posamezna Številka 5 dim Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje • Urejuje In odgovarja uredniški odboi • Tiska tiskarna Ljudske pravice v LjuOljanl • Naslov uredništva in uprave Trbovlje - idasavsk) vestnik, uprava rudnika • Telefon Al >* • tiačun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-»T«-146 • List izhaja vsak *etrtek • Letna naročnina 24v din. polletna *20 din četrtletna 60 din. mesečna 20 din posamezna številka & dinarjev na šestih nraneb ds * dinarjev LETO VI. — ST. 8. TRBOVLJE, 26. FEBRUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRON i E ZASAVJA NE VEC LJUDSKA FRONTA, TEMVEČ Socialistična zveza delovnega ljudstva V nedeljo, 22. februarja, se je zbralo * Prestolnici naše države preko 2200 •Jetegatov iz vseh krajev naše sociali-®fIcne domovine k IV. kongresu Ljud-'ke fronte Jugoslavije. Kongresa so se ^deležili tudi številni domači in tuji sostje, ki so dali temu zgodovinskemu Zborovanju še poseben poudarek, ded jbJMni gosti so bili delegati iz Anglije, rancije, Nemčije, Švedske, Norveške, jbnne, zastopniki KP STO, odposlanci “Cinokratične fronte Slovencev v Ita-"Ji in na Koroškem. ,. ' delovno predsedstvo so bili izvoli?®* najvidnejši organizatorji naše Ljudske fronte. Ob velikem navdu-"®nju vseh navzočih je kongres odprl ®flršal Tito. Nato so sledili pozdravi gostov iz Velike Britanije, Burme, taijcije, Norveške ter zastopnikov na-S1‘1 delovnih kolektivov in pionirjev. Maršal Tito je imel na kongresu p^or, v katerem je poudaril, da ie •bela Ljudska fronta Jugoslavije do bbnes v našem razvoju velikansko vlo-— spremenjena v enotno, trajno P^htično organizacijo pa bo izpolnila j*. uspešnejše svojo zgodovinsko vlogo j?n uresničenju socializma; izjavil je, - se bo Socialistična zveza delovnega mračnimi, ki si vztrajno prizadevajo, da bi pahnile človeštvo v katastrofo, še hujšo, kot jo je doživelo v zadnji vojni. Prepričan sem — je dejal maršal Tito — da bo IV. kongres sprejel prei-log o spremembi naziva in nalog Fronte in da bo v določenem smislu nova organizacija vseh graditeljev socializma v naši državi tudi v nadaljnjem obdobju častno izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo za duhovno in stvarno preobrazbo naše države. Po govoru tovariša Tita je govoril naslednjega dne tov. Edvard Kardelj »O vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije«. Kongres Ljudske fronte Jugoslavije se je končal s popolnim uspehom. socializma in blaginja naše države, pod novim imenom: »SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE«. * Iz Velike Britanije sta se udeležiila kongresa dva gosta, člana izvršnega odbora laburistične stranke, Sam Wat-son in George Brinham. Sam Watson je toplo pozdravil kongres in dejal ob koncu sledeče: »Kot zadnje bi hotel reči še nekaj besed o obisku maršala Tita v Veliki Britaniji prihodnji mesec. Hoteli bi prepričati ta kongres, da noben drug obiskovalec ne bi mogel biti tako dobro sprejet v Veliki Britaniji. (Ploskanje.) Niti enega obiskovalca ni, ki bi bil na obalah ljudstva ki Jugoslavije, ki bo na tein . ?ugresu dobila svojo dokončno orga-rj^urijsko obliko, posvetila z vsemi ?®fmi tudi delu na mednarodnem P°diročju, v sodelovanju z ^semi nadrednimi gibanji, zlasti socialističnimi, 00 bodo zmagale napredne sile nad Od sedaj bomo nastopali vsi delovni . Velike Britanije lepše sprejet kot maršal ljudje, ki nam je pri srcu izgradnja I Tito.« (Buren aplavz.) Rdeči križ ooziva krvodajalce Moderna sredstva so omogočila, da I in pošiljamo v bolnico, kjer se upo-kri, ki jo darujejo krvodajalci, lahko rablja pri marsikateri težki bolezni, konserviramo s posebno aparaturo ter I Ako pomislimo na vojno in na drnge io spremenimo v prah — suho plazmo, | primere, ko je treba nuditi prvo poki predstavlja rezervo človeške krvi. j moč, kjer je čestokrat potrebna kon-Ta se lahko ob velikih potrebah takoj uporabi kot enakovredno nadomestilo za tekočo'kri. Znano je, da imamo pri nas Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani in transfuzijske postaje v večjih mestih; te ustanove sprejemajo kri krvodajalcev, ki jo nato konserviramo žene se pripravljajo na Dan žena - 8. marec » La bi bil praznik vseh naprednih ‘Sna v svetu — 8. marec — tudi v Trbovljah in okolici čim lepše proslavljen, J® mestni odbor AFZ v Trbovljah skli-^ s»ršo sejo, na kateri so žene skupno .Zastopniki Fronte izdelale okvirni na-I/1 2a izvedbo tega velikega ženskega Praznika. . ^a sektorjih društev »Svoboda« me-, a Trbovelj so pripravljalni odbori, v utorih so zastopana društva in mno-une oganizacije, napravili prav dober g Crt kulturnih prireditev za praznik ■marca. Na predvečer tega dne bodo E,.^delovanju gledaliških družin, pev-i zborov, tamburašev, Glasbene šole p. aaših pionirjev iz osnovnih šol in •bnazije na vseh sektorjih društev /*voboda« kulturne prireditve — na s,n 8. marca pa bodo žene organizirale £ Jenske izlete, in sicer k »Mamici«, v > :Ce- na Dobovec in Podkum. Na te iz-. le vljudno vabimo tudi člane Fronte vse ostale množične organizacije. Naše žene bodo ob tej priložnosti obiskale tudi slepo mladino v zavodu v Ljubljani; tudi te otroke bo obiskala skupina žena iz Trbovelj in jih razveselila z lepim darilom. V zvezi s proslavo 8. marca so si žene mestnega odbora AFZ že prej zadale sklep, da bodo pomagale v zimskem času organizirati kmečkim ženam in dekletom šivilski in kuharski tečaj. Tl so že v Čečah in Podkumu. Veliko zanimanje za tečaj je vladalo zlasti v Podkumu, kjer se je za šivilski tečaj priglasilo 35 žena in deklet, za kuharski tečaj pa 15 mladink. Po znanju, ki so si ga pridobile žene in dekleta, lahko rečemo, da so ti tečaji tudi na naši vasi koristni. Zaradi tega je dolžnost ženske organizacije, da pomaga vsestransko prirejati razne tečaje in predavanja, da dvignemo kulturno raven žena tudi na vasi. Ob zaključku tečaja v Čečah in Podkumu nameravajo žene in dekleta slovesno proslavili Dan žena. „7 ouarišica, lahko ti je žal . -j zadnjič smo poročali o strokov-££ Predavanjih za gospodinje, ki jih je odvCT prirejati OZZ skupno z okrajnim Va«^rorn Zveze zadružnic in s sodelo-af»jem KZ. tehr, Trb°vljah je bila v četrtek, 12. f?asrvSr^a že druga taka prireditev za Zgocnov e‘ ^ Domu »Svobode II« v spo^.* Trbovljah so se zbrale go-Zaniril'Ie ** celih Trbovelj in z velikim I bila t^n^ern M^ile predavanjem, ki so Vem ° — vsa tri o vrtnarstvu. V pr-atrok„PredavanJu Je tov. Rožnikova. Šoli vVn~ učiteljica na gospodinjski Vrtna« * Trbovljah, obrazložila pomen iiČneEa va’ zelenjadnega kot cvet-Vsako j M vsako gospodinjo in za le r» t ?ino' Vrtnarjenje nam koristi, V r»U<^i nailepše razvedrilo. Lenta«8 , dojeni predavanju je tovariš V TrS' tpoetijski strokovnjak pri OZZ bost; v Jak> obrazložil sestavo in last-kak0 vrst zemlje in povedal, °bdel«,, ba posamezne vrste zemlje br0 UK at ’ Snojiti In kaj na njih do-ih uniitla' Nato je opisal vrste gnoja učinek n " Knojll, njihove lastnosti in Uspeva’, pa tudi, na katerih zemljah V J ^stilne in kako jih gnojimo. Miklavec J? Predavanju pa je tov. kolne U® kmetijske poskusne in kon-najnavia ■ e v Ljubljani naštel vse Jih urin i e^e zelenjadne rastline, ki Jih vrtovih^-0 naše Rospodioje °a svo- “ zel fina naSii?*11 Pridelovanje, kar pa bo predvideno 27. februarja ob 15. uri v Domu Svobode II) predavatelji obravnavali spet vrtnarstvo in sicer v glavnem gojenje cvetic in okrasnih rastlin ter vrtne škodljivce in bolezni. Navzoče gospodinje so obljubile, da bodo na predavanje pripeljale še svoje sosede in prijateljice, kajti res je, kar so same ugotovile; v Trbovljah je na tisoče gospodinj, ki imajo vrtove ali vsaj gredice in kak lonček cvetic servirana kri v večjih množinah — če vemo, da je takšna kri edino, kar-lahko reši komu življenje, je razumljiv poziv Rdečega križa, da bi zdravi ljudje dali malo krvi v zalogojtajti pomisliti moramo, da s tem lahko rešimo življenje svojemu najbližjemu ali celo sami sebi. Dolžnost vsakega zdravega državljana je, da odda kri, ki jo zbira Rdeči križ po vsej državi na zalogo za primere potrebe. Tudi pri nas bomo v kratkem začeli z oddajanjem krvi. Naj ne bo nikogar, ki se temiu pozivu ne bi odzval in daroval Rdečemu križu majhno količino svoje krvi. D. G. Mladina se z delom pripravlja na V. kongres LM Jugoslavije O delu naših splošnih hmeiiiskih zadrug Po osvoboditvi smo bili primorani obnoviti našo opustošeno domovino, ki nam jo je uničil okupator, prav tako smo morali zgraditi težko in lahko kakor tudi vojno industrijo ter elektrificirati naše zaostale kraje, sicer bi morali še v naprej za mal denar izvažati dragoceno rudno bogastvo, uvažati pa za drage devizne dinarje različne industrijske izdelke in polfabrikate. Sedaj smo v glavnem dosegli začrtani cilj, akoravno so nam to hoteli naši sovražniki preprečiti. Naša Jugoslavija danes ni več polkolonialna država, temveč svobodna federativna republika, ki je pripravljena sodelovati z vsemi naprednimi in svobodoljubnimi narodi. Ljubimo svobodo in neodvisnost. Za dvig naše življenjske ravni pa bo moralo tudi kmetijstvo doprinesti svoj delež, zato bomo morali še mnogo raz- vojem modernega kmetijstva. Razen izjemnih splošnih kmetijskih zadrug bi lahko trdili, da so skoraj vse navadne trgovske poslovalnice, v katerih moreš kupiti vse od tekstila do sladkorja, samo potrebščin za dvig naše kmetijske proizvodnje ni. Ne smem sicer trditi, da se zadnje čase stanje naših splošnih kmetijskih zadrug ne boljša, vendar še daleč ne ustreza sodobnim zahtevam. Trgovske poslovalnice naših kmetijskih zadrug bi morale biti dejansko samo odsek, kakor so to sadjarski, živinorejski in še drugi odseki, česar se pa povsod še ne zavedajo. Znano je, da ima vsak delaven državljan polne roke dela; tako ga pač ima skoraj vsak odbornik kmetijske zadruge, zato bo edina rešitev, da bodo te ustanove dosegle svoj namen, v tem, da namestijo na sektorskih zadrugah mišljati, kako dvigniti našo kmetijske , kmetijskega strokovnjaka, ki bo obu- proizvodnjo. Zla to so v prvi vrsti poklicane naše splošne kmetijske zadruge na vasi. Seveda se bo morala dejavnost teh ustanov še v mnogočem spremeniti, kajti sedanji način dela naših zadrug nikakor ni v skladu s stanjem in raz- vrsti 2«iV • k* Sredicah ter pri vsaki nei« _ ierUadi opozoril, ka je najuspeš- ve- naiiu yc- •harsikHa- 8osP°dinj ne ve in se zato ^toniva aj uOZ usPehn trudi. Zlasti za-Prfdeln« , a Pojasnila in navodila za Pika itd'n 6 kumar> radiča, paradiž-J>0 8t*vljai*r^av?njlh 80 gospodinje za-^rašania l?re<*avateljem najrazličnejša radi Do.ja 12 vrtnarstva. Zal je bilo za-°d treh 1*1, Predavanja so trajala ne(PoEoi,rTld"e do sedmih zvečer — Pa vjj, ’ aa “i Predavatelji odgovorili Jlfr so ^ obdelali še vse. Cvetic n8 F^lPJe felcle, n. pr. gojenje !