili tudi na nekaterih veličastnih državnih prireditvah. Hvala vsem, ki ste pripravljali in obiskovali prireditve, verjamemo, da je bilo tudi zaradi vseh teh leto 2011 pestrejše. Tisti čas pred nekaj sedmimi desetletji in naš čas, v katerem smo se spominjali tudi vrednot vojne za Slovenijo, sta zgodba o narodu, ki je znal in zmogel skozi stoletja najti pot do
samostojnosti, do svobode, do sreče in prijetnega življenja med evropskimi narodi. Potrudimo se in skupaj -srečno - živimo v naši lepi Sloveniji. Tudi v letu 2012, v katerem vam želimo veliko zdravja, sreče in miru ter lepih praznikov in čim več prijetnih srečanj. Hkrati pa iskrena zahvala vsem, ki se nam pri našem delu pomagali.
Marija Majhenič , predsednica Občinskega združenja za vrednote NOB Domžale
Na povabilo župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, smo se na prednovoletnem srečanju sestali pripadniki sestave MSNZ iz leta 1990.
Najprej smo se z minuto molka spomnili dveh naših članov, ki jih ni več med nami, Antona Smrekarja in Alojza Pichlerja.
Tokrat sta se vabilu odzvala tudi Bojan Končan, takratni namestnik načelnika MSNZ Ljubljana okolica, in načelnik MSNZ Domžale Dominik Grmek.
Milan Narat nam je skozi krajšo predstavitev takratne organiziranosti orisal potek in delovanje Manevrske strukture narodne zaščite, tajne organizacije, ki je v veliki meri pripomogla, da smo se leta 1991 Slovenci uprli zavojevalcem in si ustvarili lastno državo - Republiko Slovenijo.
Takrat se je delovalo v trojkah, saj posameznik, razen svojih predpostavljenih, ni vedel za ostale člane, ki so sodelovali v organizaciji. Vsi ti ljudje

so bili vredni izjemnega zaupanja in so v sebi nosili globoko ljubezen do domovine. Bili so del pisanega mozaika, ki je takrat združil Slovence in jih popeljal do prve samostojne države.
Med nami so oživeli spomini na tiste, ne tako oddaljene čase. Doma pri Dominiku Grmeku je nastal nekakšen začasni logistični center, vse se je dogajalo v nočnem času. V strogi tajnosti se je pretovarjalo orožje in oprema , vse pa se je odvažalo na vseh ostalih petnajst tajnih lokacij po naši nekdanji občini. Vsak naslednji ni vedel za drugega, tako tudi v primeru, da bi prišlo do odkritja posamezne tajne lokacije, ne bi prišlo do nadaljnjega, verižnega razkritja.
Vsi smo še danes enotni; sedaj, ko imamo svojo državo, jo spoštujmo, imejmo jo radi, saj je naša in edina nam dana, edina, ki ji lahko rečemo - DOMOVINA.
Janez Gregorič
Društvo vojnih invalidov Domžale ob zaključku leta 2011
Lepo je načrtovati in si prizadevati, da bi ustvarili boljši svet, ki ga je kajpak treba začeti spreminjati pri sebi. Ko nam bo uspelo razumeti da, če bomo spremenili sebe, bomo spremenili tudi svet, bo to odprlo toliko neuspešnih prizadevanj po spreminjanju drugih, spremeniti drugega človeka je nemogoče. Na ta svet smo poklicani,
da bi živeli v sožitju in da bi razumeli tako sebe kot druge, živali in naravo
kot tako, ki je neskončno dobrohotna do nas, a jo na vsak način hočemo nenehno spreminjati.
Že topel nasmeh in prijazen pozdrav sta nekaj lepega, oz. te male preproste stvari, ki jih danes vsi pogrešamo. To ugotavljajo tudi člani Društva vojnih invalidov Domžale. Očiten neposluh države v zadnjih časih, vojnim invalidom kažejo, da bi oblast Zakon o vojnih invalidih najraje spremenila
Občini Domžale in Kamnik ter Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Domžale in Kamnik
vabijo vse občane Domžal in Kamnika na
spominsko slovesnost ob 67. obletnici tragedije aktivistov OF v Rudniku,
ki bo v soboto, 7. januarja 2012, ob 10. uri pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah.
Vabljeni in dobrodošli!
Organizacijski komite za prireditve PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE pri ZZB za vrednote NOB Slovenije s sedežem v Škofji Loki, Kidričeva 1, vabi
na 55. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2012
v počastitev 70. obletnice Dražgoške bitke.
Osrednja slovesnost bo pri centralnem spomeniku v Dražgošah
v nedeljo, 8. januarja 2012, ob 12. uri.
Otvoritev prireditve:
Zdravko Krvina, predsednik organizacijskega komiteja
Pozdravna beseda:
Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Franc Čopi - Borutin, udeleženec Dražgoške bitke
Slavnostni govor:
dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije
Kulturni program: Orkester Slovenske vojske Partizanski pevski zbor
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič Kvintet bratov Smrtnik iz Kort na Koroškem Aleksander in Domen Valič, dramska igralca
Program bo oblikoval in vodil dramski igralec Jože Logar.
Če se želite proslave v Dražgošah udeležiti,
pokličite svojega predsednika v KO ZB za vrednote NOB
in se prijavite do vključno 4. januarja 2012.
ZB za vrednote NOB Domžale
čez noč. Odločno smo proti napovedanemu novemu zakonu o »DISKRIMINACIJI INVALIDOV IN RUŠENJU INVALIDSKIH ORGANIZACIJ«, sedaj in v bodoče. S takšnimi nameni zakon neposredno posega in obenem krši konvencijo o pravicah invalidov. Posebno pa smo prizadeti, ker je zakon o invalidih pisan brez posveta z invalidi. Kot vsa prejšnja leta je bilo tudi letošnje v znamenju številnih aktivnosti, ki so bile organizirane s strani našega društva oz. s pomočjo članov, ki že nekaj časa skrbijo, da je obstoj našega društva še kako upravičen in potreben. Strnimo informacije v zvezi z letošnjim letom oz. spomnimo se nekaj pomembnejših in odmevnejših letošnjih dogodkov.
Samostojno smo organizirali enodnevni izlet ob srečanju društev vojnih invalidov Slovenije v Gornjo Radgono, nekaj dogodkov, izletov, srečanj, kulturnih prireditev, komemoracij in sej pa so se udeležili preko drugih društev - Društva izgnancev, Društva upokojencev in Zveze borcev NOB. Veliko pozornost smo namenjali bolnim in težjim, pomoči potrebnim invalidom, kot tudi jubilantom, z obiski na domu, v domovih upokojencev ali v bolnišnicah. Vsakega obiskanega smo tudi primerno obdarili. Umrle člane smo spremljali na pogrebih, na željo svojcev tudi s praporom in govorom.
Člani DVI Domžale so se udeležili tudi desetih športnih iger vojnih invalidov Slovenije v Mariboru. Obe ekipi balinarjev, tako v ženski kot v moški konkurenci, sta osvojili prvo mesto, ekipa v pikadu pa je prejela medaljo za drugo mesto. Tudi v naslednjem letu 2012 imamo namen sodelovati na 11. rekreativnih športnih prireditvah vojnih invalidov Slovenije. Izvršni odbor je že izbral vodje športnih panog pri katerih bodo sodelovali z ostalimi društvi vojnih invalidov. Nameravamo se udeležiti tekmovanj v kegljanju, balinanju, pikadu in streljanju z zračno
V	pisarni DVI Domžale
puško. Vodje športnih panog bodo sproti obveščali tekmovalce o terminih treningov ter posredovali potrebne informacije glede tekmovanj. Enajste športne igre se bodo izvajale v obdobju od 18.2. do 30.6.2012. Preko leta imajo člani vojni invalidi DVI Domžale možnost sprostitve v svetu termalnih užitkov »TERME SNOVIK« s koriščenjem kopalne karte, katere stroške nosi društvo v celoti. Le te so s pridom izkoriščene skozi vso leto.
V	letu 2011 so umrli trije člani, na novo pa pristopila dva člana.
V	letošnjem letu je kar nekaj članov s priložitvijo potrebnih dokazil koristilo subvencijo društva za obisk klimatskih zdravilišč v Sloveniji. Koristila so se posebna namenska sredstva v okviru posebnih socialnih programov FIHO. Izvršni odbor DVI Domžale je določil, da se ponovno vršijo seje vsako prvo sredo v mesecu, med tem, ko so uradne ure vsako sredo od 8. do 16. ure v novih prostorih na Ljubljanski cesti št. 87 Domžale.
Prihajajoči dnevi naj nam prinesejo obilje miru in poguma za premagovanje vsakodnevnih nalog prihodnjega leta. Vsem bralcem Slamnika in članom Društva vojnih invalidov Domžale želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Za srečo zdaj si stisnimo roko, naj pozabljeno bo slabo. Samo trenutke lepe ohranimo in srečno v leto stopimo.
Tekst: Jože Novak Foto: Angelca Novak
Utrinek s srečanja
Domžalski častniki na Dunaju
V oktobru smo se na povabilo kolegov častnikov iz Ljubljane udeležili zelo zanimive strokovne ekskurzije na Dunaj. Najprej smo imeli v nekdanji vladni palači Habsburžanov Hofburb, kjer je sedež OVSE - Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi - pogovor z našim predstavnikom, polkovnikom Tadejem Burgarjem, ki nas je popeljal po palači, zatem pa so nam predstavili delovanje organizacije in slovenske misije pri njej. Izvedeli smo, da OVSE vključuje 56 držav. Naša država igra večkrat vidno vlogo ob posredovanjih pri kriznih situacijah. Zanimiva je bila tudi tematika o izmenjavi števil tako o živi sili kot tudi o orožju ter zmanjševanju konvenci-onalnega orožja.
Potem nas je pot vodila v avstrijski parlament, kjer smo imeli voden ogled po prostorih z bogato arhitekturo, še posebej pa je parlament pomemben tudi za Slovence še iz časa prebujanja narodov. Iz časa
Habsburške monarhije je s patino ohranjena sejna dvorana takratnega parlamenta, kjer so imeli sedeže tudi Slovenci z dr. Korošcem na čelu. Zvečer smo imeli najprej s slovensko vodičko Mojco, ki živi na Dunaju že dvajset let, avtobusni ogled mestnega jedra, potem pa smo si še peš ogledali najznamenitejše stavbe in trge tega izredno zanimivega mesta, ki je tudi po tej plati povezan s Slovenci, kot so Plečnik, Fabiani, Janša, Prešeren in še mnogi drugi. Drugi dan smo si ogledali dvorec Belveder, ki slovi po prekrasnih vrtovih , potem pa smo se odpravili do palače Arsenal, kjer domuje avstrijski vojaški muzej. V obširnem muzeju smo si ogledali obdobja od turških vpadov, Marije Terezije, Franca Jožefa, do atentata v Sarajevu in začetka prve svetovne vojne, do najnovejše oborožitve avstrijske vojske. Ohranjen je tudi avtomobil s prestreljeno karoserijo, v katerem je bil ubit prestolonaslednik.
Ob povratku proti domu smo si v Wiener Neustadtu ogledali kompleks terezijanske vojaške akademije avsrijske vojske, katedrale Sv. Jurija in grob Maksimilijana 1. Zanimiv je podatek, da se je tu šolal oficirski kader od časa Marije Terezije do da-
našnjih dni, le v času Hitlerja je bila tam samo podoficirska šola. Prijetni vtisi te sicer pretežno voja-ško-strokovne ekskurzije nam bodo ostali v trajnem spominu.
Bine Kladnik OZSČ Domžale
23. december 20ii
društva
9
DRUSTVO ARHiTEKTOV DOMŽALE - DAD
GASILSKA zveza domzale
Gasilke so v GZ Domžale aktivne in nepogrešljive
V	okviru letnega programa Gasilske zveze Slovenije in sveta članic gasilske zveze Slovenije se je v petek, 11. novembra 2011, odvijal posvet članic regije Ljubljana 111, ki zajema prostovoljna gasilska društva iz gasilskih zvez Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Komenda, Mengeš, Moravče in Šmartno pri Litiji. Druženje članic je potekalo v prostorih Centra požarne varnosti Količevo.
V	samem začetku je Matjaž Mer-kužič, poveljnik GZ Domžale, nagovoril in pozdravil vse članice ter s ponosom povedal, da so gasilke v GZ Domžale zelo aktivne in nepo-
grešljive pri marsikateri dejavnosti, obenem pa se pridno udeležujejo raznih tekmovanj ter gasilskih vaj. Pozdravila nas je tudi domžalska podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki je bila več kot zadovoljna ob lepem številu zbranih članic, predvsem pa presenečena, da so članice tako aktivne na različnih področjih. Po nagovoru obeh je sledil ogled samega Centra požarne varnosti na Količevem, kjer nam je Matjaž Korošec predstavil poklicno enoto, načina dela in opremo, s katero razpolagajo. Po končanem ogledu je sledila vrnitev v učilnico, kjer nam je
naša tovarišica Marjeta Kristan, po-veljnica PGD Jarše-Rodica, predstavila delo poveljnice. Marjeta je ena izmed treh poveljnic v Sloveniji, ki svoje delo opravlja več kot odlično, čeprav pot do tega ni bila lahka. Na kratko nam je opisala svojo pot od začetka delovanja v gasilskih vrstah do uspešne poveljnice društva 11. kategorije.
Z svojim obiskom nas je presenetila tudi predsednica komisije za članice GZ Slovenije, Marinka Cempre Turk, in nam tudi ona namenila nekaj vzpodbudnih besed ter se z veseljem poistovetila z ostalimi čla-
Društvo Sožitje Mengeš -srečni v novo leto 2012
Prvo soboto v decembru smo se člani Medobčinskega društva Sožitje Mengeš zbrali v prijetni gostilni Kovač na Količevem, da zaključimo staro in nazdravimo novemu letu. Z nami so prijetno popoldne preživeli prostovoljci in vodje programov ter mentorji, ki skupaj z nami soustvarjajo izvajanje društvenih programom.
Po uvodnem pozdravu predsednice društva, mag. Tatjane Novak, smo prisluhnili dobrim željam in vošči-lom predsednice Zveze društev Sožitje, dr. Katji Vadnal, in podžupanu
Občine Mengeš, Bogu Ropotarju. Ob zvokih Moravškega tria smo se veselo zavrteli, prijazno pokramljali in si zaželeli zdravo in nasmejano novo leto. Obiskal nas je dedek Mraz, ki je prinesel poln koš dobre volje.
Ob tej priložnosti se je predsednica društva zahvalila vsem članom, predvsem staršem, rejnikom, skrbnikom in vsem strokovnim sodelavcem, za pomoč in sodelovanje,
kar je prispevalo k nemoteni izvedbi začrtanega programa društva v letu 2011.
Prav posebej pa se zahvaljujemo vsem finančnim podpornikom, v prvi vrsti Zvezi Sožitje, prav tako tudi občinam Mengeš, Domžale in Moravče, Območni obrtni zbornici Domžale ter podjetju Lek Ljubljana - enoti Mengeš. Zahvala gre seveda tudi vsem donatorjem, ki so nam omogočili srečolov ob pikniku, ter
Prvi mednarodni festival Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje
Kristalna dvorana Sokolskega doma v centru stare Škofje Loke je bila v torek, 13. decembra, komaj dovolj prostorna za vse obiskovalce prvega mednarodnega festivala, za predstavnike tretjih univerz, tudi L1PE iz Domžal. Po uvodnih besedah župana Škofje Loke, mag. Miha Jeršeta, in predsednice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, prof. dr. Ane Kranjc, so program povezovale članice študijske skupine Umetnost pripovedovanja z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, vedno z eno Pavčkovo pesmijo pred najavo vsake naslednje točke. Program je bil zelo pester in zanimiv. Predstavilo se je več univerz iz Slovenije, iz Italije in s Hrvaške. Največ zanimanja in navdušenja je požela predstavitev Terske doline, iz dela Beneške Slovenije, ki ga premalo poznamo ali pa sploh ne. Pokrajino, ljudi, navade, jezikovne posebnosti
in svoje občudovanje, naklonjenost in povezanost, je z video projekcijo in zgibankami nazorno opisala, orisala in obrazložila prof. Milena Kožuh s svojimi študenti s tretje univerze iz Ljubljane. Predstavili so se tudi člani Zavoda za kulturne raziskave iz Barda - v slovenščini
Študljanska cesta 5 1230 Domžale, Slovenija tel.: (01) 72 95 750, fax: (01) 72 95 780
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2012!
in Don Renzo Calligaro iz Zavar-ha, iz Terske doline v 1taliji, ki se je slovenščine naučil zaradi ljudi, tam živeče naše slovenske manjšine. Sodelovanje traja že vrsto let in je za obe strani zelo plodno. Članice dramske skupine Zar Univerze Most iz Ajdovščine so uprizorile pravo lutkovno predstavo, v priredbi mentorice Ade Bačar so zaigrale in zapele znano Anderse-novo pravljico Palčica. O vplivu kulture na samozavest naroda oziroma o identiteti Slovencev je na podlagi zgodovinskih dejstev in poznavanja razmer povzel Mirko Šterman, prav tako iz Mosta iz Ajdovščine. 1z zasavske regije sta program etnologije in možnosti sodelovanja natančno opisala Jana Mlakar Adamič, Zasavski muzej Trbovlje, in član tamkajšnje tretje univerze. Zagnano so
Javni prevoz
nicami vse do konca posveta. Po več kot zanimivi in spodbudni predstavitvi smo na vrsto prišle še članice, da pokažemo, kaj znamo. Zadnji del posveta je bil nekoliko manj gasilski in bolj v vzdušju prihajajočih prazničnih dni. Ani Grčar nam je prikazala polno novih idej, kako doma izdelati izvirne božič-no-novoletne voščilnice. Na voljo nam je bil tud ves potreben material, dodale smo le še spretne prste in voščilnice so bile narejene, kot bi mignil.
A tudi ure druženja so prehitro minile in ura se je že nagibala proti deveti zvečer, ko so nas presenetili še gasilci iz pevskega zbora CPV, ki so imeli ravno v času našega posveta vaje. Fantje sestavljajo prvi pevski zbor poklicnih gasilcev v Sloveniji. Posebej za nas so zapeli nekaj pesmi iz svojega repertoarja in poskrbeli, da smo dobre volje odšle proti domu.
Sabina Cerar in Julijana Slapar Foto: Urban Grčar
Ugotavljamo, da avtomobil, kot osebno prevozno sredstvo, ni pravi odgovor na vprašanje gibljivosti v urbanem in suburbanem okolju, da je avtomobil eden glavnih krivcev za razpršeno in skrajno neracionalno ter škodljivo poselitev in tudi, da je v našem okolju sedanji sistem javnega prevoza z vlakom in avtobusom povsem nedorasel potrebam uporabnika. Ugotavljamo, da potrebujemo kvaliteten prevoz, ki bo zagotavljal visoko mobilnost in dal osnovo za prenovo sedanjega tipa poselitve. V prometno razvitih državah so se pred takšno težavo soočili v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Načrtovanje prevoznih omrežij, do takrat monopol inženirjev in finančnikov, se je razširilo v raziskave o socialnih, ekoloških in prostorskih razsežnosti takšnih posegov. Rezultat teh raziskav je danes sodoben in visoko zmogljiv sistem javnega prevoza - kot alternativa in dopolnitev osebnem prevozu.
Upajmo, da v naši državi z izgradnjo avtocestnega sistema nastopa čas za temeljito posodobitev železniškega sistema in vzporedno s tem čas za vzpostavitev sodobnega javnega prevoza, kajti visoko zmogljiv javni prevoz temelji na tirnem prometu.
Javni prevoz v urbanem okolju ni več omejen na enega ali dva tipa prevoznih sredstev. V različnih lahko okoljih kombiniramo različna prevozna sredstva, ki zajemajo vse od taksija, mini busa, shuttla in mestnega avtobusa pa vse do sodobnega tramvaja in primestne ali celo podzemne železnice. Potnik lahko javni prevoz kombinira z osebnim prevoznim
Noč buč
Bansiju in s tem RTV SLO, ki nam je popestrila naše junijsko druženje. Zahvaljujejo se tudi pokrovitelju, podjetju Petrol.
Lepo je, kadar se srečamo, ko pride čas in se dotikamo sanj ter občutimo vonj želja. Naj se vam jih v letu 2012 izpolni čim več.
Metka Mestek in mag. Tatjana Novak
V Športnem društvu Preserje smo tradicionalno, kot že nekaj let zapored, tudi letos pripravili noč buč. Mnogi med vami ste z našo prireditvijo že dodobra seznanjeni, saj vsako leto pritegne večje število obiskovalcev. Letošnja prireditev se je odvijala 15. oktobra, ko je bila jesen že v polnem zamahu in nas je obdarila z obilico kostanja, ki so ga naši fantje ta večer pridno in neutrudno pekli do poznih večernih ur. Otroci, ki so prinesli izrezljane buče ali izdelek nare-
sredstvom - avtomobilom, motorjem ali kolesom. Potnik ima možnost izbire.
Takšen javni prevoz mora zagotoviti in zagotavlja prostorsko in časovno pokritost, rednost ter visoko frekventnost in hitrost. To lahko povemo tudi drugače: potnik mora imeti dostop do javnega prevoznega sredstva tako rekoč pred domačim pragom, v času, ko ga potrebuje, točno mora vedeti za urnik, v času najpogostejših potovanj mora biti javni prevoz na razpolago kar se da pogosto in zagotavljati mora hitrost, ki je konkurenčna avtomobilu. Potniku je zagotovljena dostopnost in zanesljivost.
Takšen javni prevoz mora ravno tako zagotoviti in zagotavlja udobnost in enostavnost uporabe ter nujno tudi dostopno ceno. Nenatrpana, klimatizirana in tiha vozila, kjer vsak potnik dobi svoj sedež ter pride točno po urniku in brez adrenalina na želen cilj, so konkurenčna avtomobilu. O dostopni ceni se da razpravljati, a pomislimo, koliko nas stane avtomobil: od stroškov nakupa in vzdrževanja do stroškov goriva in parkiranja ter cestnine, ki se bo v bodoče pojavila tudi v urbanem prostoru.
Če smo z naštetim pridobili na gibljivosti, dobili možnost izbire prevoznega sredstva in povečali dostopnost vsem slojem prebivalstva, pa nismo še našteli pozitivnih posledic, ki jih razvoj tovrstnega sistema prinaša za prostor. Več o tem v naslednjem članku.
Evgen Čargo, univ. dipl. inž. arh.
jen iz buč, so bili tudi letos nagrajeni. Tudi ostali izdelki so bili pod budnim očesom stroge komisije, ki je nagradila najbolj domiselne bučne umetnine. Obiskovalci so svoje oglede zaključili na koncu Vaške ulice, kjer so se lahko pogreli s kuhanim vinom in čajem, se posladkali z domačimi dobrotami preserskih gospodinj in se do sitega najedli pečenega kostanja. Vsi, ki vas zanimajo izdelki iz buč, si lahko fotografije ogledate na spletni strani našega športnega društva, sicer pa lepo vabljeni na noč buč jeseni 2012.
Sabina Zupan
se lotili etnološkega raziskovanja in prispevali k urejanju muzeja in zbiranju starih igrač ter receptov za knjigo Teknilo mi je. Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Zagreba, za enkrat še edina na Hrvaškem, se je predstavila s kratkim filmom izleta v Krapino, kjer so si ogledali znameniti novejši muzej neandertalcev, pa ostale znamenitosti seveda tudi. Na vse izlete se vozijo z vlakom! Medgeneracijsko sodelovanje v lokalnem prostoru, s poudarkom na prostovoljstvu, je nazorno pokazala Natalija Planinc iz društva Anbot iz Pirana. Šolarji, dijaki, gasilci, meščani, vsi sodelujejo pri okraševanju Pirana za Praznik svetega Jurija. Univerza iz Ljubljane pa je tokrat pripravila še predstavitev drobne knjižice, ki so jo izdali v spomin na izredno predano in spoštovano profesorico francoskega jezika, Marijo Saje, kot preplet človeka, kulture in učenja. Kot se spodobi, so prvi mednarodni festival, ki je v celoti uspel, zaključili domačini, torej Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Škofje Loke. Marija Draškovič je s prostovoljkami obrazložila delovanje njihove Marinkine knjižnice, ki deluje poleti celo zunaj, in o darovanju knjig dobrotnikov. Tudi pri njih so lani uvedli bralno značko. Taka srečanja so potrebna, bilo je zanimivo, veliko novega povedanega in pokazanega. Na izkušnjah se učimo, da bi se še dolgo. Prav gotovo bo tudi drugi festival. Čestitke organizatorju in nastopajočim!
Zlatka Levstek
zahvala rotary clubu domzale
Miklavževa obdaritev
V četrtek, 1. decembra 2011, ob 17. uri so v Kulturnem domu Groblje otroci iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, sprejeli Miklavža z velikim pričakovanjem, potem ko so si ogledali lutkovno igrico z naslovom Padajo, padajo zvezdice bele v izvedbi skupine Majetida. Miklavž jih je nagovoril s prijaznimi vzgojnimi sporočili o tem, da je treba biti dober, pošten, pomagati drugim, ubogati starše in seveda tudi, kaj sledi, če si otrok ne bo prizadeval za to. Otroci so mu pridno odgovarjali in nestrpno čakali na njegova darila. Tudi tokrat so se v
lepih Miklavževih vrečkah skrivale sladkosti in vesela presenečenja, ki so pripomogla k izpolnitvi vrste otroških želja. Obdarjenih je bilo 113 otrok. V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se ob tej priložnosti vsem našim do-natorjem iz Rotary cluba Domžale, še posebej gospe Martini Oražem, iskreno zahvaljujemo za dobro voljo, prosti čas in denar, ki ga namenijo v pripravo ter pomoč Miklavžu pri izvedbi obdarovanja naših otrok.
Marta Tomec
10
društva
^MJJ
23. december 20ii
turisticno-rekreativno drustvo turnse-cesenik
Za nov zagon s svežimi močmi
Naslov sem si izposodila iz glasila Zvonček, ki je letos že desetič prišlo med tiste, ki ga izdajajo - med člane in članice Turistično-rekreativne-ga društva Tumše-Cešenik, ki so se na občnem zboru zbrali sredi marca 2011 in pohvalili njegovega urednika Maksa Jerana. Ta je v letošnjem Zvončku zbral vse, kar je bilo v društvu storjenega v letu 2010. In tega ni bilo malo!
Ze po tradiciji je občni zbor začel pevski zbor s pesmijo o Turnšah in Ceše-niku, dveh vaseh, kjer je doma sloga, kjer so doma veseli ljudje, ki drug z drugim ustvarjajo lepšo prihodnost. Po izvolitvi delovnega predsedstva, tudi tokrat je občni zbor vodil Feliks Lampret, smo prisluhnili predsedniku Armandu Reji, ki je predstavil številne aktivnosti, ki so jih opravili pridni člani in članice. Manjkalo ni tradicionalnega taborjenja, s katerim polepšajo počitnice vsem, zlasti pa otrokom, ki tudi zaradi krize ne gredo nikamor na počitnice; dokončno so uredili brunarico (posebej pohvaljen Aleš Marinček) in imeli v njej že kar nekaj prijetnih prireditev; nadaljevali so z uresničevanjem programa ohranjanja naravne in kulturne dediščine (lička-nje, koline, prvomajski golaž, sejmula, miklavževanje ... ), pomagali pri or-
ganizaciji koncerta godbe ob ribniku, se imeli prijetno na martinovanju in piknikih, sodelovali na pustovanju, skrbeli za lepše okolje in naravo (čistilne akcije, skrb za kozolčke), krepili telo in duha (uspešno delo Smučarske sekcije, tek na Hribarjev hrib, pohodi, izleti, odprtje večnamenske ploščadi), uspešno nastopa njihov pevski zbor in še kaj bi se našlo. Predsednik Armando Reja je ob tem pohvalil prav vse člane in članice ter se posebej zahvalil Maksu Jeranu, Petru Brojanu, Alešu Marinčku in Barbari Marinček, tajnica Katja Kolenko Jeraj pa se je ob tem priložnosti zahvalila novemu (staremu) predsedniku Armandu Reji. V letu 2011 bodo svoje nadaljevali in skušali doseči cilje, ki morda v lanskem letu niso bili doseženi. »Bogat načrtovani progam bo naš izvir in izziv za letošnje leto,« je poudaril novi (stari) predsednik Armando Reja in predstavil novo ekipo, v kateri so tudi nekateri dosedanji člani. Ob tem je dejal, da je bilo v zadnjih letih narejenega zelo veliko in povabil k delu društva prav vse, ki si to želijo. Posebej je za leto 2011 izpostavil naslednje naloge: dokončanje otroškega igrišča; ureditev prostora, ki bo zanesljivo lažja, ker so z lastniki prostora uredili pogodbo za naslednje tri leta, dosegli
pa tudi, da bodo ti priznali njihova vlaganja v ureditev prostora. Posebej je vse prisotne zaprosil za pomoč pri organizaciji kresne noči, ki zanesljivo bo, to so izjavile že čarovnice, ki se pridno pripravljajo na slavnostni dogodek, društvo pa ima že tudi zagotovilo, da vreme bo.
V razpravo so se vključili tudi gostje, ki so v imenu Komisije za turizem Občine Domžale, Sveta Krajevne skupnosti Dob in nekaterih društev (PGD Dob, Naš dom - Društvo upokojencev Dob) pohvalili delo in sodelovanje Turistično-rekreativnega društva Turnše-Cešenik ter članom in članicam zaželeli še veliko uspešnega dela in tudi sodelovanja. Kot navadno so člani in članice Tu-ristično-rekreativnega društva Turn-še-Cešenik po uspešno opravljenem občnem zboru in izvolitvi novega vodstva pripravili prijetno družabno srečanje, kjer je beseda tekla tudi o dobrem delu v letošnjem letu, kjer se bodo zanesljivo kdaj pa kdaj spomnili še na eno misel iz Zvončka, ki za Turistično društvo Turnše-Cešenik ne velja, jo je pa dobro poznati: Sreče je dovolj za vse./Le ne smeš je drugim krasti./ Bodimo vendar ljudje./ Ne drug drugemu pošasti!
Vera
Pismo Božičku
V letošnjem letu smo v TRD Turnše-Cešenik doživeli tudi nekaj pretresov, vendar smo ga brez večje škode uspešno zaključili. Nekaj dogodkov pa je še na sporedu do koledarskega zaključka letošnjega leta. Med drugim je prišlo do zamenjave v upravnega odboru, novo vodstvo pa sestavljajo: Armando Reja, Marko Kvas, Katja Jeraj Kolen-ko, Jani Jeraj, Janko Jeraj, Božo Osolin, Marko Osolnik, Marko Perušek, Stane Rener, Janez Orehek ml. in Marko Kotnik, je marca letos na občnem zboru prejelo nov štiriletni mandat. Glavna usmeritev društva je tako delovanje v dobro krajanov vasi Turnše in Cešenik ter zunanjih članov društva ob ohranjanju naše kulturne dediščine tudi z obnavljanjem skorajda že izumrlih običajev na eni strani in organizacijo prireditev v korist mladih in zadovoljstvo krajanov na drugi strani. Odrekli pa smo se pridobitnih dejavnosti, ki bi lahko po prepričanju članov UE vneslo nemir v naše okolje. Dejavnosti, ki so že dolgoletno tradicionalne v našem društvu, so bile tudi letos izvedene v celoti. Ob tem opažamo, da so popoldanske delavnice za otroke odlično obiskane, malo manj pa večerna prireditev. Je bilo pa kaj videti: od grajskega pisarja, spopada pravih vitezov in pa seveda spust letečih čarovnic. Ne glede na navedeno smo se odločili, da bomo s prireditvijo nadaljevali tudi v letu 2012.
Tudi v 2012 so pred nami nov
izziv. Če bi pisali pismo Božičku, bi zapisali, da si želimo izpeljati aktivnosti in prireditve po načrtu, ki smo si ga zastavili. Vsi dogodki so ponovno na sporedu, pa tudi volja članov društva je tu.
Armando Reja predsednik TRD Turnše-Češenik
Tretja obletnica delovanja Društva Šola zdravja v Domžalah
V četrtek, 8. decembra 2011, se je pred Kulturnim domom Groblje zbralo več kot sto telovadk in telovadcev Društva Šole zdravja iz vseh strani Domžal. V zimsko hladnem, a jasnem in sončnem jutru so ob 8. uri pričeli z vadbo tisočih gibov, ki jo je vodil ustanovitelj Šole zdravja, dr. Nikolay Grishin.
Da bi bilo praznovanje takšno, kot se za tretjo obletnico spodobi, so se vsi člani Društva Šola zdravja Domžale zorganizirali ter na praznovanje prinesli nekaj svojega, domačega, dobrega, slastnega in še kako okusnega. Ob vstopu v KD Groblje se je človek komaj zadržal, da bi ne vzel kakšnega svežega kifeljčka, flancata ali domačega kruha z domačim namazom. Najprej smo bili namreč priča kulturnemu programu, ki sta ga vodila predsednica Društva Šola zdravja, Zdenka Katkič, ter eden izmed članov, Boris.
Goste je najprej pozdravila Zdenka Katkič: »Zahvaljujemo se vsem, ki ste se odzvali na povabilo našega društva. Pred tremi leti smo se začeli zbirati
vsako jutro, razen ob nedeljah in praznikih, ob 7.30, pri drevoredu 88 lip ob Kamniški Bistrici.« Zahvalila se je vsem povabljenim gostom, še posebej pa dr. Nikolayu Grishinu, županu Občine Domžale Toniju Dragarju, direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Janezu Zupančiču ter ostalim visokim gostom, ki se obletnice žal niso mogli udeležiti. Zdenka Katkič je na oder povabila tri voditeljice: Mico, Jano in Jelko, brez katerih telovadba ne bi potekala tako tekoče kot sicer, ob odsotnosti pa iskrene čestitke zaželela novo ustanovljeni skupini Stob, katere voditeljica je Francka. Med zbranimi je pozdravila tudi najstarejšo članico, 82-letno Ivanko Repovž, kateri se bosta med osemdesetletniki v prihajajočem letu pridružila še dva aktivna člana, Danica Jarc in Viktor Skala.
Zahval seveda ni primanjkovalo, prav tako pa tudi ne obujanja spominov o štirih skupnih srečanjih v Ljubljani, Kobaridu, Piranu in v Šmarjeških toplicah. Ob tem so se iskreno zahvalili tudi županu, ki se društvu
že tradicionalno pridruži na srečanju na Tartinijevem trgu v Piranu. Društvo Šola zdravja preko celega leta aktivno sodeluje na različnih prireditvah, na kar je izredno ponosen tudi župan Občine Domžale Toni Dragar: »Ponosen sem na vašo aktivnost, na vaš način življenja in človek vas vedno z veseljem obišče, saj ga pričakate z nasmehom na obrazu. Obljubim vam, da vas bom še naprej podpiral tako, kot do sedaj, vi pa si še naprej prizadevajte oblikovati nove skupine po Sloveniji.
Nekaj besed je spregovoril tudi predsednik Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Janez Zupančič: »Sem izjemno presenečen, ne samo po izjemnih dosežkih, ki so jih vaši
člani dosegli na Balkanskih atletskih veteranskih igrah 2011 v Domžalah, temveč tudi nad vašo jutranjo telovadbo. Vaš spekter vaj je izredno velik in povem vam, da mladi v marsikateri vaji močno zaostajajo za vami. Le tako naprej!«
Seveda vsi skupaj Društvu Šola zdravja Domžale ob 3. obletnici še enkrat iskreno čestitamo ter jim želimo vse najlepše in najboljše še naprej.
Občina Domžale, Urad župana
i
ISKRENE ČESTITKE OB 70. ROJSTNEM DNEVU
Stanislav Cerar iz Dobovelj
Ko se pripeljete v Dobovlje, prijetno
vasico nedaleč od Ihana in Goričice,
za katero bi skoraj lahko rekla, da iz leta v leto dobiva novo podobo, se najprej srečate z Opaškarjevo domačijo, kjer sta stari in novi del. Stari del posebej dobro poznajo pohodni-ki, ki se vsako leto znova udeležujejo v februarju tradicionalne spominske slovesnosti na Oklem, saj jih Stanislav Cerar, ki je v novembru praznoval 70. rojstni dan - že vrsto let prijazno sprejme na velikem urejenem dvorišču, včasih pa so številni poho-dniki, zlasti, če je bilo vreme slabo, našli zavetje kar v stari domačiji. Stanislav Cerar, po domače Opa-škarjev, je bil rojen 26. novembra 1941 v Dobovljah kot eden od štirih sinov pridnega kmetovalca in gospodinje. Kot vsi tedanji otroci je zgodaj pomagal staršem, posebej v gozdu, kjer so pripravljali drva, jih v košu nosili do domače hiše, da je številna družina lažje preživela. Spominja se tudi paše, kjer so otroci skrbeli, da jim krave ne bi ušle, pa tudi molža mleka mu ni povzročala večjih težav. Po končani osnovni šoli na Sveti Trojici in tedanji šoli v Domžalah se je izučil za ključavničarja. Delal je pri »privatnikih«, kasneje v Papirnici Količevo, od koder je tudi odšel v zaslužen pokoj. Še prej je bilo srečanje s Fani Keržan iz Zej, ki je postala njegova žena, njena domačija pa štiri leta tudi njun dom. Oba sta bila vajena skromnosti in delavnosti, zato jima ni bilo težko vrniti se v Dobovlje, kjer sta uredila preurejeno nekdanjo lovsko kočo (po domače Pr' Tomaž), ki so jo kupili njegovi starši, po domače Opa-škarjevi. Oba sta hodila v službo, žena Fani v Tosamo in na različne načine, tudi ob pomoči staršev skrbela za sina Stančija, ki z ženo Kristino prav v dneh pred novim letom pričakuje novorojenčka, hčerko Urško, ki ima z možem Tonetom sina Gregorja in Aleša, pri starših v Do-bovljah štev. 1 pa živi hči Veronika. Gospod Stanislav rad pove, da se je kar trikrat selil. Danes z ženo in hčerko stanujejo v prijazni novi hiši, kjer v topli kuhinji obujamo spomine na njegovo delo za skupno korist kraja, krajevne skupnosti in občine. Včasih je namreč do Dobovelj vodila slaba pot, »da si moral kolo na ramo dati, da si prišel gor,« se spominja jubilant in pove, da je bila včasih cesta iz Zej do Dobovelj boljša, kot
Društvo Šola zdravja, skupina Dob, je praznovalo že 2. obletnico obstoja
Na prvi decembrski dan so se v Športnem parku Dob zbrali člani Društva zdravja iz vse občine ter skupaj proslavili že 2. obletnico obstoja skupine iz Doba. Praznovanja se je udeležil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar.
Ob 8. uri so se v meglenem in mrzlem jutru vsi člani z veliko dobre volje podali na njihovo vsakdanjo telovadbo. Tisoč gibov za zdravje telesa in duha je tisto, kar jih vsako jutro popelje v »družino«, ki skupaj uživa v jeseni svojega življenja. »Ponosen sem, ko
vidim vašo motiviranost, zadovoljstvo in veselje, ko se takole družite skoraj vsak dan v letu ter nekaj naredite za sebe. Veste, da vas močno podpiram in vas tudi občudujem,« je dejal Toni Dragar, župan Občine Domžale, nato pa besedo prepustil Veri Vojska, ki je o skupini Dob povedala naslednje: »Proglasiti bi vas morali za najbolj aktivne krajane ter za najbolj aktivno društvo. Ponosni ste lahko sami nase, saj vsako jutro naredite nekaj za sebe. To bi morali delati tudi drugi. Verjamem, da ste že popolnoma zasvojeni z vašo jutranjo telovadbo, na kateri ne krepite le svojega zdravja, temveč se družite in gradite na svojih medsebojnih odnosih.« Skupini Dob Društva Šola zdravja še naprej želimo veliko uspehov pri organizaciji jutranje telovadbe!
Občina Domžale, Urad župana
SLOVENSKE JASLICE ZVOK - SVETLOBA
Petek, 23. 12. 2011, ob 19. uri Sobota, 24. 12. 2011, ob 19. uri Češminov park v Domžalah
Zgodba je dolga 20 minut.
Vabljeni!
pa z ihanskega konca. Tedaj sta bili na Dobovljah le dve domačiji, Opa-škarjevi in Dobovški, danes jih je več kot deset in veliko otrok, kar pomeni, da so Dobovlje mlada vas, pred katero je lepa prihodnost. Gospod Stanislav se spominja, kako so predvsem s prostovoljnim delom, pa tudi lastnimi finančnimi sredstvi, v Dobovlje dobili vodovod leta 1987, ko jih je na slovesnem odprtju obiskala celo tedanja »županja« Ljubljane Nuša Kerševan in mojemu sogovorniku izroča priznanje. Sam ni štel, kolikokrat je moral na različne sestanke v Ihan ali Domžale, da so dobili telefon (prispevali so kar 25 »štang« in jih tudi postavili, asfaltirano cesto), javno razsvetljavo in še kaj drugega. Pa koliko malic, pijače, tudi kave so pripravili pri Opaškar-jevih in pri Dobovškovih, da so bili vsi, ki so pomagali, zadovoljni. Ampak je bilo vredno in rad tudi pove: »Povsod sem naletel na razumevanje tako v Krajevni skupnosti Ihan kot v občini Domžale, kjer se rad spominjam sodelovanja s predsednikoma Petrom Primožičem in Antonom Preskarjem. Nekdanji predsednik Sveta KS Ihan, Boštjan Lekan, pa se je prišel osebno poslovit in zahvalit g. Stanislavu za opravljeno delo, darilo - ura je še danes na vidnem mestu, vesel je bil tudi obiska in pomoči nekdanjega podžupana Simona Mavsarja, »hvala pa tudi Toniju Dragarju, sedanjemu županu, z njim se tudi da.« Ob tej priložnosti pa je treba nekaj zapisati, kar g. Stanislav pove zelo rad: »Brez Prostovoljnega gasilskega društva Zeje - Sveta Trojica, katerega član sem od leta 1959, ne bi šlo. Pridni gasilci so pomagali prav pri vseh investicijah in zato smo jih še danes zelo hvaležni.« Pove tudi to, da so veliki prijatelji, ki radi pridejo tudi na njegov življenjski jubilej, pa tudi napišejo, da je letos zaradi svojega prispevka pokrovitelj tradicionalnega novoletnega koncerta v Zejah. Rad prihaja v Zeje in to večkrat na teden. »Ko sta prišla cesta, vodovod in vse drugo, je prišlo v ta konec več življenja in tega sem še posebej vesel,« še enkrat pove g. Stanislav, ki je vesel, da je Občina Domžale letos uredila lastništvo v zvezi z spominskim parkom Oklo, da je v Dobovljah čedalje več ljudi, med njimi veliko otrok. .
70. rojstni dan je jiraznoval z domačimi, gasilci iz Zej in Sv. Trojice, prijatelji in lepo je bilo. In kakšna je njegova želja ob jubileju: »Da bi še en cajt živem,« pravi skromno, skromnosti se je naučil od staršev, skromno je živel vse življenje. Hvala in iskrene čestitke ob jubileju, spoštovani Stanislav Cerar in vse dobro v življenju vfim želim, (b^ ne prej, se vidimo v februarju, l^^epo se imejte in hvala za gostoljiibje.
V.V.
Kulturno društvo Groblje vabi na
Koncert božičnih pesmi
v izvedbi Slovenskega okteta v sredo, 28. decembra 2011, ob 18. uri, v cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Groblje pri Domžalah. Informacije: tel.: 040/704^ 497, prodaja vstopnic: Papirnica Lipa Preserje pri Radomljah. Lepo vabljeni!
23. december 20ii
društva
11

