I v ^Pnbllflhed and diatrflmted under permit (No. 866) authorised by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of New York, H. YBy order of the President, A. S. Burleson, Postmaster general. p3=™I pT AQ \r A nrvn A f^gri | v.B. - .. »301 VJXJxA-O .1^1 x^AV V^-L/Jrx | | —^ ^ Tt==Jj List slovenskih delavcev v Ameriki Inijx^? Telephone: COETLAKDT 4687. Entered as Second Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. YM under the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: S878 COXTLiNDT NO. 302. — ŠTEV 302. YORK, THURSDAY, DECEMBER 26, 1918. — ČETRTEK, 26 DECEMBRA, 1918. TOLUHB TXVL — LETNIK XXVL Nemčija j v stiski Nemčija mora takoj imeti mir. — Socijalistini voditelj pravi, da mora takoj pričeti z delom, da bo p.acala dolgove. Berlin, Nemčija, 25. decembra A ko hočejo zavezniki dobiti o« i NemT-i je vojno odškodnino, tedaj morajo takoj skleniti mir. tla more Nemčija takoj pričeti < 1 «'1<> 1 i in zaslužiti denar. Tako jt> rekel mi-cijalistični voditelj Emil Bartha v svojem razgovoru s poročevalcem ' Ass. r."t*>v Bartha pravi. da je prepričan ila je Nemčija odgovorna za voj ] no, tla bi pa "bilo nespametno o«I < entente ako bi vezala roke ■ svojim dolžnikom." Nato pa je ' nadaljeval : I "Nemčija mora takoj imeti mir I iu za vsako ceno. Nemci morajo t priznati poraz in morajo plačati i karkoli, da se doseže mir >■ • do . i mom d«»hi živo/, da morejo iti na < de|o in plačati s\(»j doljr. i svojo osebo sem bil od pri i četka prrpričau, tla je krivda J Nemčije, da je pričela vojno. Ni i ma„, pisanih dokazov, toda pre J • can sem, da je Nemčija iibv- ' | lalmila avstrijsko poslanico Srbi j ji. Zatevali smo objavo tajnih mi- > lilarisl ičnih listin. toda najpo ], trebnejši problemi so inir in dc \ mobilizacija. / 1 Videvamo nevarnost razo rože-nja že zaradi poljskega delov* (j nja. Tmla prepričani smo. da bo- j, do zavezniki gledali na Poljsko. „ ako bomo mi brez obrambe. I In še več. ako bi bila Nemčija t oborožena, pot »m bi lahko zavez- j iiiki zmanjšali svoje okupacijske | armade in bi s tem *i prihranili j miljone dolarjev na mesec sami , I sebi in tudi nam. ( To je v interesu entente d« to £ stori, ravno tako pa tudi v našem interesu, kajti »hI njih bi bilo ne- j spatuetno vcuiti roke svojim dolž liikom. Nemčija potrebuje blaga in jH. j sojila o-i Amerike in zaveznikov Nimamo niti bombaža, niti usnja i m zelo malo .surovin Intent ».., m^. , Ijolli našega naroda. To je /clr * temna ura za Nemčijo". j K) jPomoč Rusiji j Zavezniki ne bodo intervenirali v Rusiji, ampak bodo skušali na j drug način strmoglaviti boljše vike ; A Pariz. Francija. 2."». deeembra. 1 (Piše Na both Hedin . — Že dol go časa so se vršila posvetovanja.'' na kak način bi bilo mogoče rešiti rusko vprašanje. Slednjič so pe. ' vseeno prišli do zaključka iu sicer; ' do sledeče p- . Zavezi-iki ne bodo to zimo intervenirali v Rusiji in ' najbrŽe tudi pozneje ne. N asp rot no bodo pa podpirali zmerne ele mente v Rusiji ter na ta način str inoglavili boljševikc. Zavezniki nameravajo [»odpira ti razne okrajne vlade, ki so bolj-i sevikoiu nasprotne. Take vlade so na pr. v Arahangelsku. Omsku in drugih okrajih. Nadalje namera vajo vstanoviti več takozvanih "buffer'' držav, meječi h na Ru. sijo. To bi bile Finska, L'krajina in Lit vinska. Namesto, da bi boljševizem direktno napadali, ga mislijo pre-i magati polagoma, zanašajoč se ni. pomoč ruskega srednjega razreda ' Velik naslov v listu "L* In for-' mat ion se glasi: Zavezniki ne bodo uvedli proti boljševikom ni-kake vojaške ekspedicije. Ali je tudi to uspeh angleških volitevf i Tukajšnji list Matin' pravi, da je viskont Milner, angleški vojni minister, ki je zagovarjal zavez niško intervencijo v Rusiji, samo vsied tega odstopil, ker je izpre videl, da se njegovi načrti ne bodo uresničili. Rojaliztični list 'Le Gaulois' pi-' še: Socijalistični poslanci bi od , ločno nasprotovali, če bi hoteli 'Italjanske i I zahteve Poslanci is neodrešenih krajev so j izročili predsedniku Wilsonu spo ( menico. — Reka in Trst. Pariz, Francija, decembra < ol. House je s; »rejci v avdienc italijanske poslanec iz bivših avstrijskih pokrajin. ki so zastopal-svoje okraje v dunajskem iu ma džarskem parlamentu. V Pariz s« prišli z namenom, da izroče pred sedniku Wilsonu spomenico. Poslanci so sledeči; Pitacco i, Ti>ta. Bennati iz J^tre. Zanella iz Reke in Anovitch iz Zadra. V spomenifi je rečeno, da je bilo ozemlje, katerega zastopajo, že dvatisoč let italijansko da je av. atrijska vlada petsto let tlačila Trst ter da je bila Dalmacija izza h'ta 1797 pod avstrijskim jarmom Prebivalstvo teh krajev se je bo rilo v vseh vojnah za italijansko , »m odvisnost ter se je vdeležilo zad j "J*6 v«j»e s l.oou možmi na strani j zaveznikov. ! 1.i lede aneksijc Trsta. Trentina i rt Istre ni nobenega vprašanja. Reka, ki je bila prosto mesto kot iiapriiner Bremen, ima pravico od ločiti pod katero vlado naj bo v bodoče. Vsaka drugačna odločitev bi bila v nasprotju z nazori predsednika Wilsona. Prebivalstvo Re kc je pa že potom javnega glasovanja izjavilo, da se hoče združiti! z Italijo. Dalmacija ima l»10 milj obrežja, oil katerega zahteva Italija manj kot sto milj. Avstrijske statistike sicer pravijo, da je v Splitu in Si-beniku »pretežna večina Slovanov. d«n"im je vsakemu znano, da so < Italijani v večini kot so v večin« 1 Francozi v onih okrajih Alzaško ' Lotariuške, o katerih zatrjujejo nemške statistike, da je v njih se dtminoscittdeset odstotkov nemškega prebivalstva. , Jugoslovani bodo lahko imeli ce- -lo množino krasnih pristanišč kot naprimer: Baker, Mctkovič. Du- | brovnik. Gruž ter izborn • bojno , luko — Kotor. Ta pristanišča so , v železniški zvezi z Bitoljem, Sarajevom. Bel gradom in Zagrebom Na ta način bo Hrvaški, Slavoni- ( ji. Bosni in Hercegovini zasigura na prosta pot do morja. Razente-ga je pa tudi Italija pripravljena napraviti Trst in Reko kot prosti luki. katerih se bo lahko posluže-"ala vsaka dežela. < Iz tega poročila je razvidno kako si prizadevajo Italjani doka zati svetu, da ima ozemlje, katero zahtevajo čisto italijanski značaj Prepričani smo, da bo hotel pred sednik Wilson čut« obe -tranki i pred no bo začel reševati to kočiji vo vprašanje. Wilson ne bo pristranski. pač pa pravičen sodnik. In ker »uio si tega poolnoma sve sti. lahko zatrdno upamo, da ne bomo prikrajšani za ono, ker je naše. Op. ur.). Francoski ujetniki se vračajo. Pariz, Francija, deeembra Iz Nemčije se je vrnilo '275 tisoč ( francoskih vojnih ujetnikov. V i poslati te zime v Rusijo ekspedi-l cijsko armado. Francoski socija-listi zatrjujejo celo, da bi se fran i euski vojaki ne hoteli boriti z ru skimi. Pariz, Francija. 25. decembra. (Poročilo Ass. Press.) Princ Lvov u je rekel nekemu časnikarskemu i 1 počevaleu: Ce se hoče napraviti v Rusiji e red ter vstaviti anarhijo, je po i- treba nadaljnih zavezniških čet c Na drusr način se disorganizirana ? država ne more uresničiti. Jaz niti . sem vojaški izvedenec, in vem, da ii vojaški krogi ne bodo vpoatevali : mojega mnenja. Rečem samo, . dec.) (Preko Vladivostoka . — "Pr: u v __ i razpravi *e je dokazalo, da j«- <-ar p vodil tajno korespondenco svu- p jim osebnim prijateljem genera- j lom Dogert. ki je svetoval carju, da naj bo pripravljen na osvoboditev. v Z ozirom na te dokaze skiijniojT s težavnim položajem, ker se je ii moral sovjet uralskega okraja od- j ločiti, da izprazni Ekaterinburg, je bilo ukazano, da se mora car J brez odlašanja vstreliti, ker jfa jc l sovjet smatral za nevarnega in ni vedno potrebno, da je strogo za- j stražen. * Državljan Nikolaj Romanov'. 5 je i*ckel načelnik sovjeta prejšnjemu carju, 'obveščam te. da ti je j dano tri ure časa. da urediš svoje 1 stvari. Straža, prosim te, da ne J pustiš iz pogleda Nikolaja Koma-noviča". , Ko se je Nikolaj vrnil z zašli ', sanja, sta prišla k njemu žena in sin ter sta jokala. Aleksandra se je večkrat onesvestila in poklican ( je moral biti zdravnik. Ko je pri šla k sebi, je pokleknila pred vojake in jih prosila usmiljenja. Vojaki pa so odgovorili, da ni v njihovi oblasti deliti milost. 'Za Kristovo voljo, bodi mirna Alice', je pogosto rekel ear z nizkim glasom ter prekrižal ženo in sina. Nato je car poklical tudi mene iu me poljubil rekoč: 'Stari mož. ne zapusti Aleksan dre in Aleksije. Vidiš, da nikogai ni zdaj pri meni. Nikogar ni, ki - bi ju pomiril in mene bodo v krat* f kem odpeljali.' \ Pozneje sem se prepričal, da nikomur, razun ženi In sinu, izmed i vseh onih. ki jih je ljubil, ni bilo dovoljeno posloviti se od prejšnje-; ga carja. i Nikolaj, njegova žena in sin so i- stali skupaj, dokler ni prišlo pet h drugih vojakov Rdeče garde z na-i čelni kom sovjeta v spremstvu dveh a drugih članov, ki sta oba bila de-D lavea. i- 'Obleči površnik', je osorno za a i povedal načelnik. i---- t- Nemčiji se nahaja še 200 tisoč I Francozov, od katerih pa jih je 2e veliko Me vilo na pota doator. i Nikolaj, ki ni izgubil svoje sa- a mozavesti, se jc pričel oblačiti j poljubil je svojo ženo, sina iu zo- } pet mene in nato. obrnivši se k vo- \ jakom. je rekel z močnim jrlasom s 'Zdaj sem vaui na razpolago'. , ! Aleksandra iu Aleksij sta padla i v histerijo. Oba sta se zvalila na ;tla. Poskušal sem prenesti mater i in sina v posteljo, pa načelnik mi } je rekel: I 'Čakaj. Časa ne smemo izgub 1 Ijati. To lahko storiš potem, ko « bomo mi odšli'. 'Dovolite mi, da spremim Niko ' laja Aleksandroviča', sem prosil. 4 Ne rabimo nikakega sprem stva'. je bil odločen odgovor. J' Tako jc bil Nikolaj odpeljan in i n i kdo ne ve kam, ter je bil vstre-Ijen v noči 16. julija od *-!0 voja- i kov Rdeče garde. Predno se je naslednji dan zda nilo, jc zopet prišel načelnik sovjeta v sobo v spremstvu vojakov zdravnika in komisar posadke. Zdravnik jc preiskal Aleksan ' dro in Aleksija. Nato je načelnik vprašal zdravnika: 'Ali ju jc mogoče takoj odpe ljati ?' Ko je odgovoril 'da', je rekel načelnik: Meščanka Aleksandra Feodo i rovua Romanovičeva in Aleksi; Romanovič, pripravita se. Poslali i vas bomo «proč »d tukaj. Dovoljeno vama je samo vzeti s seboj naj potrebnejše stvari, toda ne več i kot 30 ali 40 funtov', i Pogledujoč se od strani in o J . mahujoč i a vse strani, sta se ma I ti iu sin pripravljala. 'Jutri ya bodete odpeljali od tn ' 3 kaj. je zapovedal načelnik sovje-J o ta vojakom, kazaje na mene. i- Aleksandro in Aleksija ao takoj odpeljali v tovornem avtomobilu 0 in ni znano, kam. t Naslednjega jutra je komisar t- zopet prišel in mi zapovedal, da' h moram iz sobe, da naj vzamem seboj nekaj carjeve lastnine, toda vsa carjeva pisma in listine je 1 vzel komisar. Odšel sem, toda zelo težko mi je bilo kupiti vozni li- - stek. kajti vse železniške postaje č so bile polne vojakov Rdeče gar-e de, ki so stikale okoli in se pripravljali, da zapuste mesto, vsem- I Wilson pri četah Predsednik Združenih drž*v je f nadzoroval ameriško armado pri j Chaumontu. — Božični obed. j --I Chaumont, Francija. "_!•">. dec. — " Danes jc predsednik nadzoroval s ameriško armado. Zatem se je od- 1 pravil s svojim spremstvom v * Montignv-le-Rov. kjer se ie vršil * božični obed. Popoldne je pred- ' sednik obiskal čete v njihovih ta borisčih. Nato se je vrnil v Chau- * mont. j Pariz, Francija. decembra . Predsednik Wilson je 'pojasnil, d-r ^ bo njegov obisk v Angliji čist« formalnega pomena. Preko Kana la ga ne bo spremil noben član ameriške mirovne komisrje. Sprva so mislili, da bo šel žnjim eolone1 House, kar se pa ne bo zgodilo. ! Wilson se bo brez dvoma po j' svetoval z angleškimi državniki | toda ta posvetovanja bodo čisto i formalna. Predsednik jc zelo nestrpen in bi najrajše takoj pričel z delom t^da kot kaže, se bodo komisarji se»tali šele tekom enega tedna, tako da se bodo začele konference krog f>. januarja. Predsednik Wilson bo najbrže odpotoval proti domu dne l. fc-i bruarja. Včeraj je bil pri Wilsonu belgijski zunanji minister. Po kon čaui konferenci je predsedni-k o bedoval s svojo soprogo 1 V Londonu ga čaka silno nav, dušen sprejem. Kakorhitro se bo vrnil iz Anglije, bo odpotoval \ . Rim. Francosko fronto bo še en-krat obiskal in pri tej priliki ga bo spremljala tudi njegova so pro ga. Predsednika bo pozdravilo v . Londonu na miljone in miljon« ljudi. Vse mesto je okrašeno kot • ni bilo še nikoli. i-k j Iši s seboj vsak dragocen pred i ' met." *- j Pripis in dodatek tega rokopi jsa. katerega je tudi Domini napi p j sal. se glasi: u "Cebljanski list "Ftro Sibiri'r zatrjuje, da je bila carjeva smrt r J potrjena v izjavi posebne vlade in a da je bila eksekucija izvršena 10 j- . vrst od Ekaterinburga. 30. jnlija a je bil najden grob. ki je vseboval e kovinske predmete, katere je imel vsak član carjeve družine, ravno i- tako tudi kosti sežganih trupel, ki je so bili gotovo ostanki Romanovi-r- veče rodovine". i- Prišlo bo ie nadaljevanje tega i- poročila. Wilson je zgTešil pot. Pariz, Francija, 25. decembra L iiiiransigeant, popisujoč, kako * je predsednik Wilson s svojo so- ® progo nakupoval raznih stvari za Božič, pravi, da sta v pondeljek odšla po obljudenem trgovskem 'središču Pariza ter sta se izgubila. 'J nakar sta vprašala dva dečka, kje s se nahajata. Dečka sta dala po- 1 trebila pojasnila: eden med njima i pa je snel klobuk in rekel: "Mo- ] goče je dovoljeno dati roko go- i spodu predsedniku V* Predsednik j je obema iskreno stisnil roko, že- 1 leč jima vesel Božič, nato pa ^ta < šla dalje. ] 4 Nov portugalski kabinet. i __ i 1 Lizbona, Portugalsko, 25. dec i Sestavljen je bil nov portugalski kabinet, ki vsebuje naslednje člane: notraji minister Barbosa. fi-, nančni minister Reimas. vojni Cortereal, justičnui Mello. trgov , ski Re ves. poljedelski Oliviera. delavski Bessa. kolonijski foellio ; minister za javno vzgojo Magal haes. 1 p Vojna odškodnina Siamu. i Washington, D. C., 25 dec. — - Danes je bilo naznanjano, da ima i- Siam račun za Nemčijo v znesku $597.550. Izdatki so bili povzroče, ni vsled vežbanja opreme znatne rj zračne armade ter s pošiljanjem % delavcev v Francijo iu z graje k njem ladij. a v Po voden j. * Lyon, Francija, 25. deeembra Vsled neprestanega dežja in taja jočega se snega je reka Rona stra hovito narasla. Kleti in prva nad I stropja onih hiš. ki se nahajajo v bližini obrežja, so vsa pod vodo i Most, ki je bil zgrajen leta I9H i je voda odnesla. —- Povzročena Skoda je zelo velika. » ! •t n Nemci vračajo denar. 