Teča j VIII. V Ljubljani, za mesec december 1880. Eilst 13.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Kratko poročilo o 25. občnem zboru avstrijsko-nemških čebelarjev v Kolinu. (Sklep.) — Letni račun. — Naznanilo. — Razno. — Našim udom.
Kratko poročilo o 25. občnem zboru avstrijsko-nemških čebelarjev v Kolinu.
(Sklep.)
Kar se tiče ustmenih obravnav, jib ue moremo ua dolgo iu široko razpravljati, ker nam prostora pomaujkuje. Marsiktere bo znabiti naj bolj zanimala izgledna in splošna mera romčekov in sklep o tem. Po-ročeval je učitelj Vogel, ter nasvetoval predlog, da naj bo izgledna mera romčekov 23 5 cm. širokosti in 36 cm. visokosti; ali pol-romčekov 2B"5 cm. širokosti iu 18 cm. visokosti. Po daljnem razgovoru je bilo sklenjeno, da splošno veljavna ali normalna mera polromčeka bodi 23'5 cm. širokosti in 18 5 cm. visokosti. — Se bodo li naši čebelarji kdaj te mere poprijeli? Skoraj da dvomim; pa tudi naravnost rečem, da mi ui prav nič všeč. Le poskusite si podobo po tej meri narisati, potem poglejte, če ima kako primero! Naj bi me kdo poslušal, bi jaz nasvetoval, naj se sprejme po Slovenskem (še boljše, če po vsem Avstrijskem) sledeča mera satnikov ali romčekov: 25 cm. (9 72 palcev) širokosti in 17 cm. (61/,, palcev) visokosti. Tako bi imel romček saj podobo in primero; zraven pa neko sredujo mero med naj ožjem in naj ärjem panjem, ki je po Slovenskem, sploh po Avstrijskem (razun pletenih košev) v navadi. Lahko bi vsak malo prijeujal, pregloboko se pripogibati, bi ne bilo nikomur treba. Tako bi pa tudi lahko porabil TEa stare panje ter jih predelali v uove z naj manjšimi stroški. Neprijetnih drobcev v meri bi ne bilo treba, naj bi že kdo panje delal po Mvi ali po stari meri.
S Kranjskega je bil letos le g. Ambroži« nekaj panjev s čebelami v razstavo poslal, ki so pa zel<5 poškodovani tje dospeli. Se vč, da se temu ui čuditi, če pomislimo daljavo pota in kolikokrat se na razae železnice prekladajo.
Od povrnitve iz Kolina le dostavljam, da sem memogrede tudi v Frankobrod pogledal. Mesto šteje 118 tisoč prebivalcev; slovi pa zavolj bogastva in ker so bili tu navadno rimsko-nemški cesarji voljeni. (Potem takem sem vidil v spominu celo cesarsko življenje. V Frankfurt so bili rojeni, izvoljeni; v Aachen-u so bili kronani in v Speier-u pokopani.) Frankobrod slovi tudi kot rojstni kraj nemškega pesnika Göthe-a iu denarnega samovladama cele Evrope. Rothschilda. Moj voznik me je opomnil, da se tü toči naj boljši jabelčnik. Peljal me je v neko krčmo, v kteri, je rekel, se toči ne sicer naj boljši, vendar prav dober jabelčnik. Meni se je pa prav malo prilegel in naj boljšega iskati, me ni kar nič mikalo.
Od tod smo se peljali skozi Aschaffenburg, od kodar gre železnica na vse strani. V bližuji okolici so bili 1. 1866 Bavarci od Pnisov tepeui. Vidijo se tli naj lepši smerekovi iu bukovi, sem ter tje tudi hrastovi gojzdi, kakoršnjih po celi Nemčiji nisem vidil. — Prav prijazno mesto s 45 tisoč prebivalci je Würzburg. Slovi zavolj izvrstnih bogoslovskih šol in prelepe nekdaj škofovske, zdaj kraljeve palače, ki šteje 283 sob in naj večo klet na Nemškem. Tkanine, s kterimi so kraljeve sobe previečeue, so res prečudno lepe. Cenijo nektere po vež sto tisoč vrednost, ter pravijo, da celö ni mogoče več takih tkati. Mar-siktere so tako natanjčne, kakor naj lepše slikarije. — Norimber je prav staro, nekdaj bogato mesto z 98 tisoč prebivalci; je rojstni in delalni kraj znanega slikarja Albrecht Dürer-ja in čevljarja-pesnika Bans Sachs-a iu več drugih imenitnih mož. Znanega lija, livka nisem videl, pač pa železno devico na gradu, kteri so na roke pokla-dali k smrti obsojene. — Regensburg je prav čedno mesto z 30 tisoč prebivalci in lepo stolno cerkvijo. Kako uro od mesta je na griči ob Donavi sloveča „Walhala". Zidal jo je kralj Ludevit od 1. 1830 do 1842 v slavo imenitnih in slovečih mož vseh stanov. Stalo je poslopje čez 20 milijonov. Tudi naš Mozart, Schwarzenberg, Iiadezky in drugi imajo noter svoje spominke. Od tod smo prišli v zadnje neinško-ba-varsko mesto Passav na iztoku Inna in lila v Donavo. Inn je to mogočna reka, široka 29U mtr. (Donava le 200 mtr.). Mesto šteje 13 tisoč prebivalcev, ter je na naj prijetnišem kraju ob Donavi. Ta kraj mosta smo bili že na avstrijski zemlji na potu proti Lincu in Dunaju.