^im ln sS?™ Vrtu’ Protl k5-1!^ rastlin im Jiv^ern vrtnih ln okras-118 Prihodni« 2810 80 sklenlle, naj bi n°dPjem sestanku gospodinj (ki Kuhinjska oprema dari'0 Strojnega mizarstva Trbovlje za naroinike Zasavskega vestnika Me pozabi prelilali zadnje strani/ j jal v življenje sklepe upravnega in nadzornega odbora. Ti strokovnjaki ali vsaj kmetijsko razgledani ljudje naj bi sodelovali na področju kmetijstva celotnega sektorja, kajti manjše zadruge ne bodo imele zadosti denarnih sredstev, da bi same vzdrževale za to nastavljenega človeka. V naših zadrugah imamo primere, da po njihovih trgovinah leže že dolga leta razna sredstva za zaščito rastlin, ki pa jih uslužbenoi trgovin ne poznajo, zaradi česar nam leži tamkaj dragocen material neizkoriščen, ki pa je podvržen še okvari. Zato je_ moje mnenje, naj bi reprodukcijski material za našega kmeta nakupovale in prodajale med kmetovalce le tiste zadruge, kjer imajo sposobnega kmetijca, ki bo znal pravilno nakupovati in skladiščiti zaščitna sredstva, umetna gnojila itd. Kolikor bi pa vendar pokazala potreba, da se drži reprodukcijski material za našega kmeta v vsaki trgovini kmetijske zadruge, bi bilo potrebno, da se prirejajo od časa do časa enodnevni sestanki s poslovodji, na katerih bi se slednji v obliki predavanj seznanjali z načinom skladiščenja in uporabe kmetijskega reprodukcijskega materiala. Odseki pri splošnih kmetijskih zadrugah bi morali biti v tem pogledu na svojem mestu; vsak odsek zadruge bi lahko sam natančno naročil trgovskemu odseku, kakšna in koliko posameznih sredstev je treba preskrbeti na zalogo. Na ta način bi imeli v zadružnih trgovinah naši kmetje res material, ki ga potrebujejo. Naše kmete je treba navajati, da bodo sodelovali pri raznih kmetijskih p*' kusih s pomočjo strokovnega kadra OLO in OZKZ. Z načinom takšnega dela, da bi kmetje na vasi sami videli, kaj je mogoče v kmetijstvu doseči s tem al. onim ukrepom in poskusom, bi kmetje prišli do prepričanja, kako koristno in nujno je njihovo sodelovanje s kmečko strokovno organizacijo, t j. splošno kmetijsko zadrugo. Dolžnost odsekov splošnih kmetijskih zadrug je, da sodeluje pri preusmeritvi kmetijstva, kar je prvi pogoj za napredek in dvig blaginje. Na vsak način bomo morali uspeti, da začnemo s sistematičnim zatiranjem raznih rastlinskih škodljivcev in bolezni kmetijskih kultur. Sistematično zatiranje pa mora nekdo strokovno in, organizacijsko voditi, sicer posamezniki ne bodo dosegli željenih uspehov. To nalogo bo mogoče vršiti le z organizacijo, ki jo bo vodil strokovnjak splošne kmetijske zadruge. Vse več bomo morali delati nadalje na selekciji živine, na molžni kontroli krav, saj je današnje stanje živine skoraj po vseh naših hlevih nezadovoljivo. Kmetijske zadruge bodo morale prevzeti nakup in prodajo plemenske živine, prav tako tudi klavne živine, ker le na ta način bodo odpravili razne mešetarje, ki žive na račun kmeta. Zato nam ne preostane nič drugega kot to, da novoizvoljeni upravni »dbori kmetijskih zadrug proučijo način dela ter se z dušo in telesom lotijo napredka kmetijstva. L U* Za popis prebivalstva so se dobro pripravili Priprave za letošnji popis prebivalstva so v polnem teku. Cl.rajna komisija za ta popis je sklicala sestanek vseh tajnikov občinskih ljudskih odborov, na katerem so se ti seznanili z načinom popisa prebivalcev. Občinske popisne komisije so že ustanovljene. Podobne instrukcije so sedaj tndi že v teku po občinskih ljudskili odborih. Okrajna popisna ko o. loja je izdelala občinske skice naselij in hišnih številu.. Območje okraja je že .--beljeno na popil-e okoliše, pr..v tako so tudi že določeni popisovalci. V okraju bo sodelovalo pri popisu 280 popisovalcev, od teh samo v Trbovljah 90. Pri tem delu bodo seveda pomagali še drugi, isitotako so sklenili v i .Lo-ljah in Zagorju, da bodo do popisa oskrbeli nove tablice z imeni ulic in hišnimi številkami. Z množičnimi organizacijami, ki so že obljubile pomoč, in s sodelovanjem ostalih bo m.,0. izvesti tudi v im okraju to važ-o delo. Ali si že postal naročnik »Zasavskega vestnika«? TROJNI RAZGOVORI V ATENAH Zastopniki ministrstev zunanjih zadev Jugoslavije, Grčije in Turčije so se sešli v Atenah ter izmenjali načrte besedila sporazuma posameznih vlad. Razgovori se razvijajo uspešno in normalno ter bosta besedilo pogodbe parafirala državni sekretar Popovič in minister Stefanopulos, nakar bosta oba državnika odpotovala v Ankaro ter bo v kratkem podpisan trojni politični sporazum. Po izjavi državnega sekretarja Popoviča bo sporazum med Grčijo, Turčijo In Jugoslavijo predstavljal konč-on obliko definitivnih odnosov med tremi državami, ki se bodo razvijali še naprej Vzporedno s političnimi razgovori v Atenah so tekli tudi razgovori zastopnikov treh generalštabov v Ankari, ki jih po izjavi državnega sekretarja Popoviča ni mogoče ločiti od političnega trojnega sporazuma, ker so prav koristi skupne varnosti osnovni vzrok za razgovore političnih in vojaških zastopnikov treh držav. Italijanskih pripomb niso mogli resno vzeti v poštev, prav tako niso govorili o italijanskih zahtevah glede Trsta. O italijanskem stališču do trojnega balkanskega sporazuma se zlasti odločno izjavlja turški tisk, ki poudarja, da Italija preveč naglaša- članstvo Atlantskega pakta in namigava na italijansko pravico veta, ker končno tudi Turčiji pripada ista pravica. RESOLUCIJA EISENHOWERJA Predsednik Eisenhovver je predložil Kongresu načrt resolucije proti zlorabi medvojnih pogodb. V resoluciji je poudarjeno, da enostavna odpoved vseh tajnih odločb dogovorov, sklenjenih z drugimi državami, sicer ni izvedljiva in tudi ne zaželena, vendar ZDA nikoli ne bodo privolile v to, da bi kateri koli narod bil zasužnjen. Sovjetska zveza se je pa posluževala teh dogovorov, da je podjarmila narode, na katere so se nanašali ti dogovori in sporazumi. Resolucija obsoja predvsem izkoriščanje jaltskega sporazuma po Sovjetski zvezi. Voditelji obeh strank Kongresa so sprejeli načrt Eisenhowerjeve resolucije s pritrjevanjem. BLOKADA KITAJSKE OBALE Na svoji prvi tiskovni konferenci je predsednik Eisenhovver pojasnil, da o vprašanju denevtralizacije For-moze in blokade kitajske obale sedaj razpravljajo razni vladni organi in da do sedaj še ni prejel nobenega uradnega predloga v tem pogledu. Predsednik ZDA Je dodal, da ne misli sprejeti nenadnih ukrepov v tem smislu glede ameriške zunanje politike, ne da bi prej vprašal za mnenje ameriškega Kongresa. Glede korejskega vprašanja v ameriških odločilnih krogih ne predvidevajo popolnega umika zavezniških čet ter nameravajo predhodno okrepiti Južno-korejsko vojsko. PREVOZ VZHODNONEMŠKIH BEGUNI EV Te dni so začela posebna letala ameriške, britanske in francoske letalske družbe prevažati vzhodnonemške begunce iz zahodnega Berlina v Zahodno Nemčijo. Po sklenjenem sporazumu bodo dnevno prepeljali 600 do 1000 oseb. EGIPTOVSKO-BRITANSKI RAZGOVORI O SUEZU General Nagib je začel z razgovori z britanskim veleposlanikom Steven-sonom o izpraznitvi področja Sueškega prekopa po angleški vojski. Uvodni razgovori so se nanašali na splošna tekoča vprašanja, ki se tičejo obeh držav glede Sueškega prekopa. AMERIŠKA NOTA MOSADEKU Ameriški veleposlanik Henderson je v Teheranu izročil predsedniku iranske vlade noto o vprašanju petrolejskega spora. Tekst note ni znan, vendar zanlkavajo vest, da bi bil ta ultimativnega značaja. Mosadek Je izjavil, da bo noto takoj proučil in odgovoril v kratkem roku. PROGRAM DRUGEGA DELA ZASEDANJA GENER. SKUPŠČINE OZN Na drugem delu zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se bo začel 24. februarja, Je na dnevnem redu deset točk, med njimi Imenovanje novega generalnega sekretarja OZN, politično poročilo Trygve Lia, diskusija o Koreji in korejskem premirju, obnova Koreje, pritožba Češkoslovaške proti vmešavanju ZDA v notranje zadeve drugih držav, obtožba, da ZDA na Koreji vodijo bakteriološko vojno in zadrževanje grških vojakov v komlnformističnlh državah. Najvažnejše bo pač vprašanje Koreje, o katerem so na Jesenskem zasedanju diskutirali pet tednov brez vidnega uspeha. Novice iz Litije in okolice V Litiji so ustanovili »Svobodo« Po daljših pripravah so v Litiji ustanovili Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Ustanovni sestanek je bil v torek 10. februarja v kino dvorani. Iniciativni odbor je že pred tedni razposlal vsem prijavljencem vprašalne pole, za katere sekcije se priglase; tako je odbor dobil dovolj orientacije, katere sekcije bodo v društvu lahko delovale. O društvenih smernicah je potekal razgovor tudi na ustanovnem občnem zboru in so se člani izrekli za ustanovitev sekcije za družbene vede, za dramatiko, za pevski odsek, za knjižnico, čitalnico, za folklorno skupino in še za nekatere druge odseke društvene dejavnosti. Zlasti pa so zborovalci naglasili potrebo uvedbe mladinskega in pionirskega odseka, češ, tisto društvo, ki nima v svojih vrstah mladega rodu, nima izgledov za trajno delo in življenje. Prav zaradi tega so vnesli v pravila tudi odstavek o mladinski pionirski sekciji litijske »Svobode«. Ustanovni občni zbor je potekal v slovesnem razpoloženju, kakor ga tak večer, ko je dobila Litija društvo, ki bo skrbelo za kultumo-prosvetni razvoj prebivalstva v socialističnem duhu, tudi zasluži. Saj so tako naglašali tudi številni debaterji in delegat okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Drago Se-liger iz Ljubljane, da ima »Svoboda« predvsem dolžnost vzgajati članstvo in preko njega ves okoliš v novem duhu, ki nam ga je priborila delavska revolucija. Dvorana je bila temu dnevu primerno dekorirana, na pročelju pa je bila zapisana parola: Kulturo delavstvu! Predsedniška miza je bila ovita s starim praporom »Svobode«, ki je bila ustanovljena v Litiji že po prvi svetovni vojni. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. prof. Jože Rupnik. Poročilo iniciativnega odbora je tov. Tine Kos. Ves čas je bilo zborovanje razgibano in so bila pravila in poročila deležna stvarne kritike. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika tov. Lojze Dobrovoljc, za podpredsednika tov. Janez Benedik, za tajnika tov. Jože Vizler, za blagajnika tov. Ivo Žnidar, v odbor pa še devet članov. — Pozdravljamo ustanovitev »Svobode« in ji želimo obilo razmaha. Protiletalska zaščita v Zagorju napreduje Ze nekaj mesecev opažamo živahno delo protiletalske zaščite v Zagorju. Industrijsko PLZ na rudniku ima redne vaje za vse svoje enote. Tudi mestna PLZ se z vso resnostjo pripravlja na skupno vajo, ki bo v marcu. Ima precej dobro izurjene tehnične podal ‘ enote, sedaj pa polaga glavno pažnjo na izobrazbo hišne PLZ. V kratkem bo tečaj hišne protiletalske zaščite za vse trgovske poslovodje. Zlasti je pozdraviti tesnejše sodelovanje z gasilci. Z njimi nameravajo organizirati tudi kultumoprosvetno delo in bodo imeli najbrž prihodnji mesec veselico s kulturno prireditvijo. Cisti dobiček Je namenjen aa preskrbo raznega materiala za vaje Na seji mestne PLZ so sklenili, da bodo njeni člani pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji Gasilskega doma v Zagorju. O REŠEVALNEM AVTOMOBILU V RADEČAH Ob prerani smrti mlade učiteljice V Višnji gori je umrla kot žrtev mate- rinstva 21-letna učiteljica Elica Zupančičeva, po rodu Baumkirherjeva iz Litije. Priljub- ljeno učiteljico so spremili na zadnjo pot številni pogrebci. V imenu okrajnega sveta za prosveto Je spregovoril pri odprtem grobu šolski inšpektor tov. Vinko Mazi, v imenu dolenjskih učiteljev pa tov. Jože Perko, šolski upravitelj iz Muljave. V slovo so ji zapeli tudi pevci. Pokojna Elica je službovala v Višnji gori šele leto dni, po maturi je nastopila službo na Prežganjem pri Litiji. Bila Je na glasu dobre učiteljice, ki Je vzljubila svoj poklic in mladino. Skakalnica na Grbinu Mladina iz Litije, Grbina in Gradca je vsekakor zelo podjetna in napredna. Brez vsakih strokovnih nasvetov ali pomoči si je izgradila na Grbinu skakalnico. Progo za skakalnico so izsekali skozi gozdič, ki se vleče po hribu nad cesto Litija—Grbin Šmartno. , . . Ce bo vreme še dalj čase ugodno, bodo priredili litijski skakalci na tej skakalnici skakalne tekme. Vsestranski napori, ki jih doprina-šata naše delovno ljudstvo in ljudska oblast za dvig življenjske ravni naših narodov in njih lepše in boljše življenje, so rodili že nešteto vidnih uspehov. Kamor koli človek pogleda, opazi sledove in uspehe teh prizadevanj in truda. Koliko smo napredovali samo v zdravstveni oskrbi našega delovnega človeka in v socialnem zavarovanju, je kar neverjetno, a vendar resnično. Nam, Radečanom, se je pred nedavnim izpolnila večletna želja, da smo dobili za radeški sektor svoj reševalni avto in sektorsko ambulanto. Da je bilo tako vozilo v Radečah res nujno potrebno, je dokazov več ko dovolj. Vsak človek to lahko razume in tudi prizna: saj je najbližja bolnica v Trbovljah, ki pa je precej daleč, da opravičuje že samo ta okoliščina vzdrževanje posebne reševalne postaje v Radečah. To sta naša oblast in uprava zdravstvene službe tudi spoznali in priznali in dobili smo reševalni avto. Ra- Spomnimo se samo, kako je bilo poprej; če si v noči nenadoma potreboval reševalni avto za prevoz bolnika v bolnico, si moral — ker v Radečah ni bilo stalne telefonske zveze in jo ima tudi za sedaj še samo Ljudska milica — vzeti pot pod noge in oditi v Zidani most na pošto ali pa postajo. In potem se je začelo telefoniranje na vse strani. Iz Trbovelj je takšen avto, čeprav jih je bilo tamkaj več, tako redko, redko prispel: ali je bil pokvarjen, ali ni bilo šoferja, ali pa tega ni bilo doma in še to in ono — tisoč izgovorov je bilo, samo avtomobila ne. Dobili smo ga največkrat iz Celja, ali pa je bilo treba čakati na vlak in bolnika spraviti na postajo v Zidani most. V nujnih primerih so železničarji celo ustavili tovorni vlak in naložili bolnika, čeprav stane ustavljanje težkega tovornega vlaka najmanj toliko kot avtomobilska vožnja iz Radeč v Trbovlje in nazaj, ne glede še na to, da je pomoč bolniku ali ponesrečencu kaj lahko prepozna. zumeli pa so to tudi naši delovni ko- ! s čimer je postavljeno dragoceno živ- Podporniki Aerokluba v Litiji Te dni je Imel redni letni občni zbor litljslri Aeroklub »Milan Borišek«. Med letom so člani odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši znanega jugoslovanskega prvaka Milana Boriška, čigar ime Je prevzel litijski Aeroklub. V jeseni pa je Aeroklub priredil v Zavrstniku pri Litiji na preurejenem travniku posestva Grmače uspel letalski dan. Litijski Aeroklub je bil med letom deležen podpore litijske predilnice, sindikalne organizacije lesnih delavcev iz Litije in sindikata šmarskega lesnega podjetja »Tesar«. S podporami so naši delovni ljudje omogočili delo marljivemu litijskemu Aeroklubu. Kurentovanje v Litiji V Litiji je uvedena že stara tradicija, da se delovni ljudje razvesele o pustu. Tudi na letošnji pustni torek so se pojavile na litijskih ulicah »maškare«. Podjetni Šmarčani pa so organizirali kar cel karnevalski sprevod z jahači in vozml. V Litijo so pripeljali dovolj vedrine in smeha. Za ta veseli in razigrani obisk so bili goste iz Smartna in okolice deležni priznanja in pohvalg. Na pepelnično sredo pa so po Litiji pokopavali pusta. Bilo Je več skupin in so, kakor Je to pri Slovencih v navadi že stoletja, pokopavali veseljaka Kurenta ob godbi in joku... Prav Je, da se taki ljudski običaji prenašajo iz roda v rod. Med najbolj posrečenimi skupinami Kurenta so bili nekateri delovni ljudje iz naše predilnice. V dostojnem obhodu so obiskovali Litijane in Jim pričali o tragični smrti šaljivega Kurenta ... lektivi, da so prispevali — ker nov se. veda ta avto ni bil — za njegovo popravilo in ureditev. Tako je n. pr. samo kolektiv radeške papirnice daroval za popravilo vozila 70.000 din. Vse je bilo v tem pogledu v redu, saj med ljudmi ni bilo nikoli kakšnih pritožb ali kritik. Sedaj je vsakdo vedel, kam naj se obme za pomoč in za nujen prevoz v bolnico. Ljudje so bili zadovoljni, saj so se lahko zanesli, da jim bo avto v primerih potrebe takoj na razpolago. Pa ne samo za Radeče same, tudi za ves okoliš je bil avto prava sreča, saj je bilo treba samo iz Radeč poklicati reševalni avto, ali pa ljenje na kocko. O tem bi ravno uslužbenci na postaji Zidani most vedeli dosti povedati. Pa naj vpraša kdo šoferje iz radeške papirnice, koliko bolnikov so že v tistih časih prepeljali v bolnico in jim morda rešili življenje! Kot rečeno: s tem, da je bil tudi sektorju Radeče dodeljen reševalni avto, sta ta skrb in strah odpadla in vse je bilo.v redu, dokler... Dokler se namreč ni nekdo spomnil, da to ni dobro — in avto je romal nazaj v Trbovlje (če sem prav slišal, so jih pobrali tudi z drugih sektorjev) Pa čemu? Na to res ne vem odgovora in mislim, da tudi ni pametnega vzroka za to. Pravijo, da menda zaradi tega. s hribov prinesti bolnika, in že je vo- I zOo odbrzelo v bolnico. I »da imajo boljšo kontrolo nad šoferji«. Rojstva, poroke in smrti V trboveljskem okraju so se rodili meseca januarja 103 otroci, umrlo pa Je 45 ljudi. Porodil so se naslednji: V Trbovljah: kmet Karel Blzaj ln gospodinja Marija Dolanc; ključavničar Herman Kolar ln nameščenka Karolina-Justa Jesih; rudar Franc Kirn ln gosp. pomočnica Ivana Aleš; stroj, tehnik Mllan-Franc Cene ln nameščenka Olga Jevševar; upokojenec Florijan Bregar ln gospodinja Terezija Setrle; čevljar Alojz Medved ln nameščenka Marija Knafllč. V Cemšenlku: polj. delavec Jože Skrabar ln polj. delavka Frančiška Zupan; polj. delavec Janez Zupan ln polj. delavka Antonija Robavs; rudar Leopold Zupan ln polj. delavka Ljudmila Zupan. Ce je to res, sicer ne vem, vsekakor p* je to zelo jalov in prazen izgovor. Saj vendar naši šoferji le niso tako slab' in nezanesljivi, kontrolo nad njimi Pa lahko vzdržuje kdo drugi in ne ravno trboveljska bolnica oz. zdravniki Mi' slim, da so sektorske ambulante i® naši zdravniki tudi tega sposobni Ali pa naj jih nadzirajo občina ali kdo drugi. In končno ima šofer v Radečah ali Zagorju isto plačo kakor v Radečah- Glavna stvar pri tem pa je seveda skrb za delovnega človeka, za njegovo zdravje in varnost. Kaj se lahko zgodi s ponesrečencem, preden se prikliče h1 pripelje — če sploh pride — avto Trbovelj, ve vsakdo. Prav tako ve vsak človek, da čestokrat le hitra, nujna po* moč lahko reši .n ohrani življenje bol' nika ali ponesrečenca. Na ta način Pa se seveda nevarnost zelo poveča i® lahko mirno trdimo, da je dovolj pri' merov, kjer je bila prav iz tega razloga zdravniška pomoč prepozna i*1 brezuspešna. Človeško življenje, ki )e naše največje bogastvo, je na ta naČ|h ugasnilo. Ali tega res ni nihče kriv in nikogar ne peče vest za take primere? In kaj pravijo naši delovni ljudje k temu? Po vseh delovnih kolektivih, na sestankih in konferencah, zlasti pa P° sindikalnih organizacijah je zaradi tega mnogo razburjenja, ogorčenja ir. upra' vičene kritike. Ne vem, če je umestno, pa tudi pravično, če kdo reče in izjavt »da ima papirnica avto, pa naj vozi-* Naši delovni ljudje pač dovolj prispe vajo v sklade socialnega zavarovani3-da lahko zahtevajo, da se jim reševalni avto vrne, zlasti še, ker se stroški n® povečajo, če je avto v Radečah name* sto v Trbovljah, delovnemu ljudstvu P3 bi bilo to zelo koristno. In končno s0' dim, da je volja delovnih ljudi tisto me* rilo in tisti faktor, ki odloča v našen* družbenem in gospodarskem življenj0’ ne pa peščica ljudi, pa bodisi to kdor koli. Upamo, da bodo poklicani to n** pako odstranili, kar vsi delovni ljudi® trdno pričakujejo in tudi odločno z0' htevajo. —vim— Elektrifikacija zasavskih vasi Te dni Imajo v zasavskih vaseh v Veliki vasi pri Senožetih, Jevnici, Golišah in Kres-niških poljanah dovolj težkega, a prijetnega dela. Ljudje kopljejo jame za električne drogove, drugi postavljajo drogove ln zdaj prebivalci nestrpno pričakujejo, da bodo delavci DES potegnili žico do vseh teh vasi. V Senožetih so že lansko leto dogradili transformator, ki bo