Mladinski svet Domžale INFOTOČKE
TOREK
Zaposlovanje In Stanovanjska poUtika SREDA
Socialna varnost fn Mlad« druiine iETRTEK
VSE DNI
Prosločasne cle)avnosll
tnroto^k« potekajo od 13. do 20. ure v prostorih M S D, Ljubljanska 58, Domžale. Infomiaclje lahko dobite tudi Po «leKtronshl poŠti
: n fotocke. iTts d ©gmail .c om ali na sple^tni strani
Župan Občine Domžale sprejel Luč miru iz Betlehema
Skavti in taborniki so po Sloveniji začeli deliti Luč miru iz Betlehema s sporočilom SVETim ZA VSE. V
nedeljo, 11. decembra, so jo med drugim izročili ljubljanskemu nadškofu dr. Antonu Stresu na slovesnosti ob začetku jubilejnega leta ob SSC-letni-ci ustanovitve Ljubljanske škofije v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Plamen se širi med ljudmi po Sloveniji, župan Toni Dragar pa ga je sprejel tudi v svojem uradu. Luč miru sta mu prinesli skavtinja Petra Stražar in tabornica Vivija Kolar.
Čeprav je župan že seznanjen z Lučjo miru, pa sta mu skavtinja in tabornica povedali nekaj več o njihovem življenju, prireditvah in medsebojnem sodelovanju.
Izkupiček letošnje akcije bodo namenili nevladni organizaciji Varna hiša, ki ženskam in otrokom omogoča zavetje pred nasiljem v družini, ter Urbanu Babiču, ki se je rodil z anomalijo nog. Sodelovali bodo pri nakupu elektronskih protez.
Občina Domžale, Urad župana
Študentski klub Domžale - Več znaš, več veljaš
Pregovor Več znaš, več veljaš, v dandanašnjih dneh še toliko bolj drži in prav je, da se ga držimo tudi mi. Že
zato, ker z vsakim novim znanjem
bogatiš sebe in si daješ vrednost. Učenje te tudi vedno znova spodbudi k razmišljanju in zbranosti, kar pomaga celotnemu organizmu, da ne zaspi. Možgančki meljejo, aktivno sodelujejo pri vseh dejavnostih, da o kreativnosti sploh ne govorim. Učenje je torej super! Prav zato imamo v Študentskem klubu Domžale pripravljenih več izobraževalnih tečajev tujih jezikov - začetni tečaj
portugalščine in kitajščine, nadaljevalni tečaj španščine ... pripravljamo pa tudi izobraževalno delavnico izdelovanja voščilnic. Novo leto naj bo tako kreativno in polno znanja. In še to, če je pridobivanje znanja v letu 2C12 ena od tvojih novoletnih zaobljub, naj le ta ne bo med tistimi, ki bodo ostale neuresničene. Gre namreč za tvoje dobro, gre za naložbo vase, kar je neprecenljivo. In nenazadnje gre tudi za dobro te družbe. Srečno in zdravo leto 2C12 od vseh ŠKD-jevih aktivistov! Se vidimo.
Ana Strnad
to so nove poti, na njih pa vsako jutro naj drobna sreča	_
dan vam prebudi! Srečno 2012JM Delovni čas:	^^mH
od ponedeljka do petka: 745-1915 _	sobota: 745-12l5
Lekarna Vir, Čufarjeva 23, 1230 Domžale; Tel. 01/724 45 82"^
Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje
Taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal smo ponovno uspešno izpeljali tokrat že 14. Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje, krajše ZNOT.
Prvi vikend v decembru smo po več kot mesecu dni vseh priprav na Brdo pri Lukovici privabili več kot 4CC tabornikov, skavtov in orientacistov iz vse Slovenije, ki so se pomerili v znanju orientacije in topografije ter ostalih taborniških veščinah. Tekmovalce smo popeljali skozi različne naloge; test iz topografije, več kilometrov dolg orientacijski pohod, spretnostno tekmovanje, prehod minskega polja, iskanje kontrolne točke na vrisani poti in risanje skice terena pod kotom. Pravilna uporaba busole in karte ter spretnost in kondicija so odločili o
zmagovalcih, ki so ob koncu tekmovanja prejeli bogate nagrade, za kar se lepo zahvaljujemo vsem sponzorjem. Z Brda smo že prepeljali vso našo taborniško opremo nazaj v Domžale, neprespano noč smo že nadoknadili, šotore še vedno sušimo, nekateri od izgubljenih predmetov še vedno iščejo svojega lastnika, izkušnje ostajajo nepozabne, na vrata pa že trkajo novi izzivi, kako narediti tekmovanje naslednje leto še boljše. Več o tekmovanju si lahko preberete in ogledate na naši spletni strani: rst. rutka.net.
Vivija Kolar
12
iz nosih sol
^MJJ
23. december 20ii
PRAZNOVANJE
50. rojstni dan ihanske šole
Jeseni 1961 so v Ihanu slovesno odprli vrata novozgrajeni šolski stavbi. Do tedaj je pouk potekal v hiši Janeza Urbanije, saj je bila prejšnja šola med vojno požgana. Potreba in želja po novi šoli je bila res velika, veselje ob njenem odprtju toliko večje. Ker je petdeseti rojstni dan res nekaj posebnega, smo se učenci in učiteljice ihanske šole odločili, da ga praznujemo tako, kot se spodobi. Celoten kolektiv in vsi učenci smo ves
mesec november sodelovali v projektu Kako je (z)rasla naša šola. Učenci so spraševali svoje starše in stare starše o njihovih spominih na šolske dni, brskali so po predalih in podstrešjih ter zbirali stare zvezke, učbenike, torbice in fotografije iz takratnih časov. Na obisk smo povabili dve nekdanji učiteljici in dve nekdanji učenki, ki so nam s svojimi spomini približale življenje in delo v šolskih klopeh pred petdesetimi leti. Učenci so slikali šolo, šolske prostore, opisovali dejavnosti na šoli in razmišljali o tem, kako se počutijo v šoli danes. Nastalo je veliko plakatov, intervjujev in izdelkov, ki smo jih uredili v bogato razstavo. Za zaključek našega projekta smo 29. novembra, torej natanko na petdeseto obletnico odprtja, pripravili slovesno praznovanje, na katerega
smo povabili vse nekdanje in sedanje učence ter delavce šole, starše in vse Ihance. Učenci so s pesmijo, plesom, recitacijami in branjem spisov pričarali čase, ki jih ni več, obenem pa nazorno prikazali, kako je šola rasla in se spreminjala do današnjih dni. S svojimi spomini so praznovanje popestrili nekdanji učenci ihanske šole: Boris Kopitar, ki je prireditev tudi vodil, župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik krajevne skupnosti Janez Gregorič. Slovesnost, ki je potekala v telovadnici šole, se je zaključila s kratkim filmom - z utrinki iz davnih in manj davnih dni, ki so obudili marsikateri nostalgičen spomin in pripomogli, da so se tu in tam morda komu orosile oči. Ker pa ni praznovanja brez sladkanja, se je dogajanje po končani prireditvi preselilo v jedilnico. Tam so nas čakale obložene mize, za kar gre posebna zahvala gospodu Dušanu Peterki in njegovim pomočnikom ter vsem babicam in mamicam, ki so spekle veliko sladkih dobrot. Seveda so si vsi obiskovalci ogledali tudi našo razstavo, obenem pa ob prijetnem pogovoru obujali svoje spomine na šolska leta. Iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izpeljavi naše prireditve.
Lepo je bilo na petdesetem rojstnem dnevu ihanske šole!
Marta Krabonja
Prvošolčkov dan na OŠ Preserje pri Radomljah
V petek, 18. novembra 2011, je bil na OŠ Preserje pri Radomljah velik dan, saj je Šolska skupnost v sodelovanju z devetošolci pripravila Prvošolčkov dan oziroma slavnostni sprejem 79 prvošolcev v Šolsko skupnost. Letošnji prvošolci so na začetku presenetili z veličastnim prihodom ob Radeckem maršu in plesom prvo-šolčkove četvorke. Sledila je predstavitev vseh treh razredov, kjer so pokazali svoje znanje angleškega jezika. Šolska skupnost in devetošolci pa so s Tanjo Kastelic in Tonetom Brezar-jem prvošolcem na zabaven način prikazali zaplete ansambla Rdeči psi in pevskega zbora Preserski slavčki, s prvošolci zapeli ter jim sporočili, da je pred njimi devet neskončno lepih let, polnih dogodivščin, smeha, nepozabnih trenutkov in novih znanj. Najveličastnejši trenutek pa je bil, ko je ravnateljica Ana Nuša Kern vsakemu
prvošolcu podelila medaljo za skok v 1. razred ter jih nagovorila na začetku široke poti, ki se bo vsako leto vzpenjala višje proti znanju. Program je popestril tudi Otroški pevski zbor pod mentorstvom Karmen Logar, za konec pa so učenci z mag. Natašo Cotman pripravili Leo Srečnico. Po končani prireditvi so prvošolci ste-
Ogled knjižnega sejma je za učence velika nagrada in odličen motivator za branje
25. novembra 2011 smo se z učenci Bralnega kluba OŠ Rodica v popoldanskih urah odpravili na ogled cnjižnega sejma v Ljubljano. Uživali smo v poplavi platnic in listov na stojnicah, prav tako pa smo prisluh-
nili letošnjim dobitnikom priznanj Slovenske sekcije 1BBY 2011, med katerimi je bila tudi gospa Stanka Zanoškar, vodja Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Domžale. Z gospo Stanko smo v prejšnjih le-
S sajenjem avtohtone drevesne vrste skorš smo počastili 15-letnico programa Ekošola
Otroci, učenci in župani občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik so skupaj s predstavniki programa Ekošola posadili 36 sadik avtohtone slovenske drevesne vrste skorš in tako pripomogli k ohranjanju biotske pestrosti.
Toni Dragar, župan Občine Domžale, je poudaril, da je Ekošola in vse, povezano z njo, akcija celotne regije in vseh okoliških županov. »To, kar počnemo danes, je nekaj zelo lepega in dobrega. Rad se pohvalim, da je Občina Domžale ena tistih občin, ki stremi k temu, da bi bili v Eko-šolo vključeni prav vsi vrtci in šole,« je dejal Toni Dragar in otrokom na prav zabaven način še namignil, da upa, da tudi svoje starše naučijo eko načina življenja. »V Domžalah imamo tudi načelo, da za vsako drevo, ki pade zaradi napredka investicije ali drugega razloga, nadomestimo z novim ali več novimi drevesi,« je še
dejal Dragar, ki ni skrival navdušenja, da so drevo vrste skorš posadili ravno poleg pavilijona v parku ob občini Domžale. Vsem navzočim, tako otrokom kot tudi županom, ravnateljicam, vzgojiteljicam in staršem, se je župan najlepše zahvalil za njihovo prisotnost ter jih pozval, da še naprej živijo eko in zdravo. Zupan Občine Mengeš Franc Jerič je ob dogodku izjavil, da je vesel uspešnosti programa, kar kažejo tudi rezultati v ekovrtcu. S svojim delovanjem prenašajo pomembne vrednote v naši družbi in pomagajo vzpostaviti čim bolj uravnovešen odnos do narave, mi pa jih podpiramo in jim pomagamo. Prva otrokova doživetja v naravnem okolju so najpomembnejša in jih moramo tudi tako spodbujati. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola, je poudaril misel, da je današnji dogodek sicer simbolen, a bo vseeno pripomogel
k uresničevanju skupnih prizadevanj za trajnosten razvoj: »Drevo, ki ga kot posameznik posadiš, ni dovolj, a pomen vseh naših dejanj skupaj mora premagati zagate.« Poudaril je še, da so v okviru programa Eko-šola skorše maja letos posadili že pred dvaintridesetimi šolami po vsej Sloveniji in na Bledu v sklopu niza aktivnosti ob svetovnem prvenstvu v veslanju. Gregor Cerar je tudi dodal, da je pozitivna spodbuda županov in lokalne skupnosti sploh izjemno pomembna motivacija tako za otroke kot za pedagoge, ki izvajajo aktivnosti programa Ekošola: »Vsako leto znova ugotavljamo, da k izvajanju dodatnih aktivnosti v večji meri pristopajo tiste ustanove, ki tesneje sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo, komunalnimi podjetji v njihovem kraju in podobno.«
Občina Domžale, Urad župana
kli k ponosnim mamicam in očkom, babicam in dedkom ki že dobro vedo, da se bodo v osnovnošolskih letih prepletle niti prijateljstva, da si bodo delili najgloblje skrivnosti, prešli viharje odraščanja, zagotovo pa bodo doživeli polno lepih trenutkov, ki se jih bodo radi spominjali.
Tanja Kastelic
Vrednote in junaki našega časa
Kdo je zame junak? Kaj vodi in usmerja moja dejanja, govor? Kaj mi veliko pomeni? Na ta in še druga vprašanja iščemo odgovore na srečanjih skupnosti učencev šole ter na razrednih urah učenci in učitelji OŠ Venclja Perka. Pred nami je namreč medobčinski, za njim regijski in na koncu nacionalni otroški parlament. Tema, s katero se srečujemo, je povezana z vrednotami, za katere nekateri pravijo, da jih danes ni več. Ko se vprašamo, kdo so junakih našega časa, jih kaj hitro najdemo v določenih humanitarnih poklicih in prostovoljnih društvih. Z odkrivanjem značilnosti junakov pa jih prepoznamo tudi med nami. To so povsem običajni ljudje, ki so del
naših skupnosti in so v okviru svojih zmožnosti uspeli doseči nekaj nepojmljivega. Mladi pa ne vidijo več junakov med svojimi sovrstniki. Vrstniška kultura se je preobrazila v medijsko, ki je danes močno priso-
tih oblikovali kar nekaj literarnih srečanj v njihovi knjižnici in s tem doprinesli k promociji branja med mladimi.
Literarno srečanje s knjigo in ljudmi
V sredo, 23. novembra 2011, smo se z Bralnim klubom OŠ Rodica pod mentorstvom učiteljice Mateje Jakoš Vasle odpravili na literarno srečanje v knjižnico Domžale. Srečali smo se s pisateljico Nino Mav Hrovat. Pogovarjali smo se o njenih novih knjigah in novem romanu. O knjigi Orientacistina sledi morilcu so nekateri pripravili tudi nadaljevanje zgodbe ali spremenjeno zgodbo. Ob predstavitvah smo se zelo zabavali. Prišli so tudi učenci tretjega razreda iz OŠ Dob. Vsem je bilo srečanje zelo všeč, saj vedno znova spoznavamo, da so tudi pisatelji (k sreči) (le) ljudje.
Lorena Lina Perpar, učenka Bralnega kluba
HELIOS vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
NA KOLIČEVEM
ki bo v soboto, 22. oktobra 2011.
Dobimo se ob 10. uri pred glavnim vliodom
v tovarniški kompleks.
Program:
•	Predstavitev podjetja
•	Voden ogled tovarne
•	Zaključno druženje v Centru požarne varnosti (predstavitev delovanja poklicne gasilske enote in opreme, promocijski kotiček, delavnica „otroci barvajo")
Prisrčno vabljeni!
tna pri oblikovanju vzorov, idealov, stališč in vrednot mladih. Predstavniki skupnosti učencev OŠ Venclja Perka so o vrednotah in vzornikih že dodobra razmislili na taboru socialnih veščin, ki je potekal zadnji vikend septembra 2011 v
Domu CŠOD Bohinj. Zaradi prispevkov Občine Domžale ter Krajevnih skupnosti Simona Jenka in Venclja Perka se je tabora lahko udeležilo veliko učencev, za kar se občini in krajevnima skupnostma zahvaljujemo. S pridobljenim znanjem in bogatejši z veščinami udeleženci tabora v svojih oddelkih kot mentorji vodijo svoje sošolce v razmišljanju o njihovih lastnih vrednotah. V nekaterih oddelkih OŠ Venclja Perka so učenci z igro DRAZBA VREDNOT ugotavljali, kakšna je njihova hierarhija vrednot in koliko so pripravljeni prispevati za vsako. Učenci najbolj cenijo varnost, ljubezen, zdravje, prijateljstvo. Vsako leto nam Zveza prijateljev mladine Domžale omogoči predstavo Erika Vidmarja, ki je tematsko povezana s temo nacionalnega otroškega parlamenta. Tako so mentorji in učenci tudi letos neznansko uživali v duhoviti a hkrati zelo resni predstavi, saj je pred nas postavila ogledalo. Zamislili smo se nad vrednotami današnjega časa in se vprašali o motivih, ki usmerjajo naša življenja.
Mladi, danes obkroženi z informacijsko komunikacijsko tehnologijo, prikrajšani za neposredne socialne stike s sovrstnik i, potrebujejo smerokaz vrednot. Učenci v šoli in doma razvijajo stališča in oblikujejo svoje vrednote. Te pa naj jim omogočajo občutek varnosti, trdnosti, medsebojnega povezovanja, osebnostni napredek ter razvoj skupnosti.
23. december 20ii
iz nosih sol
13
mednarodna izmenjava NA osnovni šoli RoDIcA
Od srca do srca
V torek, 6. decembra, smo morali nekateri učenci zgodaj vstati. Ob šestih zjutraj smo pred šolo pričakali vrstnike iz daljne Moldavije, s katerimi smo povezani v mednarodnem projektu Od srca do srca. Projekt je del programa ACES, ki vsako leto povezuje šole v srednjeevropskih državah.
Goste smo odpeljali domov, da so si oddahnili od dolge vožnje. Pri sporazumevanju smo si pomagali z uporabo spletnega prevajalnika. Ob desetih smo šli v šolo, se igrali družabne igre in se malo bolje spoznali. Nato sta sledili delavnici, v katerih smo pisali dobre želje na lesene ščipalke in izdelovali obeske za ključe. Moldavijski učenci so se potem udeležili glasbene delavnice, v kateri so se naučili zaigrati in zapeti pesmico Marko skače. Nato smo se fotografirali in pozirali kot pravi manekeni. Ob 17. uri smo se vrnili v šolo, kjer smo se učili gibov plesno-borilne veščine Capoeire.
Zatem smo v telovadnici igrali odbojko in plesali.
Naslednji dan smo se skupaj učili pesem Three little birds Boba Mar-eya za novoletni nastop. Pri delavnicah so se nam potem pridružili tudi učenci iz krožka prostovoljstva. Pisali smo pozitivna sporočilca in plakate z napisi Podarim nasmeh/ objem, s katerimi smo kasneje šli po Domžalah. Sprehodili smo se tudi do Galerije Lenček in si ogledali, kako se okrasi lectovo srce. Ko smo se vrnili v šolo, smo imeli generalko za nastop, nato pa je sledilo prosto popoldne. Večina nas je odšla v lepo okrašeno Ljubljano. V četrtek nas je dopoldne na občini sprejela podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Predstavila je izzive in priložnosti življenja v Domžalah in goste obdarila. Po skupinskem slikanju smo se usedli v avtobus in se odpeljali v Piran. Ogledali smo si akvarij, šli na kosilo in na pomolu pihali milne mehurčke. Zvečer smo
20-letnica dneva samostojnosti Slovenije med mladimi
si ogledali šolski novoletni koncert v Grobljah. Naši gostje so občinstvo navdušili s svojimi plesnimi, glasbenimi in pevskimi točkami. V petek je svoje dejavnosti predstavil krožek prostovoljstva, nato pa smo se spet razdelili v delavnici. V eni so izdelovali zapestnice prijateljstva in grafike s slovenskimi motivi, v drugi pa snemali filmčke na temo prijateljstva. Novinarska ekipa se je skozi ves teden trudila s fotografiranjem, da bi ujela najbolj smešne trenutke, ki jih je nato predstavila v računalniški predstavitvi. Nato smo
se začeli poslavljati. Najprej se je od gostov poslovila ravnateljica, potem pa smo imeli skupinsko slovo s pomočjo učiteljice Kristine in igric za spoznavanje samega sebe. Na koncu smo sedli v krog in si povedali, kaj nam je bilo ta teden najbolj všeč. Sledilo je prosto popoldne, ob osmih zvečer pa smo goste pospremili na avtobus.
Gostje so nam rekli, da so se imeli zelo lepo in da ljubijo Slovenijo, mi pa komaj čakamo na februar, ko jim bomo ta obisk vrnili.
Teja Škarja, 9. a
Novoletni bazar 2011
V torek, 22. novembra 2011, je na Osnovni šoli Domžale potekal božično-novoletni bazar. Učenci od prvega do devetega razreda so izdelali različne izdelke
za prodajo na bazarju, v katere so vložili veliko truda. Prodanih je bilo veliko doma izdelanih piškotov in več kot štiristo srečk za srečelov. Naprodaj so bile tudi sveče, voščilnice,
venčki, božično žito, mila, uhani ter igrače in knjige, ki jih otroci niso več potrebovali. Dogajanje so popestrili prodajalci v božičnih kapah in novoletna jelka. Vsi prodajalci smo se zelo potrudili, da bi bili udeleženci zadovoljni z našo prodajo. Nujen je bil nasmeh na obrazu in prijazne be-
Dan v Kamniku
S šolo smo odšli v Kamnik. Tja smo pripotovali z vlakom. Ugotovili smo, da je Kamnik zelo staro mesto. Ogledali smo si veliko rojstnih hiš, v katerih so bili rojeni znani Slovenci: Marija Vera, Anton Koželj, Miha Maleš in najpomembnejši Rudolf Maister. Zraven njegove hiše smo videli zelo lep dvonadstropen zvonik. Sprehajali smo se po najlepši kamniški ulici Šutni. Na koncu te ulice sta stala dva gradova - ločena. En desno, drugi levo. Legenda pravi, da sta včasih pravzaprav stala gradova skupaj, a ju je reka Kamniška Bistrica, ki teče skozi Kamnik, ločila. Povzpeli smo se na Mali grad. Tam smo na ruše-vinastih kamninah zagledali odtis dlani Veronike, ki je tudi glavna znamenitost Kamnika. Imajo jo celo v kamniškem grbu. Gospa Nataša nam je povedala legendo o Veroniki. Imeli smo lep izlet.
Urška Kohek, 5. c, OŠ Domžale
Obisk Kamnika
Ko smo zjutraj prišli v šolo, smo najprej imeli eno uro pouka. Po pouku smo imeli malico. Potem smo se odpravili proti železniški postaji. Tam je vsak sam kupil povratno vozovnico za v Kamnik. Na vlaku smo se vsi zelo zabavali. Ko smo prišli v Kamnik, smo mi šli v Šolo idej, c razred pa je šel po Kamniku. V Šoli idej smo spoznali zgodovino Kamnika in si ogledali razstavo Vzemi si za eno muco časa. Razstavljeni so bili izdelki drugih razredov osnovne in podružnične šole. Čez nekaj časa smo se zamenjali; mi smo odšli po Kamniku, oni pa na razstavo. Odšli smo na Mali grad. Tam smo odkrili pest Veronike. Zal je bilo slabo vreme, zato nismo videli bližnjih gora. Sprehodili smo se po Šutni in videli, kakšne so bile hiše v srednjem veku. Opazili pa smo, kateri pomembni ljudje so se rodili v Kamniku: general Rudolf Maister, Marija Vera, družina Koželj in še drugi. Videli smo tudi spomenik Rudolfa Maistra, ki je znan po svojih brkih. Videli smo prav posebno cerkev, ki ima zvonik stran od cerkve. Ogledali smo si grad Zaprice, v katerem je tudi muzej.
Živa Bratec, 5.b, OŠ Domžale
decembrsko srečanje na oš rodica
Priložnost za druženje in dobrodelnost
Prvega decembra popoldne je bilo pri nas svetlo in živahno, čeprav je bil zunaj mrzel in meglen jesenski dan. Na šoli smo se zbrali starši, učenci in učitelji.
Najprej so učenci v svojih oddelkih
staršem pokazali, kaj so pripravili zanje. Razveselili so jih s svojimi nastopi, z dramatizacijami, računalniškimi predstavitvami, s posnetimi filmčki in še z marsičem. Po čajanki je sledil še ogled sejma. Kupili smo
Zverjaščev uvod v veseli december
Decembra se zimska idila iskri, decembra se prižiga tisoč luči, decembra se ulica svetlo blešči, decembra na jelki svetloba žari, decembra se pravljičnost v domove naseli.
V petek, 25. novembra 2011, je pravljičnost objela vse obiskovalce tradicionalnega božično-novoletnega sejma učencev OŠ Preserje pri Radomljah. Ob 17. uri, ko je šola odprla svoja vrata, so obiskovalce, predvsem najmlajše, v deželo pravljic in pravljičnih junakov popeljali gledališčniki pod mentorstvom mag. Jasmine Pogačnik in Tanje Kastelic s Pravljico o zverjascu. Mladinski pevski zbor z mentorico Karmen Logar je s pesmijo Moje pesmi - moje sanje obudil spomine na znani musical, piko na i pa so dodali člani šolskega »benda« Dark Heart, ki so zaigrali dve skladbi uspešne skupine GreenDay.
Po končanem kulturnem programu je na hodniku v učilnicah šole završalo. Stojnice z izdelki so klicale kupcem, naj za trenutek postojijo, si izberejo izdelek, s katerim bodo doma popestrili najlepši čas leta, ter
Božično-novoletni koncert na Osnovni šoli Dragomelj
V četrtek, 1. decembra, se je na OŠ Dragomelj odvijal božično-novole-tni koncert. Nastopali smo le učenci naše šole, ki smo se predstavili z različnimi točkami. Učenci smo nastopali v pevskih in plesnih točkah in prav vsak nastop je bil odličen. Vsi nastopajoči so se pri svojem nastopu zelo potrudili.
Po koncertu smo imeli še bazar, na katerem smo prodajali voščilnice, blazine, piškote, šolski časopis ^ Vsi izdelki so delo naših učencev. Denar, zbran na bazarju, smo namenili šolskemu skladu.
Sergeja Valenčak Mentorica: Nina Skube
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 20.
januarja 2012. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 11. januarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
V ponedeljek, 14. novembra 2011, je na Osnovni šoli Venclja Perka potekal tehniški dan na temo 20-le-tnice dneva samostojnosti Slovenije. Vsi od 6. do 9. razreda smo ustvarjali izdelke; zanimive ter poučne. Šesti razredi so se ukvarjali s kulturno dediščino, kulinariko ter športnimi dosežki v naši državi. Vse skupaj so zabavno predstavili na plakatih. Med tem so se sedmi razredi selili od učilnice do učilnice ter s tem spoznavali veliko različnih stvari o Sloveniji. Izdelki so bili temu primerno pestri - nove kreacije športnih dresov, zemljevid z reliefom Slovenije ter nekaj naslikanih slovenskih grbov.
V osmem razredu smo naredili plakate in zloženke o posameznih regijah Slovenije. Vsebovali so vse od kulinarike do znamenitostih določenih regijah Slovenije. Nekateri so naredili predstavitve o slovenskih biologih in narodnem parku v Sloveniji, drugi pa celo predstavili zgodovino Slovenije na mnogih plakatih. Deveti razredi so poslušali zgodbe veteranov, nekateri pa so dobili tudi takšno priložnost, da so lahko z njimi naredili kratek intervju. Dan se je zaključil, ko smo učenci s polnimi glavami znanja o zgodovini Slovenije odšli domov.
Neža Karo
Miklavžev sejem na podružnični šoli Krtina
December je bil na naši šoli obarvan zelo pisano. To pomeni, da smo izdelovali pisane voščilnice, pisane copatke in vrečke zanje, pisane slike iz peska in pisane svečnike vseh barv in oblik. Pisani in bleščeči so bili tudi venčki, tisti za na vrata in tisti za na mize, na katerih nam božični čas otoplijo štiri male svečke. Ne tako pisani, vendar zelo dišeči, so bili tudi naši piškoti, ki smo jih pridno pekli kar nekaj dni. Da smo vse to lahko naredili, so nam KS Krtina, podjetje Rotometal, ŠD Krti, Anže Osolnik, Janez Mlakar, TD Rača, Kava bar Rožmarinka , Picerija Rok, vsi starši in krajani priskočili na pomoč z materialnimi dobrinami. Vse naše pisane izdelke in dišeče piškote smo v četrtek, 1. decembra 2011, ponudili tudi vam. Pripravili smo Miklavžev sejem, ki smo ga odprli s skupno
sede. Dogodka se je udeležilo veliko staršev, starih staršev, učencev, mlajših otrok in učiteljev. Ves zasluženi denar je šel v šolski sklad. Vsem, ki ste kakor koli prispevali k uspešnosti novoletnega bazarja, se iskreno zahvaljujemo.
Lara Drnovšek, OŠ Domžale
pesmijo, sledile so karaoke, na katerih so veselo in ubrano zapeli skoraj vsi učenci naše šole. Tisti, ki pa niso peli, so prodajali in k stojnicam vabili obiskovalce. Bilo jih je kar nekaj in prav vsi so se navzeli radostnega razpoloženja. Posegali so po piškotih, ki so jim pomirili lačne želodčke, in po izdelkih, ki so jim, upamo, obarvali in polepšali domove. V takem - toplem vzdušju smo pričakali Miklavža, ki nas je obiskal v spremstvu dveh angelov in parkljev. Vsakega otroka je razveselil z darilcem, otroci pa so mu v zahvalo zapeli kakšno pesem ali mu kaj lepega povedali. Ko so bile stojnice dodobra izpraznjene in je Miklavž razdelil že vsa darila, smo se ob prijetnem pogovoru počasi razšli, upajoč, da bo naslednje leto Miklavžev sejem prav tak.
Učiteljica Barbara Pirc
lahko lepe novoletne okraske, pa tudi druge izdelke, ki so jih učenci izdelali na tehniškem dnevu 14. novembra. Letos so pri izdelovanju izdelkov za prodajo s svojim prostovoljnim delom sodelovali tudi starši, kar je dodatno obogatilo ponudbo ponujenih darilc.
Z nakupom izdelkov smo si polepšali domove in razveselili svoje najbližje, hkrati pa prispevali sredstva v šolski sklad in s tem naredili dobro delo.
Irena Lapanje, Andreja Berlec
hkrati s sredstvi kupljenih izdelkov pomagali razredni skupnosti, da uresniči svoj cilj - končni šolski izlet. Dobremu vzdušju, bučnemu vrvežu in barantanju s cenami kar ni bilo konca. Učenci so skupaj z razredniki in ostalimi delavci šole uživali v pričakovanju veselega decembra, z glasbo pa so vse skupaj samo še popestrili, saj je imelo nekaj razrednih skupnosti svoje glasbenike, ki so prepevali in navduševali obiskovalce. »Kar prehitro se je vse končalo,« so bili enotnega mnenja učenci in nastopajoči, prepričani, da so ponovno v svojo življenjsko knjigo zapisali še eno neponovljivo in nepozabno poglavje.
Mag. Jasmina Pogačnik
e-twinning projekt na oš roje »Give me a hug!«
Na OŠ Roje smo učitelji in učenci težko pričakovali ponedeljek po počitnicah, saj nas je v šoli že čakal velik paket. Odnesli smo ga v razred in radovedno odprli paket. Na plano je pokukal prisrčen medvedek Columbus. In to tisti medvedek, ki ga že drugo leto spremljamo na inter-netnem e-Twinning portalu in Blo-ggerju pri projektu »Give me a hug!« (Pokloni mi objem). Medvedek Columbus je dobil svoje ime in poslanstvo v oktobru 2010 na Portugalskem. K sodelovanju v projektu se je prijavilo več osnovnih šol po celi Evropi. Njegov namen je obiskati vse šole in s seboj od ene do druge prinesti darila. Hkrati vsaka šola ki jo obišče, na e-Twinning portalu in Bloggerju objavi slike svoje šole in države. Tako se učenci učijo in spoznavajo svojo in druge države. Na Portugalskem so pod vodstvom ustanovitelja, Antonia Silve, z žrebom določili pot. Potovanje se je začelo 14 decembra 2010. Obiskal je Grčijo, Nizozemsko, Norveško, Bolgarijo, Wales, Islandijo, ZGNLJ v Sloveniji, Češko, Turčijo, Romunijo, Madžarsko, in končno OŠ Roje v Sloveniji. V škatli z darili in slikami držav, po katerih je potoval, je obiskal vse razrede in vrtec. V vsakem razredu so mu dobrodošlico izrekli na drugačen način: v vrtcu in v nižjih razredih so ga stiskali, pestovali in se z njim igrali.
V višjih razredih pa so več pozornosti namenili raziskovanju, katere države in mesta je že obiskal. Prebrali so mu zgodbe, pisali v zvezke, z njimi je šel na sprehod in na izlet. Zal je še prehitro prišel tisti dan, ko je moral na nadaljevanje poti. S seboj je v Latvijo odnesel veliko prospektov in daril, ki predstavljajo našo prelepo Slovenijo in našo šolo. Do konca tega šolskega leta bo obiskal še Francijo, Ciper, Nemčijo, Poljsko, Belgijo, Irsko, Malto, Dansko, Slovaško, Poljsko, Anglijo in Portugalsko. Na našo šolo je prinesel veliko veselja, ki smo ga poslali tudi naprej. Gotovo i. ga bo prinesel na vse šole, ki jih bo obiskal. Mi pa bomo njegovo potovanje še vedno z veseljem spremljali na portalu e-Twinning in Bloggerju »Give me a hug«.
Vanda Trobevšek
Učenci OŠ Roje v sadovnjaku
Pred našo šolo se razprostira velik šolski sadovnjak, v katerem se že veliko let pridno učimo različnih opravil za življenje, najraje pa obiramo in jemo sadje. Najprej začnemo obirati češnje in zgodnja jabolka, nato slive in hruške ter nazadnje kasna jabolka in kutine. Veliko svežega sadja pojemo v šoli, veliko pa ga pri pouku gospodinjstva posušimo ali predelamo v marmelade. S tako velikim sadovnjakom pa je tudi veliko dela. Spomladi smo odstranili nekaj starejših, bolnih dreves. Konec novembra pa smo organizirali tehniški dan za učence 8. in 9. razreda ter z njihovo pomočjo uredili oz. pomladili šolski sadovnjak. Posadili smo že peto češnjo, nashi ter hruško in seveda tudi manj znano drevo skorš, katerega so, ob 15-letnici obstoja Eko šole, naši
učenci prejeli od Tonija Dragarja, žu-
pana Občine Domžale. To je ogrožena drevesna vrsta in prav tako spada med sadna drevesa. Učenci so se pri sajenju dreves pošteno namučili, saj so na prodnatem terenu izkopali zelo velike jame in ves prod odstranili, v jame pa s samokolnicami navozili rodovitno humusno prst iz našega kompostnika. Po posaditvi sadnih dreves smo uredili in počistili še ostalo okolico šole ter pograbili odpadlo listje. Tako, pa je vse okoli šole urejeno in naj se snežno bela zima končno le začne.
Slavko Lenaršič, OŠ Roje
14
vrtec
^MJJ
23. december 20ii
»Tradicionalni slovenski zajtrk« v Vrtcu Urša
V	našem vrtcu URŠA se otroška igra celo leto prepleta z raznimi projekti.
V	mesecu oktobru in novembru je bilo vodilo priprava na Tradicionalni slovenski zajtrk. Vsi otroci radi opazujejo dogajanja v naravi, radi jedo sadje in radi imajo čebelice, ki nam dajejo med. Zato so v vseh skupinah potekale različne dejavnosti na temo: pomen in prednosti lokalno pridelanih živil s ovenskega izvora, pomen kmetijske dejavnosti in čebelarstva. Dejavnosti, ki smo jih vzgojiteljice in pomočnice izvajale skupaj z otroki, so bile raznolike, zabavne in tudi poučne.
S čebelarji sodelujemo že vrsto let in zato je bilo največ dogajanja in aktivnosti v povezavi s čebelami, saj vemo, kako pomembno vplivajo na pridelavo hrane in kako nepogrešljive so za človeka. Ze v oktobru smo se vključili v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in izdelali likovne izdelke za natečaj Likovni in literarni natečaj Tradicionalni slovenski zajtrk. Učili smo se pesmice, se zabavali ob ugankah in plesali čebelji ples. Predšolski otroci so obiskali Čebelarski dom v Lukovici. Ogledali smo si
mlekomat in pekli medene piškote. Otroci so spoznavali žita in se seznanili s celotnim postopkom peke kruha - od žita do slastnega domačega kruha, ki smo ga spekli v vrtcu. Pika na »i« je bil sam zajtrk, 18. novembra 2011. Pred zajtrkom je otroke pozdravila čebelica sivka (lutka), ki jim je povedala kako pomemben je zdrav obrok. Z dejavnostmi, pogovorom, izobraževalnim filmom Kranjska sivka smo otroke dobro pripravile na vseslovenski zajtrk, kar je bilo vidno tudi pri samem zajtrku, ki so ga otroci z velikim veseljem pojedli. Preko meseca smo o pomenu čebel in čebelarstva informirali tudi starše z vsem reklamnim materialom, ki smo ga dobili na Čebelarski zvezi Slovenije.
Ob dnevu En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev sta nas v enoti Češmin obiskala čebelarja Rado Remšak in Marjan Košak. S slikovnim gradivom sta predstavila čebele in njihovo delo. Pokazala sta nam panj, panjske končnice in delovno obleko, ki so si jo otroci lahko nadeli. Čebelar nam je pokazal tudi svečke iz čebeljega voska. Tudi otroci so
čebelarjema pripravili program. Preizkusili so se v ugankah, zapeli pesmico Čebelica (J. Bitenc), pokazali bibarijo Panj in zaplesali čebelji ples. Ob tem dogodku smo v Vrtcu Urša, enoti Češmin otvorili razstavo panj-skih končnic, ki so jih izdelale vzgojiteljice te enote. Vabimo vas, da si jih ogledate v večnamenskem prostoru enote Češmin.
Na koncu bi se zahvalila čebelarjema, gospodu Remšaku in gospodu Koša-ku, ki sta na tako zanimiv in otroku
prijazen način predstavila čebelo oz. čebelarstvo.
Vzgojiteljice smo prepričane, da s tem, ko sodelujemo v tako pomembnem vseslovenskem projektu, pripo-moremo k temu, da se bomo počasi, kajti vse pomembne spremembe se dogajajo postopoma, vsi zavedali, kako nujno potrebno je podpreti lokalno pridelavo hrane. S tem zavedanjem in v tem duhu pa bomo še naprej vzgajale in izobraževale vaše in naše malčke.
Anja Maček, Vrtec Urša
Zajtrk tudi v Vrtcu Domžale
V Vrtcu Domžale imamo velik pou- njanju. Tradicionalni slovenski zajtrk: darek na zdravju in njegovem ohra- črn kruh, maslo, med, mleko in jabol-
ka, vse iz domače pridelave, je zelo dobra in zdrava popotnica pri ohranjanju zdravja, hkrati pa je tradicionalni slovenski zajtrk že pravi slastni dogodek, ki povezuje zdravje, kulturo in družabnost. Tokrat sta nas, na ta poseben družabni dogodek, obiskali tudi podžupanja gospa Andreja Pogačnik Jarc in vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale, Kristina Slapar, ki sta se nam pridružili v naši enoti Gaj. Otroci so bili veseli obiska in so s ponosom povedali vse, kar so se o čebelah in pridelavi medu ter na splošno o pridelavi domače hrane pogovarjali v vrtcu in tudi doma. Vsi navzoči smo bili navdušeni nad otroško iskrivimi izjavami, ki so nam dokazovale, da otroci o tem veliko vedo in so zelo
CENTER za SOCIALNO DELO DOMŽALE
"p\	v •	v» 1* •
Program učenja za življenje
Program socialnega učenja, poimenovan kot Učenje za življenje, se izvaja preko Centra za socialno delo Domžale. Glavni cilji programa so okrepiti samozavest in pozitivno samopodobo otrok, nudenje opore, pomagati izboljšati učni uspeh in pridobiti delovne navade za samostojnejše delo. Pomagamo jim odkriti njihova interesna področja, jih usmeriti v prostočasne dejavnosti, jim omogočiti čim več pozitivnih izkušenj preživljanja prostega časa in jim pomagati osvojiti katero od socialnih veščin, pomembnih za samostojno življenje ter delo. Omenjeno dosegamo z individualnim delom prostovoljca z otrokom, organiziramo pa tudi skupinska srečanja za otroke in mladostnike v obliki ustvarjalnih delavnic, izletov, pohodov in iger.
Tako je bilo tudi v letu 2011. Otroke,
vključene v projekt, smo v zimskem času povabili na drsanje v Športni park Domžale. V toplejših dneh
smo se odpravili v naravo, in sicer na krajši izlet na Krumperk, ter obiskali živalski vrt v Ljubljani. Organizirali smo tudi raznovrstne ustvarjalne delavnice. Med drugim tudi delavnico na temo recikliranja, kjer smo izdelovali izdelke iz odpadnega materiala. Otrokom smo omogočili tudi ogled predstave o mali morski deklici in si ogledali risani film Rio v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.V predbožičnem času smo skupaj izdelovali novoletne voščilnice in raznovrstne okraske. Ob zaključku leta pa smo organizirali še obdarovanje otrok. Tako otroke kot tudi njihove starše je najprej razveselila skupina učencev iz OŠ Domžale s pestrim glasbeno-zabav-nim programom, nato pa so otroci v svojo sredo poklicali dedka Mraza. Stik roke in njegove tople besede ter lepe želje so bila dodatna popotnica vsakemu izmed otrok. Dedek Mraz je otrokom razdelil prelepa darila in jim ob koncu leta pričaral velik nasmeh na obraz.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem našim donatorjem, ki so nam omogočili, da smo razveselili in obdarili več deset otrok in učencem OŠ Domžale za izvrsten glasbeno-zabavni program. Zahvaljujemo se podjetjem: Spar Slovenija d.o.o., Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljanske mlekarne, Ilirija d.d., Moko d.o.o., Radio Hit, Omicron d.o.o., Poslovni sistem Mercator d.d., Tosama d.d. in Kraš d.d. Še posebej bi se radi zahvalili Študentskemu Klubu Domžale, ki nas vsako leto razveseli z nakupom igrač za naše otroke in mladostnike iz lastnih sredstev. Velika zahvala gre tudi LEO Clubu Domžale, ki je denar, zbran z dobrodelno stojnico in prodajo ročno izdelanih čestitk, namenil nakupu daril za vse obdarjene otroke.
V novem letu 2012 želimo vsem obilo sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva.
Tina Dokl
S solidarnostjo in dobrim namenom se lahko kljub težkim časom podari nasmeh tistim, ki v vsakdanjem življenju zares potrebujejo pomoč. Zato se na tem mestu Center za socialno delo Domžale iskreno zahvaljuje vodstvu in vsem zaposlenim v Vrtcu Urša, ki so s pomočjo staršev in otrok tudi letos z akcijo zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih družin pomembno prispevali k razveselje-vanju otroških src. Vsem iskrena hvala!
Center za socialno delo Domžale
Srečno 2012!
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.:8-12in16-18 sobota: 9-12
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2012!

DOM POHIŠTVO
Vse bralce in bralke našega salona, Slamni
M t
www.dom-pohistvo.si I
ovem letu na novo lokaci ^ivša tovarna UNIVERZALE

POHIŠTVO PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV Ljubljanska 64, Domžale, tel.: 0599 244 66, 041/416 847 Odprto: pon. - pet. od 8.00 do 19.00, sob. od 8.00 do 12.00
dovzetni za tovrstne tematike. Izražali so skrb za ohranjanje okolja, varstvo čebel, navdušenje nad čebelarji, kmetovanjem in vsem, kar je povezano z naravo. Otroci se zelo zavedajo, kako pomembno je sodelovanje vsakega posameznika, da bi lahko srečno in zdravo živeli v sožitju in zdravem okolju. Obisk podž-upanje gospe Andreje Pogačnik Jarc in vodje Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale Kristine Slapar ter ravnateljice Vrtca Domžale Jane Julijane Pirman je slovenski tradicionalni zajtrk zaznamoval s pridihom slovesnosti.
Nina Mav Hrovat, pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale
Sveti Miklavž obiskal rovske otroke
Kot že vrsto let do sedaj, nas je tudi letos na Rovah obiskal in otroke
obdaril sveti Miklavž. V spremstvu snežno-belih dobrih angelov in rdeče-črnih porednih parkeljnov je razveselil vse, ki so ga pričakali na Rovah. Letos smo si ogledali prav posebno predstavo, ki je otroke učila o dobroti in želela navdihniti vsakega prav posebej.
Predstava je otrokom prikazala čar obdarovanja in jih učila, da si za darilo ni potrebno želeti velikih stvari, kot so pravi velik avtomobil ali gromozanski helikopter in prelepo punčko. Peter, ki si to leto ni za želel ničesar in je sv. Miklavža prosil, naj darila, ki so namenjena njemu, raje odnese njegovemu bolnemu sošolcu Matjažu, je storil res nekaj dobrega. Ko so zvedeli za dobro namero Petrovi prijatelji, jim je bilo žal, da ga
niso posnemali. Prijazni angeli so si to dobro dejanje zapomnili in bili so veseli, da so tudi ostali otroci želeli storiti nekaj dobrega. Po predstavi je v spremstvu angelov in parkeljnov prišel težko pričakovani, sveti Miklavž. Otroke je nagovoril z lepimi besedami in jim povedal, da v njegovi Zlati knjigi piše, da so v teh okoliških krajih zelo prijazni in pridni otroci. Vsakemu posebej je razdelil darila, a tudi otroci niso prišli po darila praznih rok. Nekateri so mu kaj lepega narisali; prinesli jabolko, ki je simbol sv. Miklavža, nekateri pa tudi zapeli. Vsi smo se strinjali, naj prihodnje leto sveti Miklavž zopet pride v naše kraje in nam polepša hladne dni v decembru.
Za obdaritev otrok je poskrbel svet Krajevne skupnosti Rova. KS Rova se iskreno zahvaljuje Gostilni Pirc, ki nam vsako leto omogoča uporabo prostora, ter Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan za pripravo igrice in prihod svetega Miklavža.
Mateja Stele
V	Deželi škratov
Otroci živijo v svojem svetu, kjer se veliko lažje in pogosteje, kot mi odrasli, prepustijo domišljiji. Tako je tudi z otroki v naši skupini.
V	oktobru smo spoznavali gozd in prav hitro sva v samo temo vpletli tudi majhne, drobne škrate z rdečimi kapicami, ki živijo v bližnjem gozdu. Z otroki smo jih iskali v gozdu in jih nekaj, ne boste verjeli, tudi našli. Pustili so nam nekaj pisem in nas tako z različnimi nasveti o varovanju gozda ter z različnimi napotki pripeljali do škratovega zaklada. Povabili so nas, da jim iz naravnega materiala, ki ga najdemo v gozdu, izdelamo nove hišice, kjer bodo lahko živeli. Seveda nam ni bilo treba dvakrat reči. Otroci so iskali veje, lubje, storže, peresa, kostanj in uporabili vso svojo ustvarjalnost in domišljijo ter postavili veliko hišic, v katerih bodo škrati zlahka preživeli mrzlo zimo. Mi pa jih še vedno pogosto hodimo opazovat in tako opazimo tudi vse spremembe, ki se ob menjavi letnih časov dogajajo v gozdu.
Jana Strojan, Vrtec Domžale, enota Krtek
Miklavž se je pripeljal s kočijo
V nedeljo, 4. decembra, je skupaj z spremstvom središče Radomelj obiskal sv. Miklavž in obdaroval tako otroke, ki jih je povabil na večer pred svojim godom na igrico in obdarovanje v Kulturni dom, kakor starejše. Ker je bilo na kočiji prostora le za dobrotnika in angele, smo bili tokrat malce bolj korajžni in tudi sv. Miklavž si je vzel čas in se z vsakim malce pogovoril. Ja, tudi o pridnosti je tekla beseda, a kakšna je bila, smo izvedeli v torek zjutraj, ko smo hiteli odpirat darila, ki nam jih je pustil. A vendar tokrat namenimo še besedico njegovemu obisku v centru Radomelj, ko se je odzval po-
vabilu Kulturnega društva Mlin iz Radomelj in tako s svojim obiskom poživil utrip kraja, nam slučajnim obiskovalcem pa polepšal nedeljsko popoldne.
DJD
Člani ŠRD Konfin - Sv. Trojica z igrico Smrkci in Miklavžev večer
5. decembra 2011 popoldne se nas je v Domu krajanov v Zejah zbralo kar lepo število ljudi, ki smo pričakali Sv. Miklavža v spremstvu peklenščkov in angelčkov.
Spet so zelo popularni Smrkci in v ta namen smo pripravili igrico Smrkci in novo leto, za katero je priredbo napisala Sabina Ravnikar. Nastopili so: ata Smrk (Jure Kra-ševic), Smrketa (Eva Ravnikar), Ubrani (Luka Zore), Vicko (David Ivartnik), Glavca (Tina Rvanikar), Grebač (Tilen Kordeš), Lenko (Neža Kraševic), Zmrda (Lovro Kraševec), maček Azrael (Filip Kreft) in Gargamel (Marija Ravnikar).
Prišel je težko pričakovani dan, ponedeljek. Ze eno uro pred pričetkom smo se zbrali v dvorani, da smo pripravili vse potrebno. Otroci, tako najmlajši kot malo večji, so prihajali v dvorano ob spremstvu staršev in na njihovih obrazkih se je odraža-
lo pričakovanje. Zvedavo so pogledovali na vse strani, vendar je bila kmalu njihova pozornost usmerjena samo še na oder, kjer se je začelo dogajati _
Iz daljave se je zaslišalo cingljanje zvončkov in razlegala se je prijetna glasba, ki je postajala vedno glasnejša. Skozi vrata je v vsem svojem sijaju stopil Sv. Miklavž s svojim spremstvom.
Obdaroval je vse predšolske otroke, nekaj sladkarij pa je imel tudi za vse ostale. Ob slovesu so angelčki s sladkarijami in mandarinami, ki so jih nosili v košarah, pogostili vse obiskovalce v dvorani. Miklavžev večer v Zejah je finančno podprla KS Dob, za kar se jim člani društva iskreno zahvaljujemo. Obenem pa tudi zahvala PGD Zeje-Sv. Trojica, ki nam vsako leto odstopi ogrevano dvorano in s tem omogoči prijetno miklavževanje.
Marija Ravnikar
lMVINSKIiRORUSTIjn.BORUSiTliNftlOBBTO
S T^ ,1, Ts.iT	«S» sas
23. december 2011
nagradna križanka
15
jr
'S
■11