0 - i a Pariz, Francija, 25. decembra. il( Nemci so vrnili denar, ki so ga »1 j vzeli iz bank v severni Franciji, v o znesku 6 bilijonov frankov, ci Več blagajn, ki tehtajo od 5 do i- 7 ton, katerih Nemci niso odprli in se zdaj nahajajo v Broselju. a bodo v kratkem prepeljali v Valenciennes. Zamorec se pere Grof Bernstorff pravi, da ni od govoren za ono, kar sta napravila Boy-Ed in vojaški ataše P;* pen Pariz, Francija. 25. de<*embra Te dni je govoril bivši nemški po slani k v Združenih državah, grnl Bernstorff, z nekim nevln.lnini časnikarskim poročevalcem Ve pogovor je bil priobčen v pari škem 'Matinu'. Rekel mu .k da popolnoma soglaša z nameravano ligo narodov ter pristavil, da ni odgovorni za ono, kar so počili Nemci v Ameriki. Bivša vojaška atašeja v Z lru ženih državah. Boy-Ed m von Pa pen — je rekel — sta delala br»»/ mojega dovoljenja. Jaz ni>em govoren za ono, kar sta napra la. Slednjič je vendarle na;«" il . ura pacifizma. To je bilo potreb no, po tem jc ves svet hrepenel Upam, da bo v kratkem '-asu stvorjena liga narodov Narodi so zahrepeneli po resničnem in t raj nem miru. Ljudje ne mislijo na nič drugega kot samo na to. k a k o bi bilo mogoče enkrat za vselej prečiti nadaljne vojne. Vojno stno spoznali v vseh njenih giozotah iu sedaj želimo miru. Ko ga je vprašal dopisnik, kaj misli o Wilsonovem programu ■ de trajnega miru. j»* odvrni! • Wilsonov načrt je najboljši. 1 kar jih je bilo stavljenih. Ta na . črt je treba izvesti. Nemčija ga bo 1 v vseh ozirih podpirala, i Izjavil jc, da sta delala Boy-Ed in von Papen čisto po svoji vol ji brez njegove vednosti — Pomislite. Amerikanci so o ba spodili, dočim so mene pustili !v Washingtonu. — Ali ni to jasen dokaz o moji nekrivdi? Ko ga je poročevalec vprašal, če - nista bila Papen in Boy-Ed pod njegovo kontrolo, — je rekel: — Da. bila sta, toda onadva sta ,1 dobivala navodila direktno iz Ber » lina in sicer brez moje vednosti. \--- i Zabavni večer Danice. Slovensko pevsko društvo Danica priredi v torek. 31. decembra, t. j. na Silvestrov večer v svoji društveni dvorani 92 Mor gan Ave., Brooklyn, N. Y. zabav ni večer s plesom. Za vsestransko a razvedrilo in okrepčilo bo dobro v preskrbljeno. Vsem članom, ka kortudi rojakom in rojakinjam, s* 0 tem potom naznanja, da posetijo 1 to zabavo, da se bomo v veseli dru t. žbi poslovili od starega leta. Za i- četek ob 8. uri zvečer; vstopnina i prostovoljna. f - CTAS NAHODA, 56 DEC. 131* i_____ "GLAS NARODA" 1 . "" mmwmim Mr.) , _ . . >1 I "! Owned sad published by _ £ „ J ■ LOVsHIO PUBLISHING COMPANY, J 1 __I« corporation.) FRANK BAKSKB, 1*1 —Mfii LOUIS BENEDIK, Ttbmiuu ( Place of boxlness of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. i "GLAS NAHODA** izhaja fMk dan lmteraSl nedelj In praznlkor. —-- ] Ea eelo leto velja llat m Ameriko In Za oelo leto m mesto New York $5.00 i Canado .................... $3.50 Za pol leta za mesto New York 3.00 i Za pol leta .................. °.00Za Četrt leta ca mesto New York 1JS0 j, Za Četrt leta .............. 1.00 Za Inozemstvo za oelo leto .... 6.00 j GLAS NARODA ("Voice of the People**.) • / ] bned Irery day except Sunday* and Holidays. Subscription yearly $3.gO ! Advertisement m apreesaent. _ ' Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli poSilJatt po f— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejžnje blvsllfiSe \1 namsnl, da hitreje najdemo naslovnika._ j "GLAS NARODA" ' K Cortlandt Street._New Yerfc, N. X, Telefon: 28T8 Cortlandt._ • . i __; V odločilnem trenutku Veliko smo euli sedaj, ravno v odločilnem trenutku. Govorili so preko nas ter nas kazali kot največje sovražnike zaveznikov. — Zakaj T \ Ker zahtevamo — pravico ! Pravica, sedaj po štirih letih vojne, Se sedaj se ne moreš razo-i deti t Še sedaj ne moreš razkriti svojega lica pred ljudmi, ki so trpe-; li za te ter žrtvovali vse. kar so imeli, svojo kri, obstanek in življenje? Še sedaj se ne moreš pokazati, ko je bilo vendar jasno dokazano, da je vsako nasilje brezuspešno in da mora kruta sila poginiti j tako nizko in sramotno kot je morala poginiti nemška sila! j, Da boste ukrotili Jugoslovane, da jim boste iztrgali iz njih rok zemlje, katere so smatrali skozi tisočletja za svojo posvečeno po-Sest? — Nikdar in nikdar! . Pri1 je bo poginil zadnji Jugoslovan na bojnem polju, v „odkri-j tem boju. ne zavratno. predno bi dovolil, da bi ga iz enega suženjstva pognali v drugo in še veliko bolj grdo in nemočno. Italijanski imperijalisti lahko govore o svojem nacionalizmu, lahko govore o žrtvah, katere so baje doprinesli za svetovni? demo-, k racijo, a vsakemu pametnemu človeku se razodeva na prvi po-, pled, da je kraljeva Italija zasledovala od prvega pričetka in da zasleduje še sedaj edinole imperialistične eilje, ki so vse prej kot y. soglasju z izjavami in principi nfcšega predsednika "VVilsona, ki bo imel odločilno besedo na mirovnem kongresu v Versailles . Newyorski 4 4 World" je priobčil z dne 24. decembra zelo znamenito pripombo. To ni nikak uredniški Članek, temveč uredniška pripomba lista, ki je menda glasilo administracije in ki daje izraza nazorom mož. ki bodo odločevali glede bodočega ustroja sveta. V dotični pripombi se glasi: — Dan. ki je prinesel vest o formaciji jugoslovanskega kabineta z Mr. Paaičem na čelu, je prinesel tudi avtoritativno vest čmo-i gorske narodne skupščine, da je vrgel kralj Nikola svojo krono vstran; in da je narod z njim pri kraju". Sedaj sledi velika in za nas tolažeča izjava: _Jugoslovanski narod je večji kot so osebne ambicije kakega črnogorskega kralja in večji kot navadna velika Srbija kakoršnot • si želi Mr. Pašič. Ne moremo popisati zadovoljstva, ki nas navdaja vspričo te izjave enega najbolj merodajnih ameriških listov. Ta izjava nam je znak in zagotovilo, da naše besede niso naletele na nerodivitna tla temveč da so dovedle do izbistrenja duhov in do spoznanja resnice, ki je bistvenega pomena za bodoči ustroj svetovnih odnošajev. Italijanski listi v Ameriki bruhajo žveplo in ogenj ter zahteva-; jo to, kar so hoteli odstraniti z zmagoslavnim koncem vojne zavez-j niki. Zahtevajo na vsak način ter dajejo izraza megalomanski želj italjanskih šovenov. da postane Jadransko morje, zibelka naše prostosti, zasanjanja skozi tisočletja, "mare elausum'% to je zaprto morje za Italijane in brez obzira na samoodločilno pravico slovanskega naroda, ki živi že nad tisoč let ob obalih Jadrana. 14 Clara pacta, boni ainiei", — se glasi stari rimski rek. Jasne dogovore in potem bomo dobri prijatelji- Italija, katero spoštujemo, ki nas je potom svojih prišeljencev-naučila marsikaj, ki je pustila znake svoje kulture v Ljubljani, katero poznamo kot patriotično in ki se ima zahvaliti svojemu obstanku in združenju edinole želji po prostosti in neodvisnosti, se? ne bo mogla naenkrat odpovedati svojim idealom, se ne bo mogla odreči vsemu, čemur ima zahvaliti svojo velikost — in to tem manj na ljubo par ekstremistom in šovenom židovsko-kapitalističnega razpoloženja kot jih predstavlja Sonnino, glavni predstavitelj italijan-sko-imperijalistične židovske misli. Amerika je odkrita. Amerika bo govorila in odločila. V prah bo porazila vse. ki hočejo vstvarjati nove zmede, ki hočejo sejati semena za nove vojne in Vi se hočejo za malenkostno ceno okoristiti ni podel način z zmago demokracije in pravice tudi za najmanjše narode. Vse pre t nje italijanskega '"II Progresso Italo-Americano", ki grozi z bombami in zavezništvom, ki ni prineslo Ameriki nobene koristi, temveč le velikanske izdatke, bodo ostale brezuspešne vspričo novih zahtev, kajti ljubša nam je smrt kot pot iz suženjstva v na-daljne in — hujše suženjstvo. Samopomoč r _. Ljubljanfki ''Domoljub" je objavil 27. VI. sledeči oklic na narod za ohranitev naše mladine r Slovenci, Hrvati in Srbi! Približuje se 5. julij, naš narodni praznik. Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote, akeijski cdbor Sred. Zem. Odbora v Zagrebu pošilja zajedno z Družbo sv. Cirila m Metoda ter akademsko omladino narodu ta poziv, da se letos proslavi narodni praznik v vseh naših pokrajinah z nabiranjem v korist giadne deee. - Slovenci, Hrvati in Srbi! Nebrojena velika bremena tlačijo danes naš narod. Izgublja se narodna kri in ime tek. V grenki sedanjosti gledamo na lastne oči, da preti glad uničiti deeo, temelj nase bodočnosti. Zahtev dobe, v kateri Živimo, zahtev bodočnosti nafte je, da uči-rjtmo vse .za očavanj« naiega plemena, za spa* svoje krvi. Ali na j bol tujec proti nam j^vičeii, Se to sami nismo T Ali se nas on usmili, -če Ali ha j gledamo prekrižanih rok, kako nam umirajo cele pokra- i jine, kako na usehlih grpdih mafere izdihne nedolžno dete? Odgovornost za vsako naše dete, ki umre od gladu ali njegovih posledic, naj pade na dnšo onim, ld so zakrivili ta pomoT, pa tudi o-nega, ki bi si lahko odtrgal od svojih ust, pa tega noče storiti. Na dan u. julija dokažimo. da je v našem srcu dovolj mesta z«*, vso našo široko domovino in ica vse njeno trpljenje: Ujedinimo se ta dan v ljubavi m požrtvovalnosti. Slovenci. Hrvati in Srbi! Vaša je narodna dolžnost, da položite na narodni praznik svoj dar za spas naše dece. Deca vas prosijo za to. Ne okrenite glav, ko upirajo sirote v vas svoje oči. polne solz in prošuje! Slovenski Narod' pa je objavil 6. oktobra sledeči oklie: Svetovna vojna je jasno dokazala, da so skrajno birokratieno 'urejevane organizacije za tisoče ljudskih potreb popolnoma odre-|kle. Birokratizem je poosebljena suhoparnost. brez duša in srca. Proti njemu je nastalo tekom vojne polno organizacij, ki so vzrasle iz ljudstva samega. Obnesle so se sijajno, ker jih upravljajo ljudje, ki gledajo pred seboj živo življenje, njegove zahteve in pofi-ebe. Opozarjamo le na dve veliki nalpravi, na jugoslovanskem ozemlju, na organizacijo "Dobrodelnost4' v Ljubljani in na delo, ki ga je zapo-čel odbor SHS. žena. { Danes opozarjamo predvsem na delo odbora SIIS. žena, ki je že jua tisoče jugoslovanskih otrok otel prezgodnje smrti. Vsi sloji in razredi našega troimenega naroda so udeleženi pri tej akciji, ki gre za tem. da obvaruje naš najdražji zaklad, naše otroke, pred izčrpa- j njem telesnih sil. Slovensko pleme jugoslovanskega naroda ne sme zaostati za Hr vati in Srbi, ki so že darovali na stotisoče za ohranTtev jugoslovanske dece. Dlie 5. in 6. oktobra naj vsakdo dokaže, da edinstvo jugo-; slovanskega naroda ni le brezpomembna fraza, temveč da je \ir žive solidarnosti Samopomoč je naša rešitev. Kdo se briga za našo deeo. kateri }je pobrala vojna očete in pognala matere v obup? Mar tisti, ki so >.apočeli vojno? Tem je zapuščena, stradajoča mladina deveta briga, toda nam ne sme biti, mi sami jo moramo ohraniti. 5. in 6. oktober naj dokažeta. da cenimo sami sebe višje, kakor 'pa nas cenijo naši sedanji gospodarji. Odbor SHS. žena za siročad. Dopisi Joliet, I1L j j Marsikdo bi rad vedel, kako sej kaj imamo tukaj v Jolietu in kako da gre z delom. Zatorej hočem jaz nekoliko opisati tukajšnje razmere. Tista smrtonosna infliienoa, katera je zahtevala toliko žrtev, je izsrinila in je več ni tukaj. Vreme imamo včasih povoljno, včasih pa t\:di dežuje t snega še nismo videli. Delavske razmere so povoljne 4 in plača tudi ni preslaba, ali vseeno se ne strinja s to veliko draginjo. Vse je drago posebno pa i board, tako da mi samci res ne j moremo nič napredovati. Zatorej smo vstanoviid pečlarski klub ter upam. da bomo dobro napredova li. Postrežemo si. kar si kateri poželi in nikdor nam ne godrnja za h.ibtom: 44To je drago, da ni za povedati " To se je vedno popc-valo za hrbtom. Sedaj se nam ne | poje več tako. Ko pridem z dela. najprej po-I gledam v mail box. če je pisiuo-! noša kaj prinesel. Kar zagledam l velik napis 4~Glas Naroda", ku-1 teri ima dobro zavetje pri nas ill je vedno dobrodošel k nam, posebno j)« v moje roke.. V št. 201; 4G. N." zagledam na prvi strani lepi napis, kakor da bi kdo klical ali vaibil: 4 Slovenci, vsi k paradi!" Aha. kaj pa to? Bilo je omenjeno tak'o-le : 4'Prihodnji teden je po vseh Združenih državah določen za pobiranje prispevkov za Vmeriški Rdeči Križ. Nobena or-gaiifcaeija na svetu ni v tej vojni lotila toliko "solza kot IMe?« Križ in zlasti še Ameriški Kdeči Križ." Kes je tako in upam, da ni človeka ki ne bi daroval vsaj nekoliko po svoji moči. Ako je kateri izmed nas Slovencev, da ne bi žrtvoval 1 dolar, tisti je sam sebi nasprotnik. Če daruješ mali dar Rdečemu Križu, daruješ ga vam sebi ali svo-jeuui bližnjemu. Upam, da ni Slovenca. ki ne bi bil prispeval ali daroval v pomoč Rdečemu Križu. Ako je kateri, da ne bi in da ni daroval vsaj nekoliko v ta namen, naj se ne imenuje Slovenec, naj se smatra sam za svojega sovražnika ali nasprotnika. Tudi še nekaj sem zagledal v tem članku, kar me je tako zapeklo, da sem premenil tri barve na svojem obrazu, ko sem bral ( dalje v elanku, da je moj najhujši =ovrag razširjal po svojih hudičevih listih poročfta. da mi "Sloven-ni nimamo književnosti, da nima-' mo ničesar, s čemur bi mogli do-« kazati, da smo vredni tbvariši drugih narodov". To me boli. to je moj največjih sovražnik, večji sovražnik mi je. kakor pa sam vrag iz peklenskega breadna. Raj še bi se sešel s hudičem kakor pa z Ita-1 Ijanom, kajti če bi hudiča srečal.! bi se prekrižal in bi pobegnil izpred mojega obličja. Ta črna roka se pa ne da, se mora ž njo boriti, dttgo časa, preduo izgine izpred dbličja. Toda ne ozirajmo se na nje, saj jih ves svet pozna, ne pa za dobr^. ampak za slabe. Pustimo jih kvrtgti, a mi Slovenci držimo skupaj, kajti v slogi je moč, i pa v*t bomo premagati. Predaleč sem aid, zatorej ifcie-mm ta svoj dopis i» naj aadfirtojsr I za danes, pa drugič kaj več. K j aklepu kličem: Živeli Slovenci tebi list pa želim mnogo novih naročnikov. Anton Zli gel. Virginia, Minn. Po našem maiem mestecu, kakor tudi po drugih krajih Združ. držav se jc pred nedolgim časom začela oglašati španska iufhienca katera je tako sitna in se ne d:', ntolažiti kar tako lrtro. V mnogih •••lučajih napade kr.r celo i nižino; srečen je on a!i ona. ako je moč hiejši od nje. Edino zdravilo zoper1 j Mrs. Flu je dobro žganje, ali ta tekočina se pri nas jako težko dobi; tudi gor kota je dobro zdravilo, ali žal, premoga primanjkuje, a «oin<-e ne zadostuje. • Precejšnje število bolnih je o-zdvaveio, ali tudi veliko število čvrstih in poprej zdravih danes krije črna zemlja; večinoma so bili mladi ljudje od 25. do ij leta, med katerimi je tudi naš rojak. Slovencem na Virginiji in okolici dobro poznan Slovenec po svojem narodnem prepričanju in mišljenju. Frank Jakše., kateri se je 13. novembra za vedno ločil od nas. Pokojni Frank je bil doma iz Uršnih sel. far a Toplice na Dolenjskem , star je bil 34 le>t, «>že-njen ter zapušča tu na Virginiji vdovo ter eno hčerko in sinčka, v Chicagi dva brata in dve sestri, ki so ga spremili do hladnega groba, v starem kraju pa ooet'a in mater, kateri ne vedo še o prerani smrti svojega sina. Pokojni Frank jc bil jako mirnega značaja in postrežljiv, za kar je bil čislan med rojaki iu drugorodci.; le žal, da je bila bolezen že tako razširjena, d iah; nihče ni neprijatelj tega. nad- ■ ležnega gosta; in vendar se tako ' ' rad in nepričakovano pojavi in os ta- < » ja rad dalje časa pri hiši. Odienite ■ ga s kakim dobr-m zdravilom, pred- ' ' no se ne ukoreni v vašem telesu. { | -Vzemite sploino znano zdravilo zoper kašelj in to je: ' ! 