dajal električno razsvetljavo tudi temu delu našega Zasavja. Stroški za elektrifikacijo so precejšnji, ker so jih nekaj pridobili tudi s prireditvami. V Jevnici so priredili gostovanje člani kul-tumoumetnlškega društva »Tine Rožanc«, ki ga sestavljajo železničarji iz Ljubljane. Cisti dobiček tega gostovanja Je šel za elektrifikacijo. V Hrastniku: rudar Franc Kastelic ln pismonoša Marija Kovač; varilec Osman Mu-rlč in gospodinja Veronika Okorn; delavec Ladislav Tavčar ln delavka Frančiška Mohar; delavec Ivan Lisec ln delavka Ema Letnar. V Dolah pri Litiji: tesar Ciril Borlč ln tkalka Justina Kovač. V Zagorju: gozdar Leopold Mandelj in posestnica Terezija Kos; rudar Jože Dolin-šek ln predica Frančiška Jamšek; zavirač Ivan Dolinšek in polj. delavka Angela Grab-ner; nameščenec Nikola Trajkovski ln posestnica Breda Bregar; mehamčar Milan Repovž in delavka Sonja Žohar. V Podkumu: polj. delavec Ivan Cilenšek in šivilja Ljudmila Jekoš. V Loki pri Zidanem mostu: krneč, delavec Edvard Frece ln posestnica Elizabeta Močivnik roj. Klenovšek; uslužbenec Viljem Repovž in medic, sestra Ljudmila Blatnik: železničar Peter Kovač in otroška negovalka Kristina Imperl. V Radečah: kmet Alojz Jontez ln polj. delavka Antonija Mesojedec. Velike proslave ob 10-letnici ustanovitve koroškega bataljona OOZB Slovenj Gradec pripravlja skupno z organizacijami ZB Mežiške doline za letošnji 3. maj veliko proslavo ob priliki desetletnice ustanovitve I. koroškega bataljona in napada na Mežico, pri katerem je sodeloval tudi komandant Stane — Rozman Franc Ta proslava pod naslovom »Prvo koroško partizansko srečanje« bo mogočna manifestacija Koroške v borbi. Naša dolžnost in dolžnost vseh tistih, ki jih vežejo spomini na Koroško, je. da z vsemi močmi prispevamo za uspeh proslave te zgodovinske obletnice partizanskega gibanja na Koroškem. Pripravljalni odbor se obrača na vse organizacije ZB NOV, da se njihovi člani, zlasti pa še bivši koroški partizani in njihovi svojci v velikem številu udeležijo te proslave. Organizacije naj obvestijo vse koroške partizane, da bodo čimbolj sodelovali, zlasti pri zbiranju dokumentarnega gradiva iz NOB na Koroškem in ga pošiljali Okrajnemu muzeju NOV Slovenj Gradec. iiiiiiiiiiiii'iiiiii(itiovelJska mladina tudi na glasbenem področju dostojno predstavljala našo prosveto. Naša ljudska oblast, ki nam hudi vsestransko pomoč, je naša trdna opora Jh porok, da bomo iz leta v leto resnično napredovali na vseh področjih kulturne dejavnosti. Oblasti nekdanje Jugoslavije je bil hapredek delovnega ljudstva deveta briga. £>anes pa je to povsem drugače. Drugače ^ko, da imajo rudarske Trbovlje poleg osnovne šole tudi kompletno gimnazijo ter Glasbeno šolo, ki dela s polnim razmahom, pa pa je glasbena šola po naši osvoboditvi leta 1945 stopila na krepko življenjsko pot, 6re predvsem zahvala našemu prosvetnemu hačelniku tov. Mirku Skalinu in sedanjemu Predsedniku mestne občine Trbovlje, tov. p°jzetu Dularju, ki sta dala nalog tov. iY‘1žniku in tov. Bineliju, naj organizirata glasbeno šolo. Tako se je pričelo in preteklo le že sedem let, odkar so se vpisali prvi go-lehci v trboveljsko glasbeno šolo. Od teh p*1 je precej, ki so pri nas že zaključili 8Y°J šestletni študij in se vpisali na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Med njimi 1® 5 violinistov, 1 kontrabas, 3 pianisti ter ®uen, ki študira kompozicijo. Ob teh zado-oijivih številkah naj omenimo, da so bili tekmovanju mladih violinistov v republiškem merilu v Ljubljani pohvaljeni in {^grajeni mladi violinisti trboveljske šole. *uQi naš mladinski šolski orkester je v republiškem merilu tekmoval v Ljubljani leta k 8 in 1950 ter kot najboljši mladinski orkester v Sloveniji prejel prvo nagrado in juplomo. Se večji pa bi bili uspehi, če bi £°niagali vsi starši, zlasti s tem, da doma ^^rajo svoje otroke, kako se uče. V ta ®men je glasbena šola sklicala roditeljski j^stanek, na katerem so podrobno analizirali ° glasbenih šolah in učni načrt or razpravljali o ukovini ln določili umik * vse gojence. V novem šolskem letu 1952-53 se je vpisalo Jr violinski pouk 37, za klavir 50, za čelo za pihala 14 — skupno 115 gojencev, v tem šolskem letu je izpadel pouk v jPih Petju, vendar so odločilna mesta ob-JUbiia učno moč, tako da bomo v prihod-Jem šolskem letu lahko nadaljevali tudi s [2JJ učnim predmetom. Da je pouk v solo p^tju v na§em kraju nujen, potrjuje misel j ah naš bodoči Delavski dom, kjer bomo ^nko uprizarjali tudi kakšne operete in ceio °Pere» ako bomo znali izkori-ltr| tudi to kulturno dejavnost. Trenutno Je na šoli 8 profesorjev za in-gidualni in 1 profesor za skupinski pouk. Poukom smo pričeli 15. septembra lanske-j|r leta v vseh oddelkih. Delo na šoli je rPtekalo v glavnem zadovoljivo. Vsi učitelj so se trudili, da bi s svojimi gojenci do-f^gli čim večji uspeh. To so ugotovili tudi nspektorji, ki prihajajo iz Ljubljane nadzorovat delo glasbenih učiteljev. Da bi pouk ftV®btetno izboljšali. Je profesorski zbor skle-h. da pošlje ta mesec dva profesorja na hospitacijo v višje organizirano glasbeno šolo v Ljubljani. Na šoli imamo tudi redne sindikalne in skupinske sestanke, na katerih obravnavamo vse eventualne nepravilnosti v delu. Imamo pa tudi šolski orkester, ki ga vodi tov. prof. Gulič. Orkester sestavlja 15 najboljših gojencev. Ti so še zelo mladi, imajo pa veliko dobre volje tudi za vse javne prireditve. Poleg tega orkestra je na šoli še godalni orkester z 11 gojenci, ki ga vodi tov. Marin. Vsi profesorji kakor tudi posamezni gojenci radi sodelujejo na vseh kulturnih prireditvah, kajti vsi se zavedajo svojih dolžnosti. Sola sama je imela letošnje leto sledeče nastope: prvi interni nastop je bil 8. dec. 1952, drugi 12. dec., tretji 16. dec., javni nastop pa 18. decembra lanskega leta v okrajni dvorani. V drugem polletju ima šola za obvezne nastope tale načrt: prva interna prireditev bo ll. marca, druga 15. aprila, tretja 30. aprila, javna produkcija pa bo 9. maja 1953. Določeni so tudi dnevi izpitov, in sicer za violiniste, čeliste, pihala in trobila dne 1. junija, za pianiste 2. junija, glasbena teorija pa 28. maja t. 1. Te datume je glede na gimnazijske izpite (mala in velika matura) določil ves profesorski zbor. Prestopni izpit sta delala dva gojenca z dobrim uspehom 12. januarja t. 1. Pripomnil bi samo še to, da je želja vseh profesorjev in gojencev, da pridete poslušat vse naše nastope v čim večjem številu. Dokažite, da je glasbena šola vaša in da vam ni vseeno, kako napredujejo vaši otroci. Želimo, da obiščejo naše nastope tudi tisti, ki mislijo, da jih sploh nimamo. —xf— Film »Tretji človek« obravnava vprašanje črnoborzijanske mafije na Dunaju, ki je pod krinko dobrodelnosti prodajala pokvarjeni in nepristni penicilin Prekupčevalci in trgovci so zaslužili bajne vsote, medtem ko so bolniki, otroci, vojni pohabljenci in matere v hudih mukah umirali zaradi injekcij ponarejenega zdravila. Središče hudodelske črne borze je bilo v ruskem sektorju Dunaja, kamor niso mogle zahodne policije, ki so zasledovale lopove. Mladi ameriški pisatelj Holly Martins je prišel na Dunaj obiskat svojega šolskega prijatelja Harryja Lima, ki ga je zasledo- nesli »pokojnega« prijatelja trije neznanci; dva je že našel, manjkal mu je samo Še tretji človek. Ta pa je bil sam Harry Lime, ki je dal svojo žrtev pokopati pod svojim imenom, da zmeša sled policiji. Holly je na vsak način hotel najti »tretjega človeka«. Skupaj z angleško policijo ga je našel v nekem podzemskem kanalu. Harryja je policija na begu ubila, Holly pa je poiskal njegovo ljubico Ano, da bi se ji oprostil in ji ponudil svoje prijateljstvo, toda ta je videla v njem samo izdajalca svojega fanta. Holly se je razočaran vrnil nazaj v Ameriko. TUDI »SVOBODA I« V HRASTNIKU IMA LEPE USPEHE Godba na dihala, moški in ženski pevski zbor, lutkovna sekcija, gledališka družina, kino sekcija in prireditveni odsek, ki delujejo v sestavu društva »Svoboda I« v Zgornjem Hrastniku, so se resno oprijeli tekmovanja za najboljši kulturni kolektiv \ našem okraju v tej sezoni. Godba redno vadi že od novembra po trikrat na teden; dosedaj je nastopila že osemkrat, posebno dobro pa je izvedla samostojen koncert, ki ga je imela pred kratkim. Na tej prireditvi se je izkazala tudi rudarska mladinska godba Pevski zbor, ki je preživljal krizo, se je med tem časom znatno opomogel; pridobil je 15 novih članov, zlasti iz vrst mladincev. ZboT šteje sedaj 52 pevcev. V času tekmovanja je imel že pet nastopov, sedaj pa se marljivo pripravlja na samostojen koncert, ki no prihodnji mesec. V novembru lanskega leta so v društvu ustanovili tudi ženski pevs! zbor, ki šteje preko 30 pevk. Tudi pevke se pripravljajo na samostojni nastop meseca aprila. Pridno je nadalje na delu lutkovna sekcija, ki je znala pridobiti nove člane. Uredila si je neko razpadajočo barako in si jo usposobila za vaje. Igrico »Vragov svak« je uprizorila petkrat. Videlo jo je preko 900 gledalcev. Sekcija pripravlja sedaj novo igrico ter ima v načrtu lutkovna gostovanja v bližnji okolici. Razgibano prosvetno življenje v Zagorju . *Svoboda I« v Zagorju dela s pol-un zaletom, kar dokazuje stalno polna vorana in že deseta predstava v tej ®2°ni, ki se je zaradi volitev v občin-*e ljudske odbore zakasnila, vendar P® so se vršile predstave v lanski se-°ni vse do konca meseca septembra. Zadnje čase je bilo delo v Prosvet-ie d°mu zelo živo; obiskovalcu, ki . Prižel zvečer po šesti uri v dom, se /Hidil razveseljiv pogled: na odru s b:1e vsak večer skušnje za Gobčevo Pevoigfo »Kresniček« ob spremljavi d^estra za odrom — v sobi za vaje ril s° bili zadnji poskusi za Goldonijevo u^rčtnarico Mirandolino«. Telovadci, ki korali telovaditi v dvorani, so bili bsnjeni ob kraj, kar je dokaz, kako rjtreben je »Delavski dom« z ustreznim '*,rPjn in dvorano. Kakor smo že poročali, so končno . dvomesečnih vajah najmlajši člani ČekStVa nast°PiH s spevoigro »Kresni-tak je bila izvrstno naštudirana Vse pevsko kot igralsko, kar je predla 1,1 osebna zasluga profesorjev glasih® S°l° direktorja Korošca, tovarišice le der.leve in tov. Lapajnetove. Tako doit m,adinske predstave v Zagorju že Vsa?? n* bilo. V naprej naj bi bila v sezoni vsaj po ena takšna uprl-Prijn ’ bodo