i* V





■it
Nagrade podarja KD FRANCA BERNIKA
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 14 - 2011,
Nataša Keržan, Domžale brezplačni vikend najem HONDE CIVIC Valentin Košir, Radomlje plastična ročka 4 l olja Castrol SLX Katarina Kopasič, Ljubljana plastična ročka 4 l olja Castrol GTX Pija Štamcar, Domžale	preventivni pregled vozila z meritvami
Čestitamo!
V tokratni novoletni nagradni križanki se potegujete za naslednje nagrade: 2 x komplet: Filmska majica Namišljene ljubezni + 2 vstopnici za Mestni kino Domžale + koledar
2 x komplet: 2 vstopnici za Mestni kino Domžale + Koledar
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do srede, 11. januarja 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale.
tuMirE: AH'J1^jutnBDPrnUitoln,JthDjnKnT4niillhnt«,£rAftnpnnpAinluhKt^pu^,	Aiwn, MtltfetlriiHrDEdMniTilvTPwFBii, MÍT^tmb, HttRIri-niilHiBn^lhDniptfm nbl
16
iz življenja in dela političnih strank
^MJJ
23. december 20ii
Volivkam in volivciiTn, ki ste nam na parlamentarnih volitvafi naimenili svo^j g^as, se iskr^r^o zahvaljujemo.
Ol) pT^hajíiioíHh jjTaain^kih,
s^ jjočas^ po^lalo^cj.mo od staT-ega ^eta im s pTičakoi^anjem UTemo v novo, se ^di mi pTÍdTiizujemo dobTÍm željam in ž^l^mo vsem dT-^avljankia^ in dTŽavljanom v^^^lo in ii^p>^hia jxilno novo leto :¡oiíí, oblólo ^d^avja in zadovx)ljstvai -pr-ndv^em -pa miiu in o^^lbne ^T-eč^.
Sl^iECt^O ¿¡(JHZ!
socialno liberalni
Občinski odb^^ Somžale
DESUS
Kakšna koalicija in kakšen mandatar?
Možnost uresničitve čim večjega dela programa stranke, saj zaradi tega so ji volivci menda dali svoj glas! Normalno in nujno je, da imamo stranke različne programe in različno vidimo možne rešitve ter dajemo poudarke različnim temam in problemom. Če ne bi imeli različnih programov, ne bi bilo razlogov za ustanovitev različnih strank. Ko pa se dela koalicija, se usklajujejo programska izhodišča med strankami, ki želijo sodelovati pri vodenju države. Torej gre za vključevanje posameznih različnih točk iz programov strank in če hočemo »priti skupaj«, mora vsaka stran malo popustiti, vse s ciljem sprejema čim boljše vsebine koalicijske pogodbe. V pogodbo bi smele le najboljše rešitve iz vsakega programa, torej tiste, ki bi bile v prid ljudem in državi kot celoti in v dobrobit razvoja za boljši jutri. Postavlja pa se vprašanje, ali so naši politiki kaj takega pripravljeni sprejeti in izpeljati.
Ko je določena vsebina pogodbe, imajo stranke podlago za skupno delovanje, kajti to je potem njihov novi skupni program delovanja. S tem je strankam dana tudi možnost nadzorovanja mandatarja in spremljanje uresničevanja dogovorjenih nalog. Kaj pa kadrovski kontingenti? Ali res mora imeti vsaka stranka tistega ministra na tistem ministrstvu, ki si ga je zamislilo njeno vodstvo? Če imamo tako imenovanega mandatarja, potem je ta tisti, ki bi moral imeti mandat za sestavo vlade, in sicer takšne, s katero bo uspel uresničiti koalicijski program. Ali lahko mandatar dela z nekom, če se že v osnovi ne prenašata,
V prednovoletnem času vam želimo veliko druženj, toplih stiskov rok, lepih besed in iskrenih pogledov!
Leto 2012 naj vsem pokloni čim več zdravja in osebne sreče!
ali z nekom, ki mu ne zaupa ali pa preprosto dvomi v njegove strokovne sposobnosti? Ne more. Torej mora mandatar sestaviti ekipo, s katero bo lahko uresničil vsebino koalicijske pogodbe, ki jo je podpisal s koalicijskimi partnerji, sicer ga koalicijski partnerji že v samem startu onemogočijo, da bi bil uspešen. Realizacija pa je najbolj odvisna od vlade in če ta kadrovsko ni tako sestavljena, da bi bila sposobna izvesti čim več nalog iz koalicijske pogodbe, potem je vse zaman. Spet se bo ponovila že videna zgodba z »najboljšimi strokovnjaki«, ki pa niso znali sodelovati. In kaj je bilo realizirano od sprejete koalicijske pogodbe z vsemi semaforji vred, z vsemi najbolj odgovornimi ljudmi v vladi? Se sploh spomnimo, koliko in zakaj so gorele zelene luči? V glavnem ne. Se pa spomnimo mnogih drugih ne lepih reči, ki so se nam zgodile v času semaforiziranja. Potrebujemo dve zreli in modri dejanji - podpis vsebinsko dobre koalicijske pogodbe in vlado, ki jo sestavi mandatar tako, da bo z njo lahko uresničil zaupane mu naloge. Vse ostalo je blef, kupčkanje, izigravanje in nagajanje raznih prepotentnežev, ki vidijo le svoje ozke interese. Zaradi tega smo se v stranki DeSUS odločili, da se z mandatarjem dogovarjamo predvsem o vsebini pogodbe, sicer mu pa dajemo proste roke. Upamo, da bo ravnal modro in predvsem spoštoval državljane, ki so mu na volitvah izkazali svoje zaupanje. Slabo bi bilo, če bi ga zapravili že na začetku.
Hvala vsem, ki ste mi na volitvah dali svoj glas. Sedaj pa upajmo na najboljše v slabem.
Marija Pukl, predsednica OO DeSUS
LISTA TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
Leto je naokoli
... in to uspešno. Zakaj tako menimo? Ker Domžale postajajo mesto z dušo. V letu od lokalnih volitev se je zgodilo nemalo dogodkov, prireditev, projektov in še kaj, kar daje Domžalam pravi pridih sodobno razvitega mesta, ki skrbi za blagostanje svojih občanov. Morda boste mojo tezo zanikali in rekli, da so Domžale še vedno spalno naselje, v katerem se nič ne dogaja, pa vendar vem, da lahko tudi vi v trenutku na-štejete vsaj pet stvari, dogodkov ali projektov, ki ste jih bili posredno ali neposredno deležni. Se strinjam, da Domžale potrebujejo urejeno središče mesta. In ga bodo v tem mandatu tudi dobile!
Naj na tem mestu izpostavim nekaj pridobitev oz. projekte, ki so se ali se še bodo zgodili do konca letošnjega leta.
Če začnemo z investicijami, bi tu izpostavil razširitev domžalske tržnice, prenovo Kamniške ceste, povečanje in prenovo jedilnice in kuhinje na OŠ Dob, pripravljene projekte za širitev vrtcev v Ihanu, na Viru, skorajšnji začetek gradnje prizidka k šoli Rodica, pa nadgradnjo Češmi-novega parka, gradnjo kanalizacije v Ihanu, mostu čez Pšato ... Nadaljujemo lahko z neštetimi družabnimi, športnimi, dobrodelnimi dogodki v organizaciji Občine Domžale ter
partnerskimi organizacijami. Preveč jih je, da bi vse našteli, smo pa lahko ponosni in zadovoljni, da se je film vrnil v naše mesto, da se v našem kulturnem domu zvrsti na teden več dogodkov, kot je dni v tednu, da je zaživela Menačenkova domačija. Domžale so postale kulturno stičišče okolice, našo knjižnico obiskuje kar tretjina Nedomžalčanov. Ne pustijo nas ravnodušnih niti športni dogodki. Navijamo za vse uspešnejše košarkarje, veselimo se uspehov nogometašev. Rekreativ-cem se lahko pridružimo v športnem parku, ne le v mestu, pač pa tudi v Radomljah, v Dobu, na Viru. Zelena os je neverjetno obiskana tudi, ko se obarva v jesenskih barvah, in ko listje odpade, je na voljo (brezplačno) drsanje. Ne glede na vse lahko rečem, da je situacija v Domžalah (predvsem glede na nacionalno raven) zelo dobra, pa vseeno ne popolna. Svetnice in svetniki LTD na čelu z županom bomo zagotovo tudi v prihodnjem letu podpirali dobre ideje in kakovostne rešitve, ki bodo spodbujale razvoj naše občine in izboljševale blagostanje nas vseh. Zato vam v imenu LTD - Toni Dragar - Liste za vse generacije želim uspešno, zdravo, veselo in srečno novo leto, da bomo skupaj še izboljšali položaj občank in občano v naši občini!
Kamal Izidor Shaker Vodja svetniške skupine LTD -Toni Dragar -Liste za vse generacije
LDS DOMŽALE
Socialni d^emokrati voščimo našim občankam in občanom lepe, vesele praznike. Vsem želimo srečno in uspešno ter optimizma polno leto 2012.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste svoj glas na Predčasnih dr-žavnozborskih volitvah dali našima kandidatoma Majdi Zevnik in Gregorju Bajdetu ter omogočili, da smo ostali vplivna parlamentarna stranka.
Vsa prizadevanja bomo usmerili k cilju, da bo naš predvolilni program k^ar v največji meri upoštevam v programu nove vlade.
Uroš Breznik Predsednik Območne organizacije SD
Majda Zevnik Gregor Bajde Kandidata stranke SD
Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 20. januarja 2012. Rok za oddajo
prispevkov je sreda, 11. januarja 2012, do 12. ure na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
Volitve so končane, trdo
delo pred novo vlado
Rezultati predčasnih volitev v Državni zbor RS so marsikoga presenetili, menim, da celo same glavne akterje volilne bitke. Mandatarstvo bo gotovo zaupano Zoranu Jankoviču, sestaviti koalicijo pa bo naporno delo, saj bo moral »prepričati« tako »Viranto-vo listo« kot tudi »Desus« za vstop v koalicijo. Svoje obljube bo težko izpolnil - npr. štiriodstotno gospodarsko rast ob koncu mandata. Če vam povem po resnici (tokrat poslovno gledano), mi bo kar hudo, da bo Ljubljana izgubila sposobnega župana, ki je delal ravno to, kar smo delali včasih v Domžalah, danes pa tega ne znamo. Nisem namreč prepričan, da bo tako dober predsednik vlade, kot je bil dober župan. Naša stranka LDS se žal poslavlja iz parlamenta. Ze na volitvah pred tremi leti smo plačali ceno za polarizacijo političnega prostora, tako se je zgodilo na volitvah tudi včeraj. Glas Jankoviču proti Janši - to je bilo vodilo levosredinskega volilnega telesa. Prepričani smo, da gre stranka LDS, ki ima veliko zgodovino in tudi veliko za pokazati v minulem mandatu, zgolj začasno iz Državnega zbora. Vztrajamo namreč pri svojih vrednotah, ne glede na volilni rezultat. Zavedamo se, da imajo volivci vedno prav. Naša, še do pred kratkim članica LDS, Saša Kos je na listi Zorana Jan-koviča - Pozitivna Slovenija, dobila praktično 40 odstotkov glasov v 11. volilnem okraju - torej skoraj 40-krat toliko, kot jaz sam za LDS! Pač druga »blagovna znamka«. Ne glede na njen prestop ji iskreno čestitam, saj upam, da se je v vseh teh letih navzela liberalnega duha.
Kot načelen človek bom Občinski organizaciji LDS Domžale ponudil svoj odstop, kakor je že storila tudi predsednica Katarina Kresal. Na koncu, ko trezno razmišljaš, vidiš, da je cela vrsta glavnih volilnih protagonistov (sem ne štejem Boruta Pahorja in njegove SD), ki so jih »rodili« mediji (zlasti TV) še pred uradnim pri-četkom volilne kampanje, imela dosti več »grehov« v preteklosti.
LDS
V naslednjih letih se bova z našo članico Vero Vojska posvečala delu v Občinskem svetu Občine Domžale. Tako boste še kaj slišali od naju tudi v občinskem glasilu Slamnik. 15. decembra 2011 je bila zadnja letošnja seja občinskega sveta - ko sem prebral dnevni red, sem lahko takoj ugotovil, da iz programa dela občinskega sveta za leto 2011 ni realizirana cela vrsta planiranih točk oz. zadev, kot npr. cona Zelodnik, center Domžal - Tuš, vrsta prostorskih dokumentov, strategija itd. Na koncu se želim zahvaliti volivcem za visoko udeležbo na volitvah (72,35 %), še posebej tistim v 10. in 11. okraju četrte volilne enote, ki so dali svoj glas meni in kolegu Tomažu Zavrlu. Javno se moram zahvaliti tudi vsem mojim sodelavcem, ki so z nama sodelovali in pomagali v volilni kampanji.
Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale
HVALA za vsak vaš glas!
V imenu Občinske organizacije LDS Domžale
vsem čestitava ob prazniku samostojnosti in enotnosti,
želiva veliko prijetnih praznikov ter
srečnih, zdravih, veselih in varnih vseh 366 dni v letu2012.
Anton PRESKAR Tomaž ZAVRL
Drage volivke in volivci!
JVSI
Vsem, ki ste podprli najino poslansko kandidaturo in na predčasnih volitvah glasovali za Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko ter s tem omogočili njeno vrnitev V parlament, se iz srca zahvaljujeva.
Ljudmila Novak Janez Vasle
PElERVERBId Usta a Domžale
ZA DOMZALE
napredne in uspešne
^ ¿0 ¿eid- 20Í2^talno- tíáltA
^	cüfoéouÁ i^fmvtítícfyv-j
A-
Vsem občankam in občanom voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto ter hkrati čestitamo ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.

Občinski odbor NSi Domžale
Blizu ljudem
23. december 20ii
iz življenja in dela političnih strank
17
SLS DOMŽALE
Zaupanje v SLS se krepi
Slovenska ljudska stranka se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za zaupanje, ki so ji ga s svojim glasom namenili na predčasnih držav-nozborskih volitvah v nedeljo, 4. decembra 2011. »Zaupanje Slovenski ljudski stranki se je od zadnjih rednih volitev v Državni zbor RS leta 2008 okrepilo, kar kaže na stabilno rast SLS,« je povedal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki napoveduje, da bo SLS tudi v prihajajočem novem mandatu Državnega zbora RS nadaljevala z odgovorno politiko do države in državljanov, kot jo je z dejanji že dokazala v iztekajočem se mandatu. V občinskem odboru SLS Domžale smo še posebej zadovoljni, da je na zadnjih volitvah prišlo končno tudi do težko pričakovanega obrata, saj
Zaključek letošnje predvolilne kampanje SLS v Domžalah; poslanec Franc Pukšič s kandidatoma Franci em Rokavcem in dr. Larisom Geiserjem ter predstavniki domačih občinskih odborov
se je podpora naši stranki po precej dolgem obdobju padanja - kljub po naši oceni prizadevnemu delu - pomembno zvečala.
To je za vse člane in simpatizerje spodbuda za vztrajanje naprej. Vabimo vse, ki ste pripravljeni aktivno podpreti prepoznavno, odgovorno in zmerno politiko Slovenske ljudske stranke pod vodstvom mag. Rado-vana Žerjava , da se nam pridružite.
Dela za boljši skupni jutri je ogromno, poštenih delavcev pa malo.
Rok Ravnikar
»Kjer ni pravičnosti, ni svobode in kjer ni svobode, ni pravičnosti!«
J-	(modrost modrih)
S kolegom mag. Lovrom Lončarjem dobro veva in se hkrati tudi zavedava, da je popolnoma brezpredmetno javno opletati s čimerkoli, ko je govora o koncu neke tekme. Tudi volilne. Te še prav posebej. Prvič, ker se to nikakor ne spodobi, in drugič, ker je to zagotovo nespametno in jalovo početje. Vsled navedenega bi se želela oba najprej iskreno zahvaliti vsem volivkam in vsem volivcem, ki ste si vzeli dragoceni čas in ste prišli na volišča in ste svoj glas namenili nama. Ljudje, lepa hvala. Čeprav nama ni uspel preboj v parlamentarne klopi, se zavedava, da so prav vaši glasovi pripomogli k številu sedežev v parlamentu, katere bodo v najnovejšem sklicu zasedali poslanke in poslanci stranke SDS. Zagotavljava vam, spoštovane in spoštovani, da se bodo ti ljudje po svojih najboljših močeh z vsemi dopustnimi sredstvi konstantno trudili udejanjati svoje poslanstvo, vedno izključno in samo v dobrobit vseh nas in v dobrobit države Slovenije. Oba si tudi želiva, da bi časi, ki prihajajo, prinesli vsem tistim, katerim ste volivke in volivci namenili svoje glasove večine, toliko modrosti in medsebojne strpnosti, pa tudi spoštovanja, da bodo te izbranke in ti izbranci lahko čimprej postali operativno sposobni in dovolj razumni, da bodo razumeli resnost časa, v katerem živimo, in bodo skrajno odgovorno, do sebe in do soljudi, torej vseh nas, začeli s trdim delom, pogumno, smelo in
odločno, pa tudi pametno, preudarno in v mejah mogočega. Brez nepotrebnih "stranskih obvodov in odvodov" v najrazličnejše nezakonite smeri. Ali pa v smeri, ki bodo sicer legalne in legitimne, a bomo vsi te smeri prepoznavali kot slabe na dolgi rok. Kot nekaj, kar gre čez naše današnje zmožnosti, kot nekaj, kar ne bomo mogli (ne mi, ne naši potomci!) zlepa vrniti tistim, ki nam bodo za doseganje tega nerealnega posojali prepotrebna materialna sredstva. Nekaj so predvolilne nerealne všečnostne puhlice v obliki sajenja rožic tipa hiper gospodarske rasti in podobno, nekaj čisto drugega pa je kruta vsakdanjost, ki bo krvavo terjala uresničitev tako
SDS
vehementno obljubljenega. Bojiva se, in prepričana sva, da popolnoma upravičeno, da bo v "hiši iz kart" kaj kmalu začelo tleti in se bo pokadilo. Upava, da se bodo požari pravočasno in uspešno gasili, bojiva pa se, da temu mogoče ne bo moglo biti tako, ker bo tlenje prehitro plamtelo v plamene, katerih ne bo moč pogasiti. Ne pravočasno, ne dokončno. Takrat bo pač moral priti tisti iztreznilni čas, ki nikogar ne bo izzvel. Takrat
STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS
TRS se zahvaljuje ^
^vsem volivcem za zaupan glas na predčasnih volitvah. Z vami skupaj smo sprememba - sprememba v ustvarjanju etičnih in trajnostno na-
ravnanih odnosih, ki so v prihodnosti edini možni temelj za ustvarjanje skupnega blagostanja. Čaka nas veliko dela in ne bomo vas razočarali v svojih nesebičnih in iskrenih prizadevanjih za pravičnejši »jutri«. Srčno vas pozdravljava,
Vesna in Robert Vilar, TRS
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, v letu 2012 pa vam želimo veliko zdravja in uspeha.

LILA, trgovina s tekstilnim blagom Ljubljanska ulica 1, Dob tel.: 01 72 14 085 delovni čas: non-stop 8.00 - 19.00 sobota 8.00 - 12.00
Robert Hrovat in mag. Lovro Lončar se zahvaljujeva vsem, ki ste nama na predčasnih volitvah v Državni zbor dali vaš glas. Zahvaljujeva se tudi vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali pri izvedbi volilne kampanje ter vsem, ki ste aktivno sodelovali v njej. Lepo je imeti okoli sebe ljudi, ki so skupaj z nama čutili, da s programom SDS-a, ki sva ga zastopala, Slovenijo lahko spremenimo na bolje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
bomo pač še enkrat spoznali, vsi, ki tvorimo slovenski narod, da bo -spet enkrat - prav nam samim izstavljen račun, in to v višini, da bo peklo in bolelo in skelelo, vse hkrati. A dejstva so dejstva in dejstva je nujno sprejeti in spoštovati. Bilo bi lepo, če bi se iz njih tudi kdaj pa kdaj kaj koristnega tudi naučili. Ljudje, ki smo združeni v stranki SDS, lahko mirne vesti in odgovorno zagotovimo, da bomo tudi v prihodnje, predvsem na lokalnem nivoju, strpno, razumno, tvorno in konstruktivno, pa tudi kritično, predvsem pa natančno in dosledno delovali povsod tam, kjer smo že zdaj prisotni. In tam, kjer bo naše delovanje zaželjeno, se razume! Vsa svoja znanja in vedenja še vedno dajemo na voljo vsemu dobremu in za soljudi potrebnemu, vsemu tistemu, kar je obče prepoznavno kot koristno za vse nas, in vsemu pošteno in pravično načrtovanemu ali začrtanemu. Prepričani smo, tako, kot smo bili od nekdaj, da je zadeve mogoče uspešno k uspešnemu koncu pripeljati le z verodostojnim in brez fige v žepu molečim sodelovanjem vseh tistih, ki so za realizacijo zamišljenega potrebni. Naj bo leto, ki nezadržno trka na vrata naših življenj, srečno, uspehov in veselja polno, pa zdravo in še enkrat zdravo. Da bi sobivali v spoštljivem sodelovanju pri doseganju skupnih ciljev. Vse dobro, vsem vam, spoštovane soobčanke in spoštovani soobčani, od vseh nas, ki slišimo tudi na SDS.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.dom-zale.sds.si
"Zgubil si denar, nisi zgubil ničesar; zgubil si čast, zgubil si pol; zgubil si pogum - zgubil si vse!""
In prepričan sem, da še kako drži. V naslovu navedeni pregovor, namreč. Volitve so za nami. Volilke in volilci imajo vedno - prav. Vedno! Tudi na letošnjih, prvih, tako rekoč zgodovinskih predčasnih volitvah, ni bilo prav nič drugače. Zmagale so volivke in zmagali so volivci. Na žalost sem globogo prepričan, da je edina, ki je na teh volitvah zagotovo izgubila - Slovenija. Prepričan, da bolj biti ne bi mogel. Pa nikar me napačno razumeti: z navedeno trditvijo niti slučajno ne želim ne podcenjevati tistih, katerim ste volivke in volivci namenili zadostno število glasov, da jim bo najverjetneje dodeljen mandat za sestavo nove slovenske Vlade, ne kritizirati odločitve volivk in volivcev, ki so večino glasov namenili relativnim zmagovalcem volitev, ne kakorkoli minorizirati, kaj šele žaliti razumskih sposobnosti tistih, ki so zamagovalni politični ad hoc sestavljeni politični garnituri podelili ^glasove. Niti slučajno in nikakor! Želim le izraziti razočaranje nad stanjem duha na Slovenskem. Nič več in nič manj. Ob vsem dolžnem spoštovanju volilnih rezultatov in izidov. Stanje duha, ki me, kot zavednega domoljuba in iskrenega, srčno poštenega, preprostega državljana moje dežele upravičeno skrbi. Prepričan sem namreč, da se nihče izmed nas ne bi smel obrniti stran, vse v maniri, ah, saj to ni pomembno, ko se zgodi, kar se je zgodilo Sloveniji na teh, zadnjih volitvah. Dr-
žavljanke in državljani Republike Slovenije, obeh spolov, vseh veroizpovedi, vseh socialnih in družbenih razredov, vseh poklicev, vseh barv kože, vseh nacionalnosti ali pa narodnosti, kakor vam ljubše, skratka vsi, res čisto vsi bi se morali globoko zamisliti, kako lahko vsi skupaj dopustimo, da se z nami poigrava nek človek, ki je že pred leti vehementno in hudo prepričljivo na vsa usta v kamere razglašal, da ga politika ne zanima več, ker se je zdaj pa čisto zares upokojil. Fizično in politično. Upokojil, ja, seveda, pa kaj še! Ta človek je prav v sklepnih prizorih farse, imenovane predčasne letošnje volitve, svetovnemu stvarstvu jasno in nedvoumno dokazal svojo vročekrvno, bolestno, nečloveško strast do oblasti. Strast, katere potešitev ne izbira sredstev. Strast, ki tako megli um, da je dovoljeno vse, predvsem pa strašljivo nehumana manipulacija z ljudmi. Strast, ki izvira iz množice naglavnih grehov preteklosti, katerih prvoklasni suženj je ta možakar. Strast, ki je pogubna za večino nas, le zanj, očitno, (še) ne! Prepričan sem, da bi vsi, kar nas je, nekako morali uspeti razbrati, zdaj, po volitvah, vse tiste prefinjene natege in potege, vse vešče izpeljane dvoumnosti in finte, vse tiste zlobno zlobne manipulacije, ki iz vseh nas delajo dostojanstvenemu homo sapiensu prav nič podobne osebke. Slej ko prej bomo morali zbrati potrebno količino razuma in pogu-
(slovenski pregovor)
ma, da se bomo zmogli ozaveščeni pogledati v eno, vsem nam skupno, narodnostno ogledalo slovenstva. In ali pa ko bomo v njem ugledali ljudi, iz katerih oči bodo sijali prevara in zloba in goljufija in krivica in nepoštenje in zavedeno zavajanje, takrat nas bo mogoče vendarle spreletel srh spoznanja, da smo si v svoja kolena streljali mi sami. Takrat bomo lahko samo še veseli, da se nismo nastreljali kam više v telesa. Mogoče bo takrat prišel tisti zgodovinsko usodni čas, ko bodo plapolale ponosne slovenske zastave na visokih slovenskih jarbolih, kamor jih bomo izobesili ponosni slovenski ljudje. Slovenski ljudje vseh narodnosti, ki sobivamo v naši Sloveniji. Prepričan sem, da bo ves naš pogum pogumno zdržal do pravkar omenjenega dne. Vse dobro vam želim, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, v letu, ki prihaja. Predvsem pa neskončno ogromno zdravja! Bodite pogumni in ponosni nase, na svoje najbližje, na vse tiste, ki jih imate resnično radi, malce pa tudi na domovino Slovenijo! Srečno, ljudje!
Robert Hrovat
SLOVENSKA POSLANKA V EVROPSKEM PARLAMENTU
Dogovor v Durbanu sprejet, razlike v stališčih med državami še vedno velike
Decembra 2011 sem se v okviru delegacije Evropskega parlamenta (EP) udeležila mednarodne podnebne konference COP17 v južnoafriškem Durbanu. Za Odbor za industrijo, raziskave in energijo (ITRE) sem bila namreč poročevalka za resolucijo EP o podnebnih spremembah. Vesela sem, da je 192 držav po napornem, za 36 ur podaljšanem delu, uspelo doseči dogovor.
V EU je trajnostni razvoj kljub izredno velikim fiskalnim težavam in hiranju gospodarstva ostal v središču vsebinskih razprav, medijsko pa potisnjen v ozadje. Cilji 20-20-20 so ostali naše glavno vodilo. In tudi pred letošnjim COP17 smo bili v EU pripravljeni na 30-odstotno znižanje izpustov do leta 2020, če bi ostala nam primerljiva gospodarstva sprejela podobne okoljske zaveze. A Kitajska kot največja povzročiteljica izpustov toplogrednih plinov v skladu s Kjotskim protokolom ni zavezana k zmanjševanju izpustov, ZDA na drugem mestu pa Kjotskega protokola niso ratificirale. Japonska, Kanada in Rusija so objavile, da tega protokola niso pripravljene nadaljevati. V takih razmerah bi npr. naša brezpogojna zaveza k nadaljevanju v drugo obdobje Kjotskega protokola zajela le 11 odstotkov svetovnih izpustov. Kakšen vpliv bi imelo znižanje tega majhnega deleža emisij na globalen porast temperature? S takšnimi izhodišči smo odhajali na pogajanja v Durban. In kakšni so rezultati dogovora v Durbanu? Razvite države morajo korenito zmanjšati svoje izpuste ter pomagati najbolj ranljivim in revnim državam, da se na podnebne spremembe, ki se že dogajajo, prilagodijo. Države v razvoju pa morajo življenjski standard ljudi višati v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Države so sprejele delovni načrt, po katerem bodo najkasneje leta 2015 sprejele pravno zavezujoč dokument, po katerem bodo svoje za-
veze začele uresničevati najkasneje leta 2020. EU je tokrat odločneje pripravila svojo pogajalsko strategijo, s predlogom o časovnici je uspela prepričati vse udeleženke COP17. Za to je bilo potrebno ogromno usklajevanja. EU je dokazala, da je globalna igralka, če uspemo govoriti skupen jezik za skupen cilj. Podrobnosti durbanskega dogovora so objavljene tudi v analizi na moji spletni strani www.rjordancizelj.si, vabljeni k branju!
A naloga bo zaključena šele takrat, ko bodo emisije povprečnega Ame-
ričana primerljive z emisijami poprečnega Kitajca, Indijca, Evropejca, Avstralca, Afričana in Brazilca. Do tja pa je še dolga pot. Vsak od nas jo lahko pomaga utirati tudi s tem, da v svojem vsakdanjem življenju skrbi za varčno rabo energije in ravna okolju prijazno. Naj bo to tudi eno od vodil ob vstopu v novo koledarsko leto!
Dr. Romana Jordan Cizelj Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
HTUri^Jtipc
iTr, RiiifaaiiJ PlviUii LlfkUi
SDS
oslanska skupina ELS
18
koledar prireditev
^MJJ
23. december 20ii
Torek, 27. december 2011
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 27. decembra 2011, ob 9.30.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: FenomenaARTS: ENERGETSKA UMETNOST - ZABAVNA IN IZREDNO POZITIVNA
Spoznajte večini še nepoznano ...
Energetska umetnost, zapeljiva pozitivna energija ...
Ekipa FenomenaARTS vas pričakuje v torek, 27. decembra 2011, ob
19. uri.
Vstop je prost!
Sreda, 28. december 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJICE ZA ODRASLE - TRNULJČICA (Charles Perrault in Jakob in Wilhelm Grimm)
Branje in interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat Vstop je prost!
3. - 21. januar 2012
DRUŽENJE S KRISTINO - razstava Kristine Krhin
Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled od 3. do 21. januarja 2011.
Vabljeni k ogledu!
Torek, 3. januar 2012
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 3. januarja 2012, ob 9.30.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Torek, 10. januar 2012
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 10. januarja 2012, ob 9.30.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: FILOZOFSKI VEČER
DR. DUŠAN RUTAR: PSIHOANALIZA KOT JEZIKOSLOVJE
(O analitiku kot objektu ljubezni in analizi kot radikalnem odgovoru na zagate eksistence, ki potrjuje človekovo zmožnost za svobodno odločanje za eksistenco.) Vstop je prost!
Naj ne mine dan brez knjige
Mladinska knjiga ponuja zanimivo branje za zimske dni za vse generacije.
Janez Bogataj: SLOVENIJA PRAZNUJE
Knjiga prinaša zanimivosti o praznikih, o šegah in navadah pri nas. Opisuje praznovanja v Sloveniji od osamosvojitve leta 1991 do današnjih dni. Predstavljeni so raznoliki praznični dogodki, turistične prireditve, državni prazniki, ki še nimajo izoblikovane obrednosti, ter različne oblike druženja s prazničnimi razsežnostmi. Vsak sklop praznikov, razvrščenih kronološko od januarja do decembra, uvaja uvodno besedilo, vmes pa so vpletene številne zanimivosti, recepti za praznične jedi in druge podrobnosti. Knjiga pomembnega strokovnjaka s tega področja bo navdušila širok krog bralcev.
Jože Pirjevec: TITO IN TOVARIŠI
Knjiga na 712 straneh prinaša veliko dokumentarnih fotografij, pričevanj in podatkov iz arhivov. Bralec dobi nove osvetlitve in najcelovitejšo
Sreda, 11. januar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: JANEZ ALJANČIČ: PONOVNA POVEZAVA
Ponovna povezava je fenomen v svetu zdravljenja. Na predavanju bomo izvedeli, kaj je Ponovna povezava, zakaj vzbuja tolikšno zanimanje znanstvenikov in zakaj je tako posebna. Predavatelj nam bo govoril o tem, kako nam Ponovna povezava lahko pomaga skozi življenje, kaj v resnici je zdravljenje in kaj zdravje ter nenazadnje kdo smo in kakšen je naš potencial.
Petek, 13. januar 2012
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: GIBALNA IGRALNICA
Knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s svojimi spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki) udeležijo GIBALNE IGRALNICE, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte. Obisk igralnice je brezplačen. Vpis poteka na oddelku za otroke in mladino. Skupina je številčno omejena. Obvezna je prisotnost staršev oz. odrasle osebe.
Ponedeljek, 16. januar 2012
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATEJ ŠURC IN BLAŽ ZGAGA: V IMENU DRŽAVE
Trgovina z orožjem z začetka devetdesetih let je zaznamovala Slovenijo in še danes buri javnost. Kam je šlo orožje iz skladišč JLA, kako se je tihotapilo orožje v času embarga, kdo je pri tem sodeloval in predvsem kdo je s tem služil? Preko Slovenije so v imenu države potekali mafijski in tihotapski posli. Knjigi Odprodaja in Preprodaja sta del trilogije, ki pomeni pomemben korak k iskanju resnice o trgovini z orožjem.
Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar-Oražem. Vabljeni!
Torek, 17. januar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: DR. DUŠAN RUTAR: TEZE ZA TEORIJO IN KULTURO KENDIKEPA - predstavitev knjige
Vabimo vas na predstavitev knjige Teze za teorijo in kulturo hendike-pa, ki bo v torek, 17. januarja 2012, ob 19. uri.
Knjiga sistematično spregovori o naravi in logiki hendikepa; dokončno postane jasno, kaj je hendikep in zakaj je tako pomemben ne le za vsako razumevanje identitete posameznika, temveč tudi za razumevanje vsake mogoče realnosti. Vstop je prost!
Sreda, 18. januar 2012
KDAJ: ob 12. 30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: Berimo - kakovostno preživimo čas
Tema pogovora bo varovanje zasebnosti pri uporabi interneta s poudarkom na uporabi družabnih omrežij, npr. Facebooka, spletni zasvojenosti ter nadlegovanju.
Gostja: Tjaša Jerman Kuželički, Center za varnejši internet SAFE-SI. Vstop prost! Vljudno vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: TOMAŽ KUKOVICA: POKOPALIŠČE UBITIH ANGELOV - predstavitev avtorja in knjige
O Pokopališču ubitih angelov, tretji kriminalki kranjskega pisatelja Tomaža Kukovice, lahko mirno rečemo, da je nekaj povsem novega in neobičajnega na področju kriminalnih zgodb. Avtor je naredil korak naprej v svojem ustvarjanju in nam ponudil nekaj novega, svežega in drugačnega. Ko boste knjigo prijeli v roke in jo začeli brati, je ne boste mogli odložiti. Vstop je prost!
predstavitev Tita doslej, politično osebnost 20. stoletja, ki še danes buri duhove. Nova knjiga priznanega zgodovinarja Jožeta Pirjevca opisuje življenjsko zgodbo Josipa Broza Tita in ozadje njegovega političnega vzpona, ki se je tesno prepletal z življenjem in političnim delovanjem njegovih tovarišev - Milovana Dilasa, Aleksandra Rankoviča in Edvarda Kardelja. Knjiga razkriva dejstva iz skrbno varovanih arhivov: domačih in tujih obveščevalnih služb (na primer Stasi in KGB), zasebnih in državnih arhivov iz Ljubljane ter drugih prestolnic bivših jugoslovanskih republik, arhivov iz Washing-tona, Moskve, Berlina, Kaira in New Delhija. Delo je navdušilo že števil-
prvih štirinajstih več kot 4.000
ne bralce, saj je dneh bilo prodanih izvodov, v celotnem obdobju več kot 10.000 izvodov!
Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA Knjiga je prvič izšla leta 1936, vendar je po drugi svetovni vojni Seliškar besedilo spremenil in prilagodil takratnim družbenim raz-
meram. Druga različica je zaslovela s številnimi ponatisi in s televizijsko nadaljevanko ter knjižno zbirko, ki nosi ime po njej. Pričujoča knjiga je jezikovno posodobljen ponatis prve izdaje. Besedilo je bilo treba očistiti predvsem arhaičnih besed in srbo-hrvatizmov. Nova izdaja knjige je posebna tudi zaradi ilustracij, ki jih je malo pred smrtjo narisal Matjaž Schmidt, in so ponekod še v fazi skic.
Fabio Geda: V MORJU SO KROKODILI
To je resnična zgodba mladeniča, ki se bere kot pustolovski roman. Ena-jatolah Akbarij mora zaradi nevarnih vojnih razmer pri desetih letih zapustiti domovino. Iz nemirnega Afganistana ga mama odpelje v Pakistan in ga tam pusti z osnovnimi napotki za pošteno življenje. Čez Iran, Turčijo in Grčijo se Enajatolah po nevarnih ilegalnih poteh prebije v Italijo. V obljubljeno deželo prispe po petih letih neprestane negotovosti. Mnogi od njegovih tovarišev te sreče nimajo, njihovo hrepenenje po boljšem, varnejšem življenju se kon-
ča nekje na sredi ali pa tragično preminejo. To je izjemno berljivo besedilo, ki bo bralce priklenilo k branju in jim priklicalo solze v oči. Barbara Sicherl- Kafol: RINGA-RAJA PESEM NAŠ RAZVAJA Knjiga je čudovit glasbeni priročnik z zgoščenko za vzgojiteljice v vrtcih, razredne učiteljice ali starše. To je že drugi del predhodnice z naslovom Ringaraja in prinaša nove vsebine kreativnih otroških glasbenih dejavnosti. Priročnik vsebuje: ustvarjalne igre, muziciranje, ritme, pesmi, plese, zvočne primere za otroke različnih starostnih obdobij.
Ana Malalan: SUPER KROJENJE
Knjiga prinaša navodila, kako izdelati oblačila po lastni meri in okusu. V preprostih in preglednih korakih se lahko naučimo pravilno izmeriti in izračunati mere, razumeti mrežo osi in točk na telesu, izdelati osnovne kroje za moška in ženska oblačila, prilagoditi osnovne kroje v želen model oblačila, kombinirati kroje, oblikovati različne rokave, ovratnike, naborke, gube in pravilno polagati krojne dele na blago.
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale KNJIGE ZA ODRASLE:
•David R. Hamilton: KAKO UM ZDRAVI TELO, Primus, 2010
Dr. Hamilton prikazuje, kako sta naša um in telo tesno povezana. Zato se lahko sami s svojo močjo domišljije in preproste misli upremo bolečini in bolezni. Spodbudimo telesno obrambo in ozdravimo hitreje kot kdajkoli z močjo prepričanja in vizualizacije. Moč misli, ki ima izjemen vpliv na vsa življenjska področja, je v tej knjigi podrobno znanstveno raziskan, je dragoceno orodje nadzora nad našim bistvom.
I •InazoNitobe: BUSHIDO: kodeks samuraja. Sanje, 2011
^L Bu-shi-do dobesedno pomeni navodila, kako se morajo bojevniški ^^' plemiči samuraji obnašati v vsakdanjem življenju in svojem poklicu. Ta samurajski kodeks se je razvil v srednjeveški Japonski in je bil v veljavi do konca 18. stoletja, vrednote, ki so bile njegov sestavni del, pa so še danes del japonske kulture. V knjigi avtor opiše izvor in vire japonskega viteštva, podrobno predstavi njegov značaj in nauke ter njegov vpliv na ljudstvo, pogleda pa tudi v prihodnost, v nadaljevanje in trajnost njegovega vpliva.
•Stephen Baker: NUMERATI, Pasadena, 2011
Vsakič, ko brskamo po internetu, klepetamo po telefonu ali na-kupujemo z bančnimi karticami, ustvarjamo tokove podatkov, ki se stekajo v obsežne digitalne kartoteke o prav vsakem izmed nas. Baker v pogovoru z numerati razkrije prihodnost, ki hkrati straši in navdušuje. Delodajalci bodo lahko nadzorovali vsak gib zaposlenih. V trgovinah nas bodo vozički pozdravili po imenu in vodili do najljubših izdelkov, pri tem pa nas zapeljevali s točno tistimi popusti, ki se jim ne bomo mogli upreti. Obenem bodo vsadili v naša telese senzorje, ki bodo zdravnike zgodaj opozarjali na zdravstvene težave, napovedali povečano tveganje za razvoj bolezni ali prilagodili dnevni odmerek zdravila.
•Elizabeti! Pantley: SKRITA SPOROČILA, Mladinska knjiga, 2009
V knjigi Skrita sporočila nam na zelo nazoren način (preko predstavljenih zgodb) pokažejo, kaj z besedami in dejanji v resnici sporočamo svojim otrokom. Sporočila, ki so nam posredovana, se nanašajo na odgovornost in samostojnost, na nagajanje in jezo, na medsebojne odnose in še veliko drugih vidikov. Najbrž med nami ni starša, ki se vsaj delno ne bi prepoznal v kateri izmed zgodb. Celo najbolj ozaveščeni starši lahko popolnoma nezavedno pošiljajo svojim otrokom zgrešena sporočila, ki vplivajo na njihovo samopodobo.
•Alojz Ihan: HVALNIČA REŠNJEMUTELESU, čankage-
va založba, 2011
To ni verski tekst, pač pa esej o izvirih bolezni. V esejističnem romanu se prepletajo zgodbe fizično sesutih bolnikov iz prakse zdravnika, ki tudi sam, podobno kot bolniki, trpi zaradi osebnih težav. Okoli zgodb se pletejo vprašanja. O prestrašenih in v svoje potomce zaljubljenih ženskah, ki se jim z rojstvom središče sveta nenaravno prestavi z moškega na dojenčka »in zato v slogu sodobne cankarjanske matere manično in nelogično razvajajo in malikujejo svoje potomce«.
•MEDIAČIJA V TEORIJI IN PRAKSI, Društvo media-toijev Slovenije, 2011
Beseda mediacija je postala zelo popularna, prav tako tudi me-^	diacija sama. V svetu se število konfliktov na vseh področjih
povečuje, stare, tradicionalne metode za razreševanje konfliktov so se izkazale za manj učinkovite, svoje pa prispevajo tudi veliki sodni zaostanki. Mediacija se je pokazala kot izjemno učinkovito orodje reševanja konfliktov, zato ji javnost zadnje čase namenja veliko pozornosti, odpor do nje pa so premagali tudi strokovnjaki.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
•A.M. Homes:JAČK, Grlica, 2011
Jack je običajen fant, ki bo kmalu dopolnil šestnajst let. Ukvarja se s športom in ima nenavadnega, a dobrega prijatelja Maxa. Njegova starša sta ločena. Ko se Jack neke nedelje spet dobi z očetom, kar imenujeta tradicionalno nedeljsko pustolovščino ločenega očeta in ločenega sina, ko je potrebno celo življenje stlačiti v osem ur, pa se oče odloči, da mu razkrije skrivnost, zakaj je pred leti zapustil družino.
•David Hill: DUET, Miš, 2009
Kallum je kitarist, ki igra predvsem blues. O igranju klasične glasbe nima dobrega mnenja. A zgodi se, da mu prijatelj Sam predlaga naj se preizkusi pri Mladinskem orkestru. Odloči se poskusiti, saj se mu ravno takrat na glasbenem področju ne dogaja prav nič zanimivega. Pri Mladinskem orkestru spozna Paige, v katero se zaljubi ^
•Polonca Kovač: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE, Mladinska knjiga, 2009
Izvrstna knjiga izpod peresa Polonce Kovač, ki preko zgodbe o čarovnici Lenčki in njenih prijateljih otroke seznani z vsemi možnimi zelišči in njihovimi blagodejnimi učinki. Knjiga, ki pritegne vsakega malega bralca, če je v njem vsaj malce nabi-ralniške žilice.
•Knister: LEPA IZABELA, Kres, 2011
Izabela je majhna ovčka in njena dlaka je še prekratka za striženje, zato se odpravi na potep. Najprej sreča polža, ki jo zaprosi za malo mehke dlake. Obljubi mu jo za prihodnje leto, ko bo imela dovolj dolgo. Na svoji poti srečuje še druge živali, miško, srno, kačo, prašička in vsi jo prosijo za malo dlake. Čeprav ji je dlaka že močno zrasla, je noče podariti nikomur.
MEDIOTEKA:
•UMETNOST NEGATIVNEGA MIŠLJENJA (KÜNSTEN A TENKE NEGATIVT) - DVD, Maipo film, 2009
Geirr je mlad poročen moški, zaradi prometne nesreče priklenjen na invalidski voziček. Globoko nesrečen postane ciničen, zagrenjen, samotarski, odvisen od trave, obseden z orožjem, glasbo in filmi ^ Njegova punca ga obupana namerava zapustiti, pred tem pa se še zateče po pomoč k terapevtski skupini. Prav zaradi Geirrove »umetnosti negativnega mišljenja« se zgodi tragikomična noč zmešnjav.
23. december 20ii
kultura
19
TRETJi JAzzovsKi KoNcERT juBiLEJNE 5. sezoNE KDFB v GALER^i DoMZALE
■V
Jazz naše saksofonistke Ane Šimenc in njenega Kvarteta
Na tretjem koncertu jubilejne 5. jazzovske sezone, 6. decembra 2011, je v Galeriji Domžale nastopil tradicionalni jazzovski Kvartet Ane Šimenc (A.Si.Q}. Gre za »staro« znanko domžalske jazzovske scene, saj je bila npr. med prvimi, ki so pred več kot petimi leti pomagali začeti in orati to ledino. Nič za to, saj je njen Kvartet, v katerem igrajo še pianist Gorazd Pintar, kontrabasist Klemen Krajc in bobnar Enos Kugler, tokrat predstavil povsem nov izbor jazzovskih standardov. Teh pa se je po kar treh cedejkah (2008, 2010 in 2011) nabralo kar nekaj. V glavnem je tudi tokrat šlo za izvrsten avtorski jazz zasedbe z vsega šestimi leti
delovanja. Ta se je medtem oprijel različnih vplivov in izzivov, tako da smo poleg odličnih interpretacij vse četverice slišali tudi dobršno bero naše, torej (izključno) slovenske jaz-zovske (re)produkcije. Ana Šimenc sama igra na dvoje uglasitev saksofonov: večinoma na tenorskega, za pokušino pa smo tudi tokrat v njeni interpretaciji (njenih avtorskih) del My Connection, Sisters in Meditation slišali še »njen« sopranski saksofon. Ta je v inštrumentalni gradnji nekaj posebnega, saj ni v običajni, ravni ali podolgovati obliki, ampak v formi celotne saksofonske družine; pa ne njegova oblika, zlasti zven tega sa-
ksofona je bolj »saksofonski« kot npr. obojski. To pa tudi obenem pomeni notranjo in zunanjo zvezo, stik, sorodstvo, poznanstvo, povezovanje, spojitev in kar vsega smo v dobršni meri slišali tudi na tem koncertu; saj je šlo med drugim tudi za nekaj tovrstnih uvodnih skladb - Connections. Ne samo zato, ker je bila večina (od vsega desetih) odigranih del z njihove zadnje cedejke (2011: Connection), tudi zato, ker gre v vsej in odlični četverici instrumentalistov za same odlične soliste, ki pa v vsej tej »povezanosti« delujejo izredno povezano »in connect«, če že hočete. Vsak zase iz tegale Kvarteta saksofonistke A. Šimenc je odličen solist,
tehnično podkovan in muzikalno inspiriran, kljub temu, da ga ves čas nekako vodi morda kar precej ele-gična glavna tema avtorice in glavne interpretinje A. Šimenc. Večer, ki je spet opozoril, kako bogata je naša jazzovska glasbena scena, kako malo jo morda znamo ceniti, kar pa seveda prav za Domžale ne velja: saj je tale njihov jazzovski »geto« v Galeriji Domžale vedno poln. Tudi tokratni večer v znamenju urice in pol izvrstnega jazza ji je spet enkrat dal to možnost; seveda po zaslugi KDFB, ki se redno dogaja enkrat mesečno in to več kot uspešno! Za januarski koncert pa je v istem sklopu že napovedan nastop naslednjih gostov aktualne in jubilejne 5. sezone Jazz v Galeriji: prihaja mednarodni instrumentalni AGO-STINO D1 GIORGIO TRIO, naslovljen po prvem članu ansambla, kitaristu A. di Giorgiu.
Franc Križnar