1 > Qevera's Balsam for Lungs 1' \ ° ► (Severov Balzam za pijača), ki je H j že od leta 1881 uspešno odpravljal J , [ kašelj, prehlad, hripavost, bronhitis I in influenca Otroci in odrasli ga I ' j imajo radi. To zdravilo deluje hitro | ( ' in uspešno in naj bi se imelo isto t pri vsaki hiši, ali družini Dobite gall L pri vašem lekarnarju. 26 in 60c. , , zopet 4*214 Jiovih shrčajev in flu- ; euce. Kakor je razvidno, se je bo- * lezen pričela zopet razširjati po 5 CV.iifomiji. Po zadnjem poročilu 1 državnega zdravstvenega urada ;e bilo bolnih do 1. decembra 147 1 tisoč 4(11. F mrl o jih je do 17. no-j< vembra 10,000 v Californiji; sa-jl mr. v San i* rauciscu iti Los ^n-F geles jc bilo 4'J I02 bolnih in ! mrtvih. Muogo žalosti je ostal-) tudi . med Slovenci za to bodeznijo. Neizprosna smrt je tudi pretrgala življenje v najlepšem pričetku ra--ti Albini Kurnik, hčeri Mr in Mrs. Kurnik. Umrla je 14. nov. liila je lepe rasti, modre »lave ter lepa kot cvetlica in priljubljena, koder je šla. Govorila je le*>o slovensko, kot da se je rodila v ->»tai i domovini, za kar gre vsa čast očetu in materi. Ne čudim se d.i la-ko žalujeta po njej oč" iu mat-i. saj je ]»ostalo solzno oko vsakemu, ki jo je poznal Dekle je kazala bolj l-~> kot i 1 let ia njeno rast in i modro govorjen je. Pokazali so s" I prijatelji, ko je ranjka ležala pri' pogrebniku na mrtvaškem odru.j kamor je prišlo mnogo obiskoval-, cev in vsak ji je prinesel lep ve-' nee. Najbolj žalost« n prizor pa je bil, ko so prinesla mlada dekleta venec od njenega kluba z napi-,>oin: 4 With love and Sympathy from Little GirLs of Ulue and Golden Social Club", katerega] članica je bila tudi Albina. .Mislili suio, da s:.* bo njen oče utopil I v solzah poleg njene krs-te. Zgrudil se je nezavesten, ko je izdihni- j la k večnemu počitku. Zapust ila j je tu žalostno mater, očeta, staro j mater, tri sestrične in teto. .Mr. in Mrs. Kurnik svetujem, da naj nikar tako ne žalujeta, saj I bomo morali vsi umreti. Blagor | jim, ki so zaspali ki spe spanje' pravičnega Kaj vendar imamo na j svetu, kol jezo, žalost, sovraštvo in trpljenje. Par dni po njeni smrti je preminul novorojeni sinček Mr. in' Mrs. Dežman v starosti pet ur po svojem rojstvu. Srečni so, ki so vse prestali na tem svetu, a gorje onim, ki morajo žalovali po njih ! Mrs. in Mr. Kurniku izražam svoje sožalje. 31 fi. Korajža. Renton, Wast:. Poročati nimam nič kaj vesele kajti špansKa bolezen /eio razvajfe. Med drugimi js: pobia.a tudi mojega brala .Johna Kollinsa.: tM.Klomače Jakopinov, doma iz šniatiia za Dret jo mul Mozirjem, j Štsjersko. Star je bil lot. Tu-» kaj zaipušča štiri brate in dve se ___ i ~ • i NAZNANILO. ■ Vsak dan dobimo več pisem, v katerih rojaki vprašujejo, kdaj bo mo-'gqče potovati v staro domovino. Vsem tem odgovarjamo. da sedaj še nikomur ni znano, kdaj bo pot odpr ta. V bližnji bodočnosti se prične mirovna konferenca in kadar bo končana, je upati, da bo deloma promet odprt. Toda iz zanesljivega vira nam je znano, da bo potovanje v staro domovino v začetku zelo ovirano. Kadi tega rojake opozarjamo. da naj ostanejo na >vojih mestih in naj nc hodijo semkaj; kadar pride čas, da bo mogoče potovati, bomo pravočasno poročali. HRENOLA it. 2428 je umotvor Iz-najditelja Hrenol in prekaša v umetnosti kakor tudi kakovosti vsak podoben izdelek na trgu. Motor je trden, najboljši. Vsebuje vse najmodernejše Iznajdbe v fono-grafski industriji poleg tega pa je opremljen s posebnim rogom, ki daje popolnoma naraven glas. M«i-terijal je skozinskoz najboljši, kakor tudi delo. Ta tonograf je kras tudi za najimovitejšo hišo. Izde. lan iz hrastovega In mohogany lesa. Vselej omenite kak les hočete. Prejšnja cena $130, sedaj pa dobite ta fonograf in 4 rekorde za .......... Visokost fonografa je 50 palcev, širokost 22 palcev. Columbia plošče v slovenskem jeziku. Naš potovalni zastopnik je: F. P. Kristan. Pišite po naš cenik. FRANK HREN & CO., 348-358 N. STATE ST., CHICAGO, ILLINOIS stri ter več bratrancev, v starem 1 kraju pa dva brata in mater. Na tem mestu se zahvaljujem VS-.-U1 onim ki ^n bili v zadnjih 1 dneh mojemu bratu v pomoč. Zahvaljujem se tudi vsvni. ki so «r:i-spiemiii na zadnji p<»!i. Bodi mu J lahka žemljica^ ji Vsem rojakom in rojakinjam ; želim sre- no Novo leto. Joe Kollins. Salida Colo. V*>i radi eitamo V.iš ii.->t "Olas Narod«", najprej pa pogledamo} dopise, ali iz naše male naselbirej že dolgo časa nisem videla nobenega. zatorej sem se jaz namenila1 napisati malo poročilo ' Ksiir se dela tiec. gre dobro; tlela dusti. plača dobra, ali drago jl: pa tudi vse, kar hoče človek i;u-! piti. Kakor povsod, je tudi tukaj nas IcbLskula španska iiflucnca, ki ' t.:ja /.<■ dva meseca; nob; ale. ie ! 1 - j tudi nekaj žrtev med Slovnei. j . 1'rvi je bil .John Janežu" !;i /.a-|piLŠ«"*a ženo iu nedora.-tllh otro-čičev; zavarovan je il samo za I Druga jc bila Mi-«, (ikivan. ki J zapušča moža i 11 >ede:ii ntrok, iiaj-mlajža en teden star. Tretja je bila Jožefa lntihai*. j stara 2S i«-t. l;ila je j»:-eilsedni ■ i j društva Mafija P-a.au • i -i '.- -41 jZSZ. Žal nam je. ker j'- nismo mo-j 'yli opremiti k zadnjen«u počitku. Iker t-istikrat ni nobeden ve-lel/ j kdaj sii katerega odju l jali: selaj pa pustijo spremljati na . .»- ■ mo i»reveliko število ne. I i Četrta, ki nam jo je ta bob/en i vzela, je bila blr.^ainiea društva , Matija Pomagaj št. "M ZSZ Ani Florjančič, stara 2S let. je tudi članica društva sv. Alojzija Št. 78 JSKJ. ii. angleškega društva Knights and Liidics o." Se -u-i , . rit\. Zapušča žalujočega moža in štiri nedorastlc otroke, kako jo < Mili i: i g.•••!«. Peli liil .ličilu l. j/ar mmia i/ i . . . , | !*'buie''. sahtc*; ni bil v ii'>b»M»iM'i i tirt.Ntvu. ; Hudi jim lahk.* ameriška /''ii» ;!ji.;a! ' , Se \e<- žrtev _:e |n !»r;il:t šp"insii"i : influenca. ali ne laeil siovem in' j se vedno razsaja (»blast ni s. <>lrši. ne J bodo odprle do N<»* tifa bAko ; bo š<- kaj novega bom že še logbusila. 'Prosim*;' Op. ured.. , 1'ozdra v v s -m Slovenkam ii. Slovencem š;rom Amerik.* ter vsem vo^eim srečno Novo leto, te- bi (Jlas Na rt hI a pa mnogo novih naročnikov Mis.s Victoria Drobnick. trjniea društva M.niji Pomagaj. Oregon City, Oregon. S Da sit;o še živi tukaj v Oregon Oiiy. v najbolj oddaljenem kotu ' zapadne Severne Amerike, vam hočem v tem pismu dokazati, da --o tudi mi zavedamo iu zaniaianio za vse. kaj se gedi v naši stari domovini z našimi sta riši. brati, sestrami. n sorodniki in sploh s ce-!;m slavonskim narodom. Komaj 'so se naši rojaki oprostili krute J \v«strije. > ideli so /e žarko solnce j j»rostosti. 7i\ katero se naš slavni predsednik Weo druga gozdarska dela. ter 1 poga-; njače (drivers . Plača in II ' centov na uro. Board 1 lol.ir na • dan in v-< drugo .pr >sto. Katerega vestdi delat tajze in iprope na kon- . -rakt, naj vpraša pri: Frank Za- * Iar. Kandel Lumber O. Co. I., - 'r. 1>. H>. < heat Haven, fa. IjjglF^Mjšez^ | i Profesor Doktor B. F. Mullin | t Slovenski zdravnik-špecijalidt \ 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. ^ tNa«vMti gla*M pmUm. Cstrta *•>!«««• Saitkfi*l4 Si. Tmatc mm mmpm t b^m iacara.) I fel " Jas KB nastareJH »dravnlk-ip^ t S cljalist za. Slovence ▼ Plttaburgho. # 1 IHBfcSu. a Zdravim Že reč kot 38 let bolne ff I ^ moSke ln tenske. Ozdravil sem {eni ^ 0 jt'* ,. tisoče in tisoče oeeb ln morem tudi j R llbjlBffl va«. V idrav'lenjn raznih boieattl I 1 imam največ IskuSnjo. Rabim ae- i i | mo najboljša edravlla. Imam najbo- j I ^BlfwjlBWvMr USl električni stroj za prelskavanje, I C ^^m iHBfl BtlH IBl potom katerega se vidi celo vafls K i V AJB£Wn7V lVH telo kot na dlanL K meni prihajfajb R S K rH iBfn* W Undje od blizu ln daleč, da jll tdrm- j I jlL jim. Zdravim rasne bolezni nSpefr- i It. _j no tn naglo. Cwfrti «sU rta Ti 1 i IgL--- ^^n ll»|i i liiii ■■ ■■in sii Tmaimiiš 1 [ .m P»mn Iirtwl. tttitti k wn~l T"t Y rn^tlfi 4 K CrA. wcJ»,—«M»ai V aliihi ■>ii4Mm»»afatml fcl ami utta i. | l ' OT.AS NARODA, 26. DEC. 1918 _____ GIMO lOUtlSKE ® KATOLIŠKE JEDNI IE asUnoTljenjk lota 189L Olivni nmd V ELY, MUm. InkorporiTAltt teti 1901, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Concmaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS B ALAN T, box J 06, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Mian. Blagajnik: GEO. L. BKOZ1CH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih ainrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. QRAHEK, 843 B. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽB, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', 8o. Chleago, I1L IVAN VAROUA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: OREOOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNiK, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPN1K, 8. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., buluth, Mian. MATT POOORELC. 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HI ZDRUŽEVALNI ODBOR: BITDOtF PERDAN, 6026 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. FRANK &KRAREC, StU. Yds. Sta. box 63. Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave., Johnstown, Pa. .Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vid dopisi, tikajoči se uradnih nadev kakor tndl denarne poiiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse prk tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nea rad na pifma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo Slovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra tarnal Congress*' lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri ■totisoč dolarjev) Bolniških podpor, poskodnin m gmrtnin je ie Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je ceutralizirana. Vsak opravičen bol nlk si j« svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po rasnih naprednih sloven ■kib naselbinah. Tarn, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitev oovib. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Zakaj protestiramo? jmt Cleveland, Ohio, r Menda pa ni Slovencu med m-, mi, da mu nisi« Ii< količki, j 'liane j razmere v stari domovini, v katerih smo živeli in koliko smo l»ili! vpošlevaiii kot narod v prejšnji tako/.vari gnili Avstriji in ak.» moo v resnici opravičeni do i/, raso v u.Kih želja ter da tako dulio-\ilo p rot est i ramo proti g>vh«, kateri moli leta iti leta svoje /o»!o napram našemil revnemu narvslu ter u«« hoče za vedno da posi:wie žr-tcv njuj^ovejra strnpeiu-i'i žrla. Dragi mi rojaki, kdor j«' živel o!. obali Jadratio-kegu morja i:, t'dor je le količkaj opazoval, kako so prejšnje čase ravnali z nami takozvurii 4*iieodre*ei»ei"\ temu, mislim, ne more ostati Kri mirna ko si K i glas, da je prišla "pa-tria", da o« I reši svoje sinove, ka-icre .smo mi zasuimiit, da jili oprosti naših krempljev. Dobro! Ako je res njih želja ojoostiti svoje kolege, je vse prav, ter tudi mislim, da ue bodo Slovenei na i»o-molu SV. lvaria v Trstu t prišli. Ne, tega ue bomo slišali bojim se pa glasit, da oe bodo miresenci iti needrešenei združili na naših d<»-nw.'čiU ognjiščih ter nam propodili ie tisi ill par slovenskih očetov in mater iz naše rodne grude, v k:i teri smo zagledali luč sveta, v ka teri nam je pozneje tekla zibelka, ol> kateri nam je naša sleveiisl.a mati j k. I a milo nam slovensko jh-sein: Nekdaj sem bila dekliea. Kot roža sem ?votela, Povsod srni pr\ a plesala, V Primorju l»'la zgojetia. Bojpnt se, da bo naš narod pri šel šo v večje okove kot je bil pred vojno, ako ne zmaga moč pravice in ako ne bo uslisan glas moža, kateri se je izjavil, da vsak še ?iaj-matijši nartvi mora l iti svob>ljn, potem uorjp mili naši slovuiski obali. Konce bo naših nad, umrla bo na^u slovenska pe»em. katero so tako lopo gojila slovenska, pevska društva ob obal t Jad^uia. Dragi mi rojaki, kakor ;»riha- jjajo glasovi iz domovine, Aivi našli inarod v kritičnih »".is-h ni navali ■dolžnost j«*, da preiui«liiuo v tej i snovi domovini polo/i.j. v katerem i ■se nahajajo naši svojci, kajti jm- * ■'oči 1 a govore. da so že Italjaai t •»repo veda 1 i slovensko zastavo. Ko * Bero jaz bil pred nek-ij U*ti doma. Be jbila Irzjika irredoaca \ eduo 5 B»riprav1jena nzpa«t: slovensko \ ftrt&ojnicou tako da jo je uicrala r n • | polii i j ji vedno st. u/.iti. kadai so 'imeli Siovcm.i knkš io slavno* t. j .'Kot pa sed ij poroča. je iie bo treba, kajti It ilj.mi boJo žc /a to ; { prcskrboli. da jo m ravijo s pota. i, To j«' toiej tisi«! svoboda, po! » kateri tako lir. penimo iu katero >e • iiani vedno obeta. Zato pa, rojaki. - sedaj pokorni brez pomisleka tcr| - *ie smemo sedaj ločiti: ti si to, | ■ ,]az sem ono. vsi kot eden, skupno ' solidarno kot narod, ki v resnici - zahteva pravo svobodo, do katere i je tudi o])ijivii'en. Naj odmevajo' i lut.