tudi naši najmlajši da t na svoi ra^un- Skoda pa je bila, neder km obe predstavi, sobotna in tiska tako pozno zvečer in si zato mnogo otrok te lepe igre ni moglo ogledati. Uprizorila se bo še zaključna predstava za vse šole, treba pa bi jo bilo vendar še ponoviti. Društvo prijateljev mladine naj bi poskrbelo, da bi si to ljubko in prisrčno odigrano igrico ogledali tudi odrasli in s tem dali zadoščenje tako mladim pevcem kot orkestru in prirediteljem. Kostume in odrsko opravo za to igrico je posodila ljubljanska Opera. Kot smo že omenili, so »Kresnička« že odigrali. Istočasno je gledališka družina gostovala v Dobovi pri Brežicah z Goldonijevo »Mirandolino«, kjer je bila pravzaprav premiera te igre ter doživela prodoren uspeh, dali pa so jo tudi v Zagorju z vsem uspehom. Igro je režiral tov. Smon. Bila je to tretja premiera v tej sezoni. Tako dela to društvo tiho in vztrajno. Za dosedanje delo krasi igralsko sobo društva diploma okrajnega odbora Ljudske prosvete, računa pa tudi, da v šestmesečnem tekmovanju prosvetnih društev našega okraja, katerega zaključek bo meseca maja v Zagorju, kjer bo domača »Svoboda« nastopila s »Celjskimi grofi«, ne bo na zadniem mestu. F. K. VESTNIKU FMAJO ZANESLJIV USPEHI Največii razmah pa je v društvu dosegla gledališka družina, ki se je okrepila z novimi igralci. Z uspehom je uprizorila v tej sezoni igro »Žorž Dandin« in »Vzgledno dekle«, pripravlja pa še dve igri in sicer »Dunda Ma-roje« in opereto »Erika«. Dramski odsek ima v načrtu gostovanja izven Hrastnika. Društvo ima težave s prostori, vendar si njegov odbor prizadeva, da bi te zapreke do konca tekmovanja odstranil. vala zavezniška policija. Lime Je pred dnevi postal žrtev prometne nesreče, prijatelj ga ni več našel. Tudi šefu angleške zasedbene policije ni hotel verjeti, da bi bil Lime kriminalec. Zato se Je odločil, da ga poišče na lastno pest. Odkril Je, da so ob nesreči Kriminalistični film Je avtentičen dokument časa in ljudi na zasedenem Dunaju samo zato, ker ni lzpačil odnosov med ljudmi. Režija, igra in scenarij so na taki višini, da je delo pravi umetniški doživljaj. Film bo na sporedu v bližnjih dneh v kinu »Svoboda-center« v Trbovljah (Delavski dom). j ZASAVSKI PIONIR Kotiček za naše pionirje in pionirke PIONIRSKA NAGRADNA KRIŽANKA Dijakinja Maja Vailgoni, ki obiskuje IV. razred gimnazije v Litiji, nam je poslala spodnjo križanko. Rešite jo! l 2 3 4 2 3 4 Črke: aaaa, b, i, nn, mm mm, oo, rr. Vodoravno in navpično: 1. kemična prvina; 2. poškodba telesa; 3. kazalni zaimek; 4. član družine. Odgovore nam pošljite do ponedeljka, 2. marca. Izžrebani bo prejel lepo knjižno darilo. Pionirji iz Znojil pomagajo pri obnovi šolske zgradbe Solo v Znojilah so takoj po osvoboditvi obnovili, vendar pa dela niso bila skončana. Na to je šola čakala do sedaj, ko so odobreni večje krediti, s katerimi bodo izvršili še potrebna dela. Znojilske pionirje je razveselilo, ko so videli, kako se njihova šola dokončno urejuje in so tudi sami prijeli za delo. Dogovorili so se, da bodo sami pripravili potreben pesek za omet in da bodo pomagali zidarjem. Veselo so prijeli za delo; uspeh ni izostal, saj so s svojim delom prihranili okrog 10.000 dinarjev. Pa veste, kam so šli po pesek? Na vaški kolovoz, kamor ga voda nanese ob deževju; presejali so ga in zvozili k šoli. Res so bili pridni in zaslužijo, da jih javno pohvalimo. Ali jih bomo ob zaključku šolskega leta tudi lahko po-I hvalili za učne uspehe? —ik. PIONIRSKE REŠITEV NAGRADNE UGANKE Tudi na našo zadnjo pionirsko uganko smo dobili veliko pravilnih odgovorov. Rešitev naše besedne uganke se glasi: 1 234 - Turk, 4 3 2 1 = krut. — Žreb je odločil za nagrado Jožeta Ledineka, učenca 2. a razreda osn. šole v Trbov-ljah-Vodah. Pionir Ledinek naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo. Poverjeniki Prešernove družbe! Sporočajte nam svoje natančne naslove, da vam bomo mogli poslati potrebne tiskovine in podrobnejša navodila. Ne pozabite navesti, koliko rednih in podpornih članov predvidevate, da jih boste pridobili. Za kritje stroškov je določena provizija 10 % od redne članarine ter 5 % od podporne članarine in naročnine na »Obzornik«. Svoje naslove nam pošljite ne glede na to, da morda z njimi razpolagajo že okrajni ozir. mestni odbori Prešernove družbe. Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Kino »Svoboda-center« v Trbovljah (Delavski dom) bo igral od petka do ponedeljka angleški film Tretji človek prihodnjo sredo tn četrtek pa francoski film Povratek v življenje Oba kvalitetna filma vsem obiskovalcem priporočamo, ker sta vredna, da si ju ogledajo. Kino »Svoboda« v Trbovljah II bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka ameriški vohunski film Hiša na 92. cesti Film ima odlično in napeto vsebino, zato naj ne bo obiskovalca, ki si ga ne bi ogledal. Razpored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric. Za smeh Profesor: »S katero roko igramo na klavirju note, ki so pisane v basovskem ključu? Učenec: »Z nogo!« (Kratkočasnico nam je poslala Lucija Grosar, dijakinja III.c razreda * drž. gimnazije v Trbovljah). Prvi dramski nastop »Svobode-Zasavje« V soboto, 28. februarja ob 19. uri se bo gledališki odsek »Svobode-Zasavje« v Trbovljah prvič predstavil občinstvu Trbovelj s Finžgarjev« dramo »Razvaline življenja«. Uprizoritev igre bo zaenkrat še v stari sindikalni dvorani cementarne. Ta dramska družina ima trenutno preko 30 članov. Razveseljivo je, k vajam igre prihajajo vsi toč.--, in redno. V igri nastoni vse . -m igralcev, od katerih 60 po pretežni večini sami stari ig.-lci, med njimi Vinko Miklavčič, Igor Mervič, Silvo Kuster in drugi. Režijo vodi tov. Igor Mervič. Prepričani smo, da bo ta prvi nasbm uspel in da mu bodo sledili v letošnjem letu še drugi. De.- »Svobodi-Zasa-r j e« bo šele res -ravilno zaživelo, ko bo dograjen novi dom »Svobode«, Stavba sama je v surovem stanju že doziJ_.ua in bodo vsa Jel- predvideno končana do določenega roka, to je do 1. maja 1953. Za otvoritev Doma »Sv.bode-Zasavje« se bodo p-i^ravili vsi odseki, tako d.-inski, tamburaški, nevski, reci .-(-.-ki itd. Tudi kino bo začel obratovati v novem Domu meseca maja. »Svoboda-----.je« v Trbovljah je pod vodstvom agilnega preti- dnika Vinka Mik’.-včiča pravilno zastavila plug in bodo Spodnje Trbovlje sedaj res kulturno zaživele. bigoeiisi Skrivnost E VE DURAND *e vsi f.a?i€nem koncu tega zasledovanja so *BaiJe molče vrnili v salon. »Ka* 8ebl Je sodil!« Je rekel Flannery. *DaJ bobegnll )e?« je vzkliknila Morrow. l°rnik’ kar na onl svet,« Je odvrnil nad- ^VnaD»Uran(1 Je kriknila, gospodična Mor-i *<>pr0;?«,3e ne4no J« rek»»i » ,nl’ toda sP°rtaJ me čaka delo,« s°be. 1 Flannery in se naglo oddaljil iz rekia°?/® bi bilo, če bi se vrnili domov,« Je Obe * ‘Grandovi gospodična Morrovv. Jtopu “ebskl sta odšli v predsobo. Kirk Je * °8ovAw/l,na *n J*ma odprl vrata. Rad bi lGrem 4* v* ,0<*a razumel je položaj, v ka-« *Ali hnA. mo,k edino na mestu. v&rasaL OCeta> **a vaju odpeljem?« Je končno 1 nl treba,. Je rekla Mor-. ‘Na bova taks!.. So,n- »N'1 in*e!" i® "Ugovorll z resnim gla-- »Ufr ?„sl<,*rajtn),. svidenje!« ""roo inC«,mtr,110 vlekel svojo pipo in sicer * **Jutr»i .T* rrn7no- bakor bi bil Kitajec, botem, i,n' .iSem dobil braojavko,« Je začel i? b*l Dren*0 prižgal pipo. .Malor nurand ,rtl odpuRčen Iz voJaSke S * f*KtPe Pšu T ,t';a>-' "ISO zanj prav airan a|{ 1e. re,° m to, ali bo degra- *SGm.« ,n v* »te to vedeti, polkovnik?« b"jTza"e.°. !‘var' »‘e vedeli, pa v.e ste ohra-8i*t: kaj 8t* ?iVai D,,M' 'Tako na pri- toLPrcderik dv h VSt Ve<>r ko Ju bil ubit 1»,*? ko so v«i (,va\RGtcrn nadstropju, mednim?« vm ostaii v satonu gledali va* tisto, kar sem ftc povedal nad- zorniku Flanneryju: stekel sem, da bi povedal Ll-Gungu, naj me ne čaka več.« »Jaz sem pa mislil, da ste odšli na kratek ra/govor z Evo Durandovo.« Polkovnik Je odločno odkimal: »Nisem ... Z njo sem govoril že pred tem. Deset let nisem ničesar slišal o njej. Ko sem zvedel, da Je v San Franciscu, sem tudi Jaz prispel sem. Nekaj dni pred tisto večerjo pri gospodu Kirku se mi Je posrečilo dobiti njen naslov in ponovno vam pravim, tisti večer sem odšel le zato, da bi naročil Ll-Gungu, naj me ne čaka.« »In dan nato ste ga takoj poslali v Honolulu, ali ne?« »Točno. Storil sem to po nasvetu Eve Durand. Slišala Je namreč, da se Je sir Fre-derik zanimal za mojega strežaja ln se Je bala, da bi utegnila njegova zgovornost onemogočiti mojo naslednjo odpravo. Njen strah pa Je bil popolnoma nepotreben, ker Ll-Gung ne bi ničesar povedal. Da bi pa pomiril Evo, sem ustregel njeni želji.« Duff ga Je karajoče pogledal: »Vedel! ste, da Je Durand Izvršil že en /ločin, vendar o tem niste obvestili policije. Mar mislite, da ste pravilno ravnali?« Beatem Je skomizgnll z rameni: »Mislim, da sem . .. rekel bi celo, da sem popolnoma prepričan o pravilnosti svojega ravnanja. Nisem mogel vedeti, da Je bil Durand tisto noč, ko Je bil storjen zločin, v San Franciscu. In celo, če bi to vedel... me bi vendar morali razumeti . ..« »Ne, jaz vas na noben način ne razumem,« Je odvrnil Duff. »Ne čutim potrebe, da bi vam podrobno pojasnjeval,« Je nadaljeval Beatem »Pa vendar bom nasitil vašo radovednost. Za časa tistega drugega potovanja skozi Afganistan ln Khybersko puščavo se Je nekaj dogodilo. Eva je bila zelo pogumna... saj nikdar nisem slišal od nje niti besedice pritožbe. Zaljubil sem se vanjo, toda moja ljubezen ni našla odmeva. Vse žrtve, ki Jih Je potem prevzela zame, me navdajajo z globokim občudovanjem in spoštovanjem do nje. Toda nikdar nisem rekel niti besedice. Ne vem, kakšna čustva Je gojila do mene. Dokler Je Durand živel, Je bil do neke mere moj tekmec. Ce bi ga bil Izročil policiji, povejte mi, iz kakšnega razloga bi pravzaprav lahko to storil? V tem pogledu sl sam s seboj nisem popolnoma na jasnem. Svetoval sem Evi Durandovi, naj zaupa svojo zadevo policiji, nisem pa mogel pri tem vztrajati. Pomagal sem Ji tisto noč, ko Je pobegnila pred Flan-neryjevtmi ljudmi. Mislim, da nisem imel pravice vplivati na njeno odločitev ln zato, nadzornik, smatram, da sem ravnal pošteno. Vsaj tako ml veli moj slabotni razum.« »Precej čudne pojme imate o časti,« je pripomnil Duff. »Toda navzlic vsemu temu vam želim mnogo sreče ln uspehov!