GAL GjuriN na domžalskem glasbenem odru s svOjiMA dušo iN TELEsOM
Prednovoletni koncert z gosti
Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je 16. decembra 2011 gostila poliin-strumentalista, vokalista (pevca), glasbenega producenta, pesnika in prozaista Gala Gjurina. Ta si je na še enem od koncertov letošnje celoletne turneje izbral glasbo svoje nove avtorske plošče Duša in telo. Kot je umetnik sam napovedal tale nastop, gre tudi v tem primeru za izključno njegovo glasbo. Ta pa je samo nadaljevanje umetnikove glasbene poti, ki jo nakazuje vseskozi, ne nazadnje tudi na vseh prejšnjih petih cedejkah. Še ene vrste »happening« s t. i. zabavno glasbo v njenem najbolj plemenitem pomenu besede se je zatorej odvil tokrat v Gjurino-vem (z)druženju z nekaterimi drugimi glasbeniki. To so bili: solistova sestra Severa Gjurin (vokal, kitara), Lenart Krečič (tenorski saksofon), Gašper Konec (klavir, harmonika), Miha Kraker (kitara, mandolina), Matej Tekavčič (bas), Gašper Peršl
(bobni), Blaž Celarec (tolkala), Matija Krečič (violina), Domen Gracej (trobenta, krilni rog, pikolo trobenta) in Marko Kragelnik (violončelo), torej kar deset izvajalcev na odru; seveda izmenjaje.
V pesmih, ki so dodobra prikazale zadnjo cedejko, po kateri ima naslov tudi ena od pesmi, tak naslov pa je nosila letošnja celoletna turneja omenjene promocije Duša in telo, pa smo slišali v brezštevila kombinacij še Gjurinov repertoar od preje (iz prejšnjih petih plošč). Slišati je
bilo marsikaj: kaj povsem novega in kaj tistega, kar šele nastaja v umetnikovem »pomnilniku« in studiu. Na vseh koncertih letošnje turneje se je solistova dramaturgija podobnih prireditev dodobra izčistila, ostala je na kar največ improvizacijski stopnji samih odličnih glasbenikov. Ti so po eni strani izvrstni solisti, tehnično in muzikalno podkovani, saj je celoten nastop tudi v Domžalah minil brez enega samega notnega lista, ne glede na to, da smo imeli na odru večinoma kar po deseterico glasbenikov. Pesmi so si sledile zdržema celi dve uri in pol. Prikazale so tako Gjuri-novo avtorsko pot, njegove številne dodatke - inštrumente in moderira-nje - še najbolj pa seveda glasbo s petjem. Ta se od njegove »klasične« zabavne glasbe pne do trdega rocka, zraven pa je bilo opaziti dobršno mero jazzovskih primesi. Morda je bilo včasih kar malce preburno, preglasno za tole domžalsko Tom-čevo dvoranico KDFB, pa vendar smo med številnimi - vsega skupaj kar petindvajsetimi predstavljenimi deli - slišali tehten poudarek elegi-ke, intimnosti in še kaj. Še posebej se je izkazala ena od gostij (kajti pri Gjurinovih avtorskih delih marsikdaj ne veš, kdo je glavni, manj glavni
itd.), pevska solistka Severa Gjurin. Ta se je izkazala ne le v izključnih solističnih pesmih, temveč v izjemnih duu z Galom. Celoten večer se je razpel med uvodne inštrumen-talne improvizacije. Sledile pa so še pesmi, kot so npr.: Naima, Čas bo na moji strani, Dva, ki ležita, Srce, Pridi sem, Ko ljubim, ne ljubim, Fužinski blues, White Christmas, Bil je sončen dan, Mrak, Ledena, Kadar sva sama, Brez sramu in brez strahu, Tanzanija, Spet doma, Kaj vse bi dal, Jingle Bells, Spet je večer, Troubleing Mind, inštrumentalni Čardaš in Beneški karneval, Mlade oči, (Robežnik-Velkavrh), Orion (Robežnik-Strniša) ^ in še kaj bi se našlo po tehle uvodnih pevskih in drugih refrenih Duše in telesa Gala Gjurina s številno ekipo, ki je tokrat napolnila s svojo zvočnostjo osrednji domžalski koncertni prostor. Tudi take, v katerih se Gal Gjurin najde med svojima nekdanjima ansambloma Olivija ter Gal in galeri-sti. Kje imajo vsi navedeni umetniki toliko poguma, idej in moči, da tako raznolikim (zabavnim) glasbenim zasedbam dodajajo še violino, violončelo, trobento, krilni rog, pikolo trobento
Franc Križnar
Menačenkova domačija
Zaradi ohranjanja in prikazovanja domžalske preteklosti, ki sloni na obrtniški tradiciji, je Menačenkova domačija pomemben prostor domžalske kulturne dediščine. Hiša, ki se je po domače imenovala »Pr' Menačn'k«, je bila zgrajena na prehodu iz 19. v 20. stoletje kot bivališče in delavnica krojaške družine Ahčin.
Arhitekturna zasnova domačije -tip hiše na vogel, kjer se v pregibu
pod isto streho stikata bivalni prostor in gospodarsko poslopje - je ob prevladi tipične gorenjske hiše za domžalsko okolje nenavadna. Bogato opremljena s starimi predmeti in pohištvom je avtentičen prikaz nekdanje podobe hiše in življenja kmečko-obrtniške družine. Od leta 2003 je domačija obnovljena in preurejena. Bivalni del hiše je namenjen etnografski zbirki, v gospodarskem delu pa so urejeni razstavni prostori za likovne in muzejske razstave. Podstrešni prostor, ki je v obnovitvenem postopku, bo namenjen stalni postavitvi umetni-
ških del kiparja Franceta Ahčina ter kulturnim dogodkom. Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji se pridružuje ostali bogati ponudbi dogodkov v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Z izoblikovanim konceptom ter v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino mesečno temelji na treh glavnih vsebinsko povezanih dogodkih: razstavi, večeru ljudske dediščine v besedi in pesmi ter sobotni družinski ustvarjalnici. Program je namenjen vsem generacijam, saj z njim obujamo preteklost,
predstavljamo ter ohranjamo ljudsko izročilo in umetnost, posredujemo vedenja o najrazličnejših oblikah dediščine lokalne skupnosti, poučujemo ter ustvarjamo. Mlajšim udeležencem ponujamo tudi pedagoški program, preko katerega spoznavajo življenje in zgodbe prednikov ter jih primerjajo s sedanjostjo. Na tak način (s)oblikujejo zavest pripadnosti nacionalnemu ter lokalnemu okolju in tradiciji.
Vabljeni v domačnost toplega doma, kjer se z roko v roki srečujeta preteklost in sedanjost.
franc ovsec do konca leta razstavlja
iKONE v MENAčENKOvi DOMAčiji
Ikona - okno v večnost
V torek, 6. decembra 2011, je bila v Menačnikovi domačiji odprta razstava ikon, ki jo je ustvarjalec Franc Ovsec naslovil 1kona - okno v večnost. Med ljubitelje tovrstne umetnosti jo je pospremil svetovno znani Oktet bratov Pirnat, razstava pa je pomenila začetek prazničnih decembrskih dni. Voditeljica Katarina Rus Krušelj nas je v decembru povabila še na srečanje z Dušico Kunaver pod naslovom: Spomin na decembrske praznične dni ter na sobotno ustvarjalnico in čajanko z zeliščarko Metko Maček.
Kot nam je povedal ustvarjalec ikon, Franc Ovsec, se z ustvarjanjem ikon ljubiteljsko ukvarja zadnjih deset let in jih je že večkrat razstavljal. Slišali smo, da ikone v sebi nosijo bogato krščansko dediščino vzhodnega sveta ter imajo v pravoslavnem krščanstvu dosti globlji pomen, saj ustvarjajo duhovno povezavo med verniki in svetniki, simbolizirajo pa tudi most med zemeljskih in ono-
stranskim svetom, so tudi okno v večnost. Ustvarjalec Franc Ovsec, ki so ga ikone privlačile že v otroštvu, se je po upokojitvi izučil ikonopisja v Tinjah v Avstriji, z željo, da ikone čimbolj spozna pa je obiskal Makedonijo ter se izpopolnjeval pri slikarki ikon Silvi Deskoski. Različne sloge, tehnike in smeri ikonografije je spoznaval tudi v Bolgariji, Srbiji in Ukrajini.
Ob razstavi je Franc Ovsec predstavil tudi načine izdelovanja ikon, nabožnih tabelnih slik, s katerimi lahko ob gledanju vzpostavimo dialog, pri katerem ne govorimo, temveč predvsem poslušamo. Kot nam je povedal, je ustvarjanje ikon zelo zapleteno delo, nosilec je nesmolnat les - primerno obdelan in oblikovan. Podlaga za sliko je narejena iz premazov krede - mavca. Prvi trije premazi so narejeni iz kleja, pred tretjim se preko površine napne tkanina, ki varuje podlogo slike pred pokanjem. Sledi še približno 12 pre-
mazov mešanice kleja in bolonjske krede. Posušeno podlago bele barve zbrusimo s smirkovim papirjem v ravno in gladko površino. Nanjo s pomočjo indiga prenesemo risbo, narisano na papir, ki jo z ostro iglo vgraviramo v podlago. Sledi zla-tenje ali srebrenje ozadja na ikoni. Pozlačeno ozadje daje ikoni pridih božanskosti, v temnejšem prostoru seva tople žarke v prostor. Za slikanje se uporabljajo tempera barve, navadno pigmenti raznih naravnih materialov, fino zmleti v prah, za vezivo pa jajčni rumenjak. Barve se nanašajo na risbo po dvakrat do trikrat, dokler belo podlago osnove popolnoma ne prekrijejo. Temeljne barve so temnejših tonov, preko njih se nanašajo vedno svetlejši toni. Zadnja potegnjena črta je najsvetlejši del obraza ali obleke. Kot za-
nimivost: v primeru, da je potrebno naslikati detajl ali napisati tekst na pozlačene površine, se barve zmešajo z bikovim žolčem, ker se sicer ne primejo, pomagamo si lahko tudi s česnom, ikono pa pred poškodbami in vlago zaščitimo z večkratnim premazom šelaka.
Opisani postopek slikanja ikon zahteva veliko časa, znanja in potrpljenja ter ima poseben namen, o katerem Franc Ovsec pravi: »Ikona je sveta podoba, ki nosi sama v sebi duhovno moč in ponazarja nevidni svet. 1kona preseže meje časa in prostora, a ne pretrga odnosov s svetom.« Avtorju iskrene čestitke za razstavo, ki si jo lahko ogledate še do 28. decembra 2011.
Vera


20
kultura
^MJJ
23. december 20ii
MEPZ SLAMNIK
Po štirih letih skupnega dela bo v letu 2012 na vrsti diploma
:ot otrok pela pri Domžalčkih žici Vidic. Takrat smo
Mešani pevski zbor Slamnik iz Ihana je vsekakor osvežitev na zborovski sceni v naši Občini. Prvič zagotovo, ker so na odrih komaj tretje leto, in drugič zato, ker je ekipa resnično mlada. V povprečju štejejo 25 let, med njimi pa je večina srednješolcev in študentov. Dirigentsko taktirko v rokah pevskega zbora drži mlada Ana Cerne, predsednik zbora pa je Mitja Gregorič. Tokrat smo se o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mladih ■ )evcev pogovarjali z obema. 'Od kod ideja, da postanete zborovodja, kaj ste počeli pred tem in kakšnaje pot do tega? Ana: Moja glasbena pot se je začela v glasbeni šoli v Domžalah, kjer sem	' ' ~
pri učiteljici Jožici ' bili glavni, peli smo s Heleno Blagne, Romano Kranjčan in zdelo se nam je super. Ko sem postala najstnica, sem dobila priložnost za vodenje otroškega pevskega zbora v župniji Jarše. Na koncu gimnazije nisem vedela, kaj bi študirala, zato so me usmerili v glasbeno pedagogiko. Nekateri prijatelji so mi zelo pomagali, da sem bila sprejeta. Na fakulteti je bila moja prioriteta zborovstvo. Z Mitjem (Gregoričem, op. a.) sva se nato skupaj odločila, ko sem izrazila željo imeti pevski zbor in tukaj v okolici ni bilo nobene priložnosti, da ustanoviva svoj zbor. Dala sva oglas v Slamnik ter lokalno revijo v Ihanu in se je odzvalo kar nekaj pevcev. Praktično »iz zraka« jih je padlo trideset. Tako smo pred tremi leti začeli s Slamnikom. To je bil tudi moj resnejši začetek. Nato sem nekaj časa vodila tudi MePZ Gameljne, ki pa sem ga morala letos, na žalost, zaradi prevelikih obremenitev opustiti. Trenutno sem še učiteljica v OŠ Mengeš, kjer nadomeščam učiteljico na porodniškem dopustu in vodim tri otroške pevske zbore ter zelo uživam na tem področju. Pa še v Domžalah na gimnaziji delujemo, lani smo začeli s pevskim zborom, združili smo dijake in učitelje, letos pa smo se dogovorili, da pripravimo še musical. Sem torej zborovodkinja, zasebno pa poučujem še klavir.
Mešani pevski zbor Slamnik je torej dokaj nov v naši okolici. V začetku je bilo veliko pevcev. Kaj pa je lažje, zbrati pevce ali jih zadržati in vzdrževati nivo pevskega zbora?
Ana: Oboje je svojevrsten izziv. V našem zboru so večinoma srednje-
šolci in študentje in da jih zadržiš, da se jim sploh ljubi priti k pevskemu zboru na vsake vaje, je treba de-
lati na odnosu. Zdi se mi, da imajo zbori, kjer sodelujejo starejši pevci, ki pojejo že dvajset let in več, do tega drugačen odnos in jim tovrstna dejavnost veliko pomeni, zato z veseljem hodijo na pevske vaje. Tukaj pa moramo včasih tudi zaropotati. Delamo še na odnosu, da mladi dobijo občutek pripadnosti, ki je pri nekaterih bolj, pri drugih pa manj razvit.
Zveza kulturnih društev Domžale se lahko pohvali s številnimi pevskimi zbori v svoji sredini. Kako se soočate s konkurenco?
Ana: Konkurenca je vedno zdrava, zato da se sam bolj trudiš, ko poslušaš druge zbore. Pogovarjamo se med seboj, ugotavljamo, če bi bili lahko tudi mi tako dobri, oz. kako bi bili še boljši. Se mi pa zdi, da je pri petju predvsem pomembno druženje in možnost, da se skozi slovenske ljudske in umetne pesmi krepi narodna zavest in pripadnost, ki je prav pri tej naši generaciji malo padla.
Si zbori kdaj „kradete" pevce, pevke?
Ana: To je praksa, ampak mi se nekako trudimo, da bi bilo tega čim manj. Ker je najbolj neprijetno na reviji videti različne zbore in iste pevce, in potem ne veš, ali si ta zbor že slišal ali ne. Se pa res občuti pomanjkanje pevcev ravno zaradi velikega števila zborov v Domžalah in okolici, zato se je včasih res težko odločiti, kje bi pel. Srečujete se vsaj enkrat letno - na reviji pevskih zborov v organizaciji JSKD Domžale. Kaj prinašajo tovrstna srečanja, tekmovanje, ocenjevanje?
Ana: Predvsem je tukaj dobro, ker so vedno prisotni strokovni spremljevalci, ki ti dajo po nastopu povratno informacijo o tvojem delu. Vedno se odpojejo tri pesmi, ki jih strokovnjaki ocenijo. Prvo povratno informa-
cijo dobimo že takoj po reviji, nekaj pa potem tudi pisno na dom. Kot zborovodja tako vidiš, kje moraš biti pozoren pri delu z zborom, kaj je tisto, kar ti še manjka. Na tej reviji ste bili trikrat. Kakšne pa so bile ocene?
Ana: Pričakovane. Letos nas je še posebej presenetil Tomaž Habe, ker nas je predlagal za regijsko tekmovanje oz. revijo. Da greš po treh letih naprej in si nato še celo srebrn ^ Jaz sem bila zelo ponosna, saj so se pevci in pevke zelo potrudili. Res pa je, da je bila konkurenca na regijskem srečanju zelo močna. Mi smo „padli" v koncert z Ljubljanski madrigalisti, ki so odličen zbor, in Odmevom iz Kamnika, ki ga vodi Ana Smrtnik in so trenutno vrhunski. Peti ob boku takih zborov s tako dolgo tradicijo je vsekakor čast.
Novembra ste v Škofji Loki na regijskem tekmovanju torej osvojili srebrno priznanje. Do zmage vam je zmanjkalo res malo, pa vseeno, odličen uspeh. Kaj ta tekmovanja pomenijo, na kakšen način se razvrščajo?
Ana: Tukaj so bili trije strokovni ocenjevalci, ki s pomočjo posebnih ocenjevalskih obrazcev ocenjujejo primernost programa, intonacijo, izgovarjavo, skratka vse segmente pesmi. Točke se seštejejo in potem dobimo rezultate: od 90 do 100 točk je zlato priznanje, od 70 do 89,9 je srebrno priznanje, od 60 do 69,9 je bronasto priznanje, vse ostalo pa so priznanja za sodelovanje. Mitja: Dosežek je za nas odličen. Rezultat je zelo pozitiven, pohvala za naše delo, naš nastop. Najprej nismo mogli verjeti uspehu, naša druga reakcija pa je bila - samo 0,3 tri točke nam je zmanjkalo za zlato! Rezultat, ki smo ga dosegli, je vrhunski za tako mlad zbor, kot smo mi. Še posebej glede na to, da nimamo vrhunskih pevcev od drugod, da se trudimo sami.
Kaj pa mednarodno sodelovanje? Ze pogledujete čez mejo?
Ana: Zelo si želim nastopati v tujini, je pa težava zagotovo finančna plat, ki nam malo škriplje. Iz JSKD se vsako leto dobi nekaj denarja, ampak sedaj, ko poteka financiranje neposredno preko občine, je nekoliko drugače.
Mitja: Letos je bil skupni znesek sicer večji, ampak glede na to, da je bil skupen za celotno kulturno društvo v Ihanu, sredstva pa smo morali nameniti in razdeliti po segmentih in posameznih prireditvah, je znesek na koncu manjši, kar je škoda. Tru-
dili smo se, da bi, glede na to, da je Slamnik največje orožje našega kulturnega društva, dobil vsa potrebna
truditi. A te pesmi lahko preprosto zapoješ iz srca, z veseljem in zelo lepo zvenijo. To so tiste pesmi, ki jih običajno zbori najrajši pojejo. Kako pa bi ocenili karakter MePZ Slamnik?
Ana: Smo usklajeni, predvsem smo živahni in razposajeni. Mitja: Na trenutke morda malo premalo resni, a po dosedanjih izkušnjah, ko gre zares, znamo presenetiti tudi sami sebe in ne samo ostale.
Običajno je, da se pevski zbor srečujejo med seboj, se povezujejo, pripravljajo skupne koncerte. S katerimi ste vi do sedaj že sodelovali, s katerimi sodelujete največ?
Ana: Veliko sodelujemo z dekliškim pevskim zborom Moj spev, ker je il njihov zborovodja
zboio^^ iz Rado^^eii. z siedniim
to naše prvo sodelovanje, je pa hova zborovodkinja Uršula Jaš
sredstva, a nam ni čisto uspelo. Kar pa se tiče mednarodnih sodelovanj, smo ponosni, da smo že dvakrat gostili tuje zbore pri nas. Ana: Enkrat smo v organizaciji JSKD gostili švedski zbor Divert-mento, leta 2009 pa smo imeli iz New Yorka na obisku zbor iz srednje šole. Takrat sem z ljubljanskega JSKD dobila kontakt, poslali smo ponudbo in so se odzvali. Mitja: Želja iti v tujino je velika in mislim, da se bo v prihodnosti uresničila, predvsem, ko bodo finančne zadeve urejene.
Slamnik, tako se imenuje tudi naše glasilo. Pri kom in kako je nastala ideja za ime zbora?
Mitja: Idejo sem dobil jaz. Najprej je bilo nekaj zabavnih idej in glede na to, da smo iz Ihana in povezani s farmo, je bila bolj v šali marsika-kšna ideja na ta račun. Ko sem predlagal poimenovanje v Slamnik, so bili sprva presenečeni, sploh ker je Slamnik simbol Domžal, a sem ob tem povedal, da so se slamniki začeli izdelovati po hišah, kar izvira bolj z našega konca oz. so bile včasih tudi Domžale tak konec, tako da je Slamnik doma tudi pri nas, v Ihanu. Tako smo rekli, da bi bila to luštna ideja, lepo, preprosto ime, ve se, kam ga dati, glede na to, da smo iz Domžal, in je ostalo to ime. Delo zborovodje morda izgleda enostavno, a je vse prej kot to. Koordinirati in usklajevati morate številne različne glasove in predvsem karakterje, ki se združijo v pevski zbor. Kaj predstavlja največji izziv, kaj vas motivira za to delo?
Ana: Največji izziv je sestaviti repertoar, ki bo všeč pevcem in bo imel tudi neko umetniško vrednost. Trenutno se pripravljamo na mojo diplomo, imeli smo sicer nekaj težav, ker so nekatere pesmi bolj zahtevne, težje razumljive. Treba se je bilo pogovoriti, jih navdušiti, da pojejo zahtevnejše harmonije, da ne gre čisto vse skupaj v posamezni pesmi ^ Sicer pa je pomembna priprava, odnos, ko prideš na vajo. Ljudje pridejo utrujeni iz službe, šole, iz njih moraš na vaji potegniti še tisti kanček energije in dobre volje, da vaja zaživi in se program izpelje. Mitja: In to kljub temu, da tudi zborovodja lahko pride utrujen in brez energije na vajo. Kaj pa najrajši pojejo? Ana: Črnske duhovne pesmi, popularne, slovenske popevke. So jim pa tudi nekatere ljudske zelo pri srcu, kot je recimo Dajte, dajte. Mitja: To so luštne pesmi, niso zelo zahtevne, če hočeš odpeti, da bi te ocenjevali, bi se moral izredno po-
sica vsaj en zbor.
Mateja A. Kegel
ŽIVE JASLICE SPET V DOMŽALAH
Prvič smo v župniji Domžale žive jaslice uprizorili leta 2009. Pobudnik je bil Tomaž Usenik, ki je predstavo tudi režiral. Zbralo se nas je okoli 40 igralcev. Tradicijo nadaljujemo že tretje leto. Vabljeni, da si tudi letos ogledate skrivnost božične noči v živo. Prva uprizoritev bo v soboto, 24. decembra 2011, ob 23. uri, druga pa v nedeljo, 25. decembra 2011, ob 19. uri, pri domžalski cerkvi na Goričici.
Želimo vam blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2012!
kiparska razstava v galeriji domžale Matjaž Rebec: »Phase 2 Face«
spev> 'eter Pogačar
tudi eden glavnih »krivcev«, da sem prišla na akademijo, tako da z njimi izredno rada sodelujem. 27. decembra pripravljamo božični koncert z Mojim spevom in Ženskim pevskim zborom iz Radomelj. Z slednjimi bo pa nji-Jašovec
moja dobra prijateljica in skladateljica ter je prav za naš zbor že tudi napisala dve pesmi in se veselimo, da jih dobimo v goste. Potem so bila sodelovanja še z domžalski gimnazijo in Domžalčki. Mitja: Tudi na lokalni ravni se trudimo čim več sodelovati in smo nastopili že z vsemi in župnijskimi, otroškimi ter šolskimi pevski zbori iz Ihana in okolice. Vmes je obstajal tudi Moški pevski zbor iz Ihana, ko so se možakarji iz našega kraja skupaj zbrali in smo skupaj nastopali. V zadnjem času pa prednjači vokalna skupina Dea, ki deluje pod okvirjem KD Ihan - tri mlade punce, še vse srednješolke in nastopamo skupaj z njimi.
Kakšen mora biti pevec ali pevka, ki se želi vključiti v vašo sredino?
Ana: Dobre volje, to je prvi pogoj. Na začetku mora vsak, ki pride na novo, opraviti avdicijo, kjer pa nisem prav stroga. Si pa seveda želimo dobrih glasov in predvsem moških glasov, ki nam jih trenutno primanjkuje.
Mitja: Vsak, še posebej mlad, čeprav bi bili veseli tudi kakšnega starejšega člana v našem zboru, ker to bistveno spremeni celoten zvok zbora, ki je navdušen nad petjem, ki je pripravljen hoditi na vaje, bili bi ga zelo veseli.
Ana: Vaje potekajo ob ponedeljkih. od 19.30 do 22. ure. Ce je kriza, potem se zgodi še kakšna delovna sobota in vsako leto gremo enkrat na intenzivni pevski vikend, ko pojemo po cel dan.
Kaj pa prihodnji načrti? Kakšen večji projekt? Letni koncert, morda sedaj kakšen božično-novoletni nastop?
Ana: Naslednje leto oktobra bomo diplomirali oz. jaz bom diplomirala z njihovo pomočjo. Tega sem tudi zelo vesela, da niso komplicirali in so se veselo odzvali. Ne komplicirajo za program, pokomentirajo, ampak potem veselo odpojejo. Mitja: Se mi zdi, da bo ob Anini diplomi diplomiral cel zbor. Ne bomo še dolgo na sceni, ampak bomo pa vseeno dali skozi neko začetno obdobje, tako da bo to nekako naš prvi odraz. Zadali smo si, da bo to naš mejnik, ki smo si ga postavili in bi ga radi dosegli. Cilj je dober rezultat, ne nazadnje bomo ocenjeni za to. Od tam naprej bomo gradili na novo, lahko na novo postavljali vizije. Zaenkrat pa smo kratkoročno usmerjeni v diplomo.
Za konec pa še morda beseda o tem, kakšna je po vašem mnenju prihodnost zborovskega petja, tako na domžalskem kot širše. Ana: Zborovsko petje v Sloveniji ima že skozi vsa stoletja, od razsvetljenstva naprej, zelo veliko vlogo in mislim, da se ni bati zanj. Presenetljiva v Sloveniji pa je množica zborov in tudi njihova visoka kakovost, saj je to, da imamo samo v Domžalah na območni reviji - v dveh večerih - vsak večer od 12 do 13 zborov, zelo veliko. Praktično ima vsaka va-
Od 8. do 31. decembra 2011 v Galeriji Domžale razstavlja kipar Matjaž Rebec. Osrednje izhodišče razstavljenega projekta z naslovom »Phase 2 Face« je človeški portret, ki pa ne nastopa kot osrednja tema. Temeljni pristop se skriva v avtorjevem raziskovanju kiparstva in fotografije, dveh različnih in nasprotnih si medijev. Na eni strani je kip fizična in materialna stvaritev, ki nam s premikanjem okrog nje nudi izkušnjo tridimenzionalnega. V kontekstu sodobnega kiparstva je kip lahko prostorska postavitev, najdeni predmet, objekt, del medijske instalacije in tudi del procesa, ki prikazuje problem trajanja, časa in minevanja. Na drugi strani fotografija nudi drugačno izkušnjo dvodimenzionalnega. Ce kip prenesemo v dvodimenzionalno podobo, se zdi, da je nekaj izgubljenega. Vendar le na prvi pogled, saj nam kljub ploskovi-tosti fotografija dovoljuje iluzijo prostora. Vsekakor Matjažu Rebcu oba media nudita zvesto-do resničnega. Kot je zapisala kustosinja galerije Mojca Grmek, predstavitev projekta v osnovi sestavljajo portreti določenih oseb iz umetnikovega prijateljskega kroga. So sklop kiparske upodobitve realnega obraza in fotografije portretiranca. Umetnik
medija priča o nenavadnem načinu oblikovanja, ki ga ne zasledimo pogosto, ne v domačem kot tudi ne v evropskem umetniškem prostoru. Sicer je raziskovanje odnosa med fotografijo in kiparstvom privabljal umetnike, odkar je bila izumljena fotografija. Začetnika fotografie Daguerre in Talbot sta že okoli eta 1830-40 izdelovala fotografije, ki so prikazovale kiparske objekte, in z njimi raziskovala, kako ustvariti iluzijo prostora. Prvi poskus premostitve omejitve fotografije, še posebej v nezmožnosti prevajanja tridimenzionalnih oblik, je bila iznajdba stereoskopa v letu 1849. To je bila naprava, ki je omogočila združitev dveh fotografij istega objekta iz dveh različnih kotov, tako
jbao
združevanje obeh medijev predstavlja na treh nivojih. Na prvem portret sestavljata odlitek upodobljen-
čevega obraza in njegova fotografija ki ju avtor združi v efekt maske. Na drugem je fotografija portreta z enakim postopkom nanešena na različne neobdelane kamne. Pri tem je izbira kamna, ki se prilega obrazu na fotografiji, zelo pomembna, saj s površinsko strukturo dopolnjuje končni učinek umetniškega
svojo
opo ške
ela. Na tretjem nivoju je na modelirano kiparsko upodobitev iz mavca fotografija projicirana. Avtorjevo združevanje dvodimenzionalnega in tridimenzionalnega
da je podoba pridobila globino in volumen. Kasneje so kubisti tridi-menzionalnost telesa prikazovali tako, da so ga razstavili na dele in jih razgrnili po dvodimenzionalni površini. Vsa ta raziskovanja pa so več ali manj potekala le enosmerno. Kot kaže, je Matjaž Rebec na tem področju storil korak dlje in lahko njegovo razstavo v Galeriji Domžale beremo kot inovativen pristop k raziskovanju že omenjenih medijev, ki ju je dobesedno zlil v eno samo umetnino. Pa ne samo oblikovno, temveč tudi vsebinsko. Ce se vrnemo na portret, ga simbolično uporablja kot izraz in analizo okolice in z njim subjektivno obravnava problematiko identitete in samopodobe sodobnega človeka. Vsekakor je razstava vredna ogleda. Razstava je odprta do 31. decembra.
Katarina Rus Krušelj
RAZSTAVA V GALERIJI DOMZALE
Tilen Žbona: novomedijska instalacija
Sodobna umetnost je zrcalo umetniških poglabljanj in vprašanj o aktualni problematiki današnjega sveta in družbe - pa naj bo to politične, globalne ali intimne narave. Večina ljudi od umetnosti še vedno pričakuje estetski užitek, sodobna umetnost pa jim dostikrat nudi nekaj neulovljivega in nestalnega. Glavnina sodobnih del tudi nima skupnega imenovalca in je zato oteženo njihovo kategoriziranje glede na to, v katerem mediju so ustvarjena. Vendar sodobne umetniške prakse prinašajo tudi novosti. Predvsem v tem, da tradicionalno barvno paleto, čopiče in platno zamenjujejo digitalne tehnologije in sodobni materiali. Pomembno je, da v umetniškem procesu nima glavne vloge le umetnik in njegovo umetniško delo, temveč tudi gledalec. Na splošno je postmoderna umetnost gledalca postavila v ospredje, saj sam ustvarja pomen umetniškega dela. S tem je postal bolj kritičen kot kdajkoli prej. Sodobna umetnost veliko govori o umetnosti sami. Na svojevrsten način se o vprašanju vrednotenja sodobnega umetniškega dela ukvarja avtor tokratne razstave v Galeriji Domžale, Tilen Žbona. V prvi vrsti je slikar, ki se posveča predvsem novim medijem, video umetnosti in fotografiji. Je multimedijski umetnik, ki mu uspeva na svoj poseben način prepoznavati posebnosti svojega časa, ga definirati skladno s svo-
za sodobnega človeka nepogrešljiv predmet, preoblikuje na različne načine - od postavitve ostankov zažganega avtomobila v prostoru, ki jih obravnava kot ready-madevske objekte, do računalniško oblikovane digitalne fotografije na papirju in računalniške video instalacije. Umetniškemu projektu je dodan še interaktivni element, saj se podobe spreminjajo glede na gibanje gledalca v prostoru.
V splošnem je glavna vsebina razstavljenega dela kritika sodobnega
imi nazori in likovnimi izkušnjami. Razstavljena računalniška instalacija z naslovom »Napetost prepuščenega dotika« v Galeriji Domžale je naravnana družbeno kritično, saj je za glavni razstavljeni predmet izbran najprestižnejši avtomobil znamke mercedes AMG 65, kije bil predhodno zažgan. Kaj in zakaj je sprožilo to dejanje, ni pomembno, bistveno je trenutno stanje predmeta in dejstvo njegovega določanja vrednosti glede na status. Avtor vsakdanji, a
potrošniškega uma in sistema, ki je vse manj usmerjena h kakovostnim družbenim normam, a vse bolj k ustvarjanju dobička. Hkrati avtor postavlja vprašanje vrednotenja sodobnega umetniškega dela, ki se na prvi pogled kaže le v kosih zažganega avtomobila. Dodana vrednost pričujoče razstave se skriva v vsebinski nadgradnji, v transformaciji predmeta in dejanj, ki jo avtor doseže v digitalnem zapisu giba in video izseku, sestavljenem s podobami predmeta pred in po dejanju. Vsekakor razstavljeni projekt deluje kot premišljena, oprijemljiva celota, ki kot novomedijsko umetniško delo ni nikoli zaključena, saj v procesu stalnega spreminjanja in poseganja gledalca vedno dopušča dovolj prostora za nadgradnjo ali vnašanje novih vsebin.
Katarina Rus Krušelj
23. december 20ii
kultura
21
otroška LiTERATURA
Maki in Tiltka - novi knjižni junakinji
Mesec december nam je postregel še z dvema novima knjigama avtorice Mateje A. Kegel, ki je tako v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta izdala štiri otroške knjige, s čimer dopolnjuje bogato zbirko slovenske otroške literature.
Maki, radovedna slončica, je knjiga, ki spada v zbirko skupaj s knjigo Lari, govoreča kravica, ki je izšla v novembru. V knjigi slončica, ki sicer biva v živalskem vrtu, v sanjah podoživi različne načine svojega življenja. Lahko je učiteljica, športnica, cirkusantka ali pa popoldan preživi v družbi mame in prijate-jev. Knjiga je posebna, saj otrokom omogoča, da se sami odločijo, kaj bo Maki naredila in tako enostavno s
pomočjo menija sami »skočijo« na stran, ki jim najbolj ustreza. Hkrati pa omogoča otrokom predstaviti realno sliko, kaj sloni v resnici lahko počnejo in kaj ne.
Avtorica del sredstev od prodaje knjige Maki, radovedna slončica namenja slovenski podružnici mednarodne humanitarne organizacije ADRA, ki sicer deluje v 115 državah po svetu, od leta 1997 pa se ponaša tudi z statusom »General Consultative«, ki ga podeljujejo Združeni narodi.
Mačje zgodbe za pomoč Društvu za zaščito živali Kranj
Mačje zgodbe, Tiltkina pripoved, so pisateljičina peta knjiga za otroke. »Tiltka, črna kepica, ki mi lepša življenje, je vse to, kar je opisano v knjigi, v resnici doživela. Prve mesece življenja je preživela kot pisarniška mačka, v resnici je vsak dan razmetala vse svinčnike in sponke ter osvojila srce vsakega obiskovalca v pisarni. Resničen je tudi njen strah pred vožnjo z avtomobilom in vse ostale sladke neumnosti, ki jih dnevno doživlja. Resnični so tudi vsi ostali junaki v knjigi, Žak in Smrkec, kasneje se jim je pridružil še Garfield, ki pa v knjigi še ne nastopa. Danes je Tiltka mična mačja gospodična, prav posebna kraljična, ki veliko je, spi in se igra,« je z navdušenjem zapisala avtorica na zadnji strani knjige.
Tudi tokrat gre del sredstev od prodaje knjig v dobrodelne namene. Če pripovedujemo mačje zgodbe o zapuščeni mucki, ki je našla svoj dom, je na dlani, kam je avtorica usmerila del sredstev od prodaje - v Društvo za zaščito živali Kranj (tako kot pred letom dni ob izidu knjige Korenč-kovi).
Torej, od vsakega izvoda ene ali druge knjige, ki ga boste kupili, gre del sredstev od prodaje organizacijam, ki pomagajo tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Več o teh in drugih knjigah avtorice pa si lahko preberete na spletni strani: www. matejine-knjige.si.
Sašo Kozlevčar
eko knjiga zaključila leto
Ko se Boe z otokov sreča z dvigom morske gladine
Pri Eko knjigi je v začetku meseca decembra, z mecensko podporo Siemensa, izšla zadnja eko knjiga v letošnjem letu - Boe z otokov, ki govori o dečku Boetu, ki ga divje morje v kombinaciji s hudim neurjem odnese z domačega otoka. Boetova pustolovščina tako nazorno prikazuje okoljski problem dviga morske gladine.
Eko knjiga Boe z otoka je namenjena mladim bralcem, poleg pustolovske zgodbe pa opozarja na pomemben okoljski problem - dvig morske gladine. Izdajo knjige, ki jo je ilustrirala odlična Marta Bartolj, oblikovala pa izkušena Maja Ro-stohar, je mecensko podprla družba Siemens Slovenija, spremno besedo pa je poleg direktorice Siemensa Medeje Lončar napisala tudi direktorica Evropske agencije za okolje, Jacquline McGlade. Pri Eko knjigi je v dobrem letu dni
izšlo skupaj dvanajst otroških in mladinskih knjig, od tega tudi tri v angleščini. Del sredstev od prodaje teh knjig je bilo namenjenih zavetiščem za živali, društvom Humanitas in Planet Zemlja ter organizaciji H.O.P.E. Eko knjiga, d.o.o., je v začetku novembra letos izdala tudi prvo številko sezonske revije Eko knjiga, ki je namenjena ljubiteljem ekološke literature.
(mak)
BOŽIČNI KONCERT
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, sobota, 7. januarja 2012, po sv. maši (približno ob 18.45).
Dekliški pevski zbor MOJ SPEV -
zborovodja Peter Pogačar, klaviature Andreja Jeretina, citre Špela Štular, flavta Urša Sraka,
Mešani pevski zbor KLAS GROBLJE
zborovodja Matevž Kink, organist Rok Rakar.
Lepo vabljeni! Vstop je prost.
STANKA ZANGškar
Bralna značka Slovenije, pripravili in uspešno organizirali tudi festival
Verjamem v moč knjig
Stanka Zanoškar je vodja Oddelka za otroke in mladino v Knjižnici Domžale. V okviru prireditev na slovenskem knjižnem sejmu, ki je potekal ob koncu novembra v Cankarjevem domu, je prejela pomembno nagrado in priznanje slovenske sekcije IBBY kot spodbujevalka in promotorka mladinske književnosti in branja. Ze zelo dolgo dela neposredno, v praksi, z mladimi bralci in pri tem dosega skupaj s sodelavkami in sodelavci pomembne uspehe, tako v ožjem okolju kot tudi širše, s tem pa pomembno prispeva k kakovostnemu dvigu bralne kulture in promociji branja.
V	Knjižnici Domžale delate že od leta1984, ste med najbolj izkušenimi in dobro znani vsem, ki zahajajo na otroški in mladinski oddelek. Kako se spominjate svojih začetkov ?
V	Knjižnico na Kolodvorski ulici sem prišla kot novopečena diplomantka Pedagoške akademije. Pravzaprav sem si bolj želela poučevati slovenski jezik na osnovni šoli, a takrat ni bilo dosti tovrstnih razpisov, pa sem pristala v knjižnici, ki me je takoj posrkala vase in nikoli mi ni bilo žal. Imela sem velikansko srečo, saj sem imela priložnost rasti ob dveh legendarnih knjižničarkah, Mariji Zupanc in Valentini Černe. Bili sta pravi zakladnici znanja, v glavi sta imeli večino knjig, pa tudi večino naših obiskovalcev. Bili sta vedno prijazni, človeško topli, pripravljeni pomagati z nasveti in izkušnjami. Prostori knjižnice so bili majhni, police pa natrpane in visoke. Izposoja je potekala ročno, kataložne listke smo pisali s pisalnim strojem, knjige pa zavijali v polivinil s strojčkom, ki služi za zavijanje živil za zmrzovalnik. Oddelek za otroke in mladino ni bil ločen od oddelka za odrasle. V knjižnici na Kolodvorski sem prvič okusila čar dela z otroki, saj so že prihajali na obisk vrtci, potekale pa so že tudi pravljične urice. O računalnikih seveda ni bilo ne duha ne sluha. Domžalska knjižnica je v času do danes naredila ogromen korak, saj je sedaj ena najlepših, sodobno opremljenih knjižnic v Sloveniji, znana pa je tudi po številnih dejavnostih in prireditvah.
V	knjižnici ste zaznali precejšen dvig obiska in nasploh zanimanja za knjigo. To je na nek način presenetljivo, glede na splošno stanje. Mislite, da je v tem tudi sad vašega dolgoletnega dela z mladimi bralci? Zavedati se moramo, da knjižnica zadovoljuje različne potrebe lokalne skupnosti: je hiša branja, informacij, vseživljenjskega učenja in kulturnega dogajanja. Knjižnica ima bogato zbirko knjig, pa tudi drugih medijev, bogato ponudbo dejavnosti, ne nazadnje pa je pomembna tudi lokacija, saj ljudje radi opravimo različne storitve na enem mestu. Ljudje združijo obisk knjižnice, opravijo nakup v trgovini, poklepetajo ob kavici v lokalu ^ Omogočen je enostaven dostop z dvigalom, kar je pomembno predvsem za mamice z vozički in starejše ljudi ter ne nazadnje igra vlogo tudi parkirni prostor. V domžalsko občino se ljudje še vedno priseljujejo in običajno se vpišejo tudi v knjižnico, saj pravimo, da je sodobna knjižnica dnevna soba mesta, torej kraj, kjer se družimo in se imamo lepo. Seveda pa je dober obisk knjižnice tudi sad dolgoletnega kontinuiranega dela z mladimi bralci.
Mladim bralcem ponujamo pester izbor dejavnosti: raznolik bibliopeda-goški program za vrtce in šole, igralne urice, pravljične urice, lutkovne predstave, različne ustvarjalne delavnice, Družinsko lutkovno ustvarjalnico, Zaplešimo v pravljico, Gibalno igralnico (s Plesno šolo Miki), Pravljični potepin, Čudežni kovček, Bralni klub (srečanja z ustvarjalci), Bralni klub: beremo, kakovostno preživljamo prosti čas (pogovori o knjigah), prirejamo Pikino čajanko, Knjižnično muzejski Mega kviz, izbor Moja najljubša knjiga ^ Eden vaših projektov je tudi Pravljični palček, kjer ste skušali spodbujati družinsko branje. Kakšne so vaše izkušnje, kakšen pomen imajo starši pri spodbujanju branja? Pravljični palček je projekt, ki zajema vrtčevske otroke in otroke prvih razredov osnovnih šol, vzgojiteljice, učiteljice in starše. Starši otrokom prebirajo pravljice in pesmice, ti pa o prebranem pripovedujejo v vrtcu ali šoli. Ker ti otroci še ne berejo, je potrebno sodelovanje staršev. Starši
si vzamejo čas za branje otrokom, kar je neprecenljivega pomena. Vzeti si čas za branje pomeni vzeti si čas za otroka. Projekt Pravljični palček poteka že petnajsto leto, prvo leto je bilo vanj vključenih okoli tristo otrok, v lanskem letu pa že 1.400 otrok, k temu lahko prištejemo še njihove starše. Še nasvet: če želite, da bo vaš otrok vzljubil knjige, mu berite vsakdan, kupujte knjige, obiskujte knjižnico in razumno omejite gledanje televizije.
Kakšno je sodelovanje z vrtci, šolami, širšo okolico?
Z vrtci in šolami dobro sodelujemo, saj nas povezujejo tudi nekateri skupni projekti, predvsem pa zavedanje, da je za otroka dobro, da se spozna s svetom knjig in knjižnic. V lanskem letu nas je obiskalo štirideset vrtče-vskih skupin in sedeminštirideset razredov osnovnošolcev. Osnovnošolcem ponujamo program Blazno resno o knjigah in knjižnicah za prvo in drugo triado osnovne šole, sedmošolci pa nas obiščejo preko republiškega projekta Rastem s knjigo. S šolami se povezujemo tudi preko razstav, veseli smo, če svoje izdelke predstavijo v naših prostorih, saj jih na ta način vidi res veliko ljudi. Šole nam pogosto ponudijo tudi svoje predstave, mi pa povabimo na ogled mlade obiskovalce. Sodelujemo tudi s širšo okolico. V maju in juniju gremo v park s projektom S knjigo v zeleni travi, v naši enoti v Šentvidu pa s projektom S knjigo v sončen dan.
V	vročem juliju in avgustu vabimo na bazen s projektom S knjigo na bazen. Letos smo sodelovali tudi na večih prireditvah: Čarobnem dnevu v Arboretumu, Piškotkovem pikniku, Etno festivalu, Eko dnevu, na prireditvi ZPM ob tednu otroka ^ Kako paje s knjigami za mladostnike?
Pri mladostnikih pogosto pride do upada branja, čas za branje se krči, saj ima knjiga dva resna nasprotnika, televizijo in računalnik. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je branje tako zelo dragoceno zato, ker bralci dejavno »sodelujemo« z besedilom pred nami, medtem ko smo pri drugih medijih v bolj pasivni drži. Kako to spremeniti? Z navduševanjem za branje.
V	knjižnici imamo tako npr. Bralni klub, namenjen mladostnikom, kjer se pogovarjamo o knjigah s tematiko, ki jim je blizu: ljubezen, odraščanje, internet, odvisnosti ^ Pomembno je, da knjižničarji znamo ponuditi »prave« knjige. Seveda pa bodo vedno mladostniki, ki ne berejo radi in mladostniki, ki so navdušeni bralci.
Ali je knjiga še lahko »konkurenčna« drugim, modernejšim oblikam informacij, računalniku, spletu? Knjiga kot vir informacij bo v prihodnosti težko konkurirala modernejšim oblikam, saj se informacije zelo hitro spreminjajo. Tu ima splet veliko prednosti, vendar pa se moramo zavedati, da se na spletu najde marsikaj in da vse informacije niso enako verodostojne. Knjižnice omogočajo ljudem kot pomemben vir informacij tudi brezplačni dostop do različnih elektronskih podatkovnih baz.
Kako na vašem oddelku skrbite za sožitje knjige in informacijskih oblik informacij? Kakšno prihodnost napovedujete e- knjigi? Ravno v času knjižnega sejma sem zasledila članek, v katerem norveška raziskovalka Anna Mangen pravi: »Zaslon razumemo kot medij za prenos instantnih, hitrih sporočil, ki v nas ne sproži pripravljenosti na daljše, zahtevnejše delo.« Pravi, da to nikakor ne pomeni, da so računalniki poraženi, pomeni pa, da je papir zelo uspešen. Seveda so mnenja o tej temi zelo različna. Amazon že proda več elektronskih kot tiskanih knjig, v Evropi pa je situacija precej drugačna. Sama menim, da se pri nas »preklop« ne bo zgodil čez noč, verjetno pa bo v prihodnosti sobivanje klasične in e-knjige. Najlažje bodo e-knjige sprejeli mladi, starejše generacije pa si še vedno želimo držati v rokah »pravo« knjigo, jo potipati, vonjati ^ V zvezi z e-knjigo je še veliko nerešenih vprašanj, predvsem katere e-knjige bomo lahko brali na katerih napravah, saj so nekatere naprave povezane samo z določenimi spletnimi knjigarnami. Veliko nejasnosti je tudi glede avtorski pravic. Ze nekaj let se intenzivno ukvarjate z zbiranjem gradiva za Malo galerijo slovenskih ilustratorjev, ki je