ši glaso\i. naše resolucije ter . | protesti pri vseh državah, katere . so izvojevale mir, da zemlja, ka-i tero nam hočejo ukrasti, je naša . in da mi je ne odstopimo ni pedi. 1 ajti zgodovina govori, tla se naš - narod giblje že «-toletja po krajih - o katerih pravi Italiji;, da so r.e- - odrešeni. To je takt. kateri se ii-_-j ) d-i zatajiti. Zemlja, na katea-o so • sc naselili ueiHlrc-šeiiei, je lastnina - naših pradedov. Kjer sloji sedaj: mesto Trst. se i,- pred več stoletji - pasla ob obali morja čreda ovčic,| i kjitere je po»anjal slovenski pa-' - Mir. Prijatelji, ali nimamo zadostnih dokazov, da sedaj protestiramo; proti okupaciji dotičnhh sloven-; ..k:h krajev T Da, n>jaki. opraviec : ni smo zahtev-ati to. kar je liaše. j Ne zahtevamo nič več, temveč ho-| čt ino to, kar nam pripada V tem smislu muo tukuj živeči slovniu*i iz tržaške okolice poslali« ! j»r> rt est ameriški vladi dne 1*. dc-i-embra. Vsebina protesta se glasi: PROTEST. j Mi podpisani državljani in ne-di-žavjjani ameriških Ztlruženih držav nekdaj podaniki avstrijski, rojeni v Trstu in okolici, najsve-čanejše proteeftirumo ill tlačeni v Avstriji in da so i vsled tega tako maloštevilni. Vendar je resnica, katero lahko svečano zapri*cž«Mno. da je Avstrija branila iu pr«rtežiraJa italjansko , lin germansko prebivalstvo na tak j način, da ni hol*d-i dati nam naših j šol. akoravito sfiia tvorili preko < p« lovice prvotnega prebivalatva v : Trstu Vrepričani smo, ue bo ; miru v Evropi, ako se dogjdi taka krivica nam Jugoslovanom. ] Vsleid tega prosimo vlado Zdru- i žejuh držav, da uporabi ves svoj i vpliv, da ?e italjan&ka vojska u- ? makne iz zavretega zemljišča, ker j I je sovražna našemu narodu; želimo in prosimo pa tudi vhido. da pošlje tja ameriške.čete, dokler sc tam ne ho vi.šil plebiscit. Mi vas /jiurotavljamo. da bodete v ♦eie ■slučaju videli resničnost naših tr-! ditev. kakor tudi to, da Judr-au , >ko morje ni italjausko jv*zei-o. (Jšlede -po Ivan Križmančič. - Dopis Murray, Utah. Dne 5. decembri ji- umrl naš so-brat Tome l/mič. 'Jletni član tu i kiajšiijoga društva sv. ! et r i in Pavla št ">1 .ISK.f. "oko j ni je bo-Jchal nad '2 leti za jetiko. l*o se ,dai:jih pmvilih ga jc »ISKJ. jkvO-, pirjtla še eno leto z bolniško pod poro. Pokoja; je bil doma iz Cav 11 »a 't i a Primorskem. Tukaj z;rpu i šč.i brata Hlaža Liniča, v starem j kraju ]>a dva brata in dve sestri j PokojKiai je bil na pokopališču a ; Murrayu po obredih katoliški i cerkve. Iz vseh krajev se čita, koliko j« i Slovencev pomrlo /a novo bolez uijo špansko iufiuenco. Tu v Mur-ravu ni bil še nobe.lon Slovenci :l»olau zt to boleznijo. * •bctietn sporot"*a!i> vsem članoo-društva sv. Petra in Pavla št. 51 JSKJ., da so bLil dne 10 decern bi-' na redni društveni seji tzvo 'jeoi sledeči uradniki za leto 19JQ predsednik I.oiiis Založnik, pod ' pixsls«xinik John Stepan, I. tajnik -Josip Kaslelic, II. iajnik Murk« i Pctrieh. zapisnikar John Nučič: nadzorni cwlbor: (irga Mohorič, Math. Shobar in Frank Ogrin; za stavonoša Ambrož Oargouja. Z bratskim pdadravoui Josip KasteJic, tajiuk. Naznanila _ Johnstown, Pa. '.'lanom društva sv. Cirila it. ,' MetiMla št. 11J JSKJ. v Jolmsttun • tem polom uazoaiijam da sc vs.il i vdeleži prihodnje izvaurcdue seje. • ki se bo vršila v nedeljo 'J9. le » cembra ob 1. uri popoldne. kei imamo rešiti več važnih reci in ob- • enem bo volitev novega odbora zi. - bodoče leto PJ19 Kdor se ne viie i leži seje, bo prispeval v društvene : o'jigajno .">(1.-, Prosim tudi člane, da plačaj s v« .je prispevke vsaj do 28. dec. da se odpošlje na glavni urad. To • rej prosim vse, da to v p oštevate » Pozdrav! liregor Hiešč^k. ' (24-27—12) i; i Davis, W. Va. Društvo sv. .Janeza Krstnika št 106 JSKJ. v Davku, W. Va., je na svoji redni, oziroma letni seji dne 1 15. deeemlira izvolilo nove odbor ! oikc za leto 1919, in aieor: Pred st^dnik Anton Zaklel, Box 527; podpredsednik Valentin Pmitar. • tajnik Leopold JetMii. Box 72: blagajnik Joseph Jeran, Dox 72- . zapisnikar John .Ta vzel j ; nadzor-J ni odbor: John Jlevčič. Jernej ' Kocjan in Frank Caserman; l-edi-telj John Mrainor; zastavonoša : Jernej Kocjan. Vsi v Davisu, W. iVa .. B I I .eopold Jeran, tajnik. 1 Pueblo, Colo. Tem potom naznanim vsem članom društva Sokol št. 33 JSKJ. v Pueblo, da se je vršila redna društvena seja 9. decembra, na kateri se je volil novi odbor za leto 1919. Izvoljeni so i»ili sledeči uradniki: Predsednik Mark Rat-kovich, 1210 Bcrwind Ave.; tajnik John Kocman, 1203 Mahren! Ave.; blagajnik Marti« Geršič. Seja se bo vršila vsako drugo ■ nedeljo v mesecu, zatorej opozar-j jam vse člane, da se kolikor mogoče vdeležujote .sej ki plačate asesment, ker v nasprotiif«u slučaju bodete suspendirani, ker bla gajna je premajhna, da !»i mogli j zakladali eueira ali drugega. Posebno op'rza rja m člsije izven Pueble. da vsaki obnovi pravočasno svoj potni liat, oziroma pa- . ravna svoj asesment. ker v nasprotnem slučaja se bo postopalo po pravilih. MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDN0T0. za mesec november 1918. V 1. 243 84 129.90 4.36 21-80 399.90 80.6G T - f 80.66 2. 231.24 154.75 4.22 21 10 411.31 2500.00 2500 00 3. 100.71 55.70 1.90 9.50 167 81 138.00 138.00 4. 64.48 40.80 1.36 6.80 113.44 . 32.00 32.00 5 68.11 48.40 1.2^ 6.40 124.19 6. 39.95 39.10 0^94 4.70 84.69 29.00 29.00 9. 278.80 152.60 5.30 26.50 463.21 \ gj * I 257.66 257.66 11. 46.86 28.00 0.90 4.50 80.86 1 12. 89 17 61.85 1.88 9.40 162.30 ft 13. 88.93 68.25 2.02 1010 169.30 . A ^ 87.00 87.«10 14. 46.99 21.25 0.84 4.20 73.28 15. 99.09 56.95 1.96 9.80 167.80 _ 1000.00 43.00 1043.00 16 130.45 115.35 3.16 15.80 264.76 ^ 147.00 147.00 18. 233.84 150.90 4 80 24.00 413.54 , 100000 9<)0 1009.0<> 19. 146.41 102.30 2.82 14.10 265.63 1000.00 65.00 1065.00 20. 110.54 85.20 2.28 11-40 209.42 500.00 500.00 21. 116 96 61.85 2.04 10.20 191.05 99.00 99.00 22. 114.06 57.80 2.04 10.20 184.10 1500.00 103.00 1603.09 25. 1Š3.84 123.61 3.52 17.60 . 328.61 182.00 182.00 26. 98 37 4.20 1.92 9.£0 174.09 1000.00 49.00 1049.00 27. 50.81 44.20 1.08 5.40 101.49 "i 20.00 2000 28. 35.76 21.05 "0.54 2.70 6005 30.00 30.00 29. r5 93 61.75 2.10 10.50 170.28 500.00 54.00 554.00 30. 224.30 144.65 4.16 20.80 393.96 216.00 216.00 31. 194.44 87.05 2.76 13.80 1.80 299.85 1000.00 14S.0O 1148.00 32. 83 71 59.20 1.60 8.00 152.51 * . 42.00 42.00 33. 98.96 65.45 2.56 12.80 179.77 gt 500.00 161.00 661.00 35. 86.82 54.65 1.66 8.30 " 15143 92.00 92.00 36. 20652 175.20 4.16 20.80 406.68 2000.00 4*466 2484.66 37. 451.93 303.45 8.84 44.20 808.42 286.00 286.00 38. 62.92 43.15 1.16 5.80 113 03 1000.00 22.00 1022.00 39. 13474 88.35 2.26 11.30 236.65 1000.00 1000 00 40. 129.97 64.40 2.54 12.70 209.G1 500.00 75.00 575.00 41. 40.71 29.45 0.92 4.60 75.68 12.00 12.09 42. 97 89 66.55 1.94 9.70 176.08 2000.00 18.00 2018.00 43. 49.69 29.65 0.96 450 85.10 44. 66.03 49.30 1.46 7.30 124.09 500.00 164.00 664 00 45. 136 99 104.95 3.04 15.20 260.18 2500.00 r>2.00 2562.00 47. 93.72 44.23 1.68 8 40 14800 1000.00 11.00 1011.00 49. 92.97 59.95 1.58 7.90 162.40 . 38.00 38.00 50. 33 98 27.10 0.74 3.70 65.52 39.00 39.00 51. 38.70 27.20 0.66 3.30 69.86 52. 84.58 54.95 1.76 8.80 150.09 46.00 46.00 53. 114 44 82.25 2.58 12.90 212.17 126.00 126 00 54. 50.30 28.60 0.86 430 84.06 " 24.00 24.00 55. 82.50 63.80 1.62 8.10 156.02 500.00 140.00 640.00 57. 52-08 37.95 1.16 580 96.99 " . 243.00 243.00 58. 80.32 48 90 1.56 7.80 138.58 90.76 90.7'*. 60. 47.37 34.75 0.82 4.10 87.04 74.00 74.00 61. 52 59 56.25 1.20 6.00 0.25 116.29 # . . 188.00 188 0T 64. 31.38 20.20 0.52 2.60 54 70 ' 10.00 10.00 66. 90.35 52.70 1 38 6.90 151.33 74.00 7100 68. 66 61 38.25 1.14 5.70 111.70 x 31.00 :tl.>0 69. 46.72 31.15 0.82 4.10 0.50 83.29 _ 168.00 168.00 70. 37.65 36.15 0.88 4.40 79.08 _ 250.00 250.00 71. 133 72 115.25 2 62 13.10 264.69 87.00 87.00 72. 29.45 15 0.52 2.60 48.72 35 00 35.00 75. 63.51 64.35 1.44 7.20 136.50 500.00 254.00 75100 76 37.95 £2.10 0.74 3.70 64.49 10.00 10.00 77. 54.43 :.».:M 1.10 5.50 97.93 _ 78. 12980 59.50 2.16 10.80 202.26 79. 22 53 18.60 0.44 2.20 43 77 81. 27 24 3.V50 962 3.10 62.46 81.(K) 81.00 82. 72.76 51.56 7.80 137.37 100.00 100.00 83 26 S4 25 10 0.52 2.60 55.06 ___ 39.00 39.<»0 84. ___ 144.00 144.00 85. 131.65 84 -0 2.28 11.40 229.63 86. 42.23 26 70 0.78 3.90 73.61 12900 120.iW) 87 25.76 27.95 0.70 3.50 57.91 20.00 20.09 88 64 49 48 05 1.20 6.00 119.74 119.00 89. 49.07 38.90 HO 5.50 94.57 1500.00 32.00 1532.00 90. 2575 25.59 0.60 3.00 54.85 ^ 79.00 79.00 92. 38.95 30.20 0.76 3.80 73.71 94. 148 01 86 70 2.72 13.60 251.03 1000 00 158.00 1158.00 99 49.26 34 00 1 08 5.40 89.74 _ 11100 111.00 100. 28.25 19.55 0.48 2.40 50.68 _ 54 00 54.00 101. 28.60 20.20 0.50 2.50 51.80 ___ 103. 55 06 56.00 1 32 6.60 118.98 104. 25.16 26.35 0.66 3.30 55.47 _ 9.00 9.00 105. 62.66 47.35 1.14 5.70 116.85 106 37.57 35.00 0.72 3.60 76.89 _ 187.00 187.00 107. 13.16 10.95 0.26 1.30 25.67 ____ 108. 55.78 45.00 1.18 5.90 _ 1«7.86 _ __ 10.9 2621 18.70 0.50 2.50 47.91 __ 110. 98.08 74.95 1 66 8.30 182.99 10.00 10.00 111. 62.78 29.65 0.94 4.70 98 07 1500.00 19.99 1519.00 112 24.63 17.85 0.48 2.40 45.36 7.00 7.00 114. 126.21 109.35 2.66 13.30 252.02 500.00 _ 269.00 769.no 116. 47.20 33.70 1.18 5.90 87.98 7700 77.00 117. 1982 16.90 0.44 2.20 39.36 118. 19.71 10.10 0.30 1.50 31.61 62.00 62 00 119. 16.93 17.85 942 2.10 37.30 129 45.49 45.05 1.10 5.50 97.05 121. 38.64 27.65 0.78 3.90 70.97 1000.00 _ 166.00 _ 1166 09 122. 38.88 42.69 9.82 4.10 86.49 ~ ___ 123. 2485 20.35 0.38 1.90 47.48 124. 25.97 97.45 0.60 3.00 57 92 1999.99 148.90 114=09 125. 17.78 20.45 0.36 1.80 40.39 126 19.93 32.30 950 2.50 55.23 1000.00 222.00 122209 127. 24.08 28.25 0.44 2.20 5497 128. 24.90 23.29 0.59 2.50 51.10 . _____________ Za oktober: - __ 12. 92 63 59.30 1.80 9.00 162.73 8151.35 5619.75 159.30 796.50 2.55 14729.45 29750.00 7129.74 36879 71 Prva številka znači štev. društva, drujra smrtninski sklad, tretja bolniški sklad, četrta sklad za onemogle. peta stroškovni sklad, sesta razno, sedma skupaj, osma smrtnino, deveta bolniško podporo, deseta skupaj._____ Vsa pisma noj se naslove naj c. gora j navedeni naslov. 'Z, bratskim pozdravom j John Kocman, tajnik. Rojaki, podpirajte JofMlur Information Banan! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*'. NAJTSfiJI miVttail DNEVNIK ▼ SDR DRŽAVAR GLAS XABOPA, 26. DEC. 1918 L Memorial WII BR K AS, The establishment of national boundaries at the I Peace Cotiferenee at Paris 011 v haiis of nationality and selfdeter-mina: ion is of paramount import-1 ame to s«tnire the Peace in Happiness of .Mankind; and WHEREAS, The boundary between tlie Kingdom of Italy and the Jugoslav Republic is to be adjusted at said Conference, and it appearing from past demands and negotiations that Italy moy ignore the prineiplet» of nationality, and Self-determination jjnd claim territory predominantly Jugoslav in population and sentiment, such as Dalmitia with a population o'.' GU.VW) Jugoslavs and 18,028 Italian-; therefore be it RESOLVED by the South Slov-euir Catholic St. Joseph's Society Xo. 7«» of Oregon City, Oregon, by the Slovenie Progressive JSene-tit Society No. :J4 of Oregon City, Oregon, and the Slovenie National Uenefit Society No. 45 of Oregon City, Oregon, that we do hereby most respectfully and earnestly endoj-se I'resident Wilson's declaration, that: " Rt adjustment of ihc frontiers of Italy should be effected "long clearly recognizable line* of nationality." And In it further 1 RESOEVEl), That the President of tile I 11 i ted States be and ' he is hereby nicmorali/ed to use li!s high offices to bring about an J adjustment of the boundary of Italy and Jugoslavia in aceord-anee with his lofty political ide- ( als. so as to create and foster an international recognition of the principles of nationality ami self 1 determination as a safeguard for \ Democracy and a foundation for ! permanent Peace. And RESOLVED, That tiic secret- ! arv be and heivby is instructed to 1 transmit a eop\ of tliis Memorial to the Hon. Wood row Wilson. . President of the L'nitecl States 01 America: to the Hon. Secretary of State, to His Excellency, the « Ambassador 01 France; to His Excellency, the Ambasador 01 Oreat Pritain, and to His Excellency, the Ambassador of Italy. ■ _ . s ( Naznanila — i« Cleveland, Ohio. 1 Društvo sv. Janeza K letnika št. 37 JSKJ. v Clevdandu .ie na svoji glavni seji dne 15. decembra iz- ( volilo slediv-i ilx»r za leto 1!)1«J:!^ Predsednik Anton Brauiscl, 100.'» 1 l'I. ti:i. St.; podpredsednik Louis' ' J. Pire; tajnik Rudolf Perdan. s (»OLM St. Clair Ave.; blagajnik Fr.1 Hudič. 1 lli:» E. 58. St.; zapisnikar? Ivan Kr/.e; vratar -Jakob Subie ; -zdravnik Fr. J. Kern, 62u2 St 41 11 air Ave.; zastopnik za S. N. Dom Fr. Hudič; računski nadzor- ! niki: Louis J. Pire, Ivan Pekolj in.x Damijan Tomasin. ' Društvo zboruje sedaj vsako 'i. 1 nedeljo v m« sccu v S. N. Domu \ ' sol 1 i št. ob L uri popoldne. ^ Ura t Josip Ž »"le je daroval našemu društvu eno delnico za jilli.OP \ za S. N. Dom za kar se mu izrekat' tukaj javna zalivala I'»rat je, naša dolžnost je da se ga tudi >ui iiiiujamo že kot dobrotnika, nikar pa samo, ker je dotičnik ciau na fc^jja društva. Po novem letu se preselimo v S. N. Dom. Na zadnji seji se je sklenilo, da ostane društvena naklada še naprej kot cdaj HV na mesec 1 in Ze 7.a S. N. Dle« rednetta asesmeuta 2t>r za knjiži- ' co. I V dn.št vene naklade. za 1 glaMlo, skupno 60f. Kdor ima pa 1 tudi /eno v društvu, plača po 15c ^ več. Prosim, preberite in razumite'' pravilno, da se ne bo kdo prkliršal ' nad prihodnjim tajnikom, zakaj 1 da mora toliko plačati. Vsem članom našega društva i-, eel 1 JSKJ. želim srečno in vc^-lo < Novo leto Ur obilo napredka. Damijan Tomasin, tajnik. I Lloydell, Pa. j Društvo sv. Petra in-Pavla št. s 35 JSKJ. v Lloydellu je dne 15. j decembra na glavni seji izvolilo ; sledeči odbor za leto 1919: Predsednik John Jereb, podpredsednik | John Vieie, tajnik Andrej Malovrh, blagajnik John llersiš. zapisnikar Frank Arhar, nadzornika knjig Matija TuršiČ m Jakob Je-j i reb. . jI Droit vo ^oruje vsako tretjo . I j nedeljo v mesec u ob 2. uii popoldne v svoji lastni dvorani v Llov-Jdellu. t Nadalje opominjam vse oddalje-, 1 ne člane zgoraj oiiKinjonega dru-~ štva. da se zgladijo do 19. januarja 11)19. kateri imajo potne liste ker bodo zdaj potekli 31. decembra l'>1>\ da se zopet ponove za naprej za dobo 6 mesecev. Kateri član se ne zglasi, bo po svoji krivdi su-l I spendirau. < Vsem članom se nazajatija, da se . vsi dopisi in posHjatve pošiljajo I na tajnika: j Andrew Malovrh, > P>ox L Llovdcll. Pa. j Indianapolis, Ind. t Društvo sv. Jožefa št. 45 JSKJ. v Indianapolisu je imelo glavno ■ :etuo sejo in volitev uradnikov za leto 1919 ter izvolilo sledeče uradnike: Predsednik Tony Uerbajs,' podpredsednik Anton Struna, 1. tajnik Louis Rudmau, II. tajnik Auton Rudinau, blagajnik Josip Cačnik. zapisnikar IxtuLs Medvedek; nadzorniki: Frank Deželan, F1011 k Rodeš in Martin Mavsar; reditelj .Matija Turk; vratar John IVedovnik; poslanec Martin' Dime; zastavonoši društvene zastave: Frank (iradiša in Josip tiole; narodne zastave: lico. llri-b i nik in John Deželan. Tem potem t*1 naznanja vsem članom omenjenega društva, da se no vršilo od sedaj najurej vsako zborovanje v dvorani sou rat a Josip« CJačnikti in ne več v starih prostorih, kot smo imeli v 1. 