V Gradcu sem si ogledal še tretjo kmetijsko-obrtniško razstavo, ki me je pa potem, ko sem že pred vidil Dunajsko iu v Düsseldorf^ malo zanimala. Po mali nesreči iu polduevnem čakanji v Spielfeldu, ker je bil» voda po hudem deževji železnico raztrgala, sem dospel srečno domu.
n
Čakala me je pa tudi v domovini kakor v Kolinu velika iznenada. Bazun dežja v Oberammergavu iu neke rose v Stutgartu, smo imeli vedno naj lepše vreme; kaj čuda tedaj, da sem se nadejal viditi po dokončani jesenski paši ua ajdi, polne in težke panje v čebelnjaku; ali najdel sem prazne iu lahke, da že zdavnaj ne tako. Kaj hočemo! „Bo pa drugo leto boljše" — s tem čebelarskim utešnim rekom sem se tudi jaz potolažil ter rekel: za leto bo že zadostovalo.
rti
čebelarskega društva v Ljubljani za leto 1880.
I.	Dohodki:
1.	Letnina udov.............142 gld. — kr.
2.	Za prodane prejšnje letnike........ 4 „ 50 „
B. Na zaostali naročnini za 1. 1879 ...... 18 „ — „
4. Dva gospoda podarila......... 3 „ — ,,
167 gld. 50 kr.
II.	Stroški:
1.	Za poštne marke............ 25 gld. 80 kr.
2.	Klein-Kovačevi tiskarni.........197 „ —
3.	Za vredništvu potrebne časopise....... 8 „ 50
4.	Za razne vredniške in opravniške stroške, n. pr. listne marke, pisanje naslovov, razpošiljanje i. t. d. (50 „ — „
291 gid. 30 kr.
Dohodki s stroški primerjeni, kažejo letos primanjkleja 123 gld. 80 kr. K temu doštet lanski primanjklej z 825 gld. 12 kr., znaša 948 gld. 92 kr.
Opomba 1. Podpore preteklo leto, kakor že račun sam kaže, nismo uikakoršnje prejeli, dasiravuo smo za-njo prosili, kakor vsako leto, ter je prošnjo slavna kmetijska družba toplo podpirala.
Opomba 2. Za potovanje k 25. občnemu zboru avstrijsko-nem-ških čebelarjev v Kolinu, je c. kr. miuisterstvo kmetijstva dovolilo 100 gld. Ker je bila ta svota takoj za to porabljena ter izdana, se v letnem računu ne nahaja.
Opomba 3. Udov vkljub vsemu opominvanji ni letos bilo nič več, pač pa jih je nekaj več odpadlo, kakor pristopilo; tako da konečno število vseh udov je zdaj 216.
Opomba 4. Naročnine je letos nenavadno veliko zaostalo. Nič manj, kakor t>9 udov letnine ni vplačalo, zato tudi toliki primanjklej.
Gospodje, lepo prosimo, poglejte društvene pravila, zlasti §. 7., zaduji odstavek. Smo tudi čebelarje zvali in vabili k društvu pristopiti, silili vendar nikogar in ni-
koli nismo. Vse delo vodstvu prepuščati, naj l)i že bilo — za vzor se mora nekaj več terpeti; al v društvu ostati, pa tudi vso plačo na ramena vodstva nakladati, se nam zdi malo nevsmiljeno; če je djanje tudi pravično, sodite sami; gotovo imate že vsi dostojna leta!
Naznanilo.
Prečastiti p. i. gosp. Lovrencij Herg, bivši župnik in duh. svet v Lembahu, izvrsten čebelar in naš dolgoletni dopisovalec, so imenovani in tudi že vmesteni korar stolne cerkve v Mariboru.
Odbor čebelarskega društva svojemu udu radostno čast i ta ! Mnogo let!
Razno.
Cena medli na drobno po 50 kr. kilo. Cena voska pa je po ka-kosti blagä po 1 gld. 10 do 1 gld. 40 kr.
Nekdo ponuja zanesljivega pitanca v škafih po 27 kr. stari funt. Kdor ga želi kupiti, izvč za prodajalca pri vredništvu.
Našim udom
pošljemo za sklep preteklega leta le zaostale liste brez priloge. Da se je reč nehote tako zapozuila, je krivo uekaj premnogo nujno delo, ki se ne da odložiti, nekaj pa tudi stara bolehnost, ki se je zopet ponovljala ter vstrajno delo zadrževala.
Kar pa se tiče priloge „Navoda" povemo naravnost, da več p61 nam ni bilo mogoče izdati, še mauj pa delo skončati. Vsaka pola nas stane le v tiskarni 25 gld., kako potem za pet ali šest pol še 125—150 plačevati, ko je že tako 123 gld. primaujkleja ? Kakoršnja podpora, tako tudi delo!
„Slov. Čebela" pa bo izhajala še prihodnje leto, da bode „Navod" skončan, čeravno smo resno mislili vredni št v o popustiti.
Vabimo toraj prav vljudno na obilno naročevanje „Slov. Čebele" za L 1881.