književnosti?
V Sl(
tudi postavljena na ogled na vašem oddelku.
Sama sem »zaljubljena« v ilustracije in vedno ob ilustraciji pomislim na besede Kvete Pacovske, ki pravi, da je slikanica otrokova prva galerija, zato sta pri dobri slikanici besedilo in ilustracija enakovredna. Med obiski šol smo se vedno pogovarjali o pesnikih, pisateljih, ilustratorjih. Ko je bilo potrebno navesti kakšno ime, so se otroci spomnili pesnika, pisatelja, pri ilustratorjih pa se je vedno ustavilo in tako se mi je porodila ideja o galeriji ilustratorjev. Sedaj učence načrtno povabimo na ogled ilustracij, se pogovarjamo o njih ipd. Ustvarjanje zbirke poteka počasi, saj se neposredno obrnemo na ilustratorje. Nekateri so pripravljeni podariti kakšno ilustracijo, drugi ne, v pomoč pa nam priskočijo tudi založniki.
Kateri so vaši najljubši ilustratorji in ilustratorke?
Zelo občudujem ilustracije slovenskih ilustratorjev in ilustratork. Zelo so mi ljube ilustracije Suzi Bricelj, Lile Prap, Damijana Stepančiča, Kristine Krhin, Ane Razpotnik Donati, Ančke Gošnik Godec, Zvonka Čoha, Marjance Jemec Božič ^ Kakšna je vaša ocena glede kvalitete slovenske otroške in mladinske
Sloveniji izide izredno veliko knjig za otroke, zato se je celo nam knjižničarjem v tej poplavi knjig včasih težko znajti. Premalo je kvalitetnih knjig in preveč nekakovostnih knjig, najslabša situacija pa je pri slikanicah. Zelo dobrodošel je priročnik za branje kakovostnih knjig, ki ga vsako leto pripravi Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL, v katerem je pregled knjig preteklega leta. Za ilustracijo naj povem, da so v lanskem letu izšli 1.003 naslovi knjig za otroke in mladino, od tega je le dobra ena tretjina knjig dobila odlično, zelo dobro ali dobro oceno, vse preostalo je ali pomanjkljivo, pogrešljivo ali neocenje-no. Zato je pomembno, da knjižnica vodi kvalitetno nabavno politiko. Bliža se čas obdarovanj. Knjiga je lepo in primerno darilo. Bi lahko dali kakšen nasvet, katero slikanico ali knjigo kupiti otrokom, vnukom?
Imenitne novejše slikanice so: Bonnie Becker Obisk Pri medvedu, Lila Prap Zuželčji zakaj, Katja Gehrmann Medved in mali, Julia Donaldson Najprisrčnejši velikan, Tone Pavček Juri Muri po Sloveniji, Tone Pavček Romeo in Julija ^Priporočila bi še antologije pravljic: Čudežni vrt, Drevo pravljic, Zlata ptica, Za devetimi gorami, Najlepše pravljice, Tisoč in ena noč ^ Za otroke od desetega leta dalje: Andreas Steinhofel Riko Oskar in zlomljeno srce, Uwe Timm Dirkalni pujs Rudi Rilec, Guus Ku-ijer Ko sreča trešči kot strela, Janja Vidmar Kebarie, Sonya Hartnett Srebrni osliček ^
Hvala za obsežen spisek predlogov. Letos spomladi ste v knjižnici, skupaj z založbo Miš in Društvom
mladinske književnosti. Kakšen je bil odziv, izkušnje, spoznanja?
Pravzaprav je bila odločitev za festival stvar navdušenja, želeli smo narediti nekaj novega, nekaj drugačnega, hkrati pa vsaj za knjižnico skok v neznano. V okviru festivala so potekala številna srečanja z ustvarjalci mladinske književnosti, srečanje z Andrejem Rozmanom - Rozo za zlate značkarje, srečanje za starejše bralce, srečanje za mentorje branja, srečanje za srednješolce, razstava ilustracij ^ En dan je festival pod imenom Bese-dena potepu zaživel tudi na prostem v Športnem parku Domžale. Bilo je živahno, program smo soustvarjali Knjižnica Domžale, Vrtec Urša in Vrtec Domžale, Center za mlade, Plesna šola Miki in gosti: pisateljica Aksinja Kermauner, Lutkovna skupina Uš, Čarovnik Grega, Teater Cizamo. Festival je glede na to, da je bil organiziran prvič, presegel vsa pričakovanja, saj je zajel 1.807 udeležencev, ki so bili povečini navdušeni nad raznovrstnostjo in kvaliteto različnih dogodkov. Pridobili smo kar nekaj organizatorskih izkušenj, izgubili pa tudi veliko živcev. Najhuje je bilo na dan festivala na prostem, ko je zjutraj lilo kot iz škafa. Začeli so zvoniti telefoni. Bo festival? Odločitev je bila težka, napoved slaba, potem pa je kot po čudežu prenehalo deževati. Spoznanja? Pravzaprav si človek težko predstavlja, kaj vse je potrebno za organizacijo takega festivala, dokler tega ne izkusi na lastni koži. Z družino živite na Viru. Kaj počnete najraje v prostem času? Veseli me veliko stvari. Ker imamo psa, si vzamem vsak dan vsaj eno uro časa za pošten sprehod, kjer se sprostim in uredim misli. Izredno me veseli tudi delo na vrtu, druženje s prijatelji in prijateljicami ter branje. Ko pa je prostega časa malce več, z možem najraje potujeva. Potujeva z avtodomom, ta oblika potovanja nama je pisana na kožo. Narediva si okvirni plan, potem pa se prepustiva deželi, ki jo raziskujeva in okušava. Njenim mestom, podeželju, kulina-riki ^
Ste tudi babica. Kako vidite svoje poslanstvo, kaj lahko babice dajo svojim vnukom?
Imam vnuka, ki je star dve leti in pol. Je zelo živahen fantek in z njim imamo veliko veselja, saj vsak dan »izumi« kaj novega. Ker ve, da sem knjižničarka, sem tudi doma »dežurna« za branje, saj je hitro pri meni v naročju s knjigo in prošnjo, beri mi.
Trenutno vsak dan bereva Muco Copatarico, ki se je nikakor ne naveliča. Nekatere pravljice so resnično večne. Verjetno nisem čisto tipična babica, ki sedi v gugalniku s sivimi lasmi, plete in se posveča svojim vnukom, saj sem še preveč vpeta v aktivno življenje. Kot popotnico pa bi mu rada položila na srce, naj postane srčen in dober fant, ki zna ceniti čudež življenja.
Kako vidite občino Domžale, je dovolj prijazna mladim in otrokom? Kaj bi se še lahko izboljšalo?
Zdi se mi, da je občina Domžale kar prijazna do otrok in mladih. Skuša reševati perečo problematiko pomanjkanja vrtcev in premajhnih šol. Igrišča so lepa in urejena. Ponudba dejavnosti za otroke je pestra. V zadnjem obdobju je otrokom namenjenih kar nekaj prireditev, tudi v decembru bo dogajanje v Češmi-novem parku. Imam občutek, da je mesto vendar malce oživelo in da ni več samo spalno naselje. Najboljša pridobitev za občane domžalske občine pa se mi zdi lepo urejena pot ob Kamniški Bistrici. Tam uživajo vsi, otroci, ki krmijo race, občudujejo labode, mamice z vozički, sprehajalci in tekači in starejši, ki zasluženo uživajo na klopcah.
Pogovarjala se je Cveta Zalokar-Oražem.
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 4522, 031/684 212
' popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje ' zobna protetika z uporabo sodobnih materialov ' zdravju prijazna brezkovinska keramika ' beljenje zob
SREČNO 2012
22
kultura
^MJJ
23. december 20ii
Čestitamo Primožu Hiengu ■podelili Murkovo listino
Letos v Slovenskem etnološkem društvu sovpadata dve okrogli obletnici: 150-letnica rojstva filologa in etnologa dr. Matije Murka in petindvajseta podelitev po njem imenovane etnološke stanovske nagrade, priznanj in listin. Eno od listin je letos prejel fotograf, novinar in publicist Primož Hieng za poglobljeno in raziskovalno znanstveno, novinarsko fotografsko in siceršnje dokumentiranje pustnih šeg ter navad na Slovenskem, ki ga celostno predstavlja v svoji pravkar izdani monografiji: Ta norčavi pustni čas, ki jo posebej odlikujejo odlične fotografije in spremni razlagalni tekst. Primož Hieng je dolgoletni novinar, ki je dobro poznan tudi kot dopisnik z našega območja, saj vrsto prispevkov o življenju in delu iz naše občine najdemo v Kamniških novicah, katerih glavni in odgovorni urednik je. Je pa ob tem tudi posebej znano, da so mu posebej ljube teme iz etnologije. Znani so njegova številna dela in raziskovanje s področja voščenja, saj je v njegovi založbi Harlekin No. 1 izšla vrsta zelo prisrčnih knjig na to temo. Še posebej pa je znan po svojem poglobljenem raziskovalnem delu na področju pustnih običajev, karnevalov in festivalov, saj je to temo raziskoval več let ter je ni spoznaval le skozi literaturo, temveč se je z osebnimi obiski želel podrobno seznaniti s to temo in pri tem posebej raziskoval njihov nastanek skozi posamezno zgodovinsko obdobje. O svojem delu je za DELO posebej povedal: »Sprva sem do njih priha-
intervju z BLAžEM sLApARJEM
»Risal sem, še preden sem spregovoril«
jal nekako sramežljivo, saj nikakor nisem hotel, da bi v duhu sodobne tradicije kakor koli vplival na pustno dogajanje, ki so ga prej živeli in doživeli brez sodobnega fotografskega aparata. Upam, da sem svoje delo opravljal dovolj diskretno, neopazno, da nisem bil moteč in nikomur v napoto. Bil sem vesel, če sem bil za pustno skupino vsaj toliko zanimiv, da sem hote ali nehote postal del njihovih pustnih šeg.« Monografija Ta norčavi pustni čas je vzbudila v slovenskih etnoloških krogih veliko priznanje, ki se je odrazilo v podelitvi Murkove listine. Predlog za omenjeno priznanje je podal Matjaž Brojan, novinar in publicist, dober poznavalec strokovnega dela Primoža Heinga. Na sami podelitvi priznanj pa je priznanje utemeljil najvidnejši slovenski etnolog, prof. dr. Janez Bogataj.
Prijatelju Primožu Hiengu sporočamo, da se močno strinjamo s podelitvijo visoke strokovne nagrade, hkrati pa mu zanjo iskreno čestitamo in mu želimo v prihodnje še veliko podobnega dela, ki ga radosti in vsakodnevno razveseljuje.
V imenu sodelavcev in prijateljev
Vera Vojska
alpinistično predavanje dr. iztoka tomazina
Gore z obeh strani
Tudi letošnjo jesen smo v okviru kulturnih dogodkov kulturnega društva Jože Gostič Homec pripravili alpinistično predavanje za vse ljubitelje gora in lepot narave gorskega sveta. Tokrat je bil v petek, 18. novembra, naš gost prim. Iztok Tomazin, dr. med., zdravnik, vrhunski alpinist, gorski reševalec, reševalec letalec, pisatelj ...
Rojen je bil v Kranju, 30. januarja 1960. Zdaj živi v Križah pri Tržiču in je direktor ZD Tržič. Alpinist je od leta 1974, od leta 1978 pa je v vrhu slovenskega alpinizma. Utemeljil je moderno prosto plezanje pri nas. Na svoji bogati športni poti se je ukvarjal z vsemi zvrstmi alpinizma, zimskim in letnim plezanjem, plezanjem po ledenih slapovih, alpinističnim smučanjem, visokogorskim zmajarstvom in jadralnim padalstvom. Dosegel je številne uspehe s slovenskimi odpravami v Himalaji, med drugim: vzhodna stena Daula-girija 8.167 m (1985) prvenstvena smer, dve leti kasneje prvi slovenski zimski vzpon na osemtisočak v alpskem slogu, prav tako na Daulagiri, leta 1988 prvenstvena smer v severni steni Čo Oju 8.201 m, leta 1989 odprava v južno steno Shisha Pangme, leta 1992 južna stena Annapurne, smučanje z osemtisočaka ^ V Ameriki je leta 1978 plezal z najboljšimi ameriškimi plezalci in opravil dotlej najtežje slovenske vzpone v prostem plezanju. Leta 1982 je postal prvak Jugoslavije v letenju z zmaji, leta 1988 pa je postal tudi državni prvak v letenju z jadralnim padalom. Dosegel je več državnih rekordov v prostem letenju in poletel s številnih visokih gora, med njimi s Kilimanjara - 5.895 m, najvišje gore Afrike in Mont Blanca - 4.807 m. Poleg vsega ga privlači tudi literarno delo, saj je izdal več alpinističnih knjig, sodeloval pri večjih planinskih in alpinističnih izdajah, napisal in objavil številne leposlovne
in strokovne članke. Izdal pa je tudi pesniško zbirko, za katero je predgovor napisal sam Dalajlama.
V	svojem predavanju Gore z obeh strani nam je predstavil nekatere lepote slovenskih in svetovnih gora, velik poudarek njegovega predavanja pa je bil na nevarnostih, ki prežijo na obiskovalce gora in v gorskem reševanju. Sam je v zadnjih letih svojo dejavnost v gorah posvetil predvsem reševanju. V gorski reševalni službi je dejaven kot zdravnik letalec in sodeluje v številnih reševanjih v slovenskih gorah s helikopterskimi posadkami slovenske policije in vojske. Redno se udeležuje usposabljanj gorskih reševalcev kot inštruktor doma in tudi v tujini. Med drugim je sodeloval na vaji reševanja s helikopterjem na Okrešlju leta 1997, ko je v tragični nesreči umrlo pet vrhunskih gorskih reševalcev. Dogodek ga je globoko pretresel in zato je ob deseti obletnici nesreče izdal knjigo, ki jo je posvetil svojim tragično preminulim kolegom v spomin. Knjiga Tragedija v Turski gori je spomenik odličnim ljudem, ki so preminuli zaradi nesebične želje pomagati sočloveku.
V	kasnejšem pogovoru z dr. Iztokom Tomazinom je bilo zaznati, da je njegova prioriteta gorske dejavnosti postalo prav reševanje. Svoje sposobnosti in energijo usmerja v gradnjo še boljše in učinkovitejše gorske reševalne službe, čeprav gospodarska in politična situacija temu nista naklonjeni, ker se spet pričakuje zmanjševanje že tako skromnih sredstev namenjenih gorskemu reševanju.
Ob slovesu smo se mu zahvalili za zanimivo in poučno predavanje, z željo, da se še kdaj srečamo.
Marjan Loboda
Najin pogovor se je začel že 13. novembra letos. Moj najmlajši sin je želel o njem pripraviti govorni nastop pri slovenščini. Ker nisva na spletu našla dovolj podatkov o njem, sem izbrskal njegovo številko mobitela in njegov elektronski naslov. Ko sem ga najprej poklical, se je Blaž Slapar prijazno odzval, saj nama je obljubil, da bo odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih bova poslala po elektronski pošti. Kmalu sem tudi spoznal, da je do govornega nastopa še nekaj časa
Že v otroštvu ste radi risali oziroma slikali. Ali se je ohranila kaka vaša otroška risbica ali slikarija? Ali mi lahko poveste več o njej/o njih?
Mami pravi, da sem risal, še preden sem spregovoril, in je že kmalu opazila, da se bo mogoče na tem področju iz mene še kaj razvilo. Prvič je to opazila pri dveh letih. Zato je vse risbe shranjevala in imam danes kar lep arhiv mojih osnovnošolskih podvigov. Moji prvi izdelki so bili predvsem z živalskega področja in iz sveta Disneyja.
Imate brata, sestro? Morda veliko sorodstvo?
Imel sem enega brata, toda žal je v cvetu svoje mladosti umrl za posledicami prometne nesreče in skoraj ni dneva, da ne bi pomislil nanj. Ta tragična izkušnja mi je vcepila močno spoštovanje do družinske celice, v katero štejem tudi širše sorodstvo, saj so mi sestrične in bratranci to bolečino omilili na znosno in moram reči, da si boljšega sorodstva ne bi mogel želeti. Se spomnim iz otroštva, kako zelo rad sem šel na obisk k bratrancu Mirku, ker je tudi on zelo dobro risal in sem si vedno želel, da bi kdaj prišel na njegovo stopnjo kvalitete. Sestrična Simona pa je bila moja poročna priča in njo imam še posebno rad. Na splošno mi je bilo »farbarjevo« sorodstvo vedno zanimivo z raznolikimi posamezniki in ponosen sem, da sem del nje. Tudi po ženini strani je sorodstvo zelo prijetno, tako da ko vsi pridemo skupaj, je kar številčno.
Zanima me, kakšen učenec ste bili v osnovni šoli. Priden? Ste tudi kaj ušpičili? Pa učni uspeh?
Normalen fant, ki je mogoče za odtenek preveč risal. Večini učiteljem sem poslikal učilnice, tako da sem bil kar dobro zapisan pri njih. Sem pa imel svoj delež vragolij, ki so bile več ali manj nedolžne narave. Večkrat prav dober kot odličen. Predvsem zaradi matematike. Likovna pedagoginja Inge Ivartnik me je takoj vzela za svojega in mi pomagala pri bolj kompleksnih projektih, kot je poslikava sten. Na koncu šolskega leta mi je celo »zagrozila«, da mi bo dala likovni manj uspešno, če
ne bom prinesel vsaj treh izdelkov iz dejanskega programa likovnega pouka. Toda spomnim se, da sem proti koncu šolskega dva tedna risal in slikal kot »odtrgan« in dejansko ustvaril vse izdelke, ki jih je bilo potrebno ustvariti pri tem predmetu skozi celo leto. Potem ko sem jih prinesel v vpogled, je rekla, da se je samo šalila in da sem tako ali tako bil ocenjen že pred dvema tednoma. Izjemen kreativni odnos sem imel tudi s pedagoginjo slovenščine Bernardo Mal, s katero še danes ustvarjava mnoge projekte. Tudi razredničarka Helena Klinc mi je pri marsičem pomagala.
Ste obiskovali tudi krožke? Katere?
K likovnem krožku nisem hodil, ker je imel specifičen program in ker nisem smel risati po svoji želji, sem se izpisal. To izkušnjo zdaj uporabljam v svoji slikarski šoli, kjer ne vsiljujem programa, ampak ga krojim glede na želje in potem skozi njih vpeljujem različne tehnike in znanje likovne teorije. Drugače sem bil pa zelo športno aktiven: odbojka, namizni tenis, nogomet ^
Ste v osnovni ali srednji šoli tudi javno nastopali? Morda že razstavljali?
Bil sem voditelj na mnogih šolskih prireditvah in tudi razstavljal sem na šolskih hodnikih. Določene izdelke so mi učenci iz višjih razredov počečkali in sem za nekaj časa dobil odpor do razstavljanja. Tiste izdelke še zmeraj hranim, kot opomin, da se v kritičnih trenutkih lahko zaneseš samo nase. Skozi srednjo šolo sem malce stagniral, toda šele na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje sem popolnoma začel razvijati sebe in poskušal dosegati svoje kreativne maksimume. Zaradi tega sem imel svojo prvo samostojno razstavo šele leta 2006, ko sem imel prvič občutek, da imam resnično kaj pokazati.
Hodili ste na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Kaj vam je »dala« srednja šola?
V teh letih sem se prvič srečal z oblikovanjem in poleg rednega dijaškega dela oblikoval veliko celostnih grafičnih podob za razne naročnike, risal in slikal razna slikarska dela po naročilih prijateljev ter znancev in za dramsko skupino, katere član sem tudi sam. Med profesorji bi izpostavil Sašo Vitežnik, ki je strpno gradila naše zavedanje o grafičnem svetu, in Blaža De Glerio, ki je vedno rad poudarjal, da nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši.
Morda beseda o celostnih grafičnih podobah?
Celostne grafične podobe so kompleksna zadeva, ki bi za popolno
Blaž Slapar in njegovi plakati na zadnji samostojni razstavi na
Studencu
uresničitev potrebovale celo vojsko ljudi, toda realno stanje je, da je zadeva v večini primerov prepuščena iznajdljivosti oblikovalcev. Prvo naročilo za izdelavo vizitke mi je dal moj stric Daro, ki jih uporablja še danes. Večina naročnikov danes mi prepušča kreativno svobodo glede na moje dosedanje reference, so pa tudi takšni, ki pridejo in želijo imeti naročilo po njihovih »kreativnih« navodilih, vendar so vedno pripravljeni sprejeti moje ideje, vsaj
Ste odigrali v dramski skupini tudi kako glavno vlogo? Je z delom v dramski skupini povezana tudi kaka anekdota? Ste morda razmišljali tudi o študiju igralstva? Pravi igralec v moji družini je moj oče, saj redno igra glavne vloge v dramski skupini KID-a Limbar, jaz žal tega talenta nisem podedoval v celoti, saj je moja igra bolj primer »over the top« igranja, tako da sem bolj primeren za stranske vloge. Bolj sem razmišljal v smeri režije, saj imam bolj kot gledališče rad filmsko umetnost.
Kaj pomeni smer vizualizacije? Za kakšen študij gre?
Smer vizualnega oblikovanja zajema npr. oblikovanje plakatov, znakov, CGP-jev, knjig, revij, CD-jev, spletnih strani oz. skoraj vse, kar ni industrijsko oblikovanje, arhitektura, kiparstvo ali slikarstvo.
Katera je bila vaša prva nagrada za likovno ustvarjanje?
Moja prva nagrada je bila zmaga na 1. natečaju mladih neodvisnih ustvarjalcev, leta 1994. Vsake nagrade ali pohvale sem vesel, saj je to deloma tudi gorivo za nadaljnje ustvarjanje.
Naslednje leto boste stari 30 let. Ste poročeni? Ali ste si ustvarili družino?
Imam čudovito ženo Eriko, ki me vedno podpira v vseh kreativnih podvigih. V njo sem bil zagledan še iz najstniških dni. Družino še načrtujeva.
Kakšen je videti vaš vsakdanjik? Ste samostojni kulturni ustvarjalec?
Imam Oblikovalski studio, kjer se ukvarjam z raznovrstnimi naročili od grafičnega oblikovanja plakatov, celostnih podob, CD-jev, knjig ^ Rišem in slikam portrete, pokrajine, hiše, živali ^ večino po naročilih. Imam pa tudi svojo slikarsko šolo, ki je v pogonu že tretje leto in iz začetnih osem, je letos v šolo vpisanih dvainšestdeset učencev.
Kateri vaš izdelek vam je najljubši?
Plakata Srečka Kosovela in Karitasa proti Trgovini z ljudmi, diplomsko delo živali, magistrsko delo portretov, slika Tihožitje s kruhom, knjiga TU STANujem in CD Grajskega okteta in še kaj bi se našlo ^
Hodite v kino? Kaj berete? Knjige? Revije, časopise? Najljubši pesnik, slikar, fotograf, oblikovalec ... ?
V kino hodim zelo pogosto, saj so filmi moja velika strast in jih na leto vidim približno od 250 do 300. Do sedaj sem jih v življenju videl 3.667. To pa zato vem, ker vsak film, ki ga vidim, vpišem v svojo kritično evidenco in ga ocenim. Moj mali hobi, ki ga imam že celo življenje. En film sem videl že 37-krat. Cel tekst filma vam lahko zrecitiram na pamet, tega vam lahko celo zrišem. The Lion King. Bolj berem članke po medmrežju, filmske in grafične revije, Srečko Kosovel, Michelangelo, Rembrandt, Beethoven, Mozart, Saul Bass ^
S katerim projektom se zdaj najbolj ukvarjate?
Slikarsko šolo imam večinoma popoldne in proti večeru, tako da imam dopoldne dovolj časa za tekoče projekte, ki pa so zelo različni od znakov do slik.
In vaši cilji, načrti, želje v prihodnjem letu?
Zeljo imam svojo slikarsko šolo razširiti tudi v Domžale. Trenutno jo izvajam na osnovnih šolah Moravče, Brdo in Dob, kjer se je uspešno prijela, in takšno prakso želim uvesti tudi v vaše okolje. Slikarsko šolo imam tako za otroke kot za odrasle. Uspešno zagovarjati magistrsko delo in doživeti čim več prijetnih dogodivščin s svojo ženo.
Bogdan Osolin Foto: Arhiv Blaža Slaparja
studijski krožek se kar nadaljuje s svojim delom
Slamnikarska zbirka bo imela svoj dom v Godbenem domu v Domžalah
Študijski krožek, katerega cilj je postaviti v Godbenem domu v Domžalah slamnikarsko zbirko, veselo nadaljuje z delom, ki vse bolj postaja konkretno in povezano z vsem, kar bo razstavljeno. Tako ob popisu vseh pridobljenih razstavnih predmetov - v zadnjem času so jih darovali: Ela Košir, Ludvik Kokalj ter Matija Svoljšak,
vsem iskrena hvala - člani Študijskega krožka, zlasti strokovnjaki za naravno in kulturno dediščino, iščejo zanimivosti, ki bi popestrile zbirko.
Pred kratkim smo prisluhnili posnetku pesmi Alexandra Girardija, avstrijskega operetnega pevca iz Gradca, po katerem se imenuje slamnik žirardi.
Skupina za razstavna besedila je dokončala tekste, mag Tatjana Dolžan Eržen in Saša Roškar trenutno usklajujeta besedilo s popravki in predlogi, Roman Kos pa je na enem od sestankov predstavil osnutek risbe za sklop MULCI, v okviru katerega bo barvne ilustracija prispevala Mateja Kozinc. Za strip, ki bo vodnik po razstavi za mlajšo publiko, pripravlja skice in zasnovo Maja Novak, ki se je udeležila enega od sestankov, na katerem je bilo govora predvsem o posameznih detajlih, Tatjana Dolžan Eržen in Saša Ro-škar pa sta tudi pripravili zgodbo za strip, ki naj bi mladim pomagal pri spoznavanju slamnikarstva. Kot zanimivost povejmo, da smo se pogovarjali tudi o novih prevodih do sedaj neznanih člankov o sla-mnikarstvu, ki so sicer v nemščini, tudi v angleščini, Saša Roškar pa pripravlja film s posnetimi izjavami o slamnikarstvu nekdaj. Študijski krožek pa ne razmišlja le o posta-
vitvi slamnikarske zbirke, temveč je dal tudi pobudo, da se za raziskave slamnikarske tematike poišče in organizira štipendije za raziskovalce, razmišljamo pa tudi o delavnici ter o usposabljanju bodočih vodičev.
Milan Marinič je predstavil idejo namiznega koledarja Kulturnega doma Franca Bernika za leto 2012, ki kot slikovno gradivo vsebuje fotografije slamnikarskih tovarn in slamnikov. Pred konkretno postavitvijo slamnikarske zbirke pa je potrebno pripraviti Katalog razstave s seznamom in opisom vseh razstavljenih predmetov ter nastaviti inventarno knjigo in popisati/inventarizirati vse pridobljeno gradivo (to so vsi predmeti, tudi tisti, ki ne bodo na razstavi). Za inventarno knjigo bo poskrbel KD Franca Bernika Domžale, ki je skrbnik zbirke, za smernice pa Gorenjski muzej.
Vera
23. december 20ii
kultura
23
srečanje z ustvarjalci Sanja Lončar predstavila zamolčane moči začimb
Gostja zadnjega letošnjega Srečanja z ustvarjalci, ki ga v Knjižnici Domžale pripravlja Cveta Zalo-kar-Oražem, je bila novinarka, raziskovalka, predavateljica in animatorka zdravega življenja, ki je letos skupaj s sodelavkami izdala knjigo Ščepec rešitve, v kateri so predstavljene posamezne začimbe in njihova izjemna zdravilna moč, ki jo skrivajo v sebi. Lončarjeva že šesto leto tudi vodi odmeven projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, v okviru katerega je najbolj odmevna drobna revija, ki mesečno lahko brezplačno najdemo na policah lekarn in eko trgovin. V njej se promovira pomen naravnega, preprostega in zdravega življenja, objavljene so neodvisne analize in na enem mestu tudi obvešča o številnih dogodkih s tega področja.
Na začetku obsežne knjige o začimbah, ki smo jo skupaj prelistali na pogovoru, je poglavje o zgodovini in preteklosti začimb, ki je mnogokrat prikrojena, prikriva se velikanski pomen začimb, ki so bile nekoč zelo cenjene, predmet obsežne-
ga trgovanja, cilj odkritij ^ Najbogatejši so gojili začimbe na svojih posestvih. Imeli so zaposlene začimbarje in dejstvo je, da so včasih veliko bolj cenili zdravilne moči skrite v začimbah. Lončarjeva opozarja, da se je in se pomen začimb prikriva, mnogokrat celo načrtno izginja, saj so s tem
ogroženi številni interesi, predvsem farmacevtske industrije. Avtorice so pregledale obsežno literaturo, predstavile aktualne raziskave o sestavinah in zdravilni moči začimb.
Obsežen del pogovora je bil posvečen gojenju in uporabnosti posameznih začimb, tako tistih, ki jih lahko gojimo na naših vrtovih, od bazilike, peter-šilja, koromača, mete, kumine, janeža, luštreka, origana in rožmarina, do tistih, ki jih, za razliko od prejšnjih časov, lahko dobimo po zmernih in dostopnih cenah in so zrasle na bolj oddaljenih krajih: cimet (topla začimba, uporabljena predvsem pozimi in predstavlja veliko nevarnost za farmacevtsko industrijo, imenujejo ga kradljivec dobičkov), muškatni orešek, kardamon, kurkuma, muškatni orešek, klinčki ^ Številna vprašanja gostji so bila namenjena tudi pridelavi in kvaliteti začimb, nasvetom, kje kupovati in kako shranjevati začimbe ter medsebojnemu kombiniranju ter uporabi v hrani. V tretjem poglavju pa bralci lahko izvedo več o boleznih in težavah ter začimbah za posamezne probleme: želodčne težave, jetra, holesterol, sladkor v krvi, rak, depresijo, stres.
Sporočilo večera in misel, ki so jo obiskovalci ponesli domov, sta bila, da je pomembno živeti življenje po zdravi pameti, s spoštovanjem tradicije, preprostosti, z upornim ravnanjem zoper številne zaslužkarske in profitne stranpoti.
C.Z.O.
literarna kavarna v knjižnici domžale -sproščeno kramljanje OB kavi in piškotih
V Knjižnici Domžale smo se v šolskem letu 2011/2012 odločili preoblikovati koncept literarnih večerov, ki jih že dve leti in pol organiziram in vodim Mirjam Štih, in jih v skladu s tem preimenovali v literarno kavarno. Za ta korak smo se odločili iz razloga, da bi se ljudje znebili stereotipnih predstav, ki jih pogosto imajo o tovrstnih dogodkih, na katerih se pogovarjamo s slovenskimi literarnimi ustvarjalci, ki so zaznamovali naš kulturni prostor. Ne želimo si namreč, da bi si pod njimi predstavljali resne in zategnjene debate, ki bi jih zmogli samo dobro izurjeni intelektualci. Ravno nasprotno, z imenom literarna kavarna želimo poudariti, da so literarni dogodki, ki jih prirejamo, priložnost za sproščen klepet z literatom, pesnikom ali pisateljem. Takšno vzdušje pa poleg tega uspemo pričarati ob živi glasbi učencev Glasbene šole Domžale ter ob skodelici dišeče
kave ali čaja in piškotih, ki jih ponudimo našim obiskovalcem.
V	mesecu novembru smo tako gostili enega boljših prevajalcev iz angleškega jezika, pisatelja in prejemnika številnih nagrad, med drugim tudi Kresnika, Andreja E. Skubica. Skozi klepet z njim smo imeli priložnost izvedeti marsikaj zanimivega, tako o njegovem literarnem ustvarjanju kot tudi o njem kot človeku. Prepustili smo se njegovim besedam, ki so nas popeljale v nek drug svet, in se ob tem tudi prijetno nasmejali. Literati in literatura so namreč lahko tudi zabavni in seveda zelo prijetni.
V	decembru smo kramljali z Dušanom Mercem, pisateljem, med drugim avtorjem Pedagoškega triptiha, kontroverznim ravnateljem osnovne šole in velikim kritikom šolskega sistema. Pogovor se je vrtel okoli pedagogike.
Na naslednji literarni kavarni bomo v Knjižnici Domžale gostili Andreja Rozmana - Rozo, slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika, igralca in prevajalca.
Mirjam Štih, Knjižnica Domžale
FILMSKI VECER V DOMŽALSKI KNJIŽNICI
Kruh naš vsakdanji
Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je 29. novembra v domžalski knjižnici pripravil filmski večer svojih uspešnic izpred tridesetih let in več. Najprej so prikazali film Od zrna do kruha, ki je bil v leta 1976 dokumentarni vrh Mavrice. Kot za šalo je pobiral nagrade in priznanja po Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Film je večzvrsten: dober dokumentarec, izobraževalni, strokovni in etnološki film. Celosten film, z razvito zgodbo in z jasnim
sporočilom. Zamislil si ga je Matija Kosmač, ki je napravil tudi večino posnetkov. Besedilo je prispeval Janez Kosmač, prebrala sta ga Miha Kavčič in Majda Šoštarič, montiral pa Karli Steiner.
O kruhu je govoril tudi naslednji film, iz leta 1981, Nočno življenje. Radomlje so bile v tistem času znane po obrtnikih, mlinih, po partizanski četi, po diskotekah in po kruhu. V ljudski spomin se je zapisal tudi glavni pek, vodja pekarne in
tudi poveljnik radomeljskih gasilcev, Joško Šraj, ki je poleg pekov glavni »igralec« v filmu. Scenarij je delo Janeza Kosmača, režirala sta skupaj s Karlijem Steinerjem, ki je sukal kamero, montiral in poskrbel za glasbeno opremo. Film je zmagal na slovenskem festivalu v Ljutomeru in dobil 2. nagrado na festivalu jugoslovanskega dokumentarnega filma. Domžalsko gospodarstvo zraslo in se razvilo na slami. Na slami sta ga spočela kmet in obrtnik. Kmet je pridelal slamo, ki so jo domače ženske spletle v kito, simbol domžalskega grba, obrtnik je kito vešče zvil in sešil v cekar ali slamnik. Film Slamnikarstvo pod kamniškimi planinami je leta 1974 ustvaril Lovro Korenčan, tudi eden od organiza-
cijskih stebrov Mavrice, besedilo, ki ga je prebral Milan Marinič, je prispeval Tonček Ravnikar, glasbo pa Tomaž Habe.
Novejši film je bil edino Dan narodnih noš in plesov v Kamniku, v katerem pa je Janez Kosmač v eno leto stare posnetke vešče vpletel uvod - 45 let stare posnetke iz Kamnika. Videli smo folklorne skupine iz Makedonije, Bolgarije, Škotske, Portugalske in Bosne. Film sta montirala Miha Kosmač in Karli Steiner. Za zaključek je poskrbel simpatični film, utrinek o balinanju na Količe-vem iz leta 1983 - V nedeljo popoldne se dobimo. Napravili so ga Toni Mueller in Karli Steiner, ki sta na fotografiji, in Janez Kosmač.
Igor Lipovšek
gozd, naš prijatelj Fotografska razstava v Radomljah
V obeh radomeljskih razstaviščih, Kodrovi dvorani in Galeriji Dom, je FKVK Mavrica 12. decembra pripravil pregledno razstavo fotografij svojih članov. Izpovedno so se preskusili v treh zvrsteh: fotografiji z naslovom Gozd, naš prijatelj, digitalni fotografiji z naslovom Barve jeseni in z diapozitivom, kjer je bila tema prosta. Fotografije in diapozitive so tokrat prispevali praktično vsi člani.
Predsednik društva, Janez Kosmač (na fotografiji) pravi, da ga veseli dvojni napredek Mavrice na področju fotografije: kakovostni napredek fotografov, ki so se ovenčali z naslovi in medaljami, ki so jih iz Slovenije in tujine prinesle njihove dobre fotografije. Okrepili so se tudi številčno. Veliko mladih je zakorakalo v njihove vrste - nekateri sami, drugi ob podpori in mentorstvu svojih staršev, tretji prek Centra za mlade Domžale.
Fotografije je pregledal, izbral za razstavo in določil nagrajence Lado Kutnar, mednarodni mojster fotografije in obenem doktor gozdarstva. V spremni besedi je med drugim zapisal: »S pregledom svojega ustvarjalnega opusa so tako v
Mavrici na poseben način kronali leto, ki so ga Združeni narodi proglasili za mednarodno leto gozdov. Na svoj slikovit način so opozorili na mnogopomensko vlogo gozda, eno od najprvobitnejših okolij našega planeta. Tako kot prikazuje simbol mednarodnega leta gozdov, so tudi fotografski ustvarjalci s svojimi barvnimi fotografijami prikazali številne funkcije gozdov. V njihovih delih lahko zaslutimo prepletanje gozdnega ekosistema s človekom, ki se pojavlja kot pomemben povezovalni člen in hkrati del te neločljive naravne celote. V delih Mavrice lahko opazujemo človeka, ko pristopa z vsem spoštovanjem do monumen-talnosti zasneženega gozda, ki mu je na videz tako prvinsko tuj in skoraj nerazumljiv, ali pa na drugi strani, ko naslonjen na deblo prisluhne njegovi govorici in se staplja s stoletnim drevesnim bitjem ter išče tako rekoč intimno zaupljivost in zavetje gozda. Tako kot simbol mednarodnega leta gozdov nam tudi posamezna dela fotografskih ustvarjalcev sporočajo, da se človek organsko prepleta z gozdom, saj mu ta nudi nepogrešljive usluge pri vzdrževanju stabilne klime in okolja celotnega planeta ter
nastopa kot ključni vir življenjskih elementov. Gozd v prikazu fotografskih ustvarjalcev je kot enkraten perpetuum mobile, brezčasna zgodba, ujeta v zveriženost lesenega tkiva gorskega viharnika ali v tla za-jedenega bukovega koreničnika. Na drugi strani pa lahko to brezčasnost zaslutimo tudi v na novo vdahnje-nem življenju lesenega izdelka, kjer se reinkarnacija prastarega gozdnega duha prepleta s človekovo ustvarjalnostjo, intelektom.« Nagrade sta podelila Karli Steiner in Mirjana Kavčič. Prejeli so jih: za diapozitive Špela Kragelj-Brač-ko (1. nagrada), Lili Jazbec (2. nagrada), Mimi Pollak (3. nagrada), Janez Kosmač, Mojca Popelar, Al-binca Kosmač in Matija Kosmač (diplome). Najboljše fotografije so naredili Mimi Pollak (1. nagrada), Mateja Absec (2. nagrada), Milan Jazbec (3. nagrada), Lili Jazbec, Peter Rojc, Lojze Popelar, Ožbej Jakob Popelar in Matjaž Skok (diplome). Najboljše digitalne fotografije so napravili Milan Jazbec (1. nagrada), Albinca Kosmač (2. nagrada), Špela Kragelj-Bračko (3. nagrada), Mate-
ja Absec, Mimi Pollak, Lili Jazbec, Katarina Popelar in Urban Popelar (diplome).
Nagrajenci so prejeli tudi zgoščenke, na katerih so različni filmi iz 45-le-tnega delovanja kluba Mavrica. Ze Stanka Godnič, pokojna filmska kritičarka, je dejala, da so filmi, tako kot knjige za branje, namenjeni gledanju. Brez gledalca je film samo kolut celuloidnega traku. Mrtev kapital.
Razstavo je odprl Peter Pokorn, nekdanji predsednik Fotografske zveze Slovenije in neutrudni ter vsestranski kulturni delavec iz Škofje Loke. Zahvalil se je fotografom, jim čestital za uspeh, predvsem pa poudaril umetniško in organizacij-sko-predstavitveno vlogo Mavrice v slovenskem prostoru.
Igor Lipovšek
Pravljice za odrasle v Knjižnici Domžale
Smo v mesecu decembru, ki je čas miru, sreče, pričakovanja in obdarovanja. Je čas, ko se zatečemo v toplino doma in skozi razsvetljena okna opazujemo snežno ogrinjalo, v katerega se je ogrnila narava. S tem namenom vam tudi v Knjižnici Domžale želimo pričarati čarobno vzdušje tega pravljičnega časa. Da boste tudi sami postali del čudežnega, vas toplo vabimo, da 28. decembra, ob 19. uri, prisluhnete pravljici o Trnuljčici. Z branjem in interpretacijo vas bova v svet pravljic popeljala Mirjam Štih in Luka Hrovat.
24
kultura
^MJJ
23. december 20ii
GLEDALIŠČE NASMEH
Izjemen gledališki dogodek
Gledališče Nasmeh je zelo drugačno in posebno: je edino slovensko gledališče slepih in slabovidnih. Po nekaj letih premora so se letos znova zbrali skupaj in tako praznovanje svojega jubileja, 15-letnice delovanja, obeležili z novo uprizoritvijo, s katero v zadnjem obdobju več kot uspešno gostujejo po Sloveniji. V
novembru so pod pokroviteljstvom domžalskega Lions Kluba svojo zadnjo predstavo, dramo simbolističnega avtorja Mauricea Maeterlinc-ka Slepci, prikazali tudi domžalski publiki v Kulturnem domu Franca Bernika. Ob tem sodelovanje in tudi prisotnost večine članov Lions Kluba Domžale ni slučaj, saj delu-
jemo pod geslom POMAGAMO - pomoči potrebnim, pri čemer je še poseben poudarek dan prav slepim in slabovidnim. Tako smo člani in članice svoja tradicionalna torkova srečanja tokrat združili z ogledom izjemne in pretresljivo sporočilne predstave, ki si jo je ogledal tudi guverner distrikta 129, Dorijan Mar-šič, in prihodnja guvernerka, Alenka Marter.
Drama Slepci je svojevrsten izziv za ekipo, ki se je loti, še posebno ambiciozen izziv pa je bila za ekipo gledališča Nasmeh. Pri tem je izjemna vloga režiserke Mateje Mlačnik, ki ji je s svojimi bogatimi gledališkimi izkušnjami pomagala mentorica Alenka Bole Vrabec, tudi sama članica Lions Kluba Bled. Drama simbolno prikazuje dogajanje v sodobni družbi, slepoto in ujetost sodobnega človeka v svetu kapitala in potrošništva. Opozarja in kaže nam izgubljenost sodobnega človeka v svetu in hkrati tudi odnos do hen-dikepiranih. Teža samosti, nezmožnost resnične bližine, nesposobnost videti resnico, izostanek luči, svetlobe - problemi, ki jih občutimo
tisti, ki vidimo, še bolj in drugače pa tisti, ki ne vidijo. Slepota sveta in zaslepljenost sta tu, vsak dan in vsak trenutek. Človek išče izhod, rešitev, nemočen blodi, v skupini, a obenem sam. Je še rešitev? Za slepe je bilo blodenje in hoja, koraki po odrski in »življenjski« kletki, še poseben izziv. Temu je s premišljeno in učinkovito sceno sledil Klemen Vrabec. Predstava nam postavlja celo vrsto vprašanj. So slepi v tej predstavi morda tisti, ki še največ in najbolj vidijo? Smo spregledali slepoto sveta? Je še izhod? Igralci in igralke so nastopili suvereno, obvladali so svoje vloge in vse manj igrali, vse bolj pa živeli svojo predstavo, kar smo začutili tudi gledalci. Miha Jakopin, Zlatko čigič, Irena Temlin, Ladka Hunjet, Metka Pavšič, Ivan in Frenk Mlačnik ter Dario Vogrič prihajajo iz različnih krajev, njihove življenjske zgodbe in usode so različne, a vse je združila velika želja in ambicija: narediti predstavo, ki gledalcem ostane v spominu in se jim zapiše v dušo.
Cveta Zalokar-Oražem
Lili Garbajs razstavlja v kavarnici MJ v Domžalah
V četrtek, 10. novembra 2011, je v kavarnici MJ v Domžalah potekalo odprtje razstave ljubiteljske slikarke Lili Garbajs z naslovom Kot ogenj žareča. Glasbeni program so z izredno mehkobo izvedli Slovenski zi-mzelenčki, na odprtju pa se je zbralo veliko obiskovalk in obiskovalcev, ki so uživali v kulturno obarvanem jesenskem večeru.
Lili Garbajs ustvarja tople in prijetne slike, zase pravi, da je samosvoja
in da se noče zgledovati po drugih, ustvarja hitro in spontano, privlači jo sončna svetloba, ki mehko sije iz njenih slik. Njena paradna tehnika je akril, priljubljeni pripomočki pa gobica, čopič in slikarska lopatica. Ustvarja tako, da sliko gradi, spraska in na novo gradi, zdi se, kot da slika nastaja sama od sebe. Poleti so njene slike modre in zelene, jeseni pa tople in zlate.
Ognjena in samosvoja je razstava
OTVORITEV RAZSTAVE UNIKATNIH IZDELKOV MARJETE BENDA
»Ta trenutek mi je lep«
V četrtek, 8. decembra, je v kavarni MJ v Domžalah potekala otvoritev razstave unikatnih izdelkov umetnice Marjete Benda. Razstavljavka keramike, ki se je v preteklem letu odločila svoje življenje posvetiti izključno umetnosti, je prodajno razstavo odprla ob 19. uri - v prijetnem vzdušju glasbe, umetnosti in družbe pristnih prijateljev. Letošnjo razstavo je posvetila svojemu očetu, Matiju čerarju, s katerim sta večkrat skupaj ustvarjala in lani celo pripravila skupno razstavo. Marjeta Benda je ob tem povedala, da jo je oče, ki je pred petimi meseci žal preminil, navdušil za umetnost in ji pred smrtjo dal še zadnji, morda najbolj dragocen nasvet: »Delaj vse
ali nič.« Marjeta se je nato odločila, da svoje življenje posveti temu, kar ceni in v čemer uživa. Otvoritev je popestrila tudi glasba, za katero je poskrbel Marjan Ur-banija. Marjan Urbanija je večkrat ustvarjal z gospodom čerarjem, prvi je igral na ustno harmoniko in drugi na klavir. Izdala sta tudi dva albuma, enega z ljudskimi priredbami ter drugega s svetovnimi in slovenskimi zimzelenimi melodijami. Marjeta, ki pravi, da se je do sedaj iskala in šele zdaj polno živi, je otvoritev razstave pričakala v družbi prijateljev in sorodnikov. Poleg njene hčerke Nine, ki je mami pomagala s pripravami, so razstavo obiskali tudi njena mama, teti, zaročenec
Umetnica Marjeta Benda s svojo mamo in hčerko
in Ninin fant ter kopica prijateljev. Ljudska glasba, kamin in čudoviti izdelki so pripravili krasno vzdušje za prijetno druženje. Izdelke je Marjeta, ki sicer živi v okolici Domžal, ustvarjala skozi leto in jih sedaj razstavlja v kavarni MJ, kavarni Srček v Kamniku ter na novoletnem sejmu ob Ljubljanici.
Lili Garbajs je pripovedovala o svojih slikah, vsaka ima svojo zgodbo.
slik Lili Garbajs, ki si jo lahko ogle- bolj postaja priljubljeno stičišče kul-
date vsak dan v prijetnem ambientu ture in umetnosti.
kavarnice MJ v Domžalah, ki vse	Katarina Karlovšek, RTA
Ročno poslikani keramični izdelki so iz neškodljivih materialov in so primerni tudi za strojno pranje. Poslikave so edinstvene, saj izražajo Marjetin osebni stil in njeno trenutno počutje. Na mnogih izmed njih tako lahko vidimo prisrčna sporočila, ki nam zagotovo polepšajo dan. Kolekcijo sestavljajo skledice, vaze, podstavki, skodelice in dekorativne keramične ploščice. Poleg njenih lastnih izdelkov je Marjeta razstavila tudi očetove mozaike, ki še nikoli niso bili predstavljeni javnosti. Kavarna MJ v centru Domžal je mesto, kjer si večkrat lahko ogledate izdelke lokalnih umetnikov. Lastnica Maja Juhant ima poleg posluha za umetnost tudi veliko veselja za otoke, ki jim med prazniki pripravi obdarovanja. Kavarna z že 16-letno tradicijo in čudovitim ambientom je zato krasen prostor za druženje. Razstava bo v kavarni MJ v centru Domžal na ogled še ves mesec december.
RTA
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE: 60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU AVTORJA DR. VELIMIRJA VULIKIČA
Korajža velja
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je 10. decembra 2011 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravilo predstavitev nove knjige -kronike: 60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU. Knjigo je na osnovi številnih gradiv in fotografij napisal dr. Velimir Vulikič, nova knjiga pa je njegovo 23. književno delo. Knjiga obsega dobrih 300 strani in se začenja z avtorjevim pogledom na vsebino knjige, hkrati pa nam na kratko predstavlja tudi ogromno delo, ki je bilo opravljeno ob pisanju kronike, saj ta temelji na več tisoč straneh arhiva, številnih fotografijah, avtor pa se je o zgodovini in sedanjosti društva, kronika se namreč zaključuje z lansko letno gledališko sezono, pogovarjal s člani in članicami društva ter drugimi. Po uvodni besedi avtorja, dr. Velimirja Vulikiča, v knjigi pod naslovom Pravljica o ljudeh, ki jim je kultura način življenja, o uspehih društva razmišlja župan Toni Dragar: »Iskrene čestitke ob 60-obletnici, hvala za vso izredno prizadevnost, požrtvovalnost, skrbnost in pridnost vseh, ki zmorete strniti vrste, ko je treba organizirati katero od prireditev v poletnem gledališču ali drugje. Vsakemu posebej in vsem skupaj, še posebej pa predsedniku društva, režiserju, organizatorju ter prijatelju Lojzetu Stražarju. Ostanite taki kot ste, pridni, uspešni, iskreni, predvsem pa prijatelji, ki s svojimi prireditvami prinašate srečo in zadovoljstvo vsem, ki vas imamo radi.« »Iskrena hvala in čestitke avtorju za dobro opravljeno delo in potrpljenje, ki smo ga potrebovali, da je pred nami delček zgodovine, zabeležen in zaznamovan v dokaz, da ta kraj ni živel brez lepih doživetij in kulture,« pa je zapisala Tadeja čapuder Flegar iz Zveze kulturnih društev Domžale.
Pred nekaj več kot 60 leti in danes
V knjigi se vrnemo več kot 60 let nazaj in spoznamo Škocjan, zibelko poletnega gledališča. Vrnemo se v gledališče pod kozolcem, od domače predstave do predstave, Glasbe treh dežel, nastopov glasbenih skupin, plesalcev, pevcev... Vzemite knjigo, ki je zelo primerna tudi za darilo in jo preberite, preglejte in ob njej obujajte spomine. Lepe spomine, kot jih obuja avtor in vsi, ki so z njim pripravljali knjigo. To je bil še prav posebej Odbor za knjigo v sestavi: Mari Nahtigal, Marta Majdič, Tadeja čapu-der Flegar, Alojz Stražar, Brigita Hrovat, Mateja Kos in France Stražar. Za bralce bodo zanimivi tudi kratki prispevki kulturnikov, avtor pa ni pozabil niti na seznam umrlih igralcev in sodelavcev.
Pogovori
Novinar Silvo Teršek, ki je skupaj s Ta-dejo čapuder Flegar vodil večer, je v
začetku predstavitve knjige razmišljal o življenju, o besedi, besedah in knjigah, ki dajejo upanje v življenje, ter ob spremljavi pianista Ivča v sebi znanem slogu zaigral tudi na orglice. Gledališka igra je lahko večno iskanje, je dejal in na oder povabil gospo Mihelco Sušnik, poročeno Hribar, ki je igrala v prvi predstavi gledališča pod kozolcem V Ljubljano jo dajmo.
»Knjigo sem dobro prebral in od tedaj še posebej cenim toplarje,« je hudomušno povedal novinar sogovorniku Toniju Dragarju, županu Občine Domžale. Ta je povedal, da je društvo pomembna blagovna znamka, ki finance vedno dobi z razlogom. Zaupal nam je, da je bil v ožjem izboru za vlogo Bedanca, še vedno pa je nekje skrita želja (ne njegova), da bi nekoč poizkusil zaigrati Martina Krpana. Kdo ve, če ne, saj ga je sogovornik z odra pospremil z besedami: »Bodite še dolgo župan.«
Dr. Velimir Vulikič, avtor knjige je ob predstavitvi povedal, da je za knjigo potreboval dve leti, od osem do deset ur na dan, v tem času pa je obdelal številne fascikle, ki so vsak zase skrivali delčke zgodovine poletnega gledališča in društva. Stražarjeve fante je primerjal z brati Pirnati: eni so odlični na področju petja, drugi na področju ustvarjanja gledališča ^ Je zadovoljen s knjigo? »Ja, sam zelo, za druge ne vem, z nobeno knjigo niso vsi zadovoljni.«
Za kratek premor je poskrbel novi režiser KD Mirana Jarca Kondi Pižorn, za kratek predah okrepljeni Mešani pevski zbor Šutna s pevovodjem Karlom Le-skovcem (svetovalcem za glasbene zadeve) in pianistko Martino Bohte, za lepo operno petje pa Pija Brodnik. O tem, kako pomembno je srce na Studencu, je povedala igralka Brigita Hro-vat, iz katere so kar vrele pomembne besede, brez katerih Studenca najbrž ne bi bilo: ljubezen, tovarištvo, spoštovanje, sodelovanje, lepi spomini na vse vloge, ki so ji bile ljube - pomembnih oz. nepomembnih vlog ni, so le pomembne, ki jih je igralka vedno jemala resno, pa čeprav je pred eno od pomembnejših vlog doživela prometno nesrečo. Najprej na premiero, potem na urgenco. Kot pravi Jože Stražar: »Oder te potegne, ti da samozavest, vsak nastop je pomemben, pomembno je tudi druženje. Ustvarjanje dobrega zase in za druge ti prinese neverjetno število prijateljev, ki ti pomagajo, ko njihovo pomoč potrebuješ, je povedal in bil, enako kot ostali »nasto-)ajoči«, deležen glasnega aplavza.« Pozabiti ne gre niti slikarja velikih platen in nepogrešljivega izdelovalca scene na Studencu: Jože Napotnik, ki slika z zamahom, zanosom, iskrenostjo, z ognjem v očeh in rokah ter bo tudi v prihodnje rad prihajal na Studenec.
_Vera Vojska
Godba Domžale krstno izvedla novo mašo Patricka Quaggiata
MePZ Klas Groblje srebrn na regijskem tekmovanju pevskih zborov
V	sklopu priprav na Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov smo v nedeljo, 13. novembra 2011, organizirali skupni koncert z MePZ Musica Viva iz Tolmina.
V	soboto, 19. novembra 2011, je v dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki potekalo Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin - Gorenjska. Program je bil sestavljen iz štirih skladb. Prepevali smo Gallusa, Mi-škinisa, Čopija in slovensko ljudsko v priredbi Katarine Pustinek Rakar,
ki je v Škofji Loki doživela svojo krstno izvedbo, saj je skladateljica pesem posvetila našemu zboru in zborovodji Matevžu Kinku. Zbore je ocenjevala tričlanska komisija, ki nam je podelila 79,7 točk in srebrno plaketo. Čeprav nam je vse skupaj močno zadišalo po zlati plaketi, ki nam je ušla le za 0,3 točke, smo z doseženim zadovoljni in na svoj uspeh ponosni.
Pa še nismo počivali, v sredo, 23. novembra 2011, smo na povabilo laza-rista Janeza čerarja odšli v Zagreb,
kjer smo v Zagrebški katedrali peli pri sveti maši ob zaključku simpozija o svetniškem kandidatu Janezu Frančišku Gnidovcu. Po sveti maši smo imeli še krajši koncert. Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh ter v stisnjenih dlaneh. Doživete božične praznike ter srečno, zdravo, uglašeno in ustvarjalno leto 2012 vam želimo pevke in pevci Pevskega društva Mepz Klas Groblje.
Mešani pevski zbor Groblje Foto: Jana Jocif
Letošnja jesen je bila za Godbo Domžale bolj delovna kot ponavadi, saj se je manjša zasedba, skupaj z združenim dekliškim zborom, sestavljenim iz DPZ Pueri Cantores iz Tolmina in DPZ Plejade iz Ajdovščine, ter otroškim pevskim zborom osnovne šole Franceta Bevka iz Tolmina pod vodstvom Barbare Kovačič, skrbno pripravljala na obsežen vendar zanimiv projekt: krstno izvedbo latinske maše Missa Nuova, Laúdate pueri Dominum Patricka Quaggiata, ki prihaja iz slovenskega zamejstva - italijanske Gorice. Da ne gre le za projekt lokalnega pomena, potrjuje tudi dejstvo, da sta bila kar dva koncerta snemana, enega pa je za svoj radijski arhiv posnel celo Radio Koper.
Široko zasnovano mašo je Quaggi-ato napisal leta 2009 in jo posvetil dekliškemu pevskemu zboru Pue-ri Cantores, s katerim je že večkrat sodeloval in zanj tudi napisal več krajših skladb. Maša vsebuje vse dele mašnega ordinarija in uvodni Introi-tus, pred koncertno izvedbo maše pa skladatelj predpisuje še orgelski Prelu-dij in motet Laudatepueri Dominum, oba prepletena s tematskim in mo-tivičnim materialom iz maše. Stavki imajo slavnosten značaj in se po svoji
strukturi močno približajo Slavnostni maši (Missa solemnis), skladatelj pa je v njih uspešno združil sodobne kompozicijske prijeme, spevne, mestoma celo jazzovske melodije, pestre ritme in konvencionalne formalne oblike. Z zadnjim koncertom, ki je bil 3. decembra v župnijski cerkvi v Štandre-žu, se je tako sklenil prvi del projekta, mašo pa so glasbeniki pred tem izvedli še v znameniti cerkvi Matere Božje v Logu pri Vipavi in v župnijski cerkvi v Tolminu. Drugi del projekta prihaja na vrsto spomladi prihodnje leto, ko
naj bi mašo izvedli še v Ljubljani in Domžalah, po besedah organizatorja in vodje projekta, Primoža Hvale Ka-menščka, pa potekajo pogovori tudi za gostovanje projekta v Berlinu in Milanu.
Vsekakor je tkanje novih vezi in poznanstev ter kakovostnega amaterskega glasbenega udejstvovanja v tem primeru primarnega pomena, ne gre pa zanemariti tudi priložnosti medobčinskega kulturnega povezovanja treh občin (Domžale, Tolmin, Ajdovščina), ki bi lahko v naslednjih letih pripeljalo do še kakšne podobne oblike sodelovanja.
Mihael Kozjek
23. december 20ii
kultura
25
Lesena razmišljanja Marijana Vodnika
I v« • • I
o družini in bozicu
Razstava z naslovom Družina in božič Marijana Vodnika, ki je bila na ogledu v Knjižnici Domžale od 5. do 17. decembra 2011, nas je prijetno popeljala v praznični december. Učenci Glasbene šole Domžale: Andrej Klopčič, Polona Capuder, Jelena Vujič in Manca Arnuš so nam s svojimi godali pričarali melodije, ki so ob lesenih izpovedih še toliko bolj toplo zvenele. Po prijetnem glasbenem uvodu nam je direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder predstavila avtorja razstave in njegovo delo. Marijan Vodnik je naravo, drevesa
in les vzljubil že v otroštvu, saj so drevesa del stvarne narave, kateri je vedno pripadal z vsem srcem. Prirojen način izražanja v lesu mu pri kle-sanju in vrezovanju dovoli spoznati les ter mu vedno znova omogoča zaznati tudi sporočila iz življenjske dobe dreves in njihovo energetsko vsebino. Vedno kleše v en kos drevesnega debla in to samo ročno z dletom in lesenim batom, tako da ohrani ves energetski potencial in vsebino dreves.
Urška Justin Knjižnica Domžale
KULTURNO DRUSTVO JOŽEF VIRK DOB
Mmmm, kako lepo diši kruh!
Ni ga čez sveže pečen kruh, ki ga babica ali pek vzameta iz peči. In po gledališki predstavi Od kod si, kruhek? bo prijetno dišalo v še večih hišah v Dobu ... Gledališče Unikat je 11. decembra 2011 na odru Kulturnega doma na Močilniku z glasbeno predstavo otrokom prikazalo, kako pripraviti kruh -od žita do prvega grižljaja. Deklica Ana v žemljici najde zlat prstan in se odloči najti lastnika. Pot jo najprej vodi v trgovino, kjer je nesramni trgovec sploh ne želi poslušati, ampak bi ji kvečjemu še kaj prodal. Deklica nadaljuje pot k peku, kjer si navdušena ogleda postopek peke dišečega kruha, žemelj, prest in makovk in
že skoraj pozabi, da išče lastnika prstana. Ker prstan ni njegov, jo pek napoti k mlinarju. Ana med ropotom mlinskih kamnov od belega mlinarja izve, da prstan ni niti njegov in ji predlaga še obisk kmeta, ki mu prinaša žito. »Ta prstan sem izgubil, ko sem žel pšenico. Iskal sem ga po vsej njivi, pa ga nisem našel. Najbrž je bil skrit v zrnju in sem ga, ne da bi to vedel, odpeljal k mlinarju,« ji razloži veseli mlinar in Ani za nagrado podari veliko vrečo pšenice. Običajno otroci ne bi vedeli, kaj bi s pšenico, a to ne velja za deklico, ki je spoznala prav vse korake od žita do kruha. Pšenico najprej odnese k mlinarju, da jo je zmelje v moko, iz katere ji pek speče slasten kruh. Zaradi hlebca kruha presenečenemu, a hkrati zaradi dišečega in še toplega zadovoljnemu očetu, Ana razloži svojo zgodbo, ki jo zaključi z mislijo: »Najbolj pa sem ponosna na to, da znam zdaj sama speli kruh!««
Dišeče in slastne božično-novoletne praznike!
Bojana
Kulturni dom na Viiru p^teK 30. d Bcomb« 301ob 1 9 > uirl
n^^^i^fvnicfH^i lid id^ürtFift	051 ¡S15 535
Cín* Ytl^í^r»: tí- i.
S prazničnim koncertom in novim koledarjem v leto 2012
Tradicionalni koncert Godbe Domžale tudi letos poslušalcev ne bo pustil hladnih. Slišali boste slavnostno koračnico, novoletno-božične melodije in super gostje Katrinas, če navedemo le nekaj delčkov glasbenega večera.
Godba Domžale skupaj z Občino Domžale tradicionalno prireja Praznični koncert ob novole-tno-božičnih praznikih ter dnevu samostojnosti in enotnosti. Tudi letos bo ta 26. decembra, ob 19. uri, v domžalski Hali KC. Godbenice in godbeniki že vneto vadijo zahtevne, a poslušljive skladbe, ki jih bodo izvajali s pomočjo terceta Katrinas, z letošnjimi glasbenimi gostjami. Sicer pa vam članice in člani godbe z veseljem predstavljajo nov koledar za prihajajoče leto, ki je zelo simpatičen in kot nalašč za vaš kotiček doma. Več informacij o koledarju pa na straneh www.godba-domzale.si ali na info@godba-domzale.si.
NOVA TRGOVINA S ČEVLJI
V Domžalah se je odprla nova trgovina s čevlji in modnimi dodatki priznanih blagovnih znamk, kot so vsem poznani Crocs-i, ki so v prodaji tako v poletnem kot tudi v zimskem programu. Seveda niso pozabili na torbice, pasove in denarnice priljubljene znamke Roxy. Kot atrakcija pa prodajajo najbolj revolucionaren produkt Bobble. To je steklenička, ki filtrira vodo, tako da zmanjša vsebnost klora in ostali kemičnih snovi. V trgovini Kokla, na Ljubljanski 100 poleg policijske postaje, vas pričakujejo tudi ob nedeljah.
crocs

VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VAM ŽELI KOLEKTIV KOKLA.
www.kokla.si, info@kokla.si, 041/896-317
BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT 1G1 r
.i ..v, I I I
TO m K. IZJ^lSS^f^.i^AJmJ. " OH 1 T unj	J
NA &ü¿IÍNO ■ NOVOLETNI KOMtlUT 3 V Dom. iKdAjAMOV iHAhi Çi

MCP 7 1L AmhJ I« 1H	\ ii t J Vi i < i ' 'I I ■
■ &PÏ MtiHf FV '	vitrf. lil
î*-ï Tí A OOffíUÍ :	1Î' H J i ^ !
i,.4... I iT-yi
|>1-	■ ^ I
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Bleda slika iz leta 1968
Danes ugibam, da se je moralo pisati leto 1968, ko ocenjujem Marjetkino starost in kaj si je najbolj zapomnila. Primerjam jo z mojimi otroci, ko so bili njenih let. Ne smem pozabiti biti do nje bolj prizanesljiva, saj vem, da sta z mamo živeli na robu družbe in je to vplivalo na vse. Tako daleč ju je spravil Marjetkin oče, ki mu je alkohol zavladal in vladal dokler ga ni spravil v grob. Hladilnika in omare z oblačili, copati in čevlji ni bilo težko pospraviti, ker je bilo še praznega prostora dovolj. Mama se je trudila po najboljših močeh, a je bila vseeno majhna in drobčkana. Pri meni je danes drugače, boljše, a v poplavi vsega po trgovinah se kar izgubi v premalo. Marjetka je že znala hoditi in ni vedela, kam gresta z mamo, vse dokler nista vstopili skozi vhod v ozko dvorano, z mizicami pogrnjenimi s prti in otroki, spredaj je sedel dedek Mraz. Slišala je morda že zanj, a sedaj ga je prvič videla. S stropa so visele luči z belimi bunkami, ki so prostor napolnile z rumeno bleščečo svetlobo. Ne vem, kako ji je uspelo pridrobencljati po vrečko, v kateri so bile rokavičke na en prst v nebesno modri barvi, z belo kosmato obrobo v zapestju. Ne spomni se, kako je našla mamo, ko je bilo konec. Se pa toplih rokavičk na rokah, ko sta šli domov.
Danes bi rada vedela, katera dobra vila ji je podarila, da je prvič videla dedka Mraza, tiste rokavičke še danes nosi v srcu, in srce še danes sedi na malem stolčku za mizico in plašno iz skodelice pije čaj. Tisto teto ali strica bi želela obiskati in se zahvaliti, da so ji z dobroto odprli veselje v srcu, ki kot zbledela freska na steni v decembru zadiha v barvah spomina. Skrbi jo, če bi razumela ali razumel, koliko bi njej pomenilo v njenih ali njegovih očeh zagledati dobroto in povedati, da je mama ne bi mogla peljati in bi ostala brez spomina na dedka Mraza.
Joži Kokalj
Vprašanje županu
Sem Jurček Nowakk in sprašujem župana Občine Domžale, zakaj še ni sklican Svet uporabnikov gospodarskih javnih služb v Občini Domžale, ki ga je s sklepom imenoval občinski svet na svoji 7. redni seji 18. maja 2011. Kljub pisnim in ustnim vprašanjem do danes še ni odgovora. V 22. členu Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale je navedeno, da svet usklajuje interese, zastopa ... prebivalce Občine Domžale. Prepričan sem, da bi imel svet veliko dela, saj so določena vprašanja izpostavljena tudi v pismih bralcem v občinskem glasilu Slamnik. Prosim za odgovor in sklic seje sveta, da bo lahko nemoteno deloval in izvajal delo, za katero so ga občinski svetniki imenovali.
Jurček Nowakk
Po volitvah
Pa jo imamo! Jankovičevo Slovenijo.
Razdvojeno Slovenijo, ki po vseh zgodovinskih pretresih ne premore preseči delitev med leve in desne. Izključujočo Slovenijo, v kateri zmagovalec volitev že v naprej odreka možnost sodelovanja v vladi drugi politični opciji, ki ni po njegovi meri.
Neverodostojno Slovenijo, katere volilni rezultati so zgrajeni na nerealnih obljubah po hitrem okrevanju gospodarstva in lepem življenju. Naivno Slovenijo, ki verjame, da je rešitev gospodarstva iz krize v ljubljanskem modelu zadolževanja in neplačevanja. Zmedeno Slovenijo, ki ne prepozna bistvene razlike med
legalno zasluženimi prihodki in na dvomljiv način pridobljenim milijonskim premoženjem. Razvrednoteno Slovenijo, polno dvomov v zakonitost, poštenje in medsebojno spoštovanje. Slovenijo, kjer je interes kapitala daleč pred interesom varovanja okolja. Slovenijo, v kateri ne bo prijetno živeti. Ne toliko zaradi materialnih razlogov, kot zaradi razkroja moralnih in etičnih vrednot. Slovenijo, ki ji bodo na koncu tujci in tuje inštitucije določale pravila obnašanja.
Prepričan sem, da smo dobili Slovenijo slabih obetov za lepšo prihodnost.
Jože Nemec
Previdno z družinsko terapijo
Zoran Milivojevič je psihoterapevt z reputacijo, nekdo, ki zna na hu-moren in preprost način prepričati množice, da ve, kaj govori. Pogovor, ki je v Domžalah pritegnil mlado in staro populacijo obeh spolov, je bila priložnost slišati nekaj njegovih pogledov na ljubezen in vzgojo. Mogoče so nekatere njegove teze nalašč provokativne, vendar so v meni izzvale nekaj resnih dvomov. Govoriti o žrtvovanju, ki jo z ljubeznijo enači negotova oseba (moški) in ob tem poudarjati, da so ženske danes postale »premalo požrtvovalne« in so predvsem one odgovorne za manjši nacionalni prirastek, je zame odveč tradicionalen in do žensk nepošten pogled na družinsko problematiko. V podobnem stilu se nadaljujejo pogovori o vzgoji pri kateri, spet, vso odgovornost in akcijo mora prevzeti ženska, kot da oče lahko še naprej stoji ob strani in zadeve neprizadeto opazuje, odzove se pa le takrat, ko je treba kaj pofilozofirati ali napisati kakšno knjigo o vzgoji. Naši starši niso potrebovali družinske terapevte, saj so se družinske težave reševale v glavnem na račun na začetku omenjene ženske požrtvovalnosti, danes pa si vsega bremena družinske vzgoje in skrbi (ki ni izrecno vezana na finance) ženske ne želijo nositi same. In prav je tako. Družina je del družbe in obe (družina in družba) se morata spremeniti tako, da se ne bi družbeni razvoj neprestano naslanjal na požrtvovalnost enih in manipulacijo drugih. To pa pomeni vzgojo uravnovešenih osebkov, ki znajo ceniti druge in sebe, ki ne iščejo izgovorov za svoje neuspehe in zanj ne obtožujejo drugih temveč razvijajo svoje srčne in umske potenciale ter na druge ljudi, ne glede na spol, gledajo kot na sebi enake. Kljub očitnim in manj vidnim razlikam, ki nas delajo zanimive, posebne in ljubezni vredne.
Pogovor o uporabi vzgojnega udarca kot antipoda skrajno permisivni vzgoji je odprl nova vprašanja in dvome - ameriške raziskave (na katere se je psihoterapevt veliko opiral in ob tem kritiziral švedske vzorce vzgoje) menda trdijo, da je le 30 odstotkov doma trpinčene populacije postalo zaradi družinskega nasilja nasilne in škodljive družbi. Pa vemo, da je prav v Ameriki največ posledic agresivnih osebkov, ki povzročijo masovne umore. Obenem pa je imeti orožje tam tako običajno, kot je pri nas imeti mobitel. Je to smer, ki nam jo kaže ubrati, da bi se počutili bolj varne (vzgojene)? Ali pa naj si vlogo vzgojitelja prilasti država, ki bo nadzirala vsak starševski gib in ne gib? Vse bolj se zdi, da je družba-država tista, ki je potrebna psihoanalize, da bi prepoznala svojo vlogo kot nosilca (vzori vlečejo) in glavnega promotorja vrednot, kot so poštenje, spoštovanje, razumevanje in radost do življenja, ki se deli z drugim in se jim ga ne krati ali odvzema. Ne glede na leta, ne glede na spol in statusni položaj. Ni dovolj, da starši dobro vzgojijo otroka in ga potem vržejo v žrelo družbe, ki je sebična, agresivna in polna predsodkov - tudi ta družba mora znati prepoznati in ločiti dobro od slabega. Torej, kje ste psihoanalitiki in psihoterapevti političnih struktur in voditeljev?
Miomira Šegina
26
novoletna voščila
^MJJ
23. december 20ii
Vsem želijo vel^^ko topl^in^e ob bož^^čn^ih praznikih ter sr^ečn^ih, v^s^l^i^h, zadovoljnih in uspešnih dn^i v l^u 2012!
2012
Leto, ki se zdaj poslavlja,
nasulo nam je mnogo dobrobiti in težav,
a vzelo ni nam ne poguma in ne radosti,
zato mu recimo v slovo:
»Ostajaj v spominih naših!«
In zdaj že obiskuje domove naše, v naša upanja prelito, obetajoče 2012. leto. Kot otrok, ki smo ga veseli, in hkrati premišljevanja polni. Kako odraščal bodeš in delo naše presojal bodeš?
III.
A, glej!
Za delovne roke,poštene misli, srčnosti in pričakovanja, za blagostanje naše domovine in delovnih ljudi
nam 2012 srečno, zdravo leto bodi ti!
Leon Senger
Prostovoljno gasilsko društvo STOB - DEPALA VAS se ob iztekajočem se letu iskreno zahvaljuje krajanom Stoba, Depale vasi ter okolice za izkazano podporo skozi celo leto. Hkrati pa vam naši gasilci (ob tej priložnosti) želijo vesele božične praznike in srečno, zdravo ter brezpožarno leto 2012! PGD Stob - Depala vas
Franci Mlakar
PGD Dob se ob svojem 121-letnem delovanju vsem krajanom,
Občini Domžale, KS Dob, GZ Domžale ter dona-torjem zahvaljuje za finančno pomoč, ki ste nam jo namenili pri gradnji novega gasilskega doma v Dobu in nakupu novega gasilskega vozila GVC 16/25. Hvala.
Vesele božične praznike ter srečno novo leto 2012 vam želi
PGD Dob.
SRD Zejan
v novem letu želi veliko lepih trenutkov v naravi, zanimivega druženja in aktivno preživetega prostega časa.
Vsem bralkam in bralcem Slamnika želimo doživete božično-novoletne praznike, v letu 2012 pa zdravja, sreče in medsebojnega sodelovanja.
PGD Žeje-Sveta Trojica
Krajevne skupnosti mesta Domžale želijo krajanom in krajankam ter vsem poslovnim sodelavcem vesele božične in novoletne praznike. V letu 2012 vam želimo veliko zdravja, sreče ter razumevanja v družinah in delovnih sredinah.
Predsednik sveta KS Slavka Šlandra dr. Franc HABE Predsednica sveta KS Simona Jenka Veronika Banko Predsednik sveta KS Venclja Perka Janez Ulčar
Člani društva želimo vsem našim simpatizerjem obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Našim zvestim pokroviteljem, sponzorjem in donator-jem, brez katerih nam ne bi uspelo izpeljati in doseči zastavljenih ciljev, želimo veliko poslovnih uspehov, vsem skupaj pa vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in veselo leto 2012.
Društvo krajanov naselij Spodnji in Zgornji Tuštanj
n —

Kulturno društvo Jože Gostič Homec
vsem ljubiteljem kulture vošči vesele božične praznike in veliko bogatih kulturnih dogodkov v letu 2012.

Vsem veteranom vojne za Slovenijo in njihovim družinam želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča in da bi jih novo leto 2012 preželo s svojo svežino,jih osrečilo in jih obdarovalo spolno mero zdravja.
OZVVS Domžale
SAN KUKA!
KJIPIATE KLLUB DQIVISALE
SlBTM^H-iibKCKEji -^USODar^kn
Spet leto se je obrnilo, mnogo sreče vam želimo, predvsem pa zdravja in veselja, to je naša srčna želja.
Ko bi le mogli, ko bi le znali, bi pravo srečo vam poslali! Tako pa prejmite le željo, da sama k vam naj se zapelje. Naj spremljajo še zdravje, smeh in zadovoljstva poln meh.
Občanom in občankam Občine Domžale, še posebej pa krajanom Krajevne skupnosti Ihan, želimo v letu 2012, zdravja, sreče in uspešnega sodelovanja. Prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov
VAM ŽELIJO:
Krajevna skupnost Ihan, Prostovoljno gasilsko društvo Ihan,
Kulturno društvo Ihan, Turistično društvo Ihan, Nogometno društvo Ihan, Smučarski kljub Ihan, Balinarski klub Ihan, KO Zveze borcev Ihan, KO Rdeči križ Ihan, Župnijska Karitas Ihan.
Turistično društvo Jarše-Rodica
Nekaj je v zraku.		O,
Lepega. Nežnega.		
Mimobežnega.		da bi
Nekaj je v zraku.		
Čuti se. Sluti.		v novem letu
Kot dih in drget.		
Kot šum in šepet		zdravje vam služilo,
v slednji minuti.		
		da uspehov imeli bi obilo;
Nekaj je v zraku,		
kar odseva v očeh,		da sreča vedno spremljala bi vas,
kar odmeva v ljudeh		
na vsakem koraku.		da v novem letu preživeli bi res miren čas,
Je to za pesem		vam
skrivnostni navdih?		
Ali ljubezen?		želijo
Njen dih in vzdih?		
(Tone Pavček)		HamniskE
Srečno v letu 2012!		
		t nouicE
www.kamniske-novice.si
23. december 20ii
novoletna voščila
27
Zveza prijateljev mladine Domžale sije tudi v letu 2011 prizadevala za lepše otroštvo vseh naših otrok. Iskrena hvala vsem darovalcem, prostovoljcem, predvsem pa vsem, ki prispevajo delček dohodnine za našo dejavnost.
Tudi v letu 2012 si želimo veliko sodelovanja in vabimo vse, da se nam pridružite v naši skrbi za lepše otroštvo in mladost. Naj bo leto 2012 za vse srečno!
Zveza prijateljev mladine Domžale
To leto vas je Dama iz Maksima veselila, veliko lepih trenutkov poklonila. Naj vas spomini nanjo grejejo vse dni, dokler na Studencu se ne srečamo mi vsi. Voščimo vam vesel božič in se veselimo vaših obiskov v letu 2012, v katerem vam želimo veliko sreče, zdravja in prijetnih trenutkov - z nami v Poletnem gledališču Studenec.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan
Kam le čas beži, kam se mu mudi, leto za letom gre, kot bi minilo vse... Prijetne praznike in srečnih, zdravih, zadovoljnih in veselih - tudi z našo pesmijo, 366 dni v letu 2012 vam želi
Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale.
Balinarji in balinarke s Količevega vsem bralcem in bralkam SLAMNIKA želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2012, prijeten božič in vse praznike ter vas vabimo, da se nam pridružite na našem balinišču. Hkrati hvala vsem donatorjem za pomoč v letu 2011 in veliko uspeha v novem letu!
Balinarski športni klub Budničar Količevo
Naj bo srečno, zdravo, veselo in zadovoljno leto 2012, je naša želja vsem, ki nas radi poslušate. Želimo pa vam tudi vesel božič, še posebej pa vsem, ki ste bili z nami v našem jubilejnem 20. letu, iskrena hvala in veliko sodelovanja tudi v prihodnje.
Kulturno društvo DOMŽALSKI ROGISTI
Vsem članicam in članom, občankam in občanom želimo v letu 2010 veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov in srečanj s spomini, ki nikoli ne zbledijo. Prijetno praznovanje in pridružite se nam čim večkrat v letu 2012.
Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale
Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Naj v miru sreča nežno vas objame! Vse dobro v letu 2012 in vesel božič! Medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine
So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, kijih je treba preprosto objeti.
Želimo si, da ste tudi v letu 2012 z nami. Naj bo posebej za vse, ki to voščilo berete, leto 2012 polno zdravja, sreče in veselja - tako v družinskem krogu kot v našem društvu.
Društvo izgnancev Domžale
Prijetne božične praznike in srečno, zdravo in veselo leto 2012 vam voščimo ter si želimo veliko dobrega sodelovanja.
ruštvo podeželskih žena Domžale V letu, ko smo gostili balkanske atletske igre veteranov, osvojili vrsto odličnih uvrstitev ter nadaljevali z vključevanjem mladih, ste bili z nami in ste nam pomagali. Hvala vsem, ki imate atletiko radi. Naj vam šport in rekreacija, posebej še atletika, tudi v letu 2012 polepša življenje, naj vam prinese zdravje in srečo ter prijetne praznike vam želi ter vas vabi, da se nam pridružite.
Atletski klub Domžale
Vesel božič in vse dobro v letu 2012 vam želi Športno društvo Zlato polje
Zapiši si v srce, daje vsak dan najlepši dan v letu...
Vsem občanom in občankam, posebej krvodajalcem in krvodajalkam, voščimo prijetne praznike ter želimo veliko sreče, zdravja in veselja v letu 2012. Želimo si veliko dobrega sodelovanja za pomoč ljudem.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Staro sepočas' poslavlja, trka novo na duri, kaj prineslo bo nam, duhove buri. V starem več smo slabega čez djali, čeprav so eni se bahali. Nam večini je bilo hudo, ker nam je za nohte šlo.
a bi v novem letu namprin slo le lepo, zato gotovo zaslužna nova vlada bo. Sreče, zdravja vam želim, čeprav životarim, le rada še živim.
Za lep konec leta pa vam vsem skupaj predstavljam mojega novega konjička, ki ga v poslednjih dneh starega leta želim deliti z vami, BRALCI!!!
Za vas Bralce se trudi in spominja Ivi Bohorč.
Odbije polnoč in leto mine, podarja izkušnje, uspehe, spomine. Odbije polnoč. Poti so odprte, za upe, za želje in nove načrte.
Vsem krajankam in krajanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2012.
Krajevna skupnost JARŠE-RODICA Predsednik sveta Peter Verbič
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi vam novo leto.
Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike.
CSD Domžale bo sredstva, ki bi jih porabili za nakup novoletnih voščilnic, namenil izpeljavi enotedenskega projekta izkustvenega učenja Usposabljanje in letovanje rejniških družin v Pineti, ki ga izvaja skupaj z Društvom rejnic in rejnikov Domžale, ter za nakup novoletnih daril otrokom, ki so vključeni v projekt Učenje za življenje.
Od zrnja do setve, od bilke do žetve, od klasja do moke, za vsakdanje obroke.
Naj bo v letu 2012 bogata setev idej in obilna žetev dejanj.
Bogato in sočutno leto, ki prihaja.
Ekipa Centra za mlade
Mladinski svet Domžale

v hi pril^ajfc nápavcduleru uresnIfitBV priqjelct]cii(^ idej in ÍÉljí^'kl bcdfl obífiaUle dnJitvfrrw ífvLJenJe v naS oMlnl. Ui|HÍno In miadoitr»
rarigmno 2D13 vam íellmo)
Sreč a je belina obč utkov, »
preprosta in tiha, iT kot sneg, ki v tihi noč i pobeli obzorja, ko v soju kamina skozi okno zremo . v sanje prihodnjih dni.
. (Mirjam Štih)
risbe: Kulturno društvo Vera Terstenjak