1U18. j A'se one člane, ki so na potnih , listih, obveščam, da se pravočasno oglasijo tajniku društva, da ne bi imeli nepotrebne sitnosti pri društvu v slučaju, da vas bi doletela nesreča in niste še ponovili potae- j ozdrav vsem članom JSKJ. Louis Itudman. . t 3 NAZNANILO IN ZAHVALA. ( i ] Fužnim srcem naznanjam vsem I sorodnikom, prijateljem in znan-ccan po širni Ameriki žalostno i , vest. da je po kra.tki mučni bolez-! ni iniluetiei 17. decembra za ved-jj !io v Gospodu zaspal nam vsem'] priljublj eni rojak jj JOHN RIFEL. J; Poktyuik je bil star':Jl let in, član društva Ilirija v Sheboygan,'1 W s. Doma je bil i7. vasi Cilpah ' pri Trebelneiii na Dolenjskem, j1 Tukaj zapušča dva brata, katera.! sta skrbela v času njegove bolezni! ter mu priredila tudi krasni po-h greb. v starem kraju pa še i brate, • 1! sestri, mater, ženo in enega'« otrok; 1. 0 !i Tean potom se vsem najlepše za- 1 h valju jem /.a darovane vence in'' vsem, kateri so se vdeležili ix»gre- 1 ba ter g:i tako spremili k zadnjemu počitku na katoliško jKjkopa- ] liš e Mount (Hivet v Milwaukee ; Wis. (»loboko užaljeni iz re Iva m: Naj !> v miru poč »v a nam vsem jniljub- .« . I jeni raja k in i 11111 Ivo laiika ameriška /einJji -.i ' 1 Žalujoči ostali: ' Anton Rifel, brat. Joe Rifel, brat. 1 Mary Rifel, soproga Ju-ata. Ter vsi drugi njegovi znanci in prijatelji. i Milwaukee. Wis.. 20. decembra ' 1918. Prehranjevanje narodov. ] ~ ] Pariz, Francija. 22 decembra. , — Ameriški ži\ilski admimstra- 1 tor Herbert C. Hoover bo v krat- ; kem dobil nemških ladij z en mi-Ijon ton prostornine. Te ladje sej ! bodo rabile za prevažanje hrane v j i Francijo, Srbijo, Belgijo in Ru- : Hjunijo. Te ladje mora vsled po-'* • j'ojev premirja Nemčija izročiti zaveznikom brez vsake obljube, i da bo tudi Nemčija dobila živež. : Za sedaj ne bo poslano nobeno i blago v Nemčijo, temveč najprej v nevtralne dežele. V tem. času pa se bodo mogli Nemci vzdržati ' s hrano, ki je bila pripravljena 1 za nemške armade, deloma pa so * jo nakopičili kmetje. . i i Samomor vojaka. ] S sanitetnim vozom so peljali j infanterista 6. Ploreja v vojaško i i bolnico v Ljubljano. Med potjo «i 1 je prerezal vrat in umri. i Zgodovina "Leviathana", največjega I parnika na svetu NAJVEČJI PABNIK NA SVETU, PREJŠNJI NEMŠKI PAŠNIK '' VATERLAND'JE PREVEDEL PREKO MORJA 110,59j AMERI. ŠKIH VOJAKOV V DESETIH POTOVANJIH — S TE3£ JE DOSE-GEL SVETOVNI REKORD GLEDE TRANSPORTA. i V naslednjem hočemo povedati povest "I.eviatbana", največji j ladji na svetu- Njegova zgodovina datira iz septembra 1917, ko je vlada Združenih držav zaplenila parnik "Vaterland" Hamburg-Ameri-! ka črte ter ga izpremenila v transportni parnik Združenih držav, imenovan i4 Leviathan". J Ko je prevzela zvezna vlae to delo pa so izvršili častniki mornarice Združenih držav ki niso imeli nikakih predidočih skušenj "IeVle vodstva prekatlan-liškega potniškega parnika ter mornarji, ki niso bili še nikdar pre je na kaki ladji, ki bi bila vsak na polovico tako velika kot je "Leviathan". Po mnenju onih. ki poznajo vojne rekorde velikih parnikov, so to veliko ladjo boljše vodile ameriške posadke kot pa prejšnje* nemške Parnik je dosegel hitrost. I ki je bila za dva vozlja večja kot ona. določena v prvotnem kon-traktu in eelo v času. ko je bil v, am* rišk i h rokah, ni parnik nikdar vozii s svojo največjo brzino. ' I Velikih težkoč, katere je imel j nemški J omodor Hans Ruser pri ^opravljanju parnika v hobokensk* dok. ni bilo nikdar opaziti pri kateremkoli mornariškem poveljnika, ki je stal na poveljniškem mostiC-n od časa. ko j« vlada Združenih držav prevzela parnik. A sakdo se spominja, da sta 'Va-terland' in posestrimska ladja 'Imperator' povzročila vsakovrstne zmešnjave v Hudson reki. Hn-darkoli je eden teh pirnikov dospel v New o York. Trebalo je tri do pet ur. da se je privezalo par. nik pri doku, potem ko je bil zapustil karantinsko postajo. Lahkota, s katero so vodili ameriški mornariški častniki ta veliki paniik, je vzbudila veliko presenečenje tukaj in v inozemstvu. Ko je kapitan J. W. Oman, mor. .Jnarice Združenih držav prevzel poveljstvo nad 'Levittliano .a' ter f se pripravljal na prvo potovanje i jih je bilo dosti, ki so hoteli sta j . viti poljubno svotp, da ne bo dospel brez nesreče do Ambrose ka- j [ nala. Kapitan Oman, ki je seda; . podadmiral. pa je izvlekel parnil,! iz hobokensega pomola ter odplul 1 . v Guantanamo zaliv, preko izda jalskih čeri zapadne Indije tei se vrnil nato v New York kot > da je to vsakdanji čin. Kapitan Oman je spravil "Le viathana" ob pomol v eni uri in pol potem ko je prišel skozi ožins pri uhodu v newyorško pristani-1 šče. To je rekord, katerega niso! mogli Nemci nikdar dosel Kapitan Oman je bil prvi arac i riški poveljnik '•Leviathana' in, njemu je pripisovati velik dei kredita za obširno delo. katero ^jc bilo treba izvršiti predno je bil parnik v stanu služiti Kot arinad-ni transportni parnik. Kapitan Oman je poveljeval "Leviathanu" do 1. marca 1918 nakar mu je sledil kapitan F Brvan, ki pa j-e vsled bolezni kma lu zapustil poveljniški mostič tei odstopil mesto kapitanu V. V. Phelpsu, ki še sedaj poveljuje temu parniku. Mož, ki je dejanski izpreinenii potniški parnik "Vaterland" v armadni transportni parnik. pa je V. V. Woodward, glavni inžinir te ladje. Na rame Woodward a je padlo delo spraviti v red velike stroje na parniku. katere je pokvarila nemška posadka ter jih napravila neporabnim. Izvršil je vsled tega nalogo, o kateri so Nemci domneva I li, "da je ni mogoče izvršiti". Ko je prišel parnik v ameriške roke, si je neka dobro znana tvrd- ! ka mornariških kontraktorjev o-gledala parnik in stroje ter izjavila, da bi trajala popravljanji celih šest mesecev in da bi stalo približno -su miljon dolarjev. >ato je odšel Woodward v spremstvu enajstih poročnikov enega kadeta in dveh strojnikov 1 mornarice na krov parnika ter -a 1 napravil v teku dveh mesecev spo sobnim za potovanje preko oeea na. Ko je končal svoje delo. je bil I parnik v boljšem stanju kot pa je' bil takrat, ko jc zapustil ladje delnico v Hamburgu. Na prvem ! pokusnem potovanju v Guanta-namo zaliv je razvil parnik brzino ~4 vozTjev na uro. Zapiski na krovu parnika, ko je še bil v nemških rokah, ne kažejo da bi kedaj razvil večjo brzino kot 22 vozi je v na uro. Komodor Ru ser, nemški poveljnik, je povedal piscu tega članka, tla je bil zgra jeu parnik za nameravano brzino! 21 vozljev na uro. To je izjavil i ko jc prišel parnik prvikrat v New York 11a svojem deviškem poto vanju. Zanika Ije vest, da je bi! "Vaterland" zgrajen v namenu da bo tekmoval z "Lusitanijo" in "Mauretanijo" ter rekel, da lahko napravil tudi 22 vozljev na 1 uro, če napne vse sile. ;Leviathan* kot je danes, s svo- ! jo ameriško posadko na krovu, b*! -pae lahko tekmoval z "Maureta I j Tlijo preko oceana. Eden izmed, častnikov je ugotovil, da bi "Le-! Jviathan" lahko uničil rekord: ("Mauretanije", namreč potova-! nje v štirih dnevih, desetin uran I in 41 minutah. V takem slučaju bi bilo seveda treba rabiti primeren premog in v zadostni množini. Poprave, katere se jei zvršilo na tej velikanski ladji, so tem bolj pon^emzben. če se pomisli, da ni ob eel i atlantiški obali niti fnega su-; hega doka in da je bilo treba iti i na delo, dočim je ležal parnik ob! svojem pomolu v Hobokenu. Parnik "Vaterland" je ležal v\ Hofcokenu od avgusta 1914 naprej in dno je že postalo črvivo in trhlo- Kjlub temu dejstvu pa se je inžinir ju Woodwardu posrečilo spraviti stroje v led, da so mogli' gnati 58,000 ton mrtve teže na poskusnem potovanju v Guanta namo. Ko ga je pisec tega članka obiskal na "Leviathanu" ter ga prosil* naj mu pove kaj o delu v temnih globinah ex Vaterlanda Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, nprlaeieno lxjavo ali razne drag« dokumente, U spadajo t notarski poeeL Kdo Vam bode tolmačil na aodniji, prt mirovnem sodnika aU drugod? Ako hočete pravilno is-povedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in angleškega jedka. Obrnite se v tem pogledu vedno na ANTON ZBAŠNIK, SAVNI NOTAR IN TOLMAČ Mfcn ltt Bakeweil BUg^ Cm*. Plsmmi and Orani Sta, (nasproti Coart Hoasa) PITTSBURGH, PA. Telefon urada: Court 3450. Telefon na domu: Slak 1981 J. se je inžinir smejal ter rekel: — "i To ni bil najlažji ''job*' kar sem j jih kedaj imel. Ni bil pa tudi ne 1!" * job'katerega ni mogoče izvr- j ; siti. kot so mnogi govorili. Takt. vrste posli sploh ne obstajajo v, ?, mornarici Združenih držav. Nekaj i 1 časa nam je precej trda predla 1 kajti težko je bilo reči. koliko | škode so napravili pravzaprav I Nemci. •' — S stroji so počenjali vsako-! vrstic stvari in treba je bilo pregledati vsak posamezni kos, predno so spustili paro v stroje. Če bi kaj pregledali, bi se najbrž zgodila kaka velika nesrea, ki bi napravile več škode kot pa, so jo na-1 pravili Nemci na parniku. Mogoče • bi zamašili kako pipo štirideset j čevljev pod vodno črto in vzelo bi 1! nam cel teden za ugotovi jen je tega trika. i — Yes kredit pa ne pripada me-i ni. Pripada častnikom in možem ki so delali pod mojim voUstvom. Delali ko noč in dan, da spravijo ' te stroje zopet v red, nakar bi mogel parnik služiti svoji pravi nalogi ter prevažati može v Francijo, za generala Pershinga. Če h<« čete sploh kateremu dati kredit ga dajte njim. Oni to zaslužijo. Inžinir Woodward ni hotel po jasniti. kake vste so bile poškodbe, katere je napravila nemška posadka " Vaterlanda"'. Rekel pa ja, da označuje nemška uspešnost metode, katere so porabili, da napravijo stroje "Vaterlanda" neporabnim. \ Kakor hitro je bilo vse popravljeno ter se je izvršile uspešna poskusna važnja v "Guantanamo zaliv, je pričel "Leviathan" prevažati čete v Francijo ter napravil kot že enkrat omenjeno deset o-bratnih potovanj. Če bo grof Hohenzollern keda j čital to poročilo o sedanji usodi j svoje najljubše ladje, mu bo to nudilo gotovo hrane za melanholična razmišljanja. Mogoče se mu bo v duhu pokazala tudi prikazen Ballina, kojega sanje o nemški j nadvladi na sedmih morjih so o-rnoočile to povest. Drznost kot prava tajnost junaštva i j Poročnik Quentin Roosevelt, ki je bil ubit v boju z nemškimi ae-roplani v Franciji, je bil junaški do vratolomnosti. Nemški zrakoplove i so poročali, da je Roosevelt napadel sam celi oddelek nemških aeroplanov s tem. da se je spustil v sredino tega oddelka. Malo pred vojno je preživel Quentin Roosevelt eno poletje na j Navajo reservaciji, v Kayenta. S divji in gorati pokrajini. Navajo Indijanci so videli, kako je jahal na svojem konju po gorskih ste -cah z drznostjo, ki jih je presenečala. a obenem polnila z občudo van jem. Quentin je bil vsled tega naravnost junak med Indi-1 janci. Quentinu tudi ni manjkalo smi-i sla za humor. Ob neki priliki sta j se nahajala 011 in jegov tovariš i daleč zunaj v puščavi ob nek* poti, po kateri vozijo včasih tudi av-! tomobili. Zadela sta pri tem na I veliko karo. ki je imela licenco za I državo Colorado. V avtomobilu sta sedeli dve ženski, ki sta čakali na možkega, ki je odšel medtem za pomoč. Avtomobil je namreč odpovedal svojo službo. Quentin je izvršil potrebne poprave tec izvedel, da ne zna nobena izmed žensk voziti avtomobila. Vsled tega se je ponudil, da bo vozil sam, dokler ne najde na cesti prvotne-iga voznika. Pustil je svojega ko-1 nja tovarišu z naročilom, naj ga« odvede v kempo. Nato je prKel ! voziti. Več milj naiprej je našel« lastnika avtomobila, ki je takoj stopil v voz, se zahvalil mlademu Rooseveltu, ter mu rekel, da "grel i - lahko sedaj nazaj." j — Poslal sem svojega konja na ! ' zaj. — je odvrnil Quentin, — irJ ■jdo kempe je celih dvajset milj, — dvajset milj brez vode. Mislim ! i da se bom peljal z vami. I! Lastnik avtomobila je naspro ■ (toval ter rekel, da je preveč pr, j >,tljage na avtomobilu, da bi mogel i |prisesti še kak nadaljni potnik 1 Konečno pa je dovolil Quentinu vožnjo pod pogojem, da stoji 11a -stopnjici. Quentin je to seveda storil. Ko so peljali naprej, je čul i Roosevetl govoriti ženski ob neki -."Rooseveltovi skupini", ki se mu di v tem kraju. Ženski sta tudi o menili, da sta strogo pazili na vse ' ob poti. kajti željni sta bili sestati' se s tako slavnimi ljudmi. 