« »Hvala vam,« Je rekel Beatem ln vzel svoj plašč. »Sedaj vam lahko priznam, da sem iz sebičnih razlogov željno pričakoval, kdaj boste zgrabili Duranda. Gospod Chan Je to izpeljal z lahkoto. Zatorej, gospod Chan, sprejmite mojo Iskreno čestitko. Toda jaz poznam vaše rojake in zato se vašim uspehom preveč ne čudim.« Chan se Je priklonil: »Vaše besede, lepe ln trajne kot Jasminovo cvetje, bodo za večno ostale vtisnjene v moj spomin.« »Moram iti. Na svidenje!« Je rekel Beatem In odšel. Duff Je vzel torbico sira Frederika. »Ali bi hoteli morda pregledati te dokumente, tovariš?« Je vprašal Chana. Chan se Je zdrznil, kakor bi se bil tisti hip prebudil Iz spanja. »Oprostite ml, prosim, zamislil sem se nekam drugam.« »Rekel sem... ali bi morda hoteli pregledati dokumente v torbici sira Frederika?« Chan Je odkimal. »Moja radovednost Je nplahnila kakor ogenj pod dežjem. Končno se nam Je posre- čilo pogledati za koprene, kakor je to rekel sir Frederik. Nenavadno sem srečen, da sem to doživel. Sedaj me pa mučijo precej neprijetne misli. Do srede ne bo ladje za Honolulu. Moram počakati še pet polnih dni, ki se bodo vlekli kot cela večnost.« Duff je bruhnil v smeh, potem pa je spet resno nadaljeval: »Pregledal sem. dokumente v naglici. Sir Frederik Je govoril nekim svojim prijate- , ljem o tistem vratarju v Londonu. Toda I tisti mož Je umrl prej, preden ga je policija mogla zaslišati. Njegova družina ni vedela skoraj nič, tako da sploh ni prihajala v poštev pri pričevanju. Edino zanesljivo izpoved bi lahko podala Eva Durand in sir Frederik je bil zato trdno odločen, da jo na vsak način najde.« »Kako je sir Frederik zvedel, da je Eva Durand v San Franciscu?« je vprašal Barry Kirk. »Zvedel je to iz nekega pisma, ki ga je | gospa Tapper-Brook poslala svoji teti v Šanghaj. Prepis tega pisma se nahaja med . dokumenti. Gospa Tapper-Brook piše, da je Eva Durand zaposlena v Kirkovem nebotič- | niku. Zato Je sir Frederik tako hitro pristal na ponudbo, da se naseli pri nas. Toda nl se mu je posrečilo najti. Ubožec je umrl prej, preden je videl uspeh svojega dolgoletnega dela. Sumil je Llllo Baar. Ni smel o tem obvestiti gospe Tapper-Brook, ker se je bal, da bi mu Eva Durand spet pobegnila. Tisti večer, ko je bil ubit, je nastavil past... Pustil je odprto blagajno in miznlco svoje pisalne mize v upanju, da bo 1 nekdo prišel ln vtaknil vanjo svoj nos. Razen tega je upal, da bo lahko ugotovil . pravo ime Jenny Jerome In Marry Lan- i telly.« . | »Ce bi še živel, bi prav gotovo zmagal,« je pripomnil Chan. »Brez vsakega dvoma. V Peshavvarju se mu je v glavnih potezah posrečilo rekonstruirati beg Eve Durand. Nameraval Ji Je, ( brž ko bi jo dobil v roke, povedati vse, kar je vedel, ona pa bi mu potem pripovedovala o vsem svojem življenju, kakor je to storila vpričo nas. In tako bl zaključil svojo • letno preiskavo o umoru Hllarlja Gotna. Ubogi sir Frederik!« Duff Je vzel »voj plaSč, Kirk pa mu ga Je pomagal obleči. »Vzel bom torbico,« Je rekel Duff. »Nam v Scotland Yardu bo še dobrodošla. Tovariš Chan,« je rekel ln mu pomolil roko, »zadovoljen sem, da sem vas spoznal in že to je bilo vredno, da sem naredil tolikšno pot. Pridite k nam v London na obisk, pa vas bom seznanil z našim načinom dela.« Chan se je začel smejati: »Preveč ste ljubeznivi. Toda pismonoša na dopustu je že toliko prehodil, da ga že bole noge. Dovolite mi, da vam povem, da se ta pismonoša ne bo več lotil nobenega dela in da ne bo odšel nikamor, pa naj se prekucne ves svet.« »Razumem vas,« je odgovoril Duff. »Gospod,« je pristavil, obrnjen proti Kirku, »dovolite ml, da tudi vam izrečem svojo zahvalo za vso postrežljivost. Nenavadno mi je bilo drago, da sem vas spoznal. Na svidenje, gospoda! 2elim vam tudi za bodoče mnogo sreče in uspeha.« Kirk ga je pospremil. Ko se je vrnil, je stal Chan ob oknu ter je strmel v hišne strehe zunaj. Tedaj se je obrnil in rekel: »Sedaj grem, da se pripravim za pot.« »Kako to? Saj odplove vaša ladja šele čez pet dni!« se je začudil Kirk. Chan je odkimal: »Gost, ki preveč dolgo ostaja v gosteh, se pokvari kakor poleti riba. Vi ste bili zelo ljubeznivi in zato ne bi rad Še naprej izkoriščal vaše dobrote. Skrajni čas Je, da grem, in sicer takoj.« »Ne, nikar! Počakajte malo!« je vzkliknil Kirk. »Cez nekaj trenutkov nama bo dobri stari Parady pripravil večerjo.« »Dovolite mi,« je odgovoril Chan, »da vendarle enkrat storim tisto, kar rečem!« Odšel Je v svojo spalnico in se kmalu vrnil. »Prtljaga Je bila hitro skupaj,« je dejal in pogledal skozi okno. »Nocoj obsipa mesec ves Honolulu s svojo srebrno svetlobo. Ml-„ slim na noči v svoji domovini ... na noči, ki smo Jih prebili ob prijetnem klepetanju ob skodelici čaja... na noči, v katerih se spi globoko ln mirno ...« 'Konec prihodnjič). J ux.q vvi 9pcwT Letni občni zbor Partizana v Hrastniku Občnega zbora, ki ga je imelo TVD Partizan v Hrastniku prejšnjo soboto, so se poleg aktivnih članov društva udeležili tudi zastopniki raznih množičnih organizacij ter zastopnik okrajnega telovadnega odbora. Iz poročil tajnika, gospodarja in blagajničarke je bilo razvidno, da je upravni odbor društva dosegel s svo-j«n delom lepe uspehe in to posebno v gospodarskem pogledu. Ob ustanovitvi TVD Partizan, to je bilo 1. marca 1952, se je nahajala hrast-niška telovadnica v zelo kritičnem stanju, ker so jo uporabljale razne organizacije, medtem ko se za čistočo nihče ni brigal. Dvorana je bila mračna in / nega komiteja ZK zahvalil tov. Franc prašna ter bolj podobna kaki gledališki dvorani kakor telovadnici. Razumljivo je, da je bila telovadba v takšnem prostoru nemogoča in ni čudno, da je zdravstvena komisija prepovedala mladini telovadbo, dokler se telovadnica ne uredi tako, da bo ustrezala svojemu namenu. Gradbeni odbor društva, ki je dobil nalog, da uredi telovadnico, je to nalogo častno izpolnil, tako da je dvorana danes ena izmed naj lepših v okraju. Gradbenemu odboru, ki mu je načeloval tov. Lojze Hofbauer, se je v imenu hrastniškega občinskega odbora in mest- Košarkarji Rudaria na novi poti Proti koncu lanskega leta smo košarkarji vsa trboveljska društva posebno skrbeti za Rudarja zašli v daljšo krizo, ki je imela dvoje bistvenih vzrokov: nenačrtno delo v prošlem letu, kar nas je privedlo v jeseni do težavnega materialnega in finančnega položaja, drugi nič manjši vzrok pa je bil odstop predsednika tov. Jožeta Pikla ter nekaterih drugih članov odbora in igralcev ob vpoklicu v JLA in odhodu na študij v Ljubljani. Kot običajno, se tisti, ki bi morali nato delo prevzeti, niso znašli; jasno je, da smo sezono zaključili manj uspešno, kot smo obljubili in pričakovali po spomladanskih in poletnih uspehih. Ze skupščina našega kluba ob koncu leta 1952 pa je bila preokret v krizi. Izvolili smo nov odbor, ki je pripravil nove načrte in nove metode dela. Nova pota so nas privedla do novih uspehov, ki nikakor še niso vrhunec našega dela; zavedamo se, da je to šele začetek in da bo treba še mnogo truda, preden bomo prišli do tega, kar želimo; ustvariti močan košarkarski kolektiv v Trbovljah, navdušiti in zadovoljiti publiko in utrditi sloves trboveljskega športa širom po Sloveniji. Hočemo, da bo vedno več mladincev in mladink vadilo na našem igrišču, da bo naša sekcija v okviru SD Rudarja vzgajala vedno več zdravih, vedrih in delavoljnih mladih ljudi. Seveda je tako delo težko, kajti mnogo vprašanj stoji pred nami, mi pa smo večinoma mladi organizatorji, vaditelji in igralci, ki nimamo še izkušenj. Gotovo je, da bomo le iz množice lahko dobili zamenjavo za tiste igralce, ki bodo odstopili. Le tako bomo dobili konstantno moštvo, ki se bo kvalitetno izpopolnjevalo in le tako bo tudi košarka pri Rudarju napredovala. In takega moštva si verjetno želi naša publika, ki je bila za košarko dosedaj še zelo malo dovzetna. Čudim se, da je trboveljsko občinstvo — ne le za športne, marveč tudi za druge javne prireditve — tako malo navdušeno. Se manj razumljivo je, da je ta publika, ki ji v Trbovljah kvantitetno in kvalitetno tako malo nudimo, v večini izbirčna. Mnenja sem, da prav tako kot mi, tudi organizatorji kakršnih koli drugih javnih prireditev redko zbude med publiko navdušenje. Tudi nam se zgodi, da stojimo pred tekmo doma pred težkim vprašanjem, kako izbrati in dobiti znanega, elitnega nasprotnika in proti njemu doseči enak uspeh kot proti slabšemu, kajti le tako edino lahko dvignemo svoj sloves. Zdi se mi, da smo za letos pripravili zelo pisano sezono, kjer bodo mnogi športni simpatizerji lahko prišli na svoj račun. Gotovo Je, da bomo videli letos v Trbovljah najboljše slovenske ekipe, med njimi odlično moštvo ASK in poleg njega še nekaj hrvat-skih ekip. V kolikor bo naše moštvo v formi in se kvalitetno dvignilo, lahko računamo na srečanja v večjem merilu. Vprašanje Je še, na kakšnih prvenstvih bomo letos igrali. Zaenkrat računamo na republiško prvenstvo, ki bo v enotni 1. slovenski ligi (Branik, Krim, 2elezničar, Rudar in Celje), na pokalno prvenstvo za coup FLRJ v jeseni. Katerih tekmovanj se bomo udeležili, je vprašanje naših trenutnih možnosti in zmožnosti. Gotovo pa Je, da bomo sodelovali tudi na mladinskem prvenstvu z mladinskima ekipama in na pionirskem prvenstvu, glede sodelovanja ženske ekipe pa ne moremo še nič reči, kajti v tem pogledu Je prvo vprašanje ureditev rednih treningov ter pridobitev Športnic, da tudi ta edini ženski šport v Trbovljah ponovno poživimo. V Trbovljah smo že imeli žensko vrsto, žal pa Je nismo obdržali. Kje Je iskati napako, ne vem. Ali morda v našem vaditeljskem in organizacijskem kadru, ki je zelo mlad? Res je pač to, da so v Trbovljah zelo redke žene, ki bi posvetile svoj prosti čas delu v društvih, najmanj pa jih zanima šport. To so ostanki težkega življenja trboveljskega proletariata v predvojnem kapitalističnem družabnem redu, kjer so že mlada dekleta morala misliti na težko družinsko življenje, ki jih je čakalo. Seveda je pa še danes mnogo naše mladine — ne samo žensk — pod vplivom svojih staršev, ki nimajo jasnih pojmov o oblikah novega, s socialistično miselnostjo prevzetega življenja. Prav zato bi morala vzgojo in prevzgojo naše mladine, ki bi prenašala novo miselnost neposredno tudi na svoje starše