Naj se vam v letu, ki prihaja, izpolnijo vse dobre misli.
zaposleni v Knjižnici Domžale
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale
Želimo Vam, da Vas leto 2012 obdari s številnimi lepimi trenutki, obilico zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva.
Na koncu leta bi se zahvalili vsem obiskovalcem Športnega parka Dob, ki prihajajo vanj, naša zahvala pa je namenjena tudi vsem društvom v KS Dob, ki nam pomagajo pri uspešni realizaciji.
Vsem skupaj zaželimo v letu 2012 veliko uspehov, zdravja in zadovoljstva z željo po čim večkratnem obisku našega parka.
Športno društvo Dob.
S^ONO 20121
v KULTURNEM DRUŠTVU IHAN UPAMO, DA STE UŽIVALI NA PRIREDITVAH IN KONCERTIH, KI SMO JIH V TEM LETU PRI PRAVI LI ZA VAS IN UPAMO, DA BOSTE V NAŠI DRUŽBI TUDI V LETU 201 2. VSEM OBČANOM OBČINE DOMŽALE,ŠE POSEBEJ NAŠIM SOKRAJANOM TER VSEM NAŠIM KULTURNIM SODELAVCEM V PRIHAJAJOČEM LETU 2011 ŽELIMO ČIMVEČ USPEHOV, DOBRE VOLJE IN ODLIČNIH KULTURNIH DOCODKOV!
KDIHAN•
MePZ Slamnik • Vokalna skupina DEA • Gledališka skupina Petka
28
šport
^MJJ
23. december 20ii
zmago sagadin, trener košarkarskega kluba helios
O sezoni, povratku v trenerske vode in o ekipi z novim strategom Heliosa iz Domžal
Po približno petmesečnem obdobju in nekaj odigranih tekmah tako v domači kot mednarodni ligi smo se odločili, da novega stratega domžalskih šampionov Zmaga Sagadina izprašamo o tem, zakaj odločitev za povratek v košarkarske vode, zakaj domžalski Helios, kako gleda na današnje razmere v tem športu v primerjavi z nekoč in predvsem, kakšne so njegove ambicije po kratkem premoru, ki si ga je privoščil. Vse to in še več je izkušeni strokovnjak, kar Zmago Sagadin zagotovo je, povedal nekaj dni po pomembni zmagi v ligi ABA, ki so jo zakoličili Heliosovi fantje na domačem parketu proti zloglasni in visoko motivirani Crveni Zvezdi.
Kaj je bil razlog za vrnitev na slovensko košarkarsko sceno in zakaj vas je prepričal ravno Helios?
Pred tem sem že nekajkrat prenehal s košarko. Dve leti nazaj sem po Zadru odšel v Prago, kjer sem živel zadnje obdobje in nisem imela več namena delati kot trener. Vendar pa mi je po letu dni postalo dolgčas, pojavile so se zdravstvene težave s koleni in ob vsem tem sem ugotovil, da bo najbolje, da se vrnem v Slovenijo, kjer bom uredil zdravstvene težave. V tem času sem se srečal s predsednikom kluba Urošem Slavincem in direktorjem Ladom Gorjanom, s katerima smo bili v stikih že v preteklem letu, a takrat nekako nismo prišli skupaj za mizo. Na eni od tekem v minuli sezoni sva z Slavincem sedela na tekmi Olimpije, ko mi je ponudil, da se ob vrnitvi v Slovenijo pogovorimo o sodelovanju. Junija smo se tako sedli skupaj in sestavili triletni projekt, katerega namen je predvsem produkcija. To pomeni, da vse te mlade fante, ki jih je Helios že selekcioniral, sedaj korak za korak doselekcioniramo, poskušamo vzpostaviti Helios Domžale kot produkcijski center, ki bo pretežno lahko živel od lastne produkcije, kjer bo manjko, pa ga seveda lahko zapolnimo s tujci.
Znano je, da si Helios ne more privoščiti velikih imen, s tem ste
že od začetka omejeni pri sestavi ekipe. Je to za vas slabost ali izziv?
S sredstvi, s katerimi razpolaga Helios, se drugega kot produkcije ne more iti. Tudi luknje, ki jih zapolnimo z tujci, so nizkocenovni igralci. Kot smo že v preteklosti omenili, naša ekipa obsega približno »polovico Smodiša«. Ce si npr. Cedevita lahko privošči Smodiša, naš proračun dovoljuje vrednost polovice njihovega enega igralca za našo celo ekipo. Na žalost ali pa na srečo je tako, da igramo v istem tekmovanju, tekmovanju, kjer je večina ekip veliko bolj kvalitetnih oz. imajo predvsem kvalitetnejši izbor posameznikov. A zavedamo se, da imena niso vedno vse, zato poskušamo z enormno količino dela kompenzirati to objektivno razliko v kvaliteti in postati kompatibilni. Mislim, da bi nam čez nekaj mesecev moralo uspeti, v zadnjem delu lige bi se že lahko enakovredno kosali z vsemi. Dejstvo pa je, da je razlika še toliko bolj očitna ravno zato, ker je jadranska liga ABA zelo močna liga. Ce je še lani večina klubov »pokala po šivih«, ne vem od kod letos takšne okrepitve, klubi so pridobili celo zveneča imena iz NBA lige.
Torej je to velik izziv ...
Zagotovo je izziv, a, kot pravim, v mejah in z zavedanjem, da želimo iti po svoji poti. Vemo, da se ne moramo kosati z velikimi, ne moremo se postaviti nekih nedosegljivih ciljev, saj za to nimamo kvalitete.
Pa se vrniva na vašo zdajšnjo ekipo Heliosa. Kako čutite napredek v ekipi od začetka sezone do danes?
Vsak dan delamo od pet do šest ur na igrišču in poleg tega vsaj še od 45 do 60 minut v učilnici na teoriji. Več se delati ne da, naši igralci imajo proces, kot ga imajo vrhunski evropski klubi, tukaj ni nobene razlike, saj delamo tako kot oni, glede na to, da ta »know how« imam. Jasno pa je, da gre pri tem delu milimeter za milimetrom, vsak dan poskušamo narediti določen napredek in odkrito moram povedati, da določena skupina igralcev napreduje hitro, medtem ko pri določe-
nih opažam, da ne gredo nikamor naprej in bodo verjetno v tem sistemu odpadli, saj ali motorično ali mentalno ne zmorejo in ne razvijajo ali telesa ali taktičnega ali tehničnega znanja in mišljenja. To je pač selekcijski proces in zato pravim, da bomo to ekipo skušali že med sezono s kakšnim posameznikom dese-lekcionirati. Na vsak način pa bomo na koncu sezone lahko rekli, kateri so šli korak naprej, kateri pa tega enostavno ne zmorejo. Ce bomo ob tem do konca vzdržali »živo glavo«, torej stali v ligi ABA in se na koncu sezone, ko bo ekipa že čvrsta in uigrala, spustili v enakovredno borbo za visoke pozicije v domači košarki, bomo naredili dober posel.
Dočakali ste tudi prvo/premierno zmago proti enemu od velikanov lige ABA, Crveni Zvezdi.
Za nas je to zelo pomembna zmaga, predvsem psihološko. Blizu smo bili tudi Širokemu Brijegu, kjer je ena žoga odločala o zmagovalcu in na žalost nismo zadeli zadnjega meta, čeprav smo računali, da bi v Vršcu dosegli zmagovalne točke, saj smo bili 35 minut srečanja na dobri poti, da presenetimo. Pokazalo se je pomanjkanje kvalitete v končnici, pomanjkanje znanja, izkušenj. Tudi zato je bila ta zmaga proti Crveni Zvezdi izjemno pomembna, ne le z vidika, da se premaknemo z zadnjega mesta lige, ampak tudi za psihološko plat ekipe, za mentalno stanje v garderobi in na terenu, da tudi igralci to vidijo, in verjamemo, da lahko koga premagamo. Upam, da se bo ta trend nadaljeval in bo to prineslo dodaten zagon, da bomo delali še bolj kvalitetno in igrali hrabro. Ravno hrabrosti, odločnosti nam ob telesni moči najbolj manjka.
Glede na dejstvo, da ste izkušen strokovnjak na parketu, me zani-
ma, kako ocenjujete nivo igranja košarke danes v primerjavi z nekoč.
Jasno je, da gre vse naprej, tudi košarka iz leta v leto napreduje. Dramatičen napredek pa je opazen zlasti v telesni sposobnosti igralcev. Ce pogledamo NBA ligo, dejansko govorimo o vrhunskih atletih. Danes košarko igrajo »pošasti«. Tudi košarkarji v evropskih ligah so predvsem dobri atleti, ki poleg tega obvladajo še žogo. Pred leti, desetletji so bili igralci bistveno slabši, zlasti motorično, medtem ko menim, da tehnično niso bili slabši, le vse skupaj se je izvajalo počasneje, z manjmoči. Napredek je torej viden zlasti v motoriki - telesnih sposobnostih.
Ne moreva mimo sodniških kriterijev. Kako vaše tehnične napake vplivajo na razplet tekme (tekma proti Širokem Bregu)? Ali menite, da danes sodniki gledajo na vas drugače, kot so nekoč?
Ne vem, večina sodnikov je korektnih. Jasno je, da me vsi poznajo, spoštujejo delo, ki sem ga opravil. Po drugi strani pa je nekaterim tudi izziv, da lahko tako meni, kot tudi trenerjem kot je Pešic, trenerjem torej, ki imajo neko reportaci-jo, pokažejo, da si upajo dati eno ali celo dve tehnični napaki. Tehnični napaki, ki sem ju dobil proti Širokemu, sta bili zame normalna komunikacija s sodnikom. Za sodnika, ki sta mi tehnični prisodila, pa je bilo to izkazovanje moči, da si upata v Domžalah, na domačem terenu, Sagadinu dati tehnično napako in ga eliminirati, kar je v veliki meri vplivalo tudi na končni rezultat srečanja.
Ob prihodu v Domžale ste dobili strokovno dokaj oblikovano ekipo. Kako ste zadovoljni s strokovnim »štabom«?
S seboj sem pripeljal pomočnika Daliborja Damjanovica, od lani pa je ostal kondicijski trener Klemen Zaletel. Kot vesteje na novo trener postal Domen Žerak, ki je zaključil košarkarsko kariero in je vajenec začetnikov, ni še trener, bo pa to postal in ima priložnost, da se uči od izkušenega človeka, kot sem jaz. Kar se tiče Damjanovica, sem z njim že delal, sva uigrana in tako točno ve, kaj kdaj hočem in kako. Pri delu tako v dvorani kot ob vi-deu pa moram reči, da sta Damja-novic in Žerak res zadetek v polno. Sem zelo zadovoljen.
Je dejstvo, da je bil Domen Žerak še pred kratkim košarkar Heliosa, celo kapetan ekipe, zdaj pa je del strokovnega štaba, prednost ali kaj drugega?
Kar se trenerstva tiče, to ni nobena prednost. Dober igralec, kar je Domen Žerak za ta nivo vsekakor bil, še ne pomeni, da bo dober trener. V roke je treba vzeti knjige, se učiti, naučiti nekatere stvari, predvsem teorijo treniranja. Jasno pa je, da bo praktične izkušnje nabiral z mojimi treningi, saj, kot sami veste, sem ne le sproduciral vrhunske igralce, pač pa tudi nekaj vrhunskih trenerjev, ki danes delajo doma in v tujini.
Ce se vrneva na aktualno sezono, v domačem prvenstvu (liga Telemach) ste pričakovano zmagovali, v ligi ABA pa ste na prvo zmago čakali do sedmega kroga. Ste pričakovali takšen začetek sezone?
Kot sem omenil, sem računal, da bomo premagali že Široki in bi danes tako imeli dve zmagi. A na vsak način je za nas vsaka zmaga velika kot gora, v borbi za preživetje, kar pomeni ne biti zadnji, pa bo v ligi ABA treba doseči od šest do sedem zmag. Prepričan sem, da smo to sposobni doseči, če bomo osvojili še kakšno več, pa tudi super. Jasno nam pa je, da smo precej ubogi za ABA ligo, po drugi strani pa smo močna ekipa za slovensko elito, kjer bomo več ali manj zmagovali in hkrati iz dneva v dan bolj dajali mlajše v prvi plan. Naslednji je tako že na vrsti Markovič, ki ga pripravljamo, in bo v naslednjih tekmah slovenske lige vključen v prvo ekipo na domačih tekmah, nekoliko za tem pa tudi v ligo ABA. Sledita tudi mlada Rebec in Bolčina, medtem ko pri Gorjancu čakamo, da stabilizira koleno, ki še ni pripravljeno za hude napore.
prej igo
Korak za korakom bomo, naj v ligo Telemach, nato pa še v ABA, potisnili mlajše igralce.
Ali pričakujete, da bo v tej sezoni za Helios obveljal rek: »Slab začetek dober konec« ali menite, da je prepozno za ponovitev sezone 2006/2007?
Pošteno povedano - za Helios in
za slovensko košarko je v tem trenutku, razen Olimpije in Krke, ki imata ustrezno znanje, liga ABA hud, da ne rečem prehud zalogaj. Helios na kratek rok v tej sezoni ne more biti dobra ekipa za to ligo s to sestavo, lahko pa bi čez leto ali dve postal kompatibilna, solidna ekipa za ABA ligo. V tem trenutku je Helios v borbi za mednarodno preživetje. Ko govorim o tem, da postajamo vse močnejši, želim povedati, da bodo predvsem ti mlajši dobili znanje, izkušnje, v veliki meri pa največ s tekmami slovenske lige. Zavedamo pa se, da sta tudi v nacionalnem prvenstvu Krka in Olimpija v ospredju in povsem jasno je, da smo potem na vrsti Laško in mi, za nami obstaja kvalitetna razlika, nato šele pridejo ostale slovenske ekipe. Ce danes nastopamo kot tretja ekipa v državi, je naša želja, da presenetimo ali Olimpijo ali Krko. Slednjo morda lažje kot Olimpijo, saj Krka ne deluje tako prepričljivo in čez nekaj mesecev bi jih lahko presenetili in tudi napadli v končnici domačega tekmovanja.
Za konec pa še vaše mnenje o tem, kakšen bo razplet letošnje košarkarske sezone.
Liga ABA je tako močna, kot še ni bila. Verjetno je to najkvalitetnejša sestava te lige in povsem evidentno je, da je ena skupina še posebej močna. Tu govorim o vseh treh evroligaših Macabiju, Partizanu in Olimpiji, ki so po mojem mnenju razred zase. Visoko evropsko deluje tudi Cedevita, ki ima prav tako ekipo sestavljeno za evroligo, kar bi že znalo napovedovati »final four«, saj omenjeni klubi izstopajo po kvaliteti, organiziranosti ter moči na terenu in izven njega. Tukaj je še skupina, ki se bori, da bi presenetila in se prebila med najboljše štiri in potem je tukaj še skupina klubov, ki se bori za obstanek. To so poleg Heliosa in Laškega še Hemofarm, Crvena zvezda, Radnički in Krka. Vsakemu od teh klubov s spodnjega je zmaga velika kot nebotičnik in prepričan sem, da se bomo mi uspeli izogniti tej zadnji poziciji. Prepričan sem, da bomo v drugem delu sezone vsako tekmo boljši, ne bo več porazov za 15 do 20 točk in vsaka tekma bo bolj izenačena. Kar se tiče slovenske lige pa, kot sem omenil, se bomo zagotovo uvrstili v superligo in potem pričakujem tudi uvrstitev v končnico. Verjamem, da bo ekipa Heliosa čez pol leta bistveno močnejša ekipa, ki se bo v borbi za domači naslov enakovredno kosala s Krko in Olimpijo.
Pogovarjal se je: Sašo Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar
kk helios
Premiema zmaga v ligi ABA proti Crveni Zvezdi
Počasi se približujemo polovici košarkarske sezone v ligi ABA, kjer je Heliosu naposled uspelo prebiti led in se, vsaj za kratek čas, odtrgati z repa lestvice ter vknjižiti prvo, zlata vredno zmago. Po ponesrečenih tekmah proti Cedeviti, Budučnosti, Hemofarmu in Širokem, kjer so si Sagadinovi fantje nadejali točk, je tokrat Helios na domačem parketu v sedmem krogu okusil premierno zmago v tej sezoni lige ABA proti Crveni Zvezdi, ki jo je marsikdo, zaradi zvenečega imena, že imel za zmagovalko.
V prvi četrtini so Heliosovi košarkarji prikazali boljšo igro in si priigrali štiri točke prednosti. Že v drugi četrtini pa so gostje iz Beograda kaj hitro odgovorili in bi na odmor skoraj odšli s točko prednosti. Jure Be-sedič je v zadnjem trenutku poskrbel, da so polovično prednost iz prve četrtine ohranili Domžalčani. Po glavnem premoru sta igro v svoje roke prevzela domači Drago Pašalic, ki je na koncu vknjižil 23 točk in dodal 8 skokov, ter Dražen Bubnič z 21 točkami. Zaostajal ni niti Klemen Prepelič s 17 točkami. Do konca tekme so Beograjčani še poskušali zlomiti Domžalčane, vendar so bili na tej tekmi brez centrov (Radetic, Ilic, poškodovani Popovic) v igri pod obročem v slabši poziciji. Tekma se je končala z rezultatom 88 : 79, kar je zelo osrečilo skoraj 1.600 gledalcev in navijačev domžalskega moštva.
Iz Zagreba brez zmage
Sledilo je gostovanje v Zagrebu, kjer so Domžalski košarkarji žal izgubili. Tekma je bila praktično od prve do zadnje minute pisana na kožo domačim košarkarjem, ki nikakor niso dovolili, da bi se Helios razigral
in kakorkoli presenetil. Že ob koncu prve četrtine so si Zagrebčani priigrali dvomestno prednost, ki so jo, kljub vsem naporom Domžalčanov v začetku tretje četrtine, še povečali (45 : 26). Pri Heliosu sta bila najbolj uspešna Pašalic in Črešnar (po 10 oz. 11 točk), kar pa je bilo premalo za preobrat. Končni rezultat je bil 57 : 72.
Zmaga proti Zlatorogu, neuspešni v podaljšku z Radničkim
Sledili sta dve tekmi v domači hali KC, prva proti Zlatorogu iz Laškega, ki ga vodi nekdanji pomočnik in trener Heliosa Rado Trifunovic, druga pa proti ekipi Radnicki iz Vršca. Tekma proti Zlatorogu iz Laškega je štela dvojno, saj točke štejejo tudi v ligi Telemach, zato je bila tekma še kako pomembna za oba kluba. Domžalčani so že v začetku tekme vzeli pobudo v svoje roke in igrali ostro igro na domačem parketu. Zlatorog je imel bolj malo možnosti za preobrat. Helios je iz četrtine v četrtino višal razliko v točkah (1./4 27 : 20, ob polčasu 47 : 34 in 3./4 68 : 51). Za dobrih 19 minut je tokrat prvič zaigral Urban Gorjanc, ki je okreval po poškodbi. Pri Heliosu je zopet blestel Drago Pašalic z 21 točkami in 11 skoki, takoj za njim pa sta bila Bubnič in D. J. Gay s po 15 točkami. Slednji je vknjižil še šest asistenc. Končni rezultat je bil tako 83 : 66.
Tekma v gosteh proti Radničkem je, kljub dobri predstavi Heliosa, vseeno pripadala domačim. Do 35. minute je bila tekma bolj ali manj izenačena, nato pa so igralci Radničkega pobegnili na pet točk razlike. Domžalčani so odgovorili z delnim rezultatom 13 : 3 in s tem skoraj postavil tekmo v svojo korist. Domači so uspeli pripeljati tekmo do podaljška, v katerem pa so bili boljši in so igralcem Heliosa odnesli točko v skupnem seštevku (90 : 98). Pri Heliosu so blesteli: D. J. Gay s 27 točkami in 9 podajami, Klemen Prepelič s 26 točkami ter Drago Pašalic z 20 točkami in 11 skoki.
Krka premočna
Teden dni kasneje so odigrali tekmo proti visoko motivirani in dobro pripravljeni Krki. Močne Krke pa na domačem parketu ni lahko premagati. Tako je bilo že med prvo četrtino precej jasno, kdo bo kraljeval v dvorani Leona Štuklja (15 : 29). Ob polčasu so tako Krkaši povišali svojo prednost na visokih 14 točk. Do konca tekme pa le še nadgrajevali in krepko dotolkli nemočne Domžalčane. Končni rezultat 64 : 84 za domače gledalce ni bilo tisto, kar so pričakovali. Pri Heliosu je tokrat blestel Prepelič z 22 točkami, vendar samo z enim uspešnim igralcem ne moreš poraziti ekipe, kot je Krka.
Brez poraza v domači ligi
V domači ligi Telemach so se Domžalčani v minulem obdobju spoprijeli z naslednjimi klubi: Rogaška Crystal ter Šentjur na domačem parketu in v gosteh s Parklji iz Ljubljane ter Messerjem iz Maribora. Proti vsem tekmecem so bili košarkarji iz Domžal uspešnejši, nekaj več napora pa je Heliosu zadal klub iz Šentjurja, ki so ga Domžalčani premagali šele po podaljšku z rezultatom 100 : 97. Največ točk sta osvojila Prepelič in Gay (po 23) ter Pašalic (20 točkami in 10 skokov). Tekma proti nasprotnikom iz Rogaške Slatine pa je bila na začetku tudi bolj na strani Domžalčanov, le v drugi četrtini so gostje malenkostno zapretili, a to ni bilo dovolj, da bi resno ogrozili košarkarje Zmaga Sagadina. Najbolj učinkovit strelec pri Heliosu je bil Prepelič z 22 točkami, takoj za njim pa Pašalic z 21 točkami in osmimi skoki (89 : 73).
Sašo Kozlevčar
23. december 20ii
šport
29
Domide
Tik pred startom sezone 2012
»Bernarda Letnar, Alja Sitar in Eva Aljančič so atletinje, ki so najbolj zaznamovale atletsko sezono 2011. Vsaka izmed trojice je v svoji disciplini dosegla vrhunski rezultat in nastopila na vsaj enem velikem mednarodnem tekmovanju. Zobe so vsekakor pokazali tudi metalci. Veselimo se že začetka sezone 2012, v katerih nas bo z rezultati in uvrstitvami zagotovo spet razveseljevala odlična generacija 14 letnikov, ki vsekakor veliko obeta.« Takšna je bila kratka ocena pretekle sezone predsednika AK Domžale Romana Lazarja, ki bo imel pri določanju najboljših treh atletov in treh atletinj zagotovo težko delo. » Proglasitev bomo naredili po novem letu, ob predstavitvi filma o Balkanskih atletskih veteranskih igrah, ki so pustile svoj pečat - tako atletskim delavcem, atletom kot tudi Domžalam.« Statistika nastopov članov AK Domžale je dolga, prijetno je pogledati številne nove klubske rekorde, ki kažejo na to, da klub raste in se
razvija. Napredujejo tako tekači kot metalci in skakalci. Če pogledamo le število klubskih rekordov, so bili najuspešnejši pionirji pod 14 let, ki so postavili kar 12 novih znamk, pri dekletih so jih največ postavile mlajše mladinke, in sicer šest. Danilu Emberšiču, trenerju domžalske metalske, bo leto 2011 ostalo v lepem spominu, saj so metalci osvojili več kot 40 medalj na različnih prvenstvih Slovenije: »V skupini: Gabrijela Kumek, Denis Kumek, Erika Pirnat, Petra Pavlič, Tamara Cerar, Rok Balantič, Tjaša Rajh, Gregor Cotman, Lovro Slibar in Manca Avbelj sta prva dva člana nacionalne panožne ekipe, vsi so prispevali kakšno medaljo s tekmovanj na državni ravni. V prihodnjem letu največ pričakujem od obeh Kumekov, vsaj ponovitev naslovov državnih prvakov, podobno pričakujem tudi od Roka Balantiča v metu kopja. Odlično bo nastopala tudi Manca Avbelj, vesel bom še, če bosta nastopali in kakšno kolajno osvojili še Petra Pavlič in Erika Pir-nat.«
Italijanom je načrte prekrižal Peter Kastelic
Polmaratonsko preizkušnjo 20. novembra 2011 v italijanski Pal-
manovi je s prednostjo 17 sekund dobil domžalski atlet Peter Kastelic. Odličen srednje in dolgoprogaš, ki se je veselil tako zmage kot osebnega rekorda, je svoj nastop komentiral takole: »Sezono običajno zaključim z ljubljanskim maratonom, letos pa sem se odločil, da jo podaljšam še za mesec dni in nastopim še v Palmanovi, saj mnogi hvalijo progo in organizacijo. Vedel sem, da se mi za ljubljanski nastop na polmara-tonu še ne bo uspelo maksimalno pripraviti, do Palmanove pa pridobim še dodatni mesec. Čeprav sem na kakšnem treningu v mrazu že obžaloval svojo odločitev, se je na koncu izplačalo. Zmaga in osebni rekord poplačata trud. Proga je res ravninska in hitra, pogoji za tek so bili tudi solidni, lahko bi bila sicer kakšna stopinja več, konkurenca pa malo slabša kot sem pričakoval, a sva vseeno z italijanskim tekačem skupaj tekla vse do 19 km. Ker se jo šlo meni predvsem za rezultat, nisem dosti taktiziral in sem drugi del ves čas vodil, prav tako pa sem na koncu potegnil, ne vedoč, koliko moči ima še Italijan. Na koncu se je izkazalo, da je nima več in je zaostal, meni pa je uspelo nekoliko razočarati gledalce v cilju, saj so računali na domačo zmago."Za uspešen nastop čestitke tudi Nataši Aljančič!
Bojana
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
telovadka sasa golob
Domžalčanka na olimpijskih igrah na 2012?!
<'' tfi
Salte, premeti, vijaki in eleganca morajo biti za naslov najboljše športne telovadke v Sloveniji vrhunski. In vrhunsko je svoj sestav na parterju na Prvenstvu Slovenije v gimnastiki 19. in 20. novembra 2011 izvedla Dom-žalčanka Saša Golob, ki se je po zmagi na parterju veselila še naslova najboljše v mnogoboju. Da so njeni gibi in prvine res odlični, članica ljubljanskega Giba dokazuje že leta, enega pomembnejših nastopov pa je zagotovo zabeležila oktobra 2011 na svetovnem prvenstvu v Tokiju, kjer si je kot najboljša Slovenka zagotovila nastop na predolimpijskem turnirju 11.1.2012 v Londonu - tam bo šlo zares, za olimpijsko vstopnico!
»Na državnem prvenstvu sem po dolgem času nastopila na vseh štirih orodjih mnogoboja in osvojila naslov članske prvakinje. Običajno na svetovnih pokalih nastopam le v treh, brez preskoka. Poleg mnogoboja sem na DP nastopila na treh orodjih: na parterju sem s prikazom nove vaje, ki sem jo izvedla odlično, težko bi jo bolje, zmagala. Na gredi sem bila le z desetinko zaostanka druga, nastop na bradlji pa se mi je ponesrečil ,« je po podelitvi živahno komentirala svoje nastope Saša, za katero je študijski semester v Ameriki. »Kot štipendistka sem v Marylandu študirala od avgusta 2010 do aprila 2011. Življenje tam je precej drugačno, še posebej za športnice - tam najprej dobiš urnik treningov, ki mu potem prilagajaš študijske obveznosti. Popolnoma drugače kot v Sloveniji, « pove telovadka z mednarodnim razredom, ki je od oktobra »medicinka«, študentka prvega letnika Fakultete za medicino. Edina Slovenka na ameriški Towson University se je z ekipo ujela, čeprav hkrati pove, da je pogrešala osebni odnos, ki ga je preko let zgradila s svojim trenerjem Mitijem. »Ekipa telovadk je trenirala pod vodstvom novopečene kanadske trenerke, s katero se najbolj nisem ujela. Morda tudi zato, ker sem se za štipendijo in za trening dogovarjala z
tezkoatletski klub domzale
Največji pokal odšel v Domžale
V nedeljo 27.11.2011, se je v klubskih prostorih KDU Olimpija v Ljubljani, odvijalo zadnje kolo za pokal Slovenije. Domžalski dvigalci uteži so z odličnimi nastopi Jerneja, Tineta in Boštjana, že četrto leto zaporedoma osvojili največji pokal.
To odločilno tekmovanje, je bilo zadnje tekmovanje v koledarskem letu 2011, in eno najbolj napetih tekmovanj v sezoni, saj se je odločevalo, kdo bo lastnik največjega pokala. Na imenovanem tekmovanju lahko nastopajo po trije tekmovalci v ekipi in
Verižna reakcija karateistov ATOMa
Karate S.K.I.F. liga Slovenije v Ka-tah in Kumiteju ekipno, ki se je 19. novembra odvila na Škofljici, je bil še en v vrsti zares prijetnih dogodkov za karateiste in navijače domžalskega ATOMA. Izmed osmih razglasitev so na najvišjo stopničko kar šestkart stopili ATOMovci. Verižno reakcijo so sprožili starejši dečki, sledili so mladinci in nato še člani, vsi v Katah in Kumite borbah.
Za dvojno zmagoslavje starejših dečkov in deklic je poskrbela ekipa: Žan Podboršek, Žan Guček, Hana Kerič, Klemen Kastelic in Mitja Hofer. Zaostajala ni mladinska vrsta: Črt Hrovatin, Grega Teršek, Pa-tricija Vehovec in Matevž Peternel. Za zares uspešen nastop so poskrbeli še člani/članice: Črt Hrovatin, Grega Teršek, Miha Gavez, Tamara Kokalj in Timotej Kokalj. Slednji trije so bili za svoj nastop nagrajeni tudi z gromkim aplavzom cele dvorane, ki je le še dodatno nagradil predano delo karateistov domžalskega ATOMa.
Čestitke za odlične nastope, tudi Lovrencu Kokalju, ki je skupaj s tekmovalci prejel še pokal za najboljši klub.
11. svetovno S.K.I.F. prvenstvo v Avstraliji
Čeprav je do 11. svetovnega prvenstva v S.K.I.F. karateju v avstralskem Sydneyju še slabo leto, je tovrstno tekmovanje velik magnet in motivacija za vse slovenske karateiste. Da bo Avstralija res vrhunec dolge in premišljene zgodbe, so se pogovori in priprave na prvenstvo že začeli; 3. decembra kot dobrodelni S.K.I.F. turnir.
Če gre na turnirjih običajno le za rezultat, so bili tokrat v ospredju
še druženje, unikatne diplome za najboljše štiri izpod rok Lovrenca Kokalja in srečelov, katerega izkupiček je namenjen članom državne S.K.I.F. reprezentance Slovenije, ki bo potovala v Avstralijo. Uspehov so se kljub »ne popolnoma tekmovalnemu turnirju« veselili zmagovalci: Karin Podboršek, Žan Podboršek, Žan Guček, Hana Kerič, Timotej Kokalj, Lina Mecilošek, Aleksander Sever, Klemen Kastelic, Grega Ter-šek in Timotej Kokalj.
Bojana
drugim trenerjem.« Saša je po uspešnem šolanju in nastopih za svoj college študij predčasno zaključila. Želela si je namreč nastopiti na avgustovski študentski Uni-verzijadi, za kar je morala nastopiti na določenih tekmah v Sloveniji. »V kitajskem Shenzhenu se mi preboj v finalni nastop najboljših študentk te-lovadk žal ni posrečil. A je bilo treba naprej, saj je bila najpomembnejša tekma pred mano - svetovno prvenstvo v Tokiju, kjer je šlo že »skoraj« za olimpijske igre.«
Sašino leto 2011 je bilo leto sprememb; po vrnitvi v Slovenijo se je zaradi s predavanji in treningi natrpanega urnika začasno preselila v Ljubljano, zamenjala je tudi trenerja, in sicer jo trenutno vodi Ljudmila Korolenko. Nova kombinacija je očitno zelo uspešna, saj je bila Saša oktobra v japonski prestolnici najboljša med Slovenkami - s tem je preskočila prvo izmed dveh ovir na poti do olimpijskih iger. »Po Tokiju sem nastopila še na dveh turnirjih za svetovni pokal. Najprej v Osijeku, kjer sem se v finale uvrstila na treh orodjih in nato še v Ostravi, kjer sem v finalu nastopila na gredi. Visoko sem bila uvrščena tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, in sicer sedma na gredi.« Se slabi trije tedni ločijo Sašo od odločilnega dne, 11. januarja 2012, ko bo v Londonu njej ali njeni konkurentki Adeli podeljena vstopnica za nastop na največji športni prireditvi. Držimo pesti, da Domžalčani dobimo olim-pijko, ki bo Slovenijo zastopala na poletnih olimpijskih igrah v Londonu od 27. julija do 12. avgusta 2012!
Bojana
sankukai karate klub domzale
7. pokalna tekma
Leto se bliža koncu in vse dogajanje je usmerjeno predvsem k bolj prazničnim rečem, ljudje pa se vedno raje predajajo brezdelju. V Sankukai karate klubu Domžale pa še ni čas za počitek. V decembru smo imeli polno različnih obveznosti, od tekem in seminarjev do priprav na novoletne zabave.
V	ponedeljek, 5. 12. 2011, je potekal seminar za Jiu Randuri, dva dni pozneje pa so imeli seminar še delegati.
V	nedeljo 12. 12. 2011, je potekala še zadnja, in sicer 7. pokalna tekma, na kateri so se naši člani odlično izkazali. Na tekmi smo uvedli tudi novo kategorijo - Jiu Ippon Kumi-te. Sodniki so se odlično izkazali, tekmovalci pa so se na pravila hitro privadili. Tako se je tekma odvila v pravem športnem duhu in s pravo mero borbenosti.
Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 7. Pokalni tekmi so naslednji:
December je bil torej deloven, zato smo se odločili, da si naši otroci in člani zaslužijo nekaj zabave. Za osnovnošolce smo prednovoletno zabavo organizirali v soboto, 17. 12. 2011, v karate centru Savlje, kjer so
se odvijale zabavne in štafetne igre, skupinski plesi, otroci so dobili tudi darila, ki jih je zanje pripravil Božiček. Člani so skupaj z nami pred-novoletni čas praznovali nekaj dni kasneje, in sicer v sredo, 21. 12. 2011. Za njih smo organizirali zabavne igre ter veliko dobre glasbe. V prihajajočem letu želimo vsem karateistom veliko borbenega duha, dobrih treningov in uspehov, predvsem na športnem področju!
Tjaša Š.
1. Gašper Žankar, Surya Kotar, Alja Valenčič, Tine Makovecki, Sašo Ilič, Sanel Mesič, Damijan Zore, Teja Grad
2..
Kristjan Bernot
3. - 4. Čendrim Kajtazaj, Tjaša Šinkovec, Darja Seliškar
Vsem bralkam in bralcem Slamnika želijo člani TAK Domžal uspešno in veselo novo leto 2012.
kdor doseže največ točk v seštevku spomladanskih in jesenskih tekem, osvoji naslov pokalnega zmagovalca Slovenije. V ekipi za TAK Domžale so nastopali Tine Orešek z rezultatom poteg 95 kg, sunek 110 kg, 241,44 točk, Boštjan Peterca z rezultatom poteg 103 kg, sunek 133 kg, 259,61 točk in Jernej Orešek z rezultatom poteg 118 kg, sunek 132 kg, 311,29 točk.
1. mesto TAK Domžale z osvojenimi 1613,58 točk, 2. mesto KDU Olimpija z osvojenimi 1439,53 točk, 3. mesto Body Fit Celje z osvojenimi 294,84 točk.
Kot smo že poročali v prejšnji številki Slamnika, so Domžalčani že prejšnji mesec postali ekipni državni prvaki Slovenije in so zato po današnji tekmi prejeli pokal, tako za ekipnega državnega prvaka Slovenije, kot tudi že omenjeni pokal za pokalnega prvaka Slovenije. Pohvalijo pa se lahko tudi z najboljšo mladinko Tjašo Rajh, najboljšo članico Petro Pavlič in najboljšega člana Jerneja Oreška, ki so ravno tako visoko in s ponosom dvignili svoje pokale. Ekipi Tak Domžal iskrene čestitke.
Tanja
klub borilnih vescin dob
Predstavitev boksa in kickboxing športa ter občni zbor kluba
Čeprav je navadno december bolj prazničen mesec, je bil letošnji za članice in člane Kluba borilnih veščin Domžale še posebej delaven, lahko bi rekli enako, kot vse leto 2011.
3. decembra so se namreč članice in člani Kluba borilnih veščin Domžale predstavili svojim domačim, staršem, prijateljem v boksu, kickboxing športu ter samoobrambi v Osnovni šoli Dob. Pokazali so trening v klubu: od ogrevanja mišic, sklepov naprej do stechinga, sproščanja mišic ob koncu predstavitve. Po začetnem ogrevanju so prikazali osnovne ročne tehnike, nožne tehnike, sparing borbe, samoobrambe, delo na hitri hruški, delo boksarjev na boks vreči, delo s trenerjem na trenerskih rekvizitih, kjer se uči pravi boks, in kickboxing šola, navdušili pa so tudi s prikazom drugih elementov. Obiskovalci so bili navdušeni nad pogumnimi in hrabrimi potezami, še posebej ob spoznanju, v kako dobrih rokah so njihovi najmlajši - bodoči šampioni.
Isti dan v večernih urah je potekal že 8. redni občni zbor kluba v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Poleg
vseh poročil je bil na občnem zboru razvit tudi klubski prapor Kluba borilnih veščin Domžale, ki se bo nosil na pomembnih večjih tekmovanjih, predstavitvah ter drugih dejavnostih kluba. Praporščak prapora je postal Dejan Merič-Krnc, ki je dal častno
zaobljubo, da ga bo čuval ter nosil. Ob tej priložnosti se Klub borilnih veščin Domžale zahvaljuje vsem do-natorjem za prapor, Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale ter ostalim pa za spodbude in navijanja v športu.
»Klub borilnih veščin Domžale vsem vam želi zdravo in športno 2012,« vam vošči predsednik kluba Marjan Bolhar, tudi sam odličen športnik.
Tudi sama voščim klubu vse najboljše v letu 2012!
Vera
Klub borilnih veščin Domžale se iskreno zahvaljuje Policijski postaji Domžale za pomoč pri iskanju klubske opreme za naše najmlajše člane in članice.
30
šport
^MJJ
23. december 20ii
MATEJ ORAŽEM, NK DOMŽALE
Domžalski nogometaši na radarju bogatejših klubov iz tujine
Nogometni klub Domžale je zaključil jesenski del sezone, fantje pa so odšli na zimski počitek. Preden se januarja vrnejo na igrišče in začnejo s pripravami na pomemben, spomladanski del sezone, pa smo nekaj vprašanj po zaključku prvega dela zastavili direktorju kluba Mateju Oražmu.
Za vami je jesenski del sezone, kako ga v klubu ocenjujete?
Vsekakor s prikazanim nikakor ne moremo biti zadovoljni. Začetek sezone je bil soliden, morda bi si želeli malo več sreče v kvalifikacijah za Ligo Evropa, saj nismo bili slabši nasprotnik v tekmah proti RNK Split. V nadaljevanju so nas močno oklesti-le poškodbe, tako smo bili prisiljeni dati priložnost tudi nekaterim zelo mladim igralcem, ki pa so svoj del naloge opravili zelo solidno, nekateri celo odlično. Pretresov pa je bilo kljub vsemu preveč in pred spomladanskim delom sezone nas čaka še veliko dela, da bomo spet prišli na mesta, ki temu klubu, mestu in tej ekipi pritičejo.
Običajno po neuspehih vodstvo želi zamenjavo, v Domžalah delate na dolgi rok, zato kadrovskih spre-
memb najbrž ne gre pričakovati, ko govorimo o strokovnem štabu. Kaj pa v igralskih vrstah?
Prestopni rok se začne šele 1. januarja in traja en mesec. Takrat bo čas za temeljitejše analize in predvsem za novo oceno kvalitete igralskega kadra. Nekatere spremembe vsekakor bodo, vendar smo v zimskem prestopnem roku kar močno omejeni v takšnem ravnanju. Lahko pričakujemo tudi kakšen odhod, saj je veliko nogometašev, kljub zadnjim slabim rezultatom, skozi zadnji dve leti pokazalo zelo dobro formo in so še vedno na radarju bogatejših klubov iz tujine. Mlajši igralci bodo zaradi pridobivanja izkušenj verjetno za pol leta posojeni v kakšno druge sredino, kjer bodo imeli več možnosti za dokazovanje in nabiranje izkušenj, ki jim bodo nato dobro služile, ko bodo ponovno kandidirali za mesto v prvi ekipi NK Domžale.
Prehod mladih nogometašev iz Mladinskega nogometnega centra v člansko ekipo. Bo kateri od njih, ki še ni izkusil prve bojne črte, dobil priložnost v spomladanskem delu? Glede na to, da je zelo veliko igralcev iz Mladinskega nogometnega centra NK
Domžale že v jesenskem delu dobilo prvo priložnost v članski konkurenci mnogo povsem novih imen ni pričakovati. Bodo pa vidnejšo vlogo dobili tisti, ki so na članskem nivoju že pokazali dobre predstave. Morda bi tu izpostavil predvsem Jureta Balkovca, ki je tekme na katerih je bil v kadru odigral odlično in našega najmlajšega člana prve ekipe Gregorja Zabreta, ki je pokazal, da je pred njim res lepa nogometna prihodnost.
Evropo ste v preteklosti že izkusili, zato si jo najbrž želite tudi v prihodnje. Sedanji rezultati temu ne govorijo v prid, pa vendar, lahko spomladanski del prinese preobrat? Vsi v to trdno verjamemo. Slovenska liga je zelo izenačena in zato je s serijo pozitivnih rezultatov možno narediti velik premik po lestvici navzgor. Nihče ne pričakuje, da bo to lahko in da bo to prišlo samo od sebe, vendar v preteklosti smo že pokazali, da se tudi v takšnih situacijah dobro znajdemo.
Kar nekaj zanimivih, medijsko odmevnih dogodkov se je zgodilo v NK Domžale v letu 2011. Katere bi ocenil kot prelomne oz. pomembnejše?
BALiNARSKi ŠPORTNi KLUB BuDNičar s KOLiČEVEGA v LETU 2011
Uspešno balinarsko leto 2011
Vsako leto Balinarski športni klub Budničar Količe-vo ob prvem maju pripravi prireditev ob prvem maju, združeno že blizu 40 let z velikim kresom, včasih tudi ognjemetom, budnico, golažem, z veliko prijaznosti, dobre hrane in pijače. Pokrito balinišče na Količevem je drugi dom njihovih številnih članov in članic, predvsem pa mladih športnikov ter starejših rekreativcev, ki so na Količevem vselej dobrodošli.
Veseli so, ker je leto 2011 prineslo veliko tekmovanj, turnirjev, mednarodnih tekmovanj, posamičnih in ekipnih uspehov, drugih srečanj in pa seveda najpomembnejšega domačega tekmovanja: mednarodnega balinarskega turnirja za prehodni Pokal Občine Domžale.
Dvojna zmaga domačih na tradicionalnem turnirju
Mednarodni balinarski turnir za prehodni pokal Občine Domžale v avgustu je prinesel odlične tekmovalne uspehe in organizacijo. Med 16 ekipami iz Hrvaške, Italije in Slovenije, je zmagala domača ekipa EIS Budničar pred Budničar mladi, balinarji iz Rogaške Slatine ter ekipo z Duplice. Organizatorji se iskreno zahvaljujejo vsem sponzorjem, posebej še Občini Domžale, Gostišču Park Domžale ter Gostinskemu podjetju Trojane.
Tudi v ligi najboljši
Namesto spomladanskega in jesenskega prvenstva je bilo v okviru republiške balinarske zveze prvenstvo odigrano v dveh mesecih, kar je bilo za klube veliko breme - tudi po finančni plati. BŠK Budničar je osvojil prvo mesto, kar je pomenilo uvrstitev v super ligo najboljših osmih ekip. Ker BŠK Budničar nima dvorane, žal v super ligi niso mogli igrati.
Med najboljšimi v državi
Najbolj veseli so bili uvrstitev njihovih balinarjev med najboljše v državi. To je uspelo Branetu Ma-gereleju, ki je v finalu DP v hitrostnem izbijanju
osvojil naslov državnega podprvaka, le teden dni kasneje pa še bronasto medaljo v natančnem izbijanju. BŠK Budničar ima tudi slovenskega podpr-vaka - posamezno, igra v krog. V Škofji Loki je to postal Domen Grašič. Obema mladima tekmovalcema iskrene čestitke!
Veterani vedno dobrodošli na Količevem
Na pokritem balinišču BŠK Budničar Količevo so vedno dobrodošli tudi veterani. Izpeljana je bila veteranska liga. V treh skupinah je na Količevem balinalo 24 ekip, domači balinarji pa so bili v B skupini drugi. Posebej veselo je bilo na zaključnem druženju, kjer se je na Količevem zbralo blizu 200
simpozij, sport za vse
ŠAD Mavrica - uspešno sodelovala
V soboto 3.12.2012 je Športna unija Slovenije v Šempetru pri Novi Gorici organiziralo srečanje z naslovom Šport za vse. Nekaj 100 obiskovalcev simpozija je vneto poslušalo strokovnjake s področja športa. Kot predsednica društva,sem imela čast, da sem na simpoziju predstavila ŠPORTNO ATLETSKO DRUŠTVO MAVRICA in izvedbo programa Abeceda športa. Mlado društvo z kar 220 člani v dobrih pol leta delovanja dosega dobre uspehe predvsem z načinom pristopa do najmlajših, nudenja barvite vadbe, vadbe ki jo otroci z veseljem obiskujejo. Poželi smo bučen aplavz in veliko dobronamernih besed, na kar sem kot predsednica izredno ponosna. Zato vsem vaditeljem in vadečim želim še veliko dobre volje, smeha in zdravega načina življenja. Smo na dobri poti do velikih uspehov. Hvala vsem, ki nam pri tem stojite ob strani.
Mojca Grojzdek
MLADi NAMiZNOtENiSKi igrALci uspESNi
41. mednarodno prvenstvo Varaždina v namiznem tenisu za najmlajše
Dva dogodka sta tu ključna. Prvi je 90-letnica kluba, ki je res lep jubilej in kaže na to kako močno je nogomet v Domžalah prisoten. Kot smo to že večkrat izpostavili, je to velik poklon vsem, ki so v preteklosti vlagali svoj trud in delo v naš klub in pa vsem tistim mladim nogometašem, ki bodo del tega kluba v naslednjih desetletjih. Pod drugo pa je seveda osvojitev Hervis Pokala Slovenije, s katerim smo dopolnili klubsko vitrino še z zadnjo manjkajočo domačo lovoriko.
Domžalski nogometaši so »podali roko«. Komu in s kakšnim namenom?
V novembru je potekala vseslovenska humanitarna akcija PODAJTE NAM ROKO 2011. Temu smo se pridružili tudi v NK Domžale ter tako prispevali delček k uspehu te akcije. Zbrali smo 170 odtisov dlani tako naših najmlajših članov, do prve ekipe in strokovnega štaba ter delavcev kluba.
Za konec pa morda še beseda o prihodnjih ciljih v letu 2012.
Cilji ostajajo nespremenjeni, še vedno si želimo Slovenijo predstavljati v Evropskih tekmovanjih in izboljšati lanski vtis. Zelje pa so povezane predvsem z zdravjem saj smo imeli na tem področju v zadnjem letu največ preglavic. Tako bi tudi vsem našim navijačem zaželel predvsem veliko zdravja v novem letu 2012 ter da ne izgubijo zaupanja v našo ekipo. Sporočamo jim, da se bomo po novem letu vrnili boljši in močnejši.
Mateja A. Kegel
V Varaždinu na Hrvaškem je nedavno potekalo tradicionalno, že 41. po vrsti, mednarodno namiznoteniško tekmovanje za najmlajše (mlajši kadeti in ka-detinje, kadeti in kadetinje). Udeležili so se ga tudi igralci in igralke, ki trenirajo v NTS Mengeš, med njimi je kar nekaj domžalskih osnovnošolcev. Na tekmovanju so sicer sodelovali tekmovalci iz Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Slovenije. V vseh starostnih kategorijah je nastopilo preko 600 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je potekalo v ekipnem in posamičnem delu. V ekipnem delu (eno ekipo sta sestavljala dva tekmovalca oz. dve tekmovalki) so bili naši predstavniki in predstavnice odlični, saj sta v kategoriji mlajših kadetinj Ana Tofant in Katarina
Stražar osvojili 1. mesto, pri mlajših kadetih pa so bili doseženi naslednji odlični rezultati; Nejc Erjavec in Rok Hribar - 1. mesto, Bor Rutar in Ti-len Šalja - 2. mesto, Tim Pavli in Zan Stankovič - 3. mesto ter Peter Topič in Matej Prezelj - 7. mesto. V kategoriji kadetov sta Martin Peterlin in Tine Zajc osvojila 3.mesto. V tekmovanju posameznikov je najboljši rezultat dosegel Tilen Šalja, ki je v kategoriji najmlajših osvojil 9. mesto, med mlajšimi kadeti sta se Nejc Erjavec in Rok Hribar uvrstila na 17. - 32. mesto, Bor Rutar se je uspešno uvrstil iz predtekmovalnega dela v finalno skupino, Katarini Stražar in Ana Tofant pa sta se uvrstili na 17. -32. mesto.
Janez Stibrič
udeležencev ter so najboljše ekipe prejele pokale in medalje. BŠK Budničar je odlično izpeljal tudi tekmovanje veteranov in veterank Gorenjsko-ljubljanske regije.
Med gostinci najboljši Scena bar
Na 26. tradicionalnem turnirju med gostinci je prvo mesto osvojila ekipa Scena bar, drugo mesto je šlo v Hotel Krona, tretja je bila Gostilna Pirc Rova in četrta ekipa Balin Domžale.
Tudi klubsko prvenstvo odlično pripravljeno
Klubsko srečanje ob koncu sezone je bilo odlično pripravljeno, tako po tekmovalni kot družabni plati. Med registriranimi tekmovalci je med 16 balinarji zmagal Stane Zavbi, ml, tudi trener članske ekipe, pred Brankom Magerlejem, Urošem Markičem in Mihom Igrecem. Med 10 ba-linarkami je bila najboljša Metka Grošelj, pred Zvonko Močnik, Urško Kovač in Marijo Sušnik. Prvo mesto med 16 veterani je osvojil Vencelj Vodnik, pred Jakobom Zanoškarjem, Mirom Slaparjem in Mihom Jurakom. Na klubskem srečanju so se spomnili tudi letos umrlih članov: Jožeta Vodlana, najstarejšega ba-linarja, njegovega sina Janeza ter Janeza Kožarja, ustanovnega člana, ki je bil tudi konstruktor strehe balinišča, član vodstva pa tudi zelo priljubljeni kuhar. Ne bomo jih pozabili! Za balinarji je torej uspešno leto, v katerem so dosegli številne tekmovalne in organizacijske uspehe. Za vse odlične uvrstitve iskrene čestitke in uspešno tudi v letu 2012.
V.
ALpiNističNi odsek pLANiNsKEgA društva domžale
»Osvajanje nekoristnega sveta« v letu 2011
Pisanje in razmišljanje o občutkih pre-plezanih smeri in osvojenih vrhov ne more nadomestiti doživetja sončnih vzhodov, od mraza ali napora že malo otrplih prstov ali vedno novih pripetljajev v plezališčih in gorah. Težko je opisati zmago na vrhu stene ali ledenega slapa - osvajanje nekoristnega sveta kot je popularen opis alpinizma, morate preprosto izkusiti. Ko bo v vrstah naslednjih generacij alpinistov, tečajnikov ali le med prijateljskimi pogovori čas za zanimive zgodbe iz leta 2011, jih zagotovo ne bo manjkalo članom domžalskega alpinističnega odseka. V januarju smo beležili preplezane grape, ledene slapove, turne smuke in pristope na dvatisočake. Andrej in Jasna Pečjak sta kot sodnika sodelovala na tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju v Koreji, kjer sta izkoristila še priložnost za plezanje po tamkajšnjih ledenih slapovih. Zimske podvige smo alpinisti nadaljevali v februarju, ko so ob slapovih na skupni turi v Logarski dolini padle že prve smeri v Paklenici, trojica pa se pred mrazom umaknila na plezališča na vročo Kubo. Vroče fotografije in spomini so prav prišli v mrzlem novembru! V spomin enemu najboljših svetovnih alpinistov smo plezali v soteski Mlačca na Humar-jevem memorialu, vrhunska pa je bila tudi izkušnja tečajnikov, ki so pod vodstvom Andreja Stuchlyja prenočili v 5x2,5m veliki snežni votlini na Veliki Dnini na višini 2150 m. Marčevsko statistiko so obogatili norveški ledeni slapovi, pomembno mesto v mesecu aprilu sta imela Festival gorniškega filma in turnosmučarski podvig Haute Route, ki bo svoj zaključek zaradi neugodnih vremenskih pogojev najbrž dočakal v 2012. Alpinistični odsek se je med prvomajskimi prazniki praktično preselil v Pakle-nico, kjer se je med drugimi v smeri Pips izkazala Julija Pečjak. Maj je bil še v znamenju klasičnih pomladnih kopnih tur na Staničevem vrhu, v Beli peči in Velikem vrhu. Prvi poletni mesec junij je bil čas za ogrevanje pred vrhuncem julijske sezone v plezališčih, istočasno pa je pri vsaj 30°C nižji temperaturi domžalska naveza Janez Kosirnik in Niko Muhič preko Biancograta stopila na 4049m
visoko Piz Bernino. Julij je bil še mesec za znamko 8b/b+ Klemna Vodlana, plezalni tabor v italijanskih Dolomitih in dosežke Silva Kara v Kamniških in Julijskih Alpah. Na Benkotovem memorialu na Kamniškem sedlu smo se alpinisti skupaj s taborniki in prijatelji spomnili Klemna Mikliča. Kot eden izmed pomembnejših datumov bo v beležkah AO Domžale zapisan še 28. julij, ko je Rok Benkovič kot član štiričlanske slovenske odprave v Nebeško gorovje (Han Tengri) osvojil 7010m visoki vrh v Kirgiziji. V avgustu smo uresničili načrte na Veliki Babi, v Severni triglavski steni in Storžiču. Maja Šuštar je na prvi septembrski dan splezala svojo prvo 8b, v okviru tabora na Korošici pa smo zabeležili tudi vzpone v Ojstrici, Lučkem dedcu, Vršičih in Vežici. V slednji sta smer Geršak-Grčar preplezala tudi Meta in Rok Kališnik. Konec septembra se je domžalski odsek izkazal s predstavnikom na taboru perspektivnih mladih alpinistov v Vratih, in sicer se je v vrhunski alpinistični družbi v Steni kalil Tin Pelc. 14. Johanov memorial je bil na koledarju 8. oktobra, že oktobra pa je poleg številnih skalnih smeri na vrsto spet prišel prvi turni smuk z Viševnika, ki ga je z družbo opravil Robert Štupar. Novembra smo se med drugim predali prepišnosti po mnenju mnogih enega najlepših slovenskih grebenov, Zeleniškim špicam, tedenskim srečanjem članom AO-ja pa se je bolj resno začel priključevati tudi podmladek iz alpinistične šole.
Srečno, varno in doživetij polno leto 2012!
Ob športnem udejstvovanju velja omeniti še delo enote za za zaščito in reševanje, ki je pod vodstvom Aleša Janžekoviča v preteklem letu 2011 izvedla tri vaje. In za konec seveda še praznični zaključek, ki so ga člani Domžalskega alpinističnega odseka kot vsako leto preživeli v domžalskem domu na Mali planini; kot vedno v alpinistični družbi ni manjkalo fotografij z opravljenih vzponov in tur, glasbe ter dobrega vzdušja.
Bojana
23. december 20ii
šport
31
PLESNI PAR SPELA IN MATEJ KRAU
Nepozabno doživetje dveh svetovnih prvenstev
Kot najboljša na Prvenstvih Slovenije v standardnih plesih in kombinaciji desetih plesov sta Dom-žalčana Špela in Matej Kralj dobila pravico nastopa na dveh svetovnih prvenstvih. V ritmu standardnih plesov sta se vrtela v Rusiji, eleganco kombinacije desetih plesov pa v kitajskem Shanghaju: »Obe svetovni prvenstvi sta bili za naju pozitivna in zelo dobra izkušnja. Predvsem v standardnih plesih svetovnega tekmovanja sva pokazala, da sva odlično pripravljena, zelo sva bila zadovoljna tako s predstavo kot rezultatom. V kitajskem Shanghaju sva prvič nastopila na svetovnem prvenstvu med člani v kombinaciji vseh desetih ple-
sov. Tudi tam sva bila s prikazanim zadovoljna, navdušena je bila tudi publika. V prihodnje bova še bolj delala na kakovosti obeh disciplin. Organizacija takšnih tekmovanj na vzhodni polobli sveta je vedno na zelo kakovostnem nivoju, zato imaš občutek, da si res nekaj posebnega.«
500 plesnih parov na plesišču
Kljub temu da se je v Mariboru na mednarodnem plesnem turnirju od 9. do 11. decembra zavrtelo več kot 500 plesnih parov, ni bilo težko opaziti Špele in Mateja. V konkurenci latinskih plesov, kjer sta se v amaterski kategoriji predstavila tudi svetovna prvaka Zoran Plohl in Tatjana
KK PIRUETA
Veronika dvanajsta na svetu
Bi želeli najboljše slovenske plesalce in plesalke, med katerimi je tudi
domžalski par, videti
Špela in Matej Kralj vas 26., 27. in 28. de-
cembra vabita v Center kulture Španski borci, kjer se bosta predstavila v plesnem spektaklu PLESALČEVO SRCE - VSE ALI NIC. Oglejte si pretresljivo plesno zgodbo, v kateri se vam bo predstavilo 15 plesalcev svetovnega kova, ki jih boste spoznali tako v intimnih točkah posameznih parov kot tudi v ritmičnih in temperamentnih skupinskih točkah s pridihom west coast swinga, argentinskega tanga, salse, flamen-ka, afro-kubanskega cha cha-ja in mamba. VABLJENI!
Na črnobelih poljih
DRŽAVNA PRVENSTVA V SENTJURJU
Članice tretje v pospešenem šahu, člani sedmi
Maziju pokal Železnic, Jeran tretji, Skok peti
V Hotelu Žonta v Šentjurju se je odvilo kar nekaj državnih ekipnih prvenstev. V hitropoteznem šahu se je odzvalo 18 ekip, Zmagala je Podpeč na čelu z mednarodnim mojstrom Zorkom, mojstrom Črepanom in MK Čeponom in Uletom. Drugi je bi Impol Slovenska Bistrica z odličnima bratoma Tomazini, tretji pa Radenska Pomgrad, medtem ko je bil favorit Branik Maribor šele četrti. Zasedba Domžal v postavi Šemrl, Rogale, Petra Grošelj, Jože Skok je zasedla 11. mesto. V zadnjem kolu je igrala le nedoločeno s Kočevjem 2, sicer bi se uvrstila okoli šestega mesta. Skok je zbral 6 točk, Grošlje-va 5, Rogale 4, Šemrl pa 3, odigrali so devet kol. Vrstni red: Podpeč 27, Impol Slovenska Bistrica 22.5, Radenska Pomgrad 22, Branik Maribor 21.5, Krško 20.5, Nova KBM Kovinar Maribor 20 itd. Tudi na člansko prvenstvo v pospešenem šahu se je odzvalo 18 ekip. Tokrat je prepričljivo slavil Branik na čelu z velemojstrom Tratarjem, drugo je bilo Krško, tretja Podpeč. Domžale so nastopile kar s tremi moštvi. Prva ekipa je zasedla dobro sedmo mesto v postavi Karnar, Bojan Osolin, Skok, Šemrl. Slednji je igral izvrstno, saj je iz sedmih kol osvojil kar 6.5 točke, Skok 3.5, Oso-lin in Karnar pa po 2.5. Domžale 2 v postavi Rogale, Nadvešnik Maja, Nadvešnik Vilma in Pavla Košir so se uvrstile na 14. mesto, Domžale Sahara v zasedbi Vavpetič, Janjič, Košir, Čokan pa na 17. mesto, čeprav je zelo dobro igral Košir, ki je zabeležil 5 točk. Vrstni red: Branik Maribor 21, Krško in Podpeč s po 18, Radenska Pomgrad 17, Impol Slovenka Bistrica, Krka Novo mesto in Domžale s po 15, Nova Gorica in Slovenj Gradec s po 14.5, Kovinar Maribor 14, Piran 1 13.5 itd. Med članicami so se odzvale le štiri ekipe, zato so odigrale dvokrožni turnir. V močni zasedbi je prepričljivo zmagalo Kočevje na čelu z državno prvakinjo mojstrico Špelo Kolarič in Karmen Mar. Druga je bila Krka Novo mesto z mojstrico Indiro Bajt in velemojstrico Darjo Kapš, tretje pa Domžale z mojstrico Petro Grošelj in mojstrsko kandidatko Petro Orehek, obe sta iz šestih partij osvojili po tri točke. Vrstni red: Kočevje 12.5, Krka Novo mesto 6.5, Domžale 6, Radenska Pomgrad 3.5.
Na tekmovanju za pokal Slovenskih železnic je v decembru potekal še zadnji izmed desetih mesečnih turnirjev v pospešenem šahu. Štelo je sedem najboljših uvrstitev. Tudi zadnji turnir je bil zelo napet, saj je odločal o končnem vrstnem redu v vrhu tabele. Mednarodni mojster Leon Mazi si je prvo mesto zagotovil že pred zadnjim turnirjem, zato na njem sploh ni nastopil. Član Domžal Boštjan Jeran je imel možnosti za drugo mesto v skupnem seštevku, vendar je Kranjčan Dušan Zorko igral zelo odločno in na decembrskem turnirju zmagal, tako da o skupnem drugem mestu ni bilo nobenega dvoma. Boštjan je na zadnjem turnirju zasedel osmo mesto in bil skupno tretji. Skok je v zadnjem kolu le remiziral z Debevcem in zasedel peto mesto, medtem ko je Čepon premagal brata Borisa in bil četrti, kar je zadostovalo
V dneh od 14. do 20. novembra 2011 je bilo Svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorijo mladincev v Brasilu (Brazilija). Omenjenega tekmovanja se je udeležila tudi tekmovalka, ki je stalna članica reprezentance Slovenije iz kotalkarskega kluba PIRUETA iz Domžal, in sicer VERONIKA BREŠAR.
Veronika je nastopila na tekmovanju v obveznih likih in je zasedla odlično dvanajsto mesto od 33 tekmovalk iz 22 držav takoj za favoritkami iz Ita-
lije, Nemčije in Amerike, ki slovijo kot nepremagljive v tej disciplini. Takšnega uspeha niti sama ni pričakovala, vendar ko je odpeljala še zadnji odločilni lik, se je zavedala velikega uspeha ne samo za domači kotalkarski klub, temveč tudi za Slovenijo. Bila je namreč tudi edina predstavnica Slovenije na tako velikem tekmovanju, za kar so zaslužni trener, starši in Kotalkarski klub Pirueto, ki ji je vseskozi dajal vzpodbudo za tako velik nastop, kot je svetovno prvenstvo.
Lahvinovič, ki odhajata med profesionalce, je bil domžalski par 18. Še višjo uvrstitev sta dosegla v standardnih plesih, kjer sta se med 70 pari uvrstila na 13. mesto: »Zahvaljujeva se vsem, ki so nama v letu 2011 pomagali uresničevati najino plesno pot in naju podpirali pri uresničevanju ciljev. Srečno in veselo 2012!«
Bojana
SPORTNO DRUSTVO DOB V LETU 2011
Načrtovano delo in plod odličnih rezultatov
Ko smo v lanskem letu pisali o Športnem društvu Dob, nismo mogli mimo dveh največjih tekmovalnih uspehov v zgodovini kluba: najprej je Nogometni klub Roltek Dob osvojil prvo mesto v pokalu MNZ, drugi uspeh pa je igranje ekipe Doba v drugi nogometni ligi, kjer nogometaši, ki jih vodi trener Jernej Javornik, držijo odlično drugo mesto in bi se lahko potegovali celo za uvrstitev v prvo ligo. Kakšne so možnosti, da v Dobu glede na odlične igre v 2. slovenski ligi dobimo prvoligaša, sem vprašala Bojana Gasiorja, predsednika Športnega kluba Dob:
NK Roltek Dob deluje z odličnimi uspehi tudi drugo leto v 2. SNL ligi. Po letu prilagajanja igranja med največjimi klubi v Sloveniji smo si v letošnjem letu zadali cilj, da nikogar ne respektiramo ter s pogumom in znanjem dokažemo, da lahko vsakega premagamo. Plod takega raz-
za skupno četrto mesto. Če bi želel Skok zadržati skupno četrto mesto, bi moral biti na zadnjem turnirju vsaj dve mesti pred Čeponom. Iz bližnje okolice je Virjan Boris Skok, ki igra za Komendo, osvojil 10. mesto, Janez Hribar 11., Djemal Veskovič pa 20. mesto, oba iz Črnega Grabna. Letos je na turnirjih sodelovalo 149 šahistk in šahistov iz cele Slovenije, šahovsko društvo Železničar s predsednikom Jožetom Brežanom pa je opravilo zgledno organizacijsko delo. Nagradni sklad, največ v obliki praktičnih nagrad, je znašal več kot 7 tisoč evrov. Končni vrstni red: Mazi 684.3, Zor-ko 663.3, Jeran 653.4, Čepon 628, J. Skok 623.6, Jeraj 595.7, Primož Petek 551.6, Vladimir Kodrič 533.6, Matjaž Kodela 531.7, B. Skok 526,4, Janez Hribar 525.9, Butala 524.5 itd.
Jože Skok
se skoraj ves dan odvijajo različne prireditve, srečanja in tekmovanja, tako da ugotavljamo, da se v športnem parku sreča daleč največ ljudi v tem okolju. V zimskem času, ko nogometna igrišča malo obmirujejo, se v športnem parku organizira liga balinarjev, v kateri nastopa preko 20 ekip in traja več kot tri mesece, tako da športni park nudi zavetišče 365 dni v letu.
Ob večerih so aktivni in uspešni tudi naši šahisti, ki iz leta v leto napredujejo v višje range tekmovanja in so poznani kot uspešnejši v okolici. Igranje nogometa v drugi slovenski ligi zanesljivo zahteva kar precejšnja finančna sredstva. Kako jih pridobite in kako ste zadovoljni s sponzorji?
Športno društvo Dob je organizirano kot malo podjetje, saj za svoje
delovanje potrebuje več segmentov podpore in organizacije. Kjerkoli lahko, se vključimo z delom, tako da tu prihranimo kar nekaj stroškov, velik delež prispevajo tudi starši naših članov. Sredstva, ki nam kronično primanjkujejo, pa moramo poiskati tako rekoč na trgu. Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti na sredstva za odlično in dobro delo, ki jih dobimo iz proračuna Občine Domžale, kakor tudi del iz KS Dob, zavedajoč se, da tekmujemo v majhnem okraju.
Je letos v Športnem parku kaj novega?
Tekmovanje v ligaškem sistemu 2. SNL lige nam vsakodnevno nalaga izboljšanje infrastrukturnih objektov, ki jih moramo zagotavljati za ta rang. Vsakodnevno izboljšujemo pogoje, jih prilagajamo vadbenim ekipam, tako da večino sredstev, ki jih pridobimo, vložimo v izboljšanje pogojev. Vsekakor pa je naša želja, da v naslednjem obdobju zgradimo večje igrišče z umetno travo, kar bi rabili v zimskem času vadbe.
Vera
mišljanja je trenutno stanje. Sodimo ed deset najboljših nogometnih klubov v Sloveniji. To pa je že rezul-
tat, ki meji na »svetovni rekord«. Naj dodamo, da v ligi, kjer tekmujemo, tekmujejo moštva, ki imajo sedež v mestnih občinah ali mestih ter s tem veliko lažje kadrovanje ekip in pogojev za leto. Mi pa se jim zoprsta-vljamo s pretežno doma vzgojenimi igralci, ki so z voljo in strokovnim delom prišli v vrh slovenskega nogometa in so zanimivi tudi mnogo večjim klubom. Ob tem uspehu moramo vsekakor omeniti in pohvaliti tudi našo drugo in tretjo kategorijo - to so mladinci in kadeti, ki ravno tako ne priznavajo majhnosti kraja in uspešno tekmujejo v 2. SML in 2. SKL ligi.
Ce pogledamo malo po posameznih kategorijah nogometnega kluba, lahko najprej ugotovimo, da je vadba vseh kategorij zelo dobro organizirana in da v njenem okviru redno vadijo pravvsi - od cicibanov do članov ter da glede na uspehe in številne nogometaše vseh generacij ni bojazni, da tudi v prihodnje ne bi - tudi v članski ekipi - igrali doma vzgojeni nogometaši.
Bojazni zanesljivo ni, saj imamo v vadbenem procesu vključenih kar 200 cicibanov, mlajših in starejših mladincev, kadetov in članov, ki redno vadijo. Veseli nas, da vsak dan pridobivamo nove člane, stare tudi manj kot šest let, ki z velikim veseljem pod strokovnim vodstvom trenerjev spoznavajo čarovnijo športa in nogometa. V letošnjem letu so se nam vse mlajše kategorije skokovito dopolnile, tako da imamo že včasih težave z vadbenimi prostori, praktično se v Športnem parku Dob dela brez prestanka.
Ob tem moramo vsekakor velik delež zahvale izraziti tudi staršem otrok. Pa niso samo majhni mladi nogometaši, so tudi izredno uspešni, saj kategorija osemletnikov premaguje vrstnike, ki visoko kotirajo v svoji kategoriji. Tudi ostale kategorije, U-10, U-12 in U-14 igrajo vidno vlogo v svojih skupinah in smo tudi v širšem prostoru deležni priznanja za odlično in strokovno delo. Pa ni samo nogomet v dobro obiskanem Športnem parku Dob? Z zadovoljstvom ugotavljamo, da Športni park oživi že v jutranjih urah, ko naši zvesti rekreativci iz šole zdravja vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje in se pridno udeležujejo jutranje telovadbe. Za njimi
d.o.o.
PRODAJALNA INŠTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2012!
Radio cesta 1a, Domžale, tel.: 01/72 44 259 e-mail: info@badex.si
32
objave
^MJJ
23. december 20ii
Uspel tudi drugi dobrodelni gasilski koncert
20.oktobra 2011 je Gasilska zveza Domžale skupaj z občino Domžale organizirala že 2. Dobrodelni gasilski koncert. Zbrana sredstva so namenjena hitri pomoči, ko in če bo le ta potrebna, v primeru, ko bi se kakšna od gasilskih družin na področju občine Domžale, znašla v socialni stiski zaradi katerekoli naravne ali kake druge nesreče. Zavest oziroma občutek, da smo v vsakem trenutku pripravljeni ponuditi, ne le našo običajno pomoč, ampak tudi finančno, nas dela bogatejše in srečnejše. Od letošnjega koncerta je na posebnem računu, kjer zbiramo tovrstna sredstva ostalo okoli 5.000 EUR. Če temu znesku dodamo še sredstva zbrana lansko leto, imamo sedaj na računu zbranih skupaj že preko 11.000 EUR. O samem koncertu je bilo že veliko napisanega v prejšnjih številkah Slamnika, zato bi se tokrat želeli le zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi koncerta. Najprej gre posebna zahvala županu g. Toniju Dragarju in občini, ki skupaj z nami nadaljuje lansko leto pričeto delo. Še posebej si zaslužijo zahvalo vsi nastopajoči, ki so se odrekli honorarju in s tem
prispevali ogromen delež k uspešnosti naše dobrodelne akcije. Na fotografiji je moški pevski zbor CPV Domžale. Hvala vsem dona-torjem in tistim, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi tokratnega koncerta: Občina Domžale, Javno podjetje čistilna naprava, NLB Domžale, Sta-mi, Lek, Veit Team, Helios, Vistra, Rudolf-tiskovine, Amicus, Vrtnarija Tratnik, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, JKP Prodnik, Kulturno društvo Miran Jarc, Radio Hit, Avto center Šubelj, Penzion gostilna Keber, Gostilna Pirc, Gostilna Re-panšek, Slamnik, Kamniške Novice, Mavrica, Andrej Kosmač, Vido Repanšek, Gasilska zveza Slovenije, CPV Domžale, Prostovoljna gasilska društva GZ Domžale. Iskrena hvala vsem tistim, ki ste pomagali pri prodaji vstopnic in seveda vsem tistim, ki ste z nakupom vstopnic prispevali svoj delež v omenjeni sklad.
Vsem želimo lepe praznike in srečno, zdravo, uspešno in varno leto 2012.
NA POMOČ!
OPTIKA OČESNA AMBULANTA
HElena DolinsEk s.p.
Breznikova 15. Domžale TEl.:Oi/72l6-436 (Breza center)
14. Kamnik Tel.:0l/83l7-005
Uspešno in zdravo 2012!