1 Ko je dospel avtomobil v na-i slednjo kempo, je skočil Roosevelt s stopil j ice. se odkril ter dvorljivo! rekel: — Mimogrede rečeno, ja/t sem 011a "Roosevcltova skupina". ■ katero ste omenili. Nato je obrnil 1 družbi hrbet brez vsake liadaljne besede. V zapadnih pokrajinah krožijo vsakovrstne povesti o poročniku Frank Luke, slavnem ameriškem! zrakoplovcu. ki se ni vrnil z neke- j ga poleta preko nemških črt par tednov pred koncem vojne. Poročnik Luke je bil doma iz Phoenix ! Ariz., kjer je bil zelo priljubljen.! Policijski načelnik Dawson i prejšnji policijski načelnik v Butte, Mont., v onih starih burnih | dneh, ki je bil slaven radi svoje navade, da jc naročal razgrajačem s katerim vlakom morajo odi | ti iz mesta, — mi je povedal povest o poročniku Luke. ki meče! nadaljno zanimivo luč na znača; človeka, iz katerega se je razvil: izvrsten borilee in vojak. -— Upam, da bodo Luke-a še na-1 šli, — je rekel _ Bil je fin de-j 1 ček in rojen mehanik. Ni jc biu ! > stvari na kakem motorju, katere | bi ne znal urediti v teku ene mi i nute in hitreje kot kateri drugi 1 človek. Vozil je za nas doli po, 1 rudniku dolgo časa in dasiravno 111 imel zaznamovati nobene resne nezgode, je bil vendar najbolj drzni voznik kar sem jih kedaj vi-1 del. Težak motorni voz je vozil > naglico štiridesetih milj na uro po gorskih cestah, po katerih bi se vil komaj upali hoditi počasi. Nekega dne me je vzel s seboj ! iz rova in vozil je štirideset milji krog ovinkov, kjer sta po dva ko-1 lesa vedno visela v zraku. Ukazal sem mu, naj ustavi ter rekel nato: — Glej dečko, ti se morda j ne brigaš za svoj tilnik, a jaz po- i stajam star ter mi prav nič ne diši, da bi padel kakih tisoč čevljev globoko v kanjon. Kaj takega bi izpremenilo vse moje načrte. Dvanajst milj na uro je dosti hitro! zame po teh strminah in kadar boste vozili mene, je dvanajst milj koiiečna meja. — Smejal se mi je, — je nada-• je val Dawson, — a p™*el voziti bolj počasi. Ko je prišla vojna, jr bolel Luke takoj k vojakom. Rekel je, da bi bil v stanu voziti z aeroplanom in mi smo vedeli, dn je zmožen tega, če jc sploh kak človek na svetu. Bil je dober mehanik ter se ni bal nobene stvari na svetu. Prav nič nismo bili presenečeni. ko smo čuli, da je 'aee' to je avijatik, ki je uničil najmanj pet sovražnih aeroplanov. Kapitan Eddile Kilckenbaeher je bil najodličnejši ameriški "ace", Izmed vseh slavnih avtoihobilnih dirkačev je bil on edini, ki se je takoj v pričetku vojne prostovoljno priglasil. Sedaj zavzema prvo mesto med vsemi profesionalnimi Pri spahnegju in ^drobljenja vdrsnit* takoj s Dr. Rlcfcfr-Rv— PAIN-EXPELLER V rabt 5C )«t pil slovanskih drotioah ta prt jahljn kot domtic sredstvo. /etlao prarl s varstreno raamko sidru | »Be. t laharttb in umnost *d p. AO. RscrrrsR * co. U-M WsiUsftN Slnst. NsvV«4t.M.fr» I 1 Telefon urada: Court 34G0 Telefon na dono: Neville 1870 B. > \ F. A. BOGADEK f AVtWOT AT LAW I VRHOVNI ODVMNUC NABQP2IE HBVATSKE ZAJBOMIOB Pl—ari trn mm gh, IlIlflliUU PA. t^^STi^fffni am fci Ifcii^fc n m i^iiBiiifcia > ameriškimi atleti, ki so odšli na 1 fronto. Izstrelil jc iz zraka 24 nem- 1 (ških aeroplanov. , ' Nalik Quentinu Roosevelt in Franku Luke je bil tudi Ricken- < bacher nad vse drzen. Ko jc dirkal z avtomobili, je večkrat zmagal s tem, da je vzel nase riziko, katerega so drugi dirkači zavračali. Ob neki priliki, ko je bil Eddie brez vsakega centa, da bi plačal svoje obveznosti, je vozil . tako brezobzirno, da je dobil veliko darilo s strojem, ki bi v obi-; čajnih okoliščinah zmagal kot četrti. Major Cushamn A. Kiee ameri. 1 ške zračne službe, katerega so poslali domov kot močno zastrupljenega od plina potem ko jc služn šest mesecev na fronti, je bil na-J daljni človek drznih običajev. — t Rice se je boril skozi pol ducata drugih manjših vojn. Kadar ni bi-t lo nobene vojne, ki bi vzbujala njegovo zanimanje, je prežive. svoj čas na lovu v Sibiriji. 11a Cei-lonu ali 11a kakem drugem mestu, kjer je bilo obilo nevarnih zveri, V Mandžuriji je ubil večje število tigrov ter prinesel nazaj s seboj par novih povesti o čudovitih do-I življajih. Med puškami, katere je j vzel Ricc s seboj, se je nahajala I tudi 22-kalibrska Savage puška z j dalekosežnhn nabojem. Ko je go-j voril z nekaterimi japonskimi čast-I niki glede kakovosti tc majhne j puške, je eden izmed častnikov pripomnil, da bi si Rice gotovo ne upal streljati z njo 11a tj^ra. Rico je takoj ponudil stavo, katero je japonski častnik sprejel. Rice je stavil .$500.00, da bo ustrelil prvc-Jga tigra, ki se bo pokazal, velike-; ga ali majhnega in da ne bo imel j s seboj nobenega drugega orožja j kot ono majhno puško. Japonski I častnik pa je moral dati na ray.po-|Iago gonjače, ki naj bi spravili ti-! gra na sled. — Skozi dva dni so delali go-1 njači ter niso prišli na sled niti ; enemu tigru, — je pozneje pravil : major Rice. — Radi tega smo ee, lo stvar razveljavili. — Mogoče je bila to sreča za-; »ie, — je nadaljeval, — kajti ni-i sem popolnoma siguren, če bi strel iz tako majhne puške ustavil tigra. Treba bi bilo čisto natančnega strela. Xisem pa hotel. J da bi obveljala ona Japoncev. J__ VABILO NA SHOD. 1 Vsi Slovenci in Slovenke v Au-rori. III., se vabijo, da se zagotovo vdcleže slovenskega shoda, ki se I jb« vršil 1. januarja (Novega ieta I dan) v Slovenski dvorani. Shod se prične točno ob li. uri popoldne. I Dolžnost nas vseh j< da pridemo j na ta shod. ker nas kliče naša sveta dolžnost, da pomagamo na-išiui bratom in sestram v stari do-j movini. M. J. j . (24-2fi—12) IŠČEMO i brata JANA JAN/EKOVTCH, ki je bival pred par leti v C'ievelaxi-du, O. V Gary, Ind., mu je umrl brat in mu zapušča smrtnino. Za-t varovan je bil pri društvu "Na- [ j prodni Slovenci" štev. 61 SDPZ. { Oglasi naj se pri tajniku: Malh. I.a-ič, 110"i .Ji'flTeixon St., Gary, Ind. (23-26—12) Cenik Knjig katere Ima r calogl 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Corttandt SU New Yecfc. N. T. POUČNE KNJIGI: Ahnor nemfto-ugL tolnuUS Tesan f-J9 Domači adravnik mali Hitri račuoar (nemSko-aagl.) rezan r-JO Poljedeijstro f—JBO Sadjereja t pogOTorili f=JU Slov. angl. in angl. »lov. slovar |LOO Veliki Hot. ans. tolmad $Lt0 ZABAVI« IN KASNI DUDGB KNJIGK: Hlpnotlxem fJ| Dre Salolgii: "Carlijer« UnStmT* in -Trije ženini" f=M Poet rež ba bolnikom h—JO Trtna oA in trtorej f—JBO Vojna na Ballttan 13 mrm. fl ff RAZGLEDNICI J Newyorik^ božMSne, TelikoooGBf ln novoletne komad po f=m j ducat __njg ZEMLJEVIDI I ▲Tetro-Italljaneka. vojna —ru riM 1 ATStro-ofrakl, veliki verna r-M Cell sret mali ' ^40 j OeU evet Tellkl L I EJrrope Teaan r H Vojni atlaa SSl ■ Vojni atlaa aor ^AlH Zemljevidi: Ala, Ari«., Otfen CaL itd. po Zdraflenih driae ad esJtl EdndWUi driar veliki ^fl 1 rillllMllli jflifci MMkft MU. OT.AS NARODA. 26 PRC. 101S, Za staro pravdo . POVEST IZ LETA 1616. Spisal Peter Bohinjec. (Nadaljevanje.) **Torej od Sv. Lucije si doma?" 3 ga povpiaša Kozina. "Ali poznaš. Matijaža Klandra/" 111 "E, kaj bi ga ne saj je mojim t; sta.ri«U.>m bajto snedel, da moram r jaz sedaj revež hoditi od hiše do n hiše." |ii '•Torej tako trdearčen je tu r kralj Matijaž? Pa hoče kmete od- p rešiti", reče hlapce Vuka Ditrih- «■ štajna. 'j' "E, pojte. pojte! Samo zase ji skrbi, za kmete mu je malo mar", 5< odvrne berač. se mu je menda sveti Ddrfi h prikazal"', pravi Kozma. n "Hi! To je sloparstvo! LjubšU j, so v ohednico poleg kuhinje, pastir iu berač ostaneta sama. \ b "Ali ti ne greš južinat?" po- > vpraša berač pa-stirja. "Jaz moram miziti na živino iu 1 danes še celo k«*r je toliki> tujih h konj v hlevu. Južinal boni pozno, je". odgovori pastir. "Ta le važ Kozma je dober člo- s vek - kajneda, Tonček?" "Tisio pa. Tudi gospoda ga ze- j lo čisla. Posebno mladi gospod . Krištof ga ceni " . I] "Saj ima tudi ključe od kašč, kajneda? * | "Tisto pa. Še tanue od skrivnih vrat, ki drže po*l>od komisar naše pre- j vzvišenosti, visokorodnega, pre- j, jasnega škofa briksenskega, tla • „ pristoji R.cui prva beseda. Kakor!" vklite. moj soprog je bolethen ter j s 'ne more zagovarjati svojega sta- \ ^ lišča. kakor je potreba. Zato si u-L šojam jaz govoriti v njegovem j imenu. Presvetli goxj>od komisar!; Krištof Krajski ima pač dedno r pravico po hišnih in je d<^dne pravice. Zato'^ I»ristoji le našemu Hermanu pravica do nasledstva." i' Poliksenra sede. Za bcsedt» se zglasi grof Turu:j "Vaše blagorodje! Presvetli go-'^ •.pod komisar! Res je, da hišna pravila iu državne postave delajo . izjemo. Toda naj ojirosti miiosliva '. «r*i\ tudi obsodili kot nepokor-j'licza. ne ?mcrao ga obsoditi kot ^ ,;icbokjšanca, Blagorodua gospo- ga! Nevarni časi se nam bližajo in i vs.*:k čas moramo biti pripravlje-. ni, .da sc kmetje vzdignejo in pla-r'nejo.po nas. Ali naj v takih časih i 'take moči, kakor je Krištof, zame ti; m o. aJi naj sami pomagamo i množiti up*rno četo t Saj izku^ate, i j koliko morete ee etrahovaU kmete, * | - STna POSEBNOSTI DNEVA. Slovita Tira s švicarskim kolesjem Popolnoma posebno plo š«"ate moderne ure. ' H-karatna pozlačena « (/fit «i=.o<.. W:Q jfj® Posebno privlačna sre-' / .N irna ura. kar najbolj ^fc^lfes^y potrebna zaradi svo- ^ je priročnosti. ki se 11J navija, vsakih S dni. samo $10.00. Naj- ^ bolj nepogrešljiva ura. na kateri se vi- Ui di potiofi in v temi je Radiant Luni-i)( mous iz riikla, samo >6.50. Brezplačno p krasna vertžlca. paranti^tna. *a 20 lrt. ^ z vašim naročilom, ako izrežete ta oglas „ In ga. pošljete z naročilom za kateroko- 11 li izmed teh ur Sn ako pošljete obenem v: gorioznačeni znesek. Krasna Ženska za- 1 j pestna ura, ki se lahko rabi v vsaki ob- k liki, samo $6.0^«. Ako koaerakoli izmed y teh ur po prejemu ni taka, kakor ga-1. IZ rantiramo, se bo denar takoj nedotaknjen vrnil. 1 ^ B F. NOVELTY CO., 'D 116 Nassau St., Dept. L., New York, N. Y. ^ v in ako pride do odločilnega tre- . Hi aotka — in ta je bl.«/.u —, .edaj m nam more biti lvrrštof vočja pod i I>ora. kakor desot dnigih grašča-'£. kov. za katere kmetje ne marajo.; j Sami pravijo da hočejo K. iš-tr.fa rpxii imeti, kakor ste slišali iz pt i-| j to/be, čemu bi -c torej usta\!jaH ^ ter si brez potrebe neslogo delali'^. v rodbini, ko ic ravno najbolj p<>- ... p treba s|<»^.c med plemiči iu grašča- ki.' lUagnrodni gospod komisar naj tedaj blagovoli razmere vjjo števati ter Krištofu ne kratiti sta- 11 . • i • ., I v i-il» pravic. fs^^Ep: 1 Grof Turn .preneha. V tem koi"1 so med Poliksenimm govorom na- 11 vzoči molčali, so med Turnovim govorom z glavo prikimavali. Le n Herman in oba Lamberga sta }>ri- 1J t rje val a Polikstni. "Ali še kdo želi izraziti svoje mnenje?" ^ Toda le Poliksena se oglasi. " Rlagorodni grof je dajal ved :11 no potuho našemu Krištofu. In to('.' je tudi danes pokazal v obilni me- * ••i. Naj se varuje, da ne bo obžalo- s val svojega postopanja." P In zarožljal je srebrni sklepance l< ob njenem pasu. razburj ?;n->t se K je brala na njeni-i licih i:: skoio z jokajočim gla.>oui nadaljuje; 15 * ■ I'pani. da vašy blagorodje, prečastiti gospod koadjutor naše- n ga visokega gospoda, vpošteva !1 materino skr!» iu graščakovo zve stobo. Ne odrivamo Krištofa, tocia vdanost cesarski hiši iti našemu S gospodu, briksenskemu škofu. 1110-| ra biti vendar prva reč.*' i Molk nastane Komisar pa vsta- j ne in. nasionivši roke na mizo. po- t vpraša: 1 "Cos]x«d Jurij Krajski, zakup- e nik blejskega grada, kaka je vaša 1 želja?" ^ 51 Stari graščak s*.-«!e odgovori: *"Vaš-a nrečasiItost naj 'Klloei.' In komisar nadaljuje: "lies je. nevarni časi s«- nam ' j bližajo. Kmetje se zbirajo, tla uda- v rijo po gos-podi. Zvestoba do ce- v ■sarja in naših višjih gospodov je prva točka. Gospod Krištof, ali 1 .prisegate zvestobo in vdanost do ^ j smrti našemu presvetlemu cesarju * ! Mak si miljami I.'" J "Prisegam!" »nlgovori Kriatofj1 stoje. 5 "Ali prisegate vdanost našemu " 1 škofu, vladarju briksenske škoiije s j in lastniku blejskega grada ?"' i "Prisegam!" odgovarja Kri- ' štef. j1 I *" A1 i prisegate na stare pravjce J I briksenskega škofa in pa pravice; gospodov K raj ski h 1'' j " !*riscg:tmizgovori tretjič ' Krištof Krajski. : 1 "Ali nam obljubite da se ne,1 vezete več kmeti zoper graščake' in plemiče lyr da pobijale pjiho- 1 iv<> namišljeno -taro pravdo?" Tedaj je K listo fu zastala bese-v da. Bil je v zadreui. ' j___I_I, , ZASTONJ trjpecim za naduho Nore imate sdraril«, U Je vnk khb n(bi kres neprilik ali fssabe iaaa. ' MS i«"tn M nacia *m rdimriti udaho fa | ' Sdčeao. d« poskusit« na na* račun. Nič zato ako i " teb trn d«%o «11 vm. ako rtie jo Bala MiB. te je ■ I kot aeoeaa mrxljca «fi naduha. «1 »orate piaati [ po prorto yoakuipjo aaiega—glaa. Nkoauaj« ao • kje livite, kaj ja vai aoacl in ituwt ako trpite m . UTdubl. oaS aa£i a vam ko takoj iiwaafl m ldhM to pMbil takim obupnim, katarim ' vdOtaaj«. oplnro priprav« V^f-iiii lifiili' - td. ni Bič pwimaaln. Mi hotao pokazati Taakr ma na mšf ■tro&k«. da ja ta aori aa£tfe daloCa I od rtr« ni ti takoj ra vaalaj teika j- kitUa aje ta ne enake nadl««*. Ta prosta Poaodba ae nh'W aa aam dan. M ta Sa daati in pričnite ■ tam nBfiaiaa takoj. Na t pailute denarja. NaiMja Sm. Ca pofijata ulit PROSTI EWON SA HiOOMi FRONTI KR ASTHMA €X>„ Mm ltTT T Nlacara aad Hudaoa Sta.' BafTala, N. T. 1 ~ "r- r------i " - l I....... ' «uM«*nw*t**MnaMM ) " • ---- - ---- — — M ■ ■ »»m«««»«» w '» - . . __, ^ __ •••»••IMMltMtMlf K jebikja Simplon predora Ko bt>do narodi zopet uživali I< atfovc miru. bo ena li jih glavnih {n skrbi zopetna zgraditev svetovne jjc ga gospodarstva. S tem pa prido 11 be ponovno važnost vse one na- v prave, ki služijo posredovanju g medsebojnega prometa in ki so te- p kom vojnih let deloma ali popo! bi noma izgubile svojo važnost. MeJjzj te naprave spada tudi Simplon jt predor, ki je skozi deset let igral st ulogo posredovalca med severom ti in jugom Evrope, iokler ni bil m vsled svetovne vojne skoro pozab- k Ijen. Ta predor veže dve deželi k ki sta živeli v miru med seboj Vsled tega je bil predor izključen s1 iz toka važnih dogodkov. Šele po n, končani vojni bo zopet oživel pro- j met skozi ta predor. Dne 1. novem st bra 1898. torej pred nekako dvaj- n setimi leti, so pričeli vrtati naj- j. večji predor na svetu, kojega do- Zi vršenje pomen ja eno največjih p novodobnih del tehnike. _ Vrzi- ra mo torej pogled na preteklost te [2 'predora ter na njegov pomen za bodočnost svetovnega gospo s] darstva. Kot vsa druga pogorja sc jc tu z] di Simplon od davnih časov sma n; Iral za oviro prometa. Iz Švice vodi sicer ozka steza preko tega j t( pogorja, a ta pot je bila uporabna 1( ---k ; "Stara pravda naj velja, moja rj m kmetska!" od govor: Krištof, g Vsakemu svoje: kmotoiu kar je P njihovega, gospodi, kar jc nje- 1< nega." n Obrazi navzočih so se izpreme- v 'rili. Polikst-ni se je obrjiz razjas- 7-nil. Juriju Krajjkemu se je potemnil. s, Komisar je bil tudi v zadregi n A hitro nadaljuje: 11 "Torej v stari pravdi niste še " ; na jasnem, gospod Krištof, p T ^ vorašam vas pa. ali se podvržetc S sklepom komisarjev, --e^ai-skih in ^ školovih, ki so ta teden razi>oslani ^ po vseh deželah da poslušajo pri-tožbe kmetov t- r končno sklenejo. '* Kar jc pravica in resnica? T s * Se pedvržem!" odgovori Kri- ^ štof. J tirofu Turnu je odvalil ka- ' men od srca. . Polikscna omahne na naslonjač, lie! man pa sk^či po 53 koncu in vpraša komisarja: '' "In kaj ostane meni, vaše bla- ' g«»rodjet* z "To pa ni nioja zadeva, gospod ' Herman. V družinske razmere se 1 jaz le toliko vtikam, v kolikor se 1 tičejo oblasti briksenskega Škofa. [ Iji pooblaščen potrjujem ter obenem proglašam Krištofa za ded- 1 nega gospoda blejske graščine in \ njenih podložnikov." "Razprava je končana", sklene 1 komisar in vstane. V tistem hipu prileti skozi okno ' na mizo mošnja, ki se vsled pad- 2 ca razveže, in rumeni cekini sc * usujejo po maimornati mizi. f Vse obide strah, in eelo Herman, ki je hotel vzkipeti. drži za glavo gospo Polikseno, ki je ome- 4 dlela. Tudi stari Jurij Krajski se ( jc močno, prestrašil, da so ga 1110- ' raii jiesti v spalnico. Splošna raz- ' burjennst je vladala, le Krištof je ; , stopil k oknu. Poznal je dobro ' . svojo mošnjo cekinov, ki jih je vrgel pod krojačevo hruško sli 4 . karju (.'r«»šlju i Svotkino podo- : bo, iu pretresle so ga besede, ki ^ J jih je v! i šal iz ust (jI rosi jc vi h : 1 . "Prekleti krofači!" To namreč so bile zadnje besede 1 -. slikarčku Uroši ja. ki se j" kot be- ' rač splazil zvečer na grajski zid, J J odprl s ključem, ki ga je ukradel ' jKozmu, skrivna vratca ter zlezel .'na visoki javor, ki je rast?! vri m skalnate stene nad jezerom. Z ;:a-f . ^vora je gledal skozi odprta okna ; v zborovalno dvoi-ano ler poslušal _! govore zborovalcev. Že se jc vese- ; lil. da še tisto noč sporoči Matija- ; ;ž.u Klitndrn zanimive norosti iz ) I grajske dvorane. Hotel pa je v. ! svoji -predrznosti postaviti tudi i 'dostojen spomenik svojemu ju na-1 m]štvu s tem, da jc vrgel skozi okno: 0 ob sklepu razprave inušujo Kri-' * štofovih cekinov na kamciiko m' mizo. •! In res jih jo vrgel ter Se mislil m zaklieati besedico " Izdajiea!" »' sktt7! okno. Toda ko je z morjo za goal mošnjo, se mu izpodrsir;. b Ulovi se za drobno vejico, ki se je odtrgala, in slikar Grošelj je pre-i. klinjaje zletel čez visoke skalnate 1 čeri. Z razdrobljeno glave pade njegovo truplo v mirno jezero. Še je slikal Krištof plosk na jezeru, cul razburkane valove iu šumenje votle. Toda jezero so je hi iro pomirilo in ribe so plesale mrtvaški pleš okrog trupla slikan-ka 'Jrošlja. I IHMi- BBil. ' -■' - -- ■• ■ ^ * — .Sf. .......... le skozi majhen del leta. Kedaj jef nastala ta steza, povest o tem se je izgubila v preteklosti. Xa vsak način pa je ta stez- zelo stara. Koi v številnih sTv:.rth tako je tudi glede prometa preko Srmplona povzročila v.»jna velike izpremera-; be. Napoleon I. je bil. ki jc dal izgraditi veliko vojaško cesto, ki jt- dolga 65 kilometrov ter pred-! stavlja eno najboljših cest na sve — tu. Širina ceste znaša od.7 do 8 metrov. Na cesti je najti nič manj Si kot šest mostov. 7 galerij in veli- je ko število stražnih koč. se Pet let je trajala grajenje ee-ste ter se dviga slednja do 2000 Z€ metrov nad morsko višino. Pa tu- 111 di ta cesta ni mogla trajno zadostovati potrebam prometa. Železniška zveza med Švico in Italijo je (postala nujna potreba. To zve " zo pa je bilo mogoče ustanoviti It ^ potom predora, kojega dolžina je ~ morala biti vspričo položaja stvari P izvanredno velika. Arlberg predoi je dolg deset kilometrov, predoi y skozi Molit Ceniš 12 kilometrov p predor sv. Gotharda 13. dočin. znaša dolžina Simplon predora nič p manj kot 20 kilometrov. Kljub temu in kljub velikanskim J, težkočam pa je trajala zgraditev tega predora manj časa kot ona K katerega prej omenjenega predora. Predor pri sv. Gothardu so ft gradili devet let, dočim jc bil Sini plon predor dogotovljen v šestih y letih. Pravzaprav je bila stavbena dob« določena 11a pet let. a šte-: A ril ne in nepričakovane težkoče so zavlekle dovršitev predora. I Prav posebno značilno je dej stvo. da je Sibplon predor dvoj- 1 ni j) red or, torej da vlečeta skozi njega dva sporedna predora. To -e je izkazalo k<»t potrebno radi tega. ker je vladala v notranjosti l gore simpbma velikanska vročina katero so pri uvodnih določili na C 40 stopinj Celzija, ki pa je znašala posebno v bližini vročih vrel- t cev veliko več. Na nekaterih me- ^ stih je znašala gorkota skalo v j;, 1* do 5.1 stopinj Celzija. Vsled tegi. J je bilo treba skrbeti za zadostno l zračenje, kar se je doseglo s tem, , da so zgradili dva rova. Tekom 1 grajenja je služil en rov za to da jc doba val delavcem vedno ve- -like množine svežega, hladnega -' zraka. V ta namen so bili »lan in 1 noč zaposleni velikanski ventila „ tor ji in dejanski se je posrečilo . potisniti temperaturo na 27 sto pin j Celzija. Kljub temu pa je ve liko delavcev zbolelo vsled vroči-ne. Pa tudi drugače se je pojavili t dosti težkoč. Kamenje je bila na številnih mestih zelo preperelo in > vsled tega so se dogajala oodsutja ter je bilo treba na takih krajih | ( zgraditi posebiie močne oklepe iz ! železa. Kljub temu in številnim | , drugim težkočam pa je grajenje predora napredovalo tako kot določeno. t Z delom se je pričelo na obeh . straneh, namreč na severu v švi ; carski dolini reke Rhone, tik po . leg mesteca Brig ter na jugu pri . kraj u Itela v Italiji. Čeprav je lc-. žala ni cd obema tema krajema raz-j dalja celih dvajsetih kilometrov. . so zadeli rovi skupaj z naravnost občudovanja vredno natančnostjo _ Skrb, da bi se moglo zgrešiti smer j ki je pri prejšnih podjetjih tako mučila podjetnike, je bila v tem slučaju Sključena vnaprej, kajti inžinirji so si pri zgradbi drugih I planinskih predorov nabrali dosti [ izkušenj. Vprašanje ni bilo. če bo-[ do rovi zadeli skupaj, temveč f ,] kako natančnostjo bodo zadeli. Ko* 1 50 Prišli rovi skupaj, se je potom-imerjenja določilo, da obstaja med; :l osjo od juga izvrtanega predora | l ter °"o od severa razlika, ki jc' .. znašala le 87 mflimetrov, torej ne| [. še en decimeter. Na dvajset ki I z lometrov dolgi progi se je zgrešilo v matematično natančno smer le zi Li j višino približno enega palca. t-1 Velikansko delo je bilo tudi () j spraviti iz predorov mase kaine iJnja. V ta namen so položili trae-o nice, katere se je podaljšalo v meri kot je delo napredovalo, tail ko da so bile vedno tik poleg me-sta dejanskega kopanja in raz- 0 streljevanja. Uvedlo se je tudi stalen železni-je ški promet, a vlaki niso mogli vo-i> žiti z navadnimi lokomotivami Le ker bi dim preveč poslabšal zrak ie v rovih. Vsled tega so zgradili posebne lokomotive z zračnim pritis-e- kom kot vlačilno silo. Ta zrak je stal pod pritiskom 175 atmosfer 1 ter je bil shranjen v velikih jekle^ r- nih cilindrih. Po izvršenju predo-:a ra ee je uvedlo obratovanje z elek tričnimi lokomotivuni, da se prepreči poslabiiine zraka v f*redo-= ____1 ZIMA JE TUKAJ. kaj ste storili za MIŠIČNE BOLEČINE? - MIŠICE SO RAZPREDENE PO CELEM VAŠEM TELESU. ALI STE ŽE KDAJ ft aTTST^ Isl POMAGA PRI PRVI POSKUSILI H " ^ LS^ ^(t UPORABI. DOBRO PRI REVMATIZMU, BOLEČINAH V BOKU IN PRI SCIATIKI itJ. POZOR: POGLEJTE NAVODILA O NAŠEM ORIGINALNEM NAČINU UPORABE. PO TEM SE MORATE RAVNATI! Ako vam vaš lekarnar i njim ne postreže, vam postrežemo mi po prejemu cene. ASCLEPIUS CHEMICAL CO. 47 W. 34 St., Telephone Greely 6S77 New York. N. Y. _ Pošljite 75c za 4-urično steklenico. TO JE VKEDNO: Odpcšljemo po pošti poštnine prosto. __Pošljite vedno Money Order. Narodno - gospouar>Ki pomer* Simplon predora leži v t m. da s" je ustvarilo s tem novo zvezo med »severom i" jugom. Po vojni bo igral Simplon predo brez dvoma zelo važno ulogo kot posredovalec med severom in jugom. Rojaki, naročajte se na "CxLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PRISPEVKI ZA J. I. BUREAU. Val. Lcbar $ 5.13 Ferdinand Sart«>ry. Ta- rentum. Pa. 5.00 • Peter Sehuitz, Pirtleviilc. Ariz. 500j , Joseph Kramar. Fort Bayard. X. Mcx. 1.00 1 Karol Kovačič, Alcatraz, Cal. 5.00; j Matevž Simčič, Xorwicii, Pa. 5.00' Frank Zlobec, Norwich. Pa. 5.00 - 1 ' Mih. Hervatm. Norwich. Pa. 5.00 Ivan Hcrvatin. Norwich. Pa. 5.00 Frank JStančič. Norwich, Pa. 5.U0 Matija Bradelj. Norwich, Pa. 5.00 Ivan Valcnčič. Norwich. Pa. 2.00 Georgt- Rumšck. Norwich, Pa. 1.01; Emil Poljk. Norwich. Pa. 1.0C: Vinko L'ljan. Norwih. Pa. UM Frank Skerlj. Norwich. Pa. 1.00 Josip Fobec, Norwich, Pa.- 5.00 Ivan Žerjal, Beaumont, Tex. 5.00 Frank Cerar. Ridgewood, L. I. 2.00 Nelmanova, N. Y. Citv lO.a je kričal :**Zug^fuehrer. vorvvacrt>!" in roba lit i l nad žensko, ker ni bila tako poslušna, kakor rekrut na i vojaškem vežbališču. Lju lje ^o se zbirali okoli triperesne deteljice j in se zgražali nad uljmlno>t j.» mladega praporščaka. Ženska j" kli-cala: "Z bajonetom se je sunil. .Metal po tleh. ker *ciu mislila, da je neki narednik!" Praporščak je 'korakal prvcej čas;i bajonetom v roki za žensko in njenima spremljevalcema. Ker so civilisti za bavljaii nad tako "taktično"" navado mladega praporščaka, jc (spravil bajonet v n«»žnico. Nad I svojo : rt stalit ko je kričal; "Halt die p. stavca r _ _______ * Ang-"cži bodo šli skozi Nizozemsko i i ------ Bruselj, P»e!gija. decembra. I Antrllja je i.i»v-,:'a Nizozemsko. da namerava poslati o kupa- J eij-.k": armadi v Nemci j' vse po-t rcbščiue po S -heldi iu slcozi iii/.o-I zeni-ko pro\iiicijo Limberg. kei, . -c j" t m* i 1 t!«-ri:ska vojska umikala ! ]>'» tej poti. ^ Kadar jc kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regal jie, kape itd. ali pa kadar potrebujete god bene inštrumente na lok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate, i Vprašanje vas stane le tri cente, pa si bodete prihranili dolarje. Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v novi za-: logi. Cenike na zahtevo brezplačno. PAJK & NAVINŠEK CO„ ' 456 Chestnut Street Coremangh. Pa Ali ste bolni? Ako Imate kako bolesen, ne glede na to, kako tfotgo In ne o*lr»j« M na to, kateri cdramtk tu nI mogel oidrtvltl, pridite k «e»L Vrvi« VM bo veie idrav^a. n Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj 'as ne tadržuje. Vse zdravim enako: bogate ti revne. Jaz sem v Pittsburghu najbolj Si SpecIJallat ca mofiki In e»-m nastanjen ie mnogo let. Imam najbolj«* opremljen nrad, tndl stroj ca X-Sarks, ? katerimi morem rldetl skozi ras, kakor skoal steklo. Imam btoJo lastno lekarno, ▼ kateri as nahajajo vse vrste domačih in imorti ranih zdrariL Ne bodite boje« in pridite k meni kot k prijatelja Govorim ▼ vašem Jezika. En obisk tu bo preprt-*el, kaj morem za vas storiti. .. _ Imam Ertiehov sloviti «06 m krvne bo!esnl la ozdravim bolezni v nekaj d neb. Ozdravil eem U lote tlnCaJev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlima, telodčne la latne bol—l. Rbenje, mdsole in ste kronične boiesnL Prof. Dr. H.'G. BAER, ' m mvmi) nt« pirsbciges, r a OUtS NARODA. 28. DSC. 1918 DEŽ Ruski sPisal FEDOR falkovskij Bilo je ob eni po uoci. l'adal je » debel. top«?l dež. Vasiljev j.- gazil |H> lužah neke teuuie uliee. prilegajoče k ba/arw. I Vr&eai j»- iz eirka. kj»*r j»*. — * pritisiij.n (»< 1 občinstva k stebru.' gledal neko nenavadno poslovil- • no predstavo. t OkiiN-s« s«- mi! j,, razbijalo nad U /.no i kanje biča, kri«" jexdeee*-. V šale klovnov ter opazke bližnjih svojih sosedov. Pred očmi mu ^ je inigotala kakor v raeglj slika jedne jahatke z golimi, mieniini 1 prsi in sladkim lousmehoui na šoj skoro otroškem licu. Sre«- Vasiljevo je jrlasno utripalo pod oguljeuo dijaško vrlino' suknjo, in on ni uiti zapazil, kakj 1 zelo je bil premočen od dežja in I kako so mu noge kar toniL . glo- 1 bokih lužah. Na ovinku sosednje uliee je ob-' stal. * • |1 Njegovo pozornost je obrnila ( na se topla ljudi: treh oguljenih možakarjev iu jedne ženske, živo se prepirajočih mr>i ... 1 lili žensko, naj gre ž njimi. Pri. In«*i jedne svetiljke je Vasiljev slabo razločil liea možakarjev, to da on je radovedno poslušal njih J' rezke, ne ujemajoče se Ivest-de ter eakal. kako se konča prepir. Ženska v črni premočeni jopici, z robcem na ostriženih laseh. 1 je stala s hrbtom obrnjena proti njemu, (in ni mogel spoznati, ali ji j" prijetno ali zoperno laska--nje teli ponočnih kavalirjev. Med j tem se je ženska nepričakovano o-brnila, in zapazivši Vasiljeva, urno stopila k njemu. — Branite me, gospod dijak. — S jc dejala. J Vasiljev jo začudeno pogleda. f — Vi me prosite varstva in jaz nimam pravice, da bi vam ga odrekel. Pojdiva! Sla sta skupaj. Nezadovoljni dou Juaui z nepričakovanim izhodom tega prepira so se glasno nasmejali ter poslali za njima nekoliko ciuiških opomb. 1 Vasiljt-v je korakal mračen ter dobro čutil s\ oj neprijeten položaj. Zlod vedi. ona je bržkone pi-t jaua. si je mislil, trude se. ojrlej dati si liee svoje ž njim korakajoče so|>otniee. Čutil |>a je tudi. kako lij« dež kakor i/, vedra iu da on. \ e* moker, jrazi po brezkončnem blatu. A ona. vznemirena z njegovim molčanjem, je sla za njim ter zro-•*a mu v li«-e. mu pripovedovala, da j«' šla «m1 tele domov* in da so se ti rokovnjaei pridružili k njej. »»«> /meneči s.» y.a to. «la jim ona k tem« ni dala nikakega povoda, (tovorila je urno, t«wla s trudom, z nekoliko hripavim, pretrjraniia CI asom. in jrueala se pri tem tako. da je večkrat trčila ob Vasi-ljeva. — Kje stanujete? — seže ji naposled on v besede ter s- pri tem obrne od nje. Ona obstane. — Kje da bivam? — odvrne in mahne z roko. Evo, kje biva : ona prebiva zrlo daleč, tako daleč, da noče dalje mučiti dobrega dijaka. — Evo, do vogla še pojdeni z vami, a potem sama. — je konča- u. * In sla je dalje molče ter se bojazljivo ozirala v lice svojemu mračnemu sopotniku. 7»e davno sta dospela na drugo ulico, toda ona je le še šla za njim kakor sledi za popotnikom v temni noči mlado mače; dasi pa nek olik o-krat za pode proč. vendar le zni"-rom sili človeku pod noge. z nemo prošnjo, naj jra vzame s seboj na topel svoj dom. Vasiljev ni imel toliko pogu- ma. da bi jo zapodil. t Napotil se je proti domu s trdim sklepom, posaditi jo v prvi »' priliki na kolescdj izvozčeka ter i se je tako odkrižati. l>ež pa je le še lil kakor iz ve- 1 dra in ulica je ostala prazna iu temna. & — Čemu se tako tresete? — jo vpraša Vasiljev i/nenadoma. \ — Zebe me. — odvrne šepeta-! 1 I je ona. | — .Jaz vas takoj posadim 111 3 voz.. . . t — Ni treba, ni treba... ■— 1'eiuu ne! ji Ker nimam nikamor iti! Na to odvrne Vasiljev potiho- i ma - tresočim m- tri asom : J J — Pojdite k meni. kjer prenoči- i te.... 1 Ona ni odvrnila ničesar. On jo prime za roko ter *•» ur no napoti domu. Dospevši na »loiu. on odpre sobo ter jo spusti notri, izročivši ii i i vžijralniee. in izgine. On, nekoli-, ko razburjen, pa zdrvi po siopni- , '«*ah navzdol ter sc spusti dalje v , temno ulico. | — Ona tli pijana, — si je mislil 1— ona je omagovala od slabosti I od gladu.... Ko bi pa bila tudi ; ' pijana, kaj zato; saj jaz nisem njen sodnik. - On je hitel iskat prodajalnie«*, ; da bi kupil nečesa za usta. toda vsi* je bilo že zaprto. Torej j<» sklenil, potrkati na znano proda 'jalnieo. Tu mu odpre vrata zaspana jro- ■ spodinja ter ga zevaje otovori > j presnim sirom, maslom, jajci in zemljami. "Vasiljev, ves srečen, st--če nazaj k svojemu gostu. Ona ga je že pričakovala v njegovi majhni dijaški čumnati: sedela je tako. kakor sede vse žen ske. katere redarji po no."i pobirajo po ulici; uprav kakor bi s«* bata luči prižgane svetilke. j.' dela na koncu stola ter se nekako skrivala z nizko na oči potlačenim robcem. Pozdravila je Vasiljeva /. navadnim ledenim, bolestnim smehom. Oh urno položi na mizo prinesene reči. prigvarjaje ji. naj se jih p.»služi. Ona s«* je nekako bin nila iu začela jesti, j Polagoma j«' nekako oživela in potisni vsi nazaj robee. jela praviti navadne, šablousk-* dogodke svojega življenja. Vasiljev jo je mirno in laskavo (itoslušal ter radovedno ogbiloval r-rte njenega mrliškega li«-n. Težavno je bilo. razbrati raz njega, koliko let je že ŠL-lo to liee: toda nikakega dvoma ni. da je ta ženska Že stala na poslednji stopinji svojega bezniŠkega življenja. Pripisoveaje bistremu Vasilje-vemu pogledu v-s drug pomen, jej postala živahnejša in zgovomej-ša. Ona je pričela s tem. da je naštela priimke skoro vseh tovarišev Vasiljevih: vsi so bili njeni znttnei in O vsakem je vedela povedati nekaj smešnega; pri vsa kem je bila že v stanovanju ter znala marsikatere podrobnosti iz njih domačega življenja. dna je poznala vse mesto, v ka-, tereni je bila rojena, kjer s«* je I koč ueila v drugem razredu : mestne gimnazije. Pri spominu na to je zardelo njeno liee. in oči so ji zaiskril^. ■ f'lovek. igrajoč usodno ulogo v i njenem življenju, je bil častnik. 1 Vasiljev« dobro znan. Toda vse i to je bila staro in malo zanimi-* vo... Vasiljev je poslušal to dolgo besedičenje, in v duši se mu je porodil — gnus. — Bog povrni za večerjo. — i je dejala ttr z rahlim smehom odrinila od sebe papir z ostanki. — ■ Jedla sem z veliko slastjo; šk.»- l da. da vi niste jedli z menoj. Na to je hvaležni zrla mladega človeka ter ga urno pobožala / a roko po mehkih laseh. — Kako lepe lase imate, — je I končala. t On je vstal ter odvrnil nekako « surovo: t — Sedaj, ako hočete, počijte ji v tej-Ie postelji. Jaz odidem. i Ton njegovega glasu jo je napolnil z začudenjem in z žalostjo, i Molče je stopila k postelji, sedla i ter globoko vzdihnivši dejala: { — Jaz že dolgo nisem spala ta- « ko ugodno. j V tem hipu so brez vsakega zanosa. brez prisiljenega smeha. — ] privrele iz njenih ust pritožbe oj neznosnem življenju. Vse njene' | pritožbe so se združile v jedno' ] stereotipično frazo. Jclo mi j** že presedati takšno življenje; moči ni.... Vse to je bilo staro in nezaui- i niivo.... Vasiljev je odšel iz sobe, stekel 1 navzdol po stopnicah ter sedel na poslednjo. Dež je lil kakor po-!' Pr"j. lil močno jednolično. Noč je bledela. Tlak pred hi-j šo je liil vsled dežja na polovico zasut s peskom. Bilo je hladno, v lažno, mrtvo — — j Cel kupček kamenja in gramoza je ležal pred hodnikom; nako-^ pičjl «ja je 1 ukaj dež, sedaj pa ga j- jel razkopavati, drobiti na d robne kosec ter odnašati v daljavo kamenje in iveri... Tukaj, kazalo se je. se je vršila uporna borba: prineseno kamenje se je na vse mogoče nači-u • trudilo, osiali na svojem mestu ter ne mlati se volji besne vode. toda kaplje dežja so druga za drugo padale nanj ter naposled odrivale s mesta celo težko kaiiie-l nje. — Vasiljev je dolgo zrl na hodnik ter s»- zamislil : mislil si je. -volj krepko ustavljati... i Mislil j.* na žensko, ki j»- spala sedaj v njegovi postelji, in gluha' bolest mu je razdirala prsi. — t'emu, da. čemu to brezkončno trpljenje? Dež ]>a je vedno lil ter se ste-j kal po hodniku v besnem potoku in. zdelo se je. bil brezkončen... j Vasiljev vstane ter odide v sv > x.. ... i jo cumnato. Njegova gostaeka je ž.e spala: njeno mirno dihanje sej je komaj slišalo v sobi. Vasiljev stopi k postelji. Ona je ležala v svoji premočeni obleki ter položila obe roki na tilnik : njeno lice je bilo sedaj jasno in mirno, kakor lice otroka: sladek J s«-n je pregnal raz njega sledov? dolge borbe za mučno življenje. i Nemara je sanjala o otroških letih, ko je še zahajala v gimnazijo; nemara jo je božala nežna materina roka ter ji priljubljen jrlas pel pesem, mično pesmieo o lepoti sveta..... Vasiljev si je ogledoval črte t»ga lica: polagoma je jasna sreča. razlita po tem licu. prodrl i tudi v njegovo srce, na trepalnice se mu orosijo solze in nekje —j znotraj se ozve v njern čudovita pesem. i ► Sklone se k ženski, vzbujajoči, v njem š® pred jedno uro občutke gnusa, ter se z besedami "opro-l . sti" dotakne z ustnieamo njene-' > ga mokrega Čela. ! Ona odpre oči ter ga smehljaje pogleda, na to pa jih zapre zno-» vic. —. * — Jaz vero. — je navidezno dejal njen prijazni pogled. — da ti nočeš vznemirjati mojega mične- • ga sladkega sna. Oh. kako prije - ten je ta sen! Kako dobro je biti otrok, kako dobro tedaj. kad:*r Za Božične Praznike stal. , Nekoliko sežnjev od obrežji, na bregu reke..so se zbirali 1 julije. Vasiljev se napoti tjeka.i , | kjer znovič zagleda svojo nočno i i gostačko. Ležala je mrtva na travi v svoji prejšnji premočeni črni obl"ki. j' Njeno liee je Kilo mirno, kakor v spanju po noči ter sc je zdelo. «la je jrovorilo . Jaz še nikdar nisem spalaj i tako sladko... __Ali je že dolgo, odkar so jo I izvlekli iz vode? — je vprašal i nekdo? — Pred jedno uro... I _ Deževalo je. pa še bo deže-j j valo. — omeni nekdo malomarno. | Po teh besedah se Vasilj -v ozr« ' v nebo. kjer so se zuovič kopičili črni oblaki ter zašepeta: ! _ Dež... dež... brezkonecn j dež. brezinisellli dež... (Konec.^ -------- Dohod do morja za Švico. Ženeva, Švica. -3. decembra. — Novoizvoljeni švicarski preds^ n'k Gustav A dor. govoreč o obisku predsednika Wilsona Švice je rekel danes: 1 "Ako nam predsednik Wilson 'I podeli čast, da obišče SSvieo. kat si želimo, bomo veseli, ako mu bo-i »no mogli predložiti ekonomski po ' ložaj naše dežele. 1 Švica želi. da se zagotovi pravi čen in nepristranski mir na podla : "J gi principov, katere je razglasi' 'ipredsednik Wilson, želeč, da po j stane politično in ekonomsko ne j li odvisna, Švica upa. da ji bo do j ' voljen prost dostop do morja. An . j jglija in Amerika predobro pozna "lte naše stališče sredi velikih ev |ropskih držav, s katerimi mora . - mo izmenjavati naše izdelke. Ako bo predsednik Wilson pri šel. mu bomo pokazali svojo hva - ležnost za vse simpatije, katere j* i gojil do nas. ProsiH ga bomo, da - bo branil pravice nevtralcev na mirovni konferenci.** jI - Poulični boji v Esseuu. Cnrih, Švica. 23. decembra. — j Danes je prišlo poročilo, da so sr I v Essenu vršili boji med četam ,delavskega in vojaškega sveta ter Spartacisti. Bilo je mnogo iz-luoeki večkrat zelo liotrebujejo; na- ( r«>č-ite jih sedaj, da jih hoste imeli pri rokah. Za druga domača zdravila. kajti jaz jih imam v zalogi, pišite po brezplačni cen i k. MATH I'KZDIR, P. O. ISox 772. City Hall Sta, New York. X. Y. žica do Moillcr rova in jc poskušala porušiti naprave. Vojaki de lavskega in vojaškega sveta so na važnih krajih postavili strojne pil ške in so sprejeli demonstrante v uničevalnim ognjem ter jih raz krokili. Mnogo jih je padlo. Brezposelnost na Bavarskem. Monakovo, Ravarsko. dee. -Vse bavarske indiistrije. ki iinaj zaposIcn;}j manj k<>t 10 ocsb. mo rj;jo zapreti sv«»je naprave decembra do 2. januarja, da s« št cd i v premogom. Delavei bod< .dobili DO odslolkov svoje navadni plače. 'Tife s' !''^MSi^SS-H S-1 Wis NAZNANILO. Vsem rojakom v New Vorku ii okolici kličem prav veseli "Merry ('h rit mas" in obenem tudi "Hap\ New Year" ter se tudi zahvalju , jem za dosedanji obisk moje do bro vpeljane groeerije. Priporo čam tudi zdaj za praznike, da obiščete svojega rojaka v trgovi "i. Tu ni izgovora, ne moremo, kei smo predaleč, ker naj si bo kdo š< 1 »ako daleč, blago se dostavi iu* dom ločno in poceni. ' Sc priporočam. 1 .lObEPH (iAt'NIK. y{()7 St oefon St.. Brooklyn, N V Ne pozabite še VašegH prijali ija opozoriti na to priliko Vsake mu naročilu priložim lepe darovt IŠČB SE j i d.,»ue dogarjt: /a delati fra-icoski 'Ma.-cj floge. Trajno delo, plačam. •iaj\i„šjo ceno, iuiaiii i/vrsten les 1 .Max Fleischer, | -r>i* Lewis St., Memphis, Tcnn "i (12—12 v d > li.d !>i i/vedel /a svoja d\;i bra lj »ranea AI.KKSA N'DUA in A\ crST\ PKTKKMN. Prosim > cenjene rojake, če S-:«lo ve y. \ nju L nsuslov. da ini naznani ali pa naj se sama oglasita. — Frank |(n tar. 4i»t'.. Norwich. Pa. -. 24-27--12 ! BREZPLAČNI CAJ ZA POSKUSNJO 1 l:;iziM,sUli tHimo lOO.'KfO majhnih zavitkov naš»-tfH slo^iifgH BOLGARSKEGA KRVNE6A ČAJA brezplačno tekom mfspcn decembra. Bol> carski krvril <:-nj vsebuje najčistejša, želiš- a. i-velje, korenine ild. in ponia^ I»rt zaprtju, slabosti, revmatizmu, bolnem želodcu iti Irifiuent-i. Pošljite nam naslov ter poskusite naš zavitek, kate-rcEH vam poSljemo brezplačno za skušnjo. Pišjie ria MARVEL PROOUCTS CO., a Marvel EM«.. Pittsburgh. Pa. HARMONIKE 1 iMMllsl kakrflnekoll rate tadelcjeM b i popravljam po najnlljlb cenah, a dalr i. trpežno ln zanesljivo. V poprave m leni Ji vo vsakdo poftlje, ker aein ta aaf . 18 let tukaj v tem podla tn sedaj v lnoma Oflstm-nitn. Kdor bi moje adravilo brez nv ' peha rabil, mu jamčim za 95.00. Pišite takoj po cenik, ki sa takoj pošljem I zastonj. Krasni *eMar za lato 1919 vsake-mu zastonj, pošljite 3 cente aa poŠta-e rinoL i JACOB WAH&C 6708 Bout At«. HX. Clmtad, 0. b --- . . . i i .. . i ... — SLOV. DELAVSKA ^^ PODPOR. ZVEZA Ustanovljena dna 1«. iv. tnkorporlrana 22. avrlls guata 1»08. ^TAUsS^ 19°* w <,riavl p*nn«- SEDEŽ: JOHNSTOWN, PA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R F. l>. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik : BUŽ NOVAK, «::4 Main St., Job ust own. Ta. 1. Pom. tajnik: FRANK FAVLoVČlC, t»."4 Main St., Johnstown. Pa. -- P..... tajnik: ANKKFJ VIORK*'. Mam St.. Jolmstonu, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽKLE. «5t>'2 SL flair Ave., Cleveland. Obio. Pom. blagajnik: ANTON HoCHVAIt, It. F. 1>. Box -2», Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Prwlswlnik nadzor, odbora: JOSIP PKTERNEL, B<»x 1»5. Willn,-k. Pa. 1. luitizornik : NIKOLAJ PoVŠi:, 11JS Fabvun St.. City View. NS. Pitts- burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROgELJ, RfiO E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predalnik »H.rot. odbora: MAItTIN OBERŽAN, Box 72. East Mineral. Kans. 1. porotnik: FRANC TEROpf'lf'. U 1. Boiioiiza. Ark. 2. porotnik: Josip 0<»I.0B. 1016 S<>. 14th St.. Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP v. GRAHKK. 84.*: E. Ohio St.. Pittsburgh. Pa. Glavni urad: 634 Main St., .lohnstonm, Pa. URADNO GLASILO*. "GLAS NARODA". K» Cortlau.it Street. New York City. Cenjeua društva, oziroma njih uradniki *«> uljudno {iroSenl. po*llJatl r»p dopise naravnost na glavnica tajnika in nikogar 'Irncr-ca l»«>nar naj indije r^liiio potom Petnih, Expresnih. ali Banenib denarnih nnknznie. nikakor «ie i«»i..iii privatnih »"-»-kov. Nakaznice naj s? naslavljajo: Blaž Novak. Title Trust A guarantee Co. In lako uaalov-lj»-ne iMišiljajo z meseVruiui iM»ročiloin,na naslov el. tajnika. V slučaju, da opazijo ilrufitvenl tajniki pri poročilih glsvurge tsj uika kake |Moi.;n sla ./ I>.f!eiije vas.i št 17 mi lii'miei in j.e :i:tli;ijata neUje \ d;ir jiotrtbuje v \>aki nb>i. /a liial«.....mo _'.;c v pi^liuli /,-iani kali s poštuitio vred inuite celo le j t.» zanesljiv koledar / velikimi in rdi <**e zaznamovanimi prazniki, j I*i>iie n.i - Anton lirdina. H|J7 St. j Clair Ave., • le\eland. «>liio. Ka :«m-i nli na'o. i ."i skupaj, dolu tne-zastonj Z i slovenske dvorane :ili kjer zborujejo slovenska dru stva, jili pošljem brezplačno, vendar pa prieaklijem 6č poštnine. ANTC»N t; UI> I NA, slovens'.i truovee in |»o}jr"l»llik. (:m 1 2x v t) "Bela kuga" razsaja pre J vsem med delavskim narodom. Ali jo more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1910_ Zdravim samo moške. Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, ipecjallst v Pitta-burghu ln Ima 28-letno IskuAtijo r zdravljenju moSkib bolezni. tžas trupljenja krvi cdravl a slovitim ki ga je lznaftel profesor dr. Ehrlieh. Ako Imata Izpuščaje iu mozole po te lean, v grlu. ako vam Izpadajo laaj«, res boli t kosteh, pridite lo fitistil vam bom kri. Nikakor na Čakajte, kajti ta bolezen aa pra-nese naprej. Vao izločevanja la kanrla «a Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi ln v kolikor mo-gm moAko moč. Kilo ozdravLm r 30 arah braa Bolečine v mehurja, od časa r prihajajo bolečina w hrbta Slovenski zdravnik. In križu, j* len Je prt mokrenja ln ostale bole<"ine te vrate »iravlm z največjo cotovo*tjo. Revmalizem, trganje, bolečine, otekline. Lišaj, ikroflje tn tfrnc« koine bolezni ki nastanejo vsled nečista krvi, ozdravim v kratken Času, da ni treba ležati. L'radne ure: V ponedeljek, sred«. In petek od 8. zjutraj do S. po-po!»:ne. V torek, četrtec Iu soboto od 8. zjutraj do 8. »večer. V ridda-<*o 2.' oopoldne. Po po£tl ne delujotn. Pridite oseboo. Ne [ntahlt* Ime ln Atevtlka Dr KOLER, 638 PENN AVE PITTSBURGH, PA. Dr. LORENZO 644 Peno bdini slovensko , GOVOREČI ZDRAVNIK AVCDOC ' MoSuu^ROLznn Pittsburgh, Pa. MoJ« stroka j« adravijenja akutnih la kroničnih boienL J«a mm le sdravlm nad 23 let ter Imaaa akoflnja r vseh boleanlh ta k*r na slovensko, sate vas taorem popolnoma razumeti ta spa-sna ti vaJto bolezen, da vas ozdravlas ln vrneai moč la »dra v)«. Bkod 23 let »eas pridobil poaeboo skute jo pd adravljeajn saoAklk IbImI Zato »a morete popolnoma aaaeatt aa mene. moja skrb pa ta. da vas pocpclan— oadrarlm. Ma odlaiajt* aapak pridite Jaa oadravta aaatrupljeao kri. nuLSOlja la Um pa tal—a. m> Isani r crln. lapadaaja laa. boiaOaa v kosteh, stara rana, BvflM liilnaal oa*abeloat, bolesti v mehurja, ledlcah. jetra* ta islod«^ fcintro. revmatlxea. katar, »lato tilo» aavdobo Ud. TTrfii ara sat T ponedeljkih, sredah ta petki* sd f. art sjatraj do 6. popoldan. T torkih. Četrtki* ta sobota* od •. art aJatraJ do A ara aračer. ob nedeljah pa do 2. aia popoldne. —» Ps KI aa sdravte. Pridite osebaou Na posablte tea la aorto*: . LORENZ, 644 Peon ate., Ptltskirtli, Pa.