in družino. Zakaj tega nikjer ne opazimo, vsaj ne v taki obliki, kot je treba, ne vem. Omenil sem že vaditeljski kader. Sestavljajo ga 4 igralci prvega moštva, ki jih vodi tov. Slavko Jelen in ki ima instruktorski tečaj. V klubu smo dolgo ugibali, kako naj rešimo vprašanje vaditeljev. Uvedba trenerskega odbora je bila menda najboljša rešitev. Tako imamo vodstvo za vse oddelke, ki bo imelo stalne stike z domačimi košarkarskimi strokovnjaki in bo iz domače vaditeljske literature prenašalo svoje znanje in izkušnje na ostale igralce. Gotovo je, da bodo ti ljudje, ki že pet let delajo in nastopajo v košarki, nekoč lahko uspešno vzgajali trboveljsko košarkarsko mladino. Za sedaj ima ta odbor pred seboj velike naloge. Poleg ostalih bo tudi ta odbor vedno v pomoč TVD Partizanu, ki bo za poutk v košarki prav gotovo potreboval vaditelje v tem Športnem področju. Ob koncu naj še povem, da smo začeli še k raznimi drugimi izpopolnilnimi, vzgojnimi in vdržljivostnimi vajami. Tako smo že pričeli s klubskim prvenstvom v šahu, v kratkem bomo imeli tudi klubski turnir v namiznem tenisu, spomladi pa orientacijski tek in krose. Ko bo ustanovljen lahkoatletski klub, se bodo vsi naši igralci in mladinci vadili poleg košarke tudi v atletiki. Mnoge so nadalje oblike notranjega klubskega življenja, kjer hočemo vzgojiti v vsakem pogledu dober kolektiv in ga navezati na SD Rudar. To bi bil način našega novega dela. Vse polno načrtov imamo. Z vztrajnostjo, z mnogo volje in pogumom bomo na novi poti lahko veliko dosegli. A. M. Kreže. Občni zbor pa se je tov. Lojzetu Hofbauerju oddolžil s tem, da ga je za njegove zasluge izvolil za častnega člana. Razveseljivo pa je zlasti to, da se hrastniški telovadci zavedajo pomena dobro urejene telovadnice in so se — kar se redko zgodi — po tov. M. Urbancu tudi ti zahvalili gradbenemu odboru za trud pri ureditvi telovadnice. Medtem ko se je popravljal dom, pa telovadci niso mirovali, marveč so vadili kjer koli se je dalo. Po poročilu načelnika so bili precej aktivni. Tako so v počastitev obletnice ustanovitve republike priredili telovadno akademijo, sodelovali so na zletu »Svobode« v Trbovljah, prav tako so kot priznani telovadci sodelovali na vseh tekmah, tako v državnem in republiškem merilu. S svojo vztrajnostjo so dosegli, da sodijo med najboljše telovadce v Sloveniji. S tem, da je dosedanji odbor pokazal lepe uspehe v svojem delu in izvršil najtežje naloge, ki so ga čakale ob ustanovitvi društva, pa bo tudi novi odbor imel pred seboj težke naloge. Upajmo, da bo odbor pod predsedstvom tov. Marjana Kopitarja kos na občnem zboru zadanim nalogam in pričakujemo, da bo na prihodnjem občnem zboru lahko ponosen na častno izvršeno delo U. M. NAJMANJŠI ČLOVEK NA SVETU V Parizu je pred dnevi dosegla velik uspeh skupina artistov, ki jo sestavljajo sami liliputanci — najmanjši možje in ženske. Med njimi vzbuja največje zanimanje »kapetan« Verion Ritter; ta mož je, kakor pripovedujejo francoski listi, najmanjši li-liputaneč na svetu: tehta samo 8 kg, visok pa je 55 centimetrov. slušali bodo lahko glasove, ki jih normalni ljudje sploh ne čujejo. Ta aparat so iznail* že pred vojno, vendar so ga izpopolnili z* praktično uporabo šele sedaj. SREČA V NESREČI NAJHITREJSA SMUČARKA Dvajsetletna Londončanka Hilda Lang je dosegla na smučeh hitrost 30 milj na uro. Dva kilometra dolgo progo je prevozila s smučmi v dveh minutah, 30 in eno petino sekunde. Ta športnica je dosegla šampionat žena na nedavni tekmi v Adelbodenu v Švici. 1 Z P R Neprevidno je vozil Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal Stane Bučevec iz Zagorja št. 147, šofer avtoprevozniškega podjetja v Zagorju, ki se je 11. decembra lanskega leta s tovornim avtomobilom zaletel na zadnjem ovinku na Trojanah v nasproti prihajajoči osebni avto, last Trg. podjetja OZZ v Celju, in povzročil škodo 6300 din. Obtoženec Je na glavni obravnavi dejal, da karambola ni povzročil on, marveč nasproti prihajajoči osebni avto, deloma pa je bila kriva trčenja tudi cesta, ker Je avto zaneslo na poledeneli cesti takoj, ko je začel zavirati voz. Priča Ludovik Korošec pa je potrdila, da je bila cesta sicer precej zaledenela, vendar je on vozil avto tik ob robu ceste in je začel takoj zavirati svoj voz, ko je videl, da mu nasproU prihaja tovorni avto, ki ga je vozil obtoženec, to pa po sredini ceste, na ovinku pa Je cesto celo rezal. Ko je svoj avto ustavil, se je obtoženec s tovornim avtomobilom že zaletel vanj, tako da je bil s svojim osebnim avtomobilom tik ob robu ceste, obtoženec pa bolj na levi strani ceste kot na sredini. Tudi komandir postaje LM je ugotovil, da Je trčenja kriv edino obtoženec, saj bi do karambola ne prišlo, če bi ta vozil pravilno po Nočne skakalne tekme v Zagorju je gledalo preko 1000 ljudi Smučarski klub »Proletarca« v Zagorju je priredil prejšnji četrtek ob 7. uri zvečer nočne skakalne tekme na 40-metrski skakalnici z udeležbo skakalcev iz Ljubljane, Kranja, Trbovelj, Dobovca in Zagorja. Nastopilo je 20 tekmovalcev. Rezultati so naslednji: Člani: Janez Gorišek (Ilirija) 207,5 točke, Janez Saksida (Krim) 201,9, Jo- j že Gorenc (Rudar), Jože Fortc (Proletarec); starejši mladirici: Lojze Gorjanc (Udarnik) 209,1 Nandi Planinc (Rudar) 193,9, Matej Magister (Ilirija), NOVICE IZ M L I N $ Gasilsko društvo v Kolovratu Izvršuje svoje naloge. Na območju ljudske občine Mlinše delujeta sedaj dve gasilski društvi. Najbolj uspešno Je gasilsko društvo v Kolovratu, ki je zadane si naloge izvršilo stoodstotno. Tako so s pomočjo gasilcev iz Kolovrata pred kratkim ustanovili gasilsko društvo v Mlinšah. Udeležba na občnem zboru Je bila polnoštevilna. Prostovoljno gasilsko društvo v Kolovratu ima v načrtu gradnjo svojega doma, ki je nujno potreben. V društvu deluje tudi delavna dramska skupina, ki je naštudirala gledališko igro »Pogodba« in Jo uprizorila v Mlinšah. Gospodinjski tečaj. — Prosvetno društvo v Mlinšah Je organiziralo gospodinjski tečaj, ki se Je pričel 6. februarja. Obiskuje ga 22 žensk. Pouk Je vsak drug dan in bo trajal šest tednov. Tečaj vodi tov. Sulinova iz Zagorja. Zasluge na prireditvi tega tečaja ima v prvi vrsti organizacija AFZ iz Zagorja. Mladinska organizacija v Mlinšah je oživela. — V tej organizaciji Je dolgo časa vladalo mrtvilo, vendar Je v zadnjem času uspelo poživiti delo mladine. Z izvolitvijo novega sekretarja in odbora so začeli z načrtnim delom; uspeh ni Izostal. Člani mladinske organizacije so se po večini vključili v 1 razne odseke Prosvetnega društva. Mladinci I v Mlinšah so si zadali nalogo, da bodo v počastitev V. kongresa LMJ poživili tudi delo v mladinskem aktivu v Kolovratu. ' Tudi žene v Mlinšah so aktivne. — Organizacija žena v Mlinšah Je z uspehom pri-| redila Novoletno Jelko, sedaj pa se tamkajšnje žene pridno pripravljajo na proslavo 8. marca. Imele so že več sestankov, da čim lepše počaste ta ženski praznik. Sklenile so nadalje, da bodo poživile tudi delo v ženski organizaciji v Kolovratu. Dograditev Zadružnega doma. Kmetijska zadruga v Mlinšah se Je zavzela, da dogradi svoj Zadružni dom. Nastale pa so težkoče, ker bo primanjkovalo denarja. Treba bo izposlovati še potrebne kredite. Zadružniki so se uspešno lotili organizacije raznih predavanj. Imeli so že več poučnih predavanj. Da bi bilo delo v KZ uspešno, so njeni člani vplačali svoje deleže v celoti. Vse prebivalstvo Zasavja opozarfamo na naše veliko nagradno žrebanje Gasifci iz Trbovelj so potožili račun svojega dela Gasilci iz Trbovelj so imeli svoj letni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev povzemamo, da so člani tega društva vztrajni delavci, ki se v našem novem družbenem razvoju svojih dolžnosti dobro zavedajo. Seveda je tudi med njimi nekaj izjem. Poveljnik čete je v svojem poročilu najprej osvetlil lik gasilca ter podčrtal, da mora biti prežet z ljubeznijo do domovine in do bližnjega; lahkomiselneži sebičneži in slabiči ne sodijo v gasilske vrste. Po kritični oceni dela v preteklem letu je prešel na opravljena dela, ki dokazujejo prizadevanja gasilcev za čim boljšo usposobitev članov, članic mladincev in pionirjev. Imeli so 34 suhih in mokrih vaj ter več strokovnih predavanj, med njimi tudi dve politični Ženski oddelek je bil prav tako zelo delaven, saj je imel 36 vaj. Tekmovanja, ki se jih je četa udeležila, so pokazala, da je to društvo i najboljše v okraju in tudi na sektorju ker je četa pri strokovno-tehničnem pregledu dosegla največ točk. Številni člani čete so se udeležili vseh važnejših proslav in prireditev v preteklem letu. Po pregledu dela so trboveljski gasilci sprejeli sledeče sklepe: 1. članstvo bodo dvignili strokovno in ideološko; 2. pomnožili bodo svoje vrste z novimi člani, članicami in mladino; 3. zgradili bodo vodni bazen v vasi Svine nad Trbovljami; 4. tesno bodo sodelovali s PLZ in ostalimi množičnimi organizacijami; 5. vztrajno se bodo borili, da dobijo svoj dom. Pohvalno je to, da ima četa precej mladine, ki ji posveča vso painjo: če jo bodo vzgojili v duhu socialističnega patriotizma z lastnostmi, ki jih je poveljnik navedel v svojem poročilu, bodo v polni meri Izvršili svojo dolžnost do družbe. V tem ji tudi mi želimo ves uspeh. Soniboj Blaži (Kum); mlajši mladinci; Pavel Knez (Kum) 188,4, Jože Šumer (Proletarec) 176,8, Ferdo Klančnik (Rudar). Po končanem tekmovanju je bilo izvedeno še nekaj skokov, kjer je Nandi Planinc (Rudar) postavil nov rekord skakalnice s skokom 36 metrov (38 m je skočil s padcem). Na tekmovanje je prišlo 1000 gledalcev, ki pa so zaman čakali na Rudija Finžgarja. — ab — Smučarske in sankaške tekme pionirjev Preko ISO pionirjev se je zbralo prejšnji teden pod Ostenkom v Trbovljah s smučmi ln sankami, kjer so se častno borili za prva mesta. Smučarji so se kosali v treh skupinah, sankači pa v dveh. V prvi skupini smučarjev so tekmovali pionirji v starosti 12—13 let na 800-metrskl progi; prvo mesto Je dosegel Adolf Rajšek, drugo Marjan Bec, tretje Jože Lapajne, četrto pa Janez Odlazek. Tekmovalo Je 61 pionirjev. V drugi skupini na progi 700 metrov so bili prvi štirje: Rajko Rozman, Zdravko Ačkun, Franc Amon ln Janez Zlak, kjer se Je kosalo 42 dečkov. V tretji skupim so tekmovali najmlajši v starosti od 7—9 let; prva štiri mesta so dosegli Ervin Mrak, Edi Sane, Nande Florjane in Janko Vodeb. Tekmovalo Je 22 učencev. V vseh treh skupinah so dobili prvi štirje lepa darila, v vsaki skupini pa Je dobil zadnji tolažilno nagrado. Zelo živahno Je bilo tudi pri sankačih. Pri starejših pionirjih so bili prvi trije Gvido Knez, Franc Glavač in Ciril Potlsek. V skupini mlajših pionirjev so bili prvi trije Rado Umek, Srečko Strovs ln Karel Denk. Proga za vse sankače Je bila dolga iooo metrov. Tekmovanje so vzorno organizirali mestni odbor OF Trbovlje, SD Rudar In TVD Partizan. Take ekskurzije so koristne in poučne Vodstvo trgovskega tečaja v Hrastniku je sporazumno s trgovskimi podjetji v Hrastniku ln na Dolu priredilo prejšnji četrtek poučen Izlet na razstavo novih tvorlv v Ljubljani. Od vsakega trgovskega podjetja Je šlo na to ekskurzijo po nekaj uslužbencev, tako da se Je 2S udeležencev zbralo v jutranjih urah na hrastnlškl železniški postaji za odhod v Ljubljano. Izletniki so sl tamkaj ogledali razstavo, ki Je bila združena s predavanjem Marsikaj zanimivega ln poučnega so videli udeleženci te ekskurzije, ki Jo Je vodil učitelj Lojze Hofbauer. Poleg razstavnega materiala, ki ga Je dala na razpolago »UNESCO«, so sl hrastnlškl Izletniki ogledali tudi Izdelke domačega podjetja »Jugovlnll« ter potek razvoja teh Izdelkov. Tudi ta ogled Je bil združen s predavanjem. To predavanje Je bilo popoldne, kjer pa Je žal manjkalo nekaj Izletnikov. Kljub raznim malim napakam, ki se pač dogodijo ob takih ln podobnih Izletih, so bili vsi udeleženci s tem potovanjem zadovoljni. Veseli so se vračali domov z zavestjo, da so spet obogatili svoje obzorje ln znanje, kar jim bo v poklicu ln življenju koristilo. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi druga trgovska podjetja v okraju priredila take poučne Izlete. NOVO ZDRAVILO PROTI JETIKI Iz New Yorka poročajo, da je z novim zdravilom proti jetiki »isoniazidom« uspelo znižati umrljivost med 237 težkimi bolniki, ki so jih zdravili v newyorški bolnišnici, na I 10,5*/«. Zdravniki pravijo, da bi tl ljudje z dosedanjim načinom zdravljenja živeli le še tri do šest mesecev, tako da bi umrljivost med njimi narasla na 75 odstotkov. Na postaji pariške podzemne železnice *« Je pred dnevi dogodil primer, ki bi se lahko končal tragično: neki materi se Je njen U mesecev stari otrok iztrgal le rok ln padel na tračnice železnice ravno v trenutku, ko J* vlak privozil v postajo. Strojevodja Je takoj ustavil vlak, toda otrok je btl že pod kolesi. Ko so reševalci pritekli, da dobe otroka izpod vlaka, so ga našli med tračnicami p«" polnoma nepoškodovanega. Otrok se Je samo prestrašil, hujšega se mu na srečo n* zgodilo. IZKOPALI SO GA ZARADI DEDIŠČINE Na zahtevo dedičev so na Škotskem izkopali truplo pokojnega Donalda Mac Donalda. Bil je vojni invalid iz minule vojne in njegovi sorodniki so trdili, da Je svoje prihranke skril v leseno nogo, s katero so ga pokopali. GLUHI BODO SPET SLIŠALI Po »elektronskih možganih«, kompliciranih strojih, s katerimi Je mogoče reševati natančno in hitro najtežje matematične probleme, so elektrotehniki sedaj dali svetu nov izum, ki je zasnovan na Istem principu. S to novo iznajdbo bodo gluhi spet slišali. To Je majhen aparat, ki deluje s pomočjo majhnih, a močnih baterijskih svetilk. Vso pripravo je mogoče nositi neopazno v žepu suknje. Ta aparat ne povečava samo zvok, marveč more njegov lastnik s to pripravo izbirati tiste zvoke, ki Jih v prvi vrsti želi poslušati. Na ta način bodo gluhi pred navadnimi zemljani na boljšem, kajti po- ZE PETIČ BO RODILA DVOJČKE Neki ženi na Kitajskem, ki je v zadnjih štirih letih rodila štirikrat zapovrstjo dvojčke, je zdravnik sporočil, da bo v kratkem spet rodila dvojčke. Ko Je mož zvedel 2* to novico. Je dejal novinarjem, »da se Je naveličal, da mu žena rodi dvojčke«. DOLGA POT POSTNE DOPISNICE Neki Italijanski vojni ujetnik je pisal 1* Rusije pred 35 leti dopisnico. Ta karta J® prišla pred kratkim v malo italijansko vasico Trlentin. Dopisnica je bila odposlana 15. marca leta 1918 lz mesta VasilovsklJ 1* Rusije. Odposlal Jo Je neki Montlbilero, •“ so ga Rusi ujeli kot pripadnika avstrijske vojske. Karta Je bila naslovljena na njegovo sestro. Montlbilero Je bil repatrllran že leta 1919 ln je umrl pred 12 leti, umrla pa Je medtem tudi že njegova sestra, tako da te karte kljub njeni dolgi poti niso mogli 1** ročiti nobenemu. VSAKO SEKUNDO Vsako sekundo se rodi na svetu po dvoje otrok, ali natančneje po statistiki: 2,08 otrok na sekundo. To se pravi, da se vsak dan rodi na svetu okrog 180.000 otrok. Na svetu umre vsak dan okoli 125.000 ljudi, tako da Je na svetu vsak dan 55.000 prebivalcev več. J ED SODIŠČA desni strani ceste in če ovinka ne bi prečkal. Obtoženec je tudi sam priznal, da je imel s seboj verige, ki jih pa ni uporabljal nazaj grede lz Ljubljane, ker se mu je zdelo škoda gum. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogroženja javnega prometa in ga obsodilo na tri mesece zapora, pogojno za dobo enega leta, povrniti pa bo moral tudi odškodnino Trg. podjetju OZZ v Celju v znesku 6300 din. , nje Jožeta Komotar in vpričo Marije Poeaf-1 Jeve izjavila, češ da naj Jožefe Jamnik n« I jemlje na stanovanje, ker bo sicer moral* ! vse zaklepati, in to dvakrat, ker ena kiju-čavnica ne drži, sicer bo vse pokradla I* stanovanja kakor tudi z vrtov. Sodišče J® obtoženko spoznalo za krivo, saj Je te trdit-ve potrdila Marija Posar, obtoženka pa trdo-vratno zanikala. — Obtoženka Je bila obso-na na 800 din denarne kazni in stroške ka" zenskega postopka. Kazen za ozmerjanje Obsojena Je bila prav tako Marta Zgonc iz Trbovelj-Lok št. 511, ker je ozmerjala Hedviko Dobršek z različnimi žaljivkami in jo obdolžila, da ji Je ukradla ključ od stranišča. Tudi ta obtoženka Je tajila, da bi zasebno tožilko ozmerjala, vendar so vse prisotne priče to potrdile. Sodišče Jo Je obsodilo na 1000 din denarne kazni in na plačilo kazenskega postopka. PovzroCila je požar Obsojena zaradi obrekovanja Pred sodiščem se Je zagovarjala tudi Zofija Pušnik iz Trbovelj II., št. 82, ker Je 20. januarja letošnjega leta prišla na stanova- Sodišče Je obsodilo nadalje Jožico Bezov-šek, poslovodklnjo Državne založbe v Zagorju, ker Je 6. januarja U 1. povzročila * poslovalnici požar na ta način, da Je nepo; gašen pepel stresla v zaboj lz lepenke po“ prodajalno mizo, vrata pa nato zaklenila M se odpeljala v Ljubljano. Kmalu nato J® Izbruhnil požar: zgorel Je 1 pult ln še nek»J drugega Inventarja. Ogenj Je opazil Oto Ran-zinger ter bi se požar gotovo razvtl še dalje, če ne bi ta razbil okenske šipe ln ognJ* pogasil. Sodišče je obsodilo malomarno uslužbenko na 20 dni zapora, pogojno za dobo enege leta. 9!i si Iz poravnal naročnino? Vrednost nagrad za naročnike Zasavskega vestnika znaša že nad 120.000 dinarjev Naročniki »Zasavskega vestnika«, ki bodo poravnali Se slučajno dolžno naročnino za list za lansko leto in jo plačali tudi za leto 1953, se bodo lahko udeležili žrebanja dobitkov, ki bo v nedeljo, 3. maja 1953 na vrtu rudniške restavracije v Trbovljah Kdor bo poravnal naročnino do 1. maja 1953, si pridobi pravico do žrebanja. Dobitki so sledeči: 1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Stroj, mizarstva, Trbovlje); 2. nagrada: 3 metre volnenega blaga za moško obleko (darilo Mestnega trg. podjetja. Trbovlje); 3. nagrada: 120 keramičnih ploščic za oblogo sten (darilo »Keramike«, Izlake); 4. nagrada: moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevlj. podjetja, Trbovlje); 5. nagrada: 10 vreč Portland cementa (darila Cementarne Trbovlje); 6. nagrada: blago za ženski letni plašč; (darilo mestnega magazina v Zagorju); 7. in 8. nagrada kristalni servis in kristalni komplet (darilo »Umetnine«, Ljubljana); 9. In 10. nagrada: po en voziček trboveljskega premoga (darilo trboveljskega rudnika); 11. nagrada: 1 tona apna (darilo zagorskega rudnika); 12. do 14. nagrada: po 1 pletena jopica (darilo »Preskrbe«, Trbovlje); 15. do 17. nagrada: darilo po 1000 din (darilo »Preskrbe«, Hrastnik); 18. nagrada: 5 'vreč cementa (darilo Industrije grad. materiala, Radeče); 19. nagrada: 9 kvadr metrov plošč »Izolit (darilo podjetja pod 18.); 20. nagrada: šunka v teži 5 do 6 kg (darilo Mestne klavnice. Radeče); 21. nagrada: 200 kg žganega apna (darilo Kem. tovarne, Hrastnik); 22. nagrada: 1 moška srajca (darilo »Potrošnika«, Hrastnik); 23. do 25. nagrada: po 2 zavitka pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče); 26. do 28 nagrada: po 1 knjižna nagrada (darilo okraj, odbora OF, Trbovlje); 29. do 33. nagrada: po 1 knjižna nagrada »Zasavskega vestnika; 34. in 35. nagrada: po 1 pločev. vedro za vodo (darilo Stroj, tovarne »Miha Marinko«): 36. nagrada: 1 steklenica likerja (darilo »Potrošnika«. Hrastnik); 37. do 39. nagrada: po l steklenica likerja (darilo Mestnega gostinstva. Radeče — Zidani most. 40. do 42. nagrada: 2 steklena servisa in 1 vaza (darilo steklarne Hrastnik). Zbirka nagrad Se ni zaključena. Vrednost doslej zbranih nagrad znaša nad 120.000 din. a nau ImU.uuu mn. Naročniki — pohitite z vplačilom naročnine! Obeta se vam srečal Uredništvo ln uprava »Zasavskega vestnika« OBJAVE 4» Obvestilo Dne 2. marca t. 1. bo mestni odbor AF2 v Trbovljah delil polnomastno mleko v prahu za otroke v starosti do 1 leta. Matere naj prlneso s seboj legitimacije lz posvetovalnice in denar za doze. — Mleko se bo delilo v Plnlerjevl hiši poleg mlekarne na trgu v Trbovljah II Mestni odbor AFZ, Trbovlje. , PODODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFI I V TRBOVLJAH cirjb* AVTOPREVOZ TRBOVLJE obvešča vse. da avtobus k jutranjemu vlaku proti Ljubljani ob 4.30 uri zjutraj od 1. marca 1953 ne bo več vozil. PREKLIC Preklicujem neresnične besede proti tovarišici Ani Cafuta iz Hrastnika. — Venceslav Fele, Hrastnik — kolonija. vse svoje člane na zanimivo ’*?. soboto, "58. februaU vabi da vanje, ki bo v mnmiu, -o. iw* ob 5. uri popoldne v dvorani rudn**^ restavracije. Predaval bo pod pol ko vd Vid Jerič o »Izkušnjah v. II. vojne in korejske fronte«. — Dob" došli. »SVOBODA« V TRBOVLJAH II (dri 'ta sekcija) . bo uprizorila v soboto, 28. februa^F ob 7. uri zvečer v dvorani Dom« bode« veseloigro v treh dejanji« VZORNI SOPROG. Ljubitelji smeha vabljeni!