PROFUNDIS
V Dragomlju prodamo komunalno opremljena stavbna zemljišča velikosti 557m2, 570m2 in 750m2. Komunalni prispevek je plačan. Na vsakem zemljišču so zgrajeni novi ločeni komunalni priključki.
Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783

i
\
*»
Brez zdravja ni sreče - zaposleni v JZ Mestne Lekarne vam želimo srečno in zdravo leto 2012/'
Tjaša Di Bon Sfopar, mag. farm., Lekarna Domžale

/TT



'.v
Zdaj je pravi čas, da poskrbite za svoje zdravje in počutje, saj boste sadove svoje skrbi želi vse naslednje leto. Z vprašanji in željami se obrnite tudi na nas - vredni smo vašega zaupanja. Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si.
Dežurni lekarni od1.1.2011do31. 12.2011:
•	Lekarna Kamnik sobota, nedelja in prazniki od 1700 do 20.00
•	Lekarna Domžale nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00
T
MES
EKARNE mufioi^
LEKARNA DOMŽALE - NASVET FARMACEVTKE
Kako odpraviti naglavne uši?
UO GZ Domžale
Prepričanje, da so uši znak slabih higienskih navad, je zmotno. Uši se pojavljajo tudi v državah z najvišjim standardom. Vsako leto se okoli pol milijona otrok naleze uši. Naglavne uši niso nevarne, so pa zelo nadležne in neprijetne. S pravilnim ravnanjem lahko tudi to nadlogo hitro odpravite. Za odpravljanje uši ni potreben obisk pri zdravniku. Nasvet in izdelke za odpravljanje uši dobite v lekarni.
Kaj so uši in gnide?
Naglavne uši so približno 3 mm veliki zajedavci brez kril. Odrasla uš je dolga kot sezamovo seme. Ima prosojno telo, zato jo je na lasišču težko opaziti. Po hranjenju s krvjo se obarva rjavo rdeče. Gnide so 1 mm velika jajčeca, ki jih odlagajo odrasle uši. Iz jajčec se po 7-9 dneh izleže mlada uš, ki že pije kri in se je po približno 10 dneh sposobna razmnoževati. Odrasla žival vsak dan izleže 8-12 jajčec. Žive gnide so svetleče, rjave barve. Če jih stisnete z nohtoma, počijo. Mrtve gnide pa so motne bele barve. Ko jih stisnete, ne počijo. Prisotnost živih gnid na lasišču je vedno pokazatelj, da je na glavi vsaj ena odrasla živa naglavna uš.
Kdo je za uši najbolj dovzeten?
Dobi jih lahko prav vsak. Najpogosteje pa se uši prenašajo med otroki v vrtcih in šolah, ki so med druženjem in igro v tesnejšem stiku. Kadar opazite, da ima vaš otrok uši, začnite takoj z ukrepi za odstranjevanje. Obvestite tudi vrtec ali šolo.
Kako dobimo uši?
Uš se plazi po lasišču s pomočjo treh parov nog. Uši ne skačejo, ne letajo in ne plavajo. Običajno se prenesejo z neposrednim dotikom glave z glavo, na kateri so uši. Uši se lahko prenašajo tudi s predmeti, kot so: glavnik, pokrivala, slušalke, pa tudi s posteljnino, brisačami, lahko so na oblazinjenem pohištvu ali avtomobilskih sedežih.
Kako odkrijemo naglavne uši?
Prvi znak prisotnosti uši je nenaden pojav močnega srbenja lasišča in rdečine po lasišču. Praskanje z nečistimi prsti pa lahko povzroči nadaljnje okužbe. Uši odkrijete z rednim pregledovanjem lasišča, boljša in hitrejša metoda pa je prečesavanjem lasišča z gostim glavnikom. Ramena ogrnete z belo brisačo ali s papirjem, na katerem bodo uši ali gnide bolje vidne. Vsak
posamezen pramen las z glavnikom potegnite 4-5 krat. Ob pojavu ušivosti v vrtcu ali šoli preglejte otroku lasišče vsaj dvakrat na teden. Največ jih je na sencih, za ušesom in na tilniku. Če naglavnih uši s pregledom in prečesa-vanjem lasišča ne opazite, ni smiselna preventivna uporaba izdelkov za odstranjevanje uši, lahko pa uporabljate izdelke (mešanica eteričnih olj), ki uši odbijajo. Odkritje ene uši ali gnide pomeni ušivost, zato je treba začeti z odpravljanjem uši. Če prinese otrok domov uši v naslednjih dneh pregledujte lase vsem družinskim članom.
Odpravljanje uši z izdelki, ki so na voljo v lekarni
Za odpravo uši sta na voljo dve skupini pripravkov:
zdravila, ki vsebujejo kemične in-sekticide (permetrin, benzilbenzoat) Permetrin prehaja preko vrhnjice uši, kar vodi do slabe koordinacije gibov in izčrpanosti žuželke. Slabost pripravkov je da niso primerni za majhne otroke, nosečnice in doječe mamice.
pripravki, ki vsebujejo rastlinska olja (npr. kokosovo olje) Rastlinska olja uši prekrijejo in jih zadušijo. Prav tako ti pripravki delujejo na gnide, ki jim olje raztopi vezivo, s katerim so pritrjene na lase. Po umivanju z
omenjenimi pripravki ne pozabite na prečesavanje las z gostim glavnikom in ročnim pobiranjem gnid, saj ti pripravki samo odlepijo gnide od las.
Odstranjevanje uši ter gnid in česanje lahko olajšate tako, da po umivanju lase sperete z vodo, ki ji dodate malo kisa. V lekarni so na voljo tudi balzami, ki bodo prečesavanje las olajšali. Obstaja tudi elektronski glavnik, ki ob prečesa-vanju zazna uš in jo uniči. Izdelke za odpravljanje uši uporabljajte po navodilih proizvajalca. Upoštevajte za katero skupino uporabnikov (nosečnice, dojenčki, majhni otroci) je uporaba zdravila odsvetovana. Postopek ponovite v času, ki je naveden v priloženih navodilih. Za uspešno odstranjevanje uši je treba preprečiti tudi njihovo širjenje v stanovanju, v ta namen se dobi razpršilo za uničevanje uši. Razušiti je potrebno vse predmete in prostore. Po-
steljnino, brisače in pokrivala operite pri najmanj 60 °C. Plišaste igračke in nepralne predmete zaprite v vrečo in za 48 ur postavite v zamrzovalnik ali shranite pri sobni temperaturi 10-14 dni. Tudi osebne predmete, kot je glavnik, operite z vročo vodo. Prostore pogosto posesajte in ne pozabite na preproge, odeje, naslonjala in avtomobilske sedeže. Izogibajte se skupni uporabi glavnikov in brisač. Ključno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti imejte starši. Nujno je, da o pojavu uši obvestite šolo ali vrtec ter starše otrok, s katerimi se je vaš otrok družil. Uši-vost ni sramota. O izbiri učinkovitega sredstva za odpravljanje uši se posvetujte v lekarni. Verjamem, da boste s pomočjo teh nasvetov ušem zlahka kos.
Martina Ajd Bežan, mag. farm.
Lekarna Domžale
JANEZ PAVLI, IZDELOVALEC JASLIC
Občudovanja vredne jaslice
Ob prihajajočem božiču zelo hitro pomislimo na jaslice. A Janez Pavli, ki ga poznamo tudi kot legendarnega domžalskega godbenika in mojstra, ki popravi še tako pokvarjeno kolo, se je premišljevanj in tuhtanj o jaslicah lotil že mesece nazaj. Z izdelavo tradicionalno velikih in ogleda vrednih jaslic se je Janez dejansko začel ukvarjati pred tremi tedni. Še prej pa je nabiral materiale, sestavne dele, prave barve, lepila, žive rastline, lučke in še in še. Rezultat naštetega, idej, navdihov in ogromnega števila delovnih ur so jaslice, ki vam odpirajo popolnoma novo dimenzijo. Vzorno izdelano staro mesto Betlehem, zapuščena vas, nepogrešljiva štalca in ostali detajli, ki vsak zase dopolnjuje celoto, pika na I pa so tudi letos skoraj osemdeset let stare lesene figurice, ki so kljub starosti (ali ravno zato) zelo opazne na
sicer velikih jaslicah. Janez Pavli pa vsega truda, energije in časa ni vložil le zato, da bi pred vami vse skupaj skrival, zato ga lahko pocukate za rokav na Taborski 19 v Domžalah in z veseljem vam bo svojo umetnino tudi pokazal.
FOTO: ROK MAJHENIC
23. december 20ii
objave
3 3
Javno komunalno podjetje Prodnik Savsko 34, 1230 Domžale
PREDNIK ®
i:2.i;?.2 011
F!EE2;ULTATI \/'OLITEI^VDIRŽ/*^I/NI ZESOR! 2011
Urnik praznjenja bio posod - občina Domžale
Urnik praznjenja bio posod po ulicah
1. teden 2012	torek, 3. januar 2012
3. teden 2012	torek, 17. januar 2012
5. teden 2012	torek, 31. januar 2012
7. teden 2012	torek, 14. februar 2012
9. teden 2012	torek, 28. februar 2012
11. teden 2012	torek, 13. marec 2012
13. teden 2012	torek, 27. marec 2012
1. teden 2012	sreda, 4. januar 2012
3. teden 2012	sreda, 18. januar 2012
5. teden 2012	sreda, 1. februar 2012
7. teden 2012	sreda, 15. februar 2012
9. teden 2012	sreda, 29. februar 2012
11. teden 2012	sreda, 14. marec 2012
13. teden 2012	sreda, 28. marec 2012
52. teden 2011	četrtek, 29. december 2011
2. teden 2012	četrtek, 12. januar 2012
4. teden 2012	četrtek, 26. januar 2012
6. teden 2012	četrtek, 9. februar 2012
8. teden 2012	četrtek, 23. februar 2012
10. teden 2012	četrtek, 8. marec 2012
12. teden 2012	četrtek, 22. marec 2012
51. teden 2011	petek, 23. december 2011
1. teden 2012	petek, 6. januar 2012
3. teden 2012	petek, 20. januar 2012
5. teden 2012	petek, 3. februar 2012
7. teden 2012	petek, 17. februar 2012
9. teden 2012	petek, 2. marec 2012
11. teden 2012	petek, 16. marec 2012
13. teden 2012	petek, 30. marec 2012
Depala vas, Domžale (Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Cankarjeva ulica, Cesta talcev, Kajuhova cesta, Karan-tanska cesta, Karlovška cesta, Kasalova ulica, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopališka cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna cesta, Ljubljanska cesta,
Količevo, Podrečje, Radomlje (Dermastijeva ulica), Škrjančevo, Vir (Aljaževa ulica, Bevkova Ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Koliška ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Papirniška cesta, Parmova ulica, Robova ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Stritarjeva ulica, Šaranovičeva cesta, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zoisova ulica, Zrinjskega ulica, Znidaršičeva ulica)
44. teden 2011	petek, 4. november 2011 |
46. teden 2011	petek, 18. november 2011 |
48. teden 2011	petek, 2. december 2011 |
50. teden 2011	petek, 16. december 2011
52. teden 2011	petek, 30. december 2011
2. teden 2012	petek, 13. januar 2012
4. teden 2012	petek, 27. januar 2012
6. teden 2012	petek, 10. februar 2012 |
8. teden 2012	petek, 24. februar 2012 |
10. teden 2012	petek, 9. marec 2012 |
12. teden 2012	petek, 23. marec 2012 |
Bišče, Dragomelj, Goričica pri Ihanu, Ihan (Bistriška cesta, Breznikova cesta, Dragarjeva ulica, Emonska 1. ulica, Emonska 11. Ulica, Emonska 111. ulica, Igriška cesta, 1hanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Taborska cesta), Prelog (Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pot hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarje-va ulica, Ulica Slavka Pengova), Pšata, Selo pri Ihanu, Zaboršt (1hanska cesta, Krumperška ulica, Pot za Bistrico, Šumberška cesta)
52. teden 2011	sreda, 28. december 2011 |
2. teden 2012	sreda, 11. januar 2012 |
4. teden 2012	sreda, 25. januar 2012
6. teden 2012	sreda, 8. februar 2012
8. teden 2012	sreda, 22. februar 2012
10. teden 2012	sreda, 7. marec 2012
12. teden 2012	sreda, 21. marec 2012 |
Domžale (Bistriška cesta, Brezova ulica, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica, Hišni sveti Domžale, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Ješeto-va ulica, Kamniška cesta, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mačkovci, Masljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Radio cesta, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta, Študljanska cesta, Ulica 1vana Pengova, Ulica Matije Tomca, Ulica Nikola Tesla, Vegova ulica, Vodopivčeva ulica, Zupančičeva ulica)
1. teden 2012	četrtek, 5. januar 2012 |
3. teden 2012	četrtek, 19. januar 2012 |
5. teden 2012	četrtek, 2. februar 2012 |
7. teden 2012	četrtek, 16. februar 2012 |
9. teden 2012	četrtek, 1. marec 2012
11. teden 2012	četrtek, 15. marec 2012
13. teden 2012	četrtek, 29. marec 2012 |
Ugodna cena in hitra storitev
Odslej vse pravne storitve bliže vašemu domu!
iTi^ lUS STOSCHITZKY IN PARTNER
I	pravno svetovanje, d.n.o.
Stopite v Novo Leto brez strahu pred inšpektorji ali visokimi odškodninami zaradi pomanjkljive ali neustrezne dokumentacije s področja delovne zakonodaje!
Podjetje IUS Stoschitzky in partner, pravno svetovanje, d.n.o., vam nudi hiter, ugoden in strokovno brezhiben pregled vaše dokumentacije (pogodbe o zaposlitvi, akti o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, ipd.). Nudimo vam celovito rešitev, ki vključuje pregled, svetovanje in predloge popravkov oz. sklenitev novih pogodb o zaposlitvi in drugih aktov, ki bodo tako ustrezali veljavnim predpisom.
Za več informacij pokličite na 070-725-700 ali 070-725-701
ali pa pošljite elektronsko sporočilo na: ius.svetovanje@gmail.com
Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 20.
januarja 2012. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 11. januarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
■VolilniJ (snota: 4 ^.^USLJ/VNA-BEŽIGRAD
■Volilni L:il<raj: 1LAO)I^ÍAs,LEI
Na zavrteh, Partizanska ulica, Pot na Pridavko, Prečna ulica, Prešernova cesta, Ravnikarjeva ulica, Roška ulica, Savska cesta, Slamnikarska cesta, Stob, Stobovska cesta, Stranska ulica, Tabor, Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simon Jenka, Ulica Urha Stenovca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica)
Češenik, Krtina, Sp. Jarše (Jarška cesta, Jelovškova ulica, Nova, Obrtniška ulica, Poljska pot, Prešernova cesta, Rodiška ulica, Roje, Vodovodna cesta), Rodica (Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Cešminova ulica, Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta, Kettejeva ulica, Masarykova ulica, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica, Slomškova ulica, Staretova ulica, Šolska ulica, Trdinova cesta, Triglavska ulica, Zoranina ulica)
Vpisanihv^/ol. imer^ik: 22.i^0 Glas.volivc^e^^'poimeniku:	16.317	Oddanih glasovnic:	16.316	
S p0trdil0mjegliaiB0\^ial0: 0 Glas. volivcev s potrdili:	0	Neveljavnih glasovnic:		281
SKUF^/\,JVOI_l\/C[E\/: 22.840 SKUP,^V GLASOVALO:	16.317	SKUPAJ VELJAVNIH:	16.035	
StevilL glasLv: %:				
1 SNiSZEI_EEI\ll		FRAiiMC ČERMAZGOJ	82	0,^1»%
2 DRŽAVL,JANSKA LlST/\ GREEGORJ^i VIRANT/\		GFiEGORV/lRAMT	1.868	11,65%
3 NO)\0,A ^LOVEN^l-J/A- KFRŠČ/JNSKAi LJUDSKA £;-TFi/\NK/\		LJUDMIlLAEMOVAiK	1.40^	^,7 4»%
4 DJEMO)KFFATlČNA STRANKA DELA - D^D	LJERKAP FFF//^^JETI(;; RIOESI^lK		66	0,41%
5 SLS RADOVAANA ŽERJAiVA - SLOVENMSSKAi LJUDSI^ STRD^NKAi		FRiA/PCC FiOKAVEC	993	6,19%
6 S;^N - STRAINKAOI SL(^VENSKEC3A N,'/FiOJ^/\		M/IA^JD,»1 MIKLlČ	20	0,12»%,
7 SLOV^N^KAi NAiCIONALNAi STRiAN^ - SN^		M/IIROSL-AW/FilBKi	^34	1,4^%
8 L-DS LlESERIM.NA DEMOKRAiiCCIJA ^LOV/^NlJE		TOM/AŽ ^AWRL	206	1,28»%
9 I_IJ^T,^ ZOREJ^Ai jJAMMKOV/KSA - POZlTlVNA SL-OVENlJA		BFRITTAA ^ILA/^	4.^26	30,72%%
10 CMIBAMJEZAESLOVEMIJO		NAEDJA F^AAV/^I^R	33 0	0,1^%
11 [^(íslj;s - DEMJOKRATI(;M// ^TFFAMKK!I UF^OKOJ^MCDVSLOV^MlJE		^M/IAC30 KI^LIF^/.!:^	81^	5,10»%,
12 S^JFFA^KA ZZATJ^AJNO^TIMl JRA^V.Mi^J SSLOVVENlJE - TRS		V/E^ilA/V/lLAiFi	19^	1,22%
13 S[[ - S^OCClAiLMIDEMIOKRATl		C3F=iEC3^R BAPJDK^	1.^81	7,99%o
14 ^LOV^EI^SKA DEM/IOKRAT;5EZ STRAN DA -		FiOiEE^RT HFii^V/AET	3.765	23,48%
15 N,ZF/FiE^J ^LO^EMlJA - MPS		^L-AlDIMJIR/^F^LEK	17	0,11%o
16 ^EL..!^Ml SLC^V^MlJE		EIMffi\IDi i^01/,M<C	87	0,54%
17 ZAKRA^^ - íSOCCIALMO LlEB^RiALIPi		JUFRČEKMOV\/AKK	44	0,^7»^,
©
DRŽ/V\/IM/V	KOr/IISI.J,^SL
011
F!EE2;ULTATI	ZlEiOR! 2011
■^oiiinia (snota: 4 ^.^UBLJ/VNA-BEZIGRAD
■Molilni L:il<raj: ILAOBI^ÍAsiLEII
Hudo (Hujska cesta, Kovaška cesta, Potočna ulica, Prešernova cesta, Vrtnarska ulica), Homec (1. ulica, 11. ulica, 111. ulica, 1V. ulica, V. ulica, V1. ulica, V11. ulica, V111. ulica, Bolkova ulica), Nožice (Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica, Šeškova ulica), Radomlje (Bukovčeva cesta, Gregorčičeva ulica, Ope-karniška ulica, Pernetova ulica, Pod Hribom, Prešernova cesta, Ravnikarjeva ulica, Trata), Rova (Cesta k cerkvi, Cesta v dolenje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot ob Rovščici, Rovska cesta, Ziška cesta)
Dob (Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Copova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gub-čeva ulica, Kajuhova ulica, Kidričeva ulica, Ljubljanska cesta, Prešernova ulica, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Šolska ulica, Ulica 7. avgusta, Ulica Mirana Jarca, Vegova ulica, Vodnikov ulica, Zupančičeva ulica), Preser-je (Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot), Sp. Jarše (Cesta Petra Majdiča, Cevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šubljeva ulica), Sr. Jarše (Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta,Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica), Zg. Jarše (Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Rusjanova ulica)
Vpisanihv^/ol. imer^ik: Glas.volivce^v poimeniku:	15.585	Oddanih glasovnic:	15.583	
S p0trdil0mjegliaiB0\^;jl0: 0 Glas. volivcev s potrdili:	0	Neveljavnih glasovnic:		;Í07L
SKUF^/\,JVOI_l*/C[E\/: 21.432 SKUP/i^JGLASOVALO:	15.585	SKUPAJ VELJAVNIH:	15.376	
Število glasov: %:				
1 SNiSZEI_EEI\ll		FRViiUC ČERUVVOmj	87	0,^7»%
2 DRŽAVL,JANSKA LlST/\ GREEGORJ^i VIRANT/\		MViRam hviiVLišič		¡Ji,9^»%
3 NO)\0,A ^LOVEI^I-J/A- KFRŠČ/JNSKAi LJUDSKA SJ-TFiAiNKAi		JVUEZ VVSLE	957'	^,2 2»%
4 DJEMO)KFFATIČNA STRANKA DELA - D^D		[3V\I\IISEL SVONčilUV	45	0,29%o
5 SLS RADOVAANA ŽERJ/AVA - SLOVENMSSKAi LJUDSI^ STRD^NKAi		DFi. LV\FilS! (SV^Ii^ER	619	4,03%
6 S;^N - STRAINKAOI SL(^VENSKEC3A N,'/FiOJ^/\		l=^FSLL,VI\l I^OFiVi(i;	144	0,09»%
7 SLOV^N^KAi NAiCIONALNAi STRiANKA - SN^		MIIF^OSS^VW^ Fiieiči	176	1,14%
8 L^DS LIESERi.M.NA DEMOKR,0iCCIJA ^LO\/EMIJE		VI\ITO^^ F^F^E^aVN	154	1,00»/»
9 I_IJ^T,^ ZOREJ^Ai JjAMNKOV/KiA - POZITIVNA iSL-OVENIJA		SVi^VE KOS	6.(J96	39,65%
10 CMIBANJEZAESLOVENIJO			33 5	0,2:3%
11 [:ieíSLJ;S - DEM/IOKRATI(;M// ^TFFAMKAZ UF^OKOJ^NCDVSLOV^NIJE		^VV^iJV hn.)Ki_	89^	5,85»%,
12 S^JFFA^KZZ Z,^TJ^AJN0^TI\II JRA^V.MOJ SSLOV/ENIJE - TRS		RCS^^R:T ViLViF!	267l	1,74%
13 SDD - S^OCCIAiLNIDEMIOKRATI		MV\FFiJV\ M/IA-JiDA^^VUiK	1.^67	8,89%
14 ^LOJV^EN^SKA DEM/IOKRATSEZ STRiAiNDA - ^D^		MVO. LO\/FiCP LONčiVR	3.154	20,51%
15 N,ZF/FiE^J ^LO^ENIJA - NMPS		,JO2:E I^SKOU	20	0,13»%
16 NI SLC^V^NIJE		SVAUDEi I^OVV[K	64	0,42%
17 ZAKR-ES - SOCIAILNOI LIBERiALNI		JnR(;ENUmWAKK	47	0,31%o
LO^AJRNA
rLERIN
L .j Li I	] li [) Ou mzFi I Li
miiiiii.^i M r.^^:
-(imut flHTl- 11 mi 4rttHirii a'rW-li! nn
llfildl^É III jinVlLjl;! liljkrlri
ZELIMO VAMi vesele BOŽtčNi prazniki
IN SREČNO NOVO LEtO 20121
34
objave
^MJJ
23. december 20ii
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - IZSUSEVANJE
hitro, kvalitetno In ugodno
031 689 832 ...

TLAKiKosd.0.0. Ljubljanska 33, Kamnik
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel.: 040/414-141.
Ugodni TAXI prevozi ! Domžale-Ljubljana (12 EUR), Domžale-le-tališče Brnik (15 EUR). BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik. http://www. taxikamnik.si Tel.: 031/713-421.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840.
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENSEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel: 040/268-090.
inStrukcije matematike
za OS, SS in GIM na vašem domu. (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in okolica). Urbanija in Partner d.n.o., Skrjančevo 4a, 1235 Radomlje. Tel.: 040/168-454.
Pri vas doma učim varne UPORABE INTERNETA in RAČUNALNIKA (osnove, urejanje besedil, in-ternetni nakupi, objava fotografij in člankov,digitani fotoaparati, forumi, idr). Tel.: 040/168-454.
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. Tel.: 031/504-357.
ODDAMO poslovni prostor v Domžalah, Ljubljanska 106 (v bližini bara INN). Tel.: 5633 659 ali 051/700-262.
Prodam idealne družinske psičke, pasme beagle, brez rodovnika, že cepljene in čipirane ter s potnim listom. Za oddajo bodo stari 8 tednov - za praznike ali konec decembra. Cena po dogovoru. Smo iz Domžal. Informacije na: 041/633-563.
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
20. decembra je minilo deset let, odkar je odšel od nas
Ivan Krašovec
z Vira.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Zapustil si spomine, ki z leti zbledijo, a v naših srcih še vedno živijo.
V SPOMIN
Grega Kordež
Minilo bo deset let, odkar te ni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Vsi njegovi
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za vedno bo živel.
V SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar je odšel od nas naš gi stric
Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in želje vse zamro. Končal si svojo pesem, kakor koli prebrodil stiske in prestal vse boli.
(J. ^lobu^čar)
ZAHVALA
V 83. letu starosti je po hudem trpljenju svojo življenjsko pot sklenila naša draga sestra, teta in svakinja
Marija Habjan
iz Domžal, Ulica Matije '
atije Tomca 1.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v Domu upokojencev Domžale in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje in sveče ter za izrečene sožalne besede. Posebna zahvala gre njenemu spoštovanemu dolgoletnemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču in osebju Doma upokojencev Domžale za ves trud. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep poslovilni obred in pevcem za doživeto petje. Posebna zahvala gospodu Vrbančiču za vse njegovo prizadevanje. Vsi njeni
Ludvik Pirc,
Kovačkov mlinar s Hudega.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Družina Pirc z Vira
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ^
V SPOMIN
28. decembra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila
Štefanija Sirše,
rojena Gorza, iz Domžal.
Vsi te zelo pogrešamo in ves čas si nam v spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki prihajate na njen grob, ji prižigate sveče in se je spominjate.
Vsi njeni
Smrt rešila vaju bolečine, iztrgala vaju iz naše je sredine, v naših srcih zapustila, žalost, bolečina. Vajin lik in dobrota bosta ostala v naših srcih.
V SPOMIN
14. novembra je minilo dvajset let, odkar nas je zapustil naš dobri oče
Stane Burica,
in 15. decembra mineva leto dni, odkar je odšla naša draga mami
Tončka Burica.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.
Dani in Marta z družinama
Četudi vedno greje nas ljubezen in dobrota svojcev nas bodri, utrudi nas življenje in bolezen, na koncu nam poidejo moči.
ZAHVALA
V 91. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mami, mama, prababica, sestra, teta, tašča
Angela Starin,
roj. Cad, iz Radomelj
roj. Čad, iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se 21. novembra 2011 poslovili od nje in darovali sveče in cvetje. Zahvala osebju Doma starejših občanov Mengeš za skrbno nego, še posebno sestri Brigiti, Društvu upokojencev Radomlje in družbi Količevo karton. Hvala g. župniku Juretu Frležu in patru Milanu Bizantu za lepo opravljen obred, hvala pogrebni službi Vrbančič za skrbno in lepo opravljeno zadnje slovo. Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi življenje si imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
Zahvala
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
Bernard Jurjevec
z Vira pri Domžalah.
i pri
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste pospremili našega ata Bernarda na zadnjo pot, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lep obred in sveto mašo, skupini Krt za petje ter pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovo. Iskrena hvala tudi njegovi zdravnici dr. Mojci Zajc Kraševec, urgentni službi ZD Domžale in osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Vsi njegovi
S^MMIK 23. december 20ii	objave	35
		
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
22. decembra bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče in dedi
Ivan Drolc.
Za vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostaja vedno z nami.
V SPOMIN
Mara Vidergar
19. decembra je minilo leto žalosti, odkar si odšla od nas. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni.
V SPOMIN
30. decembra mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga mama
Antonija Klopčič.
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižgete svečko v spomin.
Pogrešamo te. Vsi tvoji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre ^ Le daleč, daleč je.
(Tone Pavček)
V SPOMIN
14. decembra je minilo deset let, odkar je odšel od nas naš dragi
Martin Kovačič
iz Štude
Hvala vsem, ki spomin nanj nosite v svojem srcu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Pogrešamo ga. Vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in tast,
Mirko Anton Juvan.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, darovano cvetje in sveče, hvala za vsak stisk roke. Hvala Združenju Sever, župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, pevcem za čustveno zapete pesmi ter pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno zadnje slovo. Vsi njegovi
O

V samoti čarni dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje. In spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo še v tvoje sanje.
(Ada Šk^erl)
V SPOMIN
3. januarja bo minilo petnajsto leto, odkar ni več med nami nam dragega
Janeza Merlina.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame,
pravijo, da je čas, ki celi vse rane, in da je čas, ki ne mine, le zasanja se v spomine.
V SPOMIN
Tomaž Pestotnik
16. decembra je minilo pet let, odkar te ni več med nami. Ostali smo sami. Pogrešamo te.
Vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
FranckaJereb,
rojena Stražar, iz Radomelj.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in podarjene sveče. Posebna zahvala Dr. Oblakovi in ostalemu osebju Infekcijske klinike v Ljubljani. Hvala dr. Janezu Svoljšku za dolgoletno zdravljenje. Zahvala zavodu COMETT za nego na domu, posebno gospe Joži Špenko, gospe Mariji in gospe Ivanki Grašič. Hvala Občini Domžale, Društvu invalidov Domžale, gospe Pavli Jašovec, Pepci Cerar za obiske in tolažbo, gospe Poloni Goričanec, gospe Francki Žabnikar. Lepa hvala župniku Janezu Jarcu za besede tolažbe in pogrebni obred. Hvala tudi pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni
Tu ljubljen si bil iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer zdaj si doma.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat, nečak, bratranec in prijatelj
Milan Vode
iz Goričice pri Ihanu.
Težko je v teh trenutkih pisati besede zahvale. Pa vendar naj vam ta preprosta beseda hvala pove, da smo vam vsem hvaležni za vse besede tolažbe, izraze sožalja, darovane sveče, cvetje, sv. maše ter denarno pomoč.
Posebno se zahvaljujemo ihanskim cerkvenim pevkam, g. župniku Andreju Pozniču, ihanskim gasilcem, pogrebni službi Vrbančič, cvetličarni Slovnik, sosedom, prijateljem, sorodnikom, sošolcem, profesorjem, nekdanjim učiteljem, znancem, družbi Tosama d.o.o., sodelavkam in sodelavcem iz Mikalnice, nekdanjim sodelavkam iz Intosa ter vsem, ki ste našega Milana pospremili na njegovi zadnji poti. Milan, čeprav sedaj spokojno spiš, z nami ti naprej živiš!
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
v 76. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric
Janez Škrjanc
iz Radomelj.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem hvala za darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvaležni smo, da nismo bili sami.
Žena Polda, hčerki Suzana in Vanja z družinama, sin John z družino, sestre Ivanka, Francka in Mari z družinami.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre ^ Le daleč, daleč je.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 71. letu starosti po težki bolezni sklenil naš ljubljeni
Janez Lenček
iz Preloga pri Ihanu.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pozornost, sočutje in izražena sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se dr. Svoljšku, dr. Keclju, sestri Sonji
Ložar in dr. Poloni Burja iz ZD Domžale. Iskrena hvala zdravnikom in sestram Bolnišnice in Negovalnega oddelka Golnik za nesebično skrb in pomoč pri lajšanju bolečin v času bolezni. Hvala ihanskim pevcem, gasilcem in vsem, ki ste bili z nami ob njegovem zadnjem slovesu. Žalujoči: žena Marta, sin Bojan z Andrejo, vnuki Rok, Klemen in Loti ter ostalo sorodstvo.
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla v Bogu trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
15. novembra nas je v 75. letu starosti po hudi in dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Marija Resnik,
rojena Lavrič,
po domače Bavantova mama iz Depale vasi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom; hvala za vsak stisk roke, za vsako iskreno besedo v tolažbo, za darovane sveče, cvetje, molitve in svete maše. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za velikodušno pomoč v času njene bolezni. Hvala patronažni službi ZD Domžale za požrtvovalno opravljeno delo. Iskrena hvala celotnim ekipam Dializnega centra Nefrodial iz Črnuč in Dragomerja ter vsem reševalcem Pacienta. Hvala zdravniku Dušanu Ruparčiču. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu
Šimencu, gospodu Antonu Štruklju in gospodu Luki Zidanšku za ganljivo opravljen obred in sveto mašo, hvala gospe Dragici Prevec za čudovit govor, pevcem, ministrantom, trobentaču ter hvala pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala tudi gasilcem. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in delili z nami hudo bolečino ob izgubi naše ljubljene mame Minke.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živela, tako tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 70. letu starosti sklenila naša draga žena, mami, babica in tašča
Alojzija Adamič
iz Doba.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Mušiču in Ireni za dolgoletno zdravljenje ter patronažni sestri Mari. Hvala tudi g. Miru Šlibarju in g. Juretu Ferležu za lep pogrebni obred, pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu Vrbančič.
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat stric in tast
Franc Strehar
iz Domžal, Mačkovci 19.
Iskreno se zahvaljujemo za izraženo sožalje, cvetje, sveče in darovane
svete maše. Posebna zahvala osebju Onkološkega inštituta za zdravljenje, skrb in nego, vsem trem duhovnikom za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
ZAHVALA
Zahrbtna bolezen je premagala neizmerno voljo do življenja. Za vedno se je poslovil ljubljeni soprog, dobri očka in dedek
Vinko Pecelj
(27. 1. 1929-1. 12. 2011)
Ob slovesu se zahvaljujemo njegovim zdravnikom, prof. Andreju Kmetcu z Urološke klinike KC v Ljubljani, predvsem pa njegovemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču za vso skrb in pozornost ter podporo njemu in nam v času težke bolezni in ob slovesu. Hvala za pomoč patronažni službi, gospe Romani Pirnat. Posebna zahvala velja zavodu Comett, predvsem gospe Sabini in gospe Halimi za skrbno in sočutno nego na domu. Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem, sosedom iz Kersnikove ulice ter bivšim sodelavcem iz Heliosa za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Združenju borcev za vrednote NOB Domžale, Društvu upokojencev Domžale in njihovim praporščakom za poklon in spremstvo ob slovesu. Prisrčna zahvala govornikom, gospodu MarjanuVodniku iz Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, gospodu Marjanu Bolharju, predstavniku Heliosa Domžale d.d., ter gospodu Nandetu Starinu iz Društva upokojencev Domžale. Iskrena hvala citrarju Tomažu Plahutniku, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovo. Za vsak cvet, vsako lučko in lepo misel ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi