15 let Tržiškega tekstilca
Jubilej, tega se prav vsi zavedamo, zahteva od pisca svečane vznesenosti, ki se prav rada približa ceneni samopropagandi in spreminja njegov zapis v splet besed, ki želijo ujeti in poustvariti pomembnost trenutka, ki bomo nanj pozabili, brž ko bo minil. Tekstilec pa je, menimo, naj bo kakršen koli že, poslal del vsakdanjosti prav vsakega člana našega kolektiva, ga spremljal skozi vesela in manj vesela obdobja v dejanju in nehanju našega podjetja, tako da jubilej zanj ne more biti nekaj dokončnega, temveč samo trenutek, ob katerem se zamisli o tistih uricah, ki jih je s Tekstilcem preživel, zato nam bodi dovoljeno, da namesto svečanih besed, podrobnega in vrednostnega naštevanja uredništev in njihovih nanizanj, kritičnega pretresa »vsebine in oblike«, dopustimo Tekstilcu, da spregovori sam in to na način, na kakršen je v kritičnih in manj kritičnih časih govoril.
Glasilo »Tekstilec«, katero smo pričeli izdajati, nam bo služilo za tesno medsebojno povezavo. V tem glasilu boste našli vse informacije, katere boste želdi. Obveščalo vas bo o delu delavskega sveta, upravnega odbora, o stanju podjetja in njegovem perspektivnem razvoju, o delu organizacij v podjetju; skratka, seznanjalo vas bo z vsemi družbenimi in gospodarskimi problemi podjetja. Poleg navedenega pa boste lahko brali v glasilu novosti iz tehnike doma in na tujem in še razne druge stvari, [ki vas bodo zanimale.
(Iz uvodnika v prvi številki Tržiškega tekstilca, januar 1957).
Radioaparat na petrolejski pogon. Sovjetski konstruktorji so izmislili za potrebe vasi, v katerih še nimajo elektrike, enostavno napravo, katera napaja z električnim tokom kakršen koli normalni radijski sprejemnik. Ta naprava proizvaja električni tok z izgorevanjem petroleja. Plamen petroleja segreje ter-mocouple napravo do 300° C. Segrevanje se vrši samo v notranjosti, zrak v sobi pa hladi to napravo. Na ta način nastaja razlika v tempe-
raturi, ki povzroča ustvarjanje električne energije.
(Tržiški tekstilec, št. 2, februar 1957)
Poslušal tipkanje strojev, zamolklo brnenje, ropot: v njih videl nešteto sem bojev, ki bije jih delavski rod.
In gledal sem čela, obraze, te tiho trpeče oči; prisluhnil sem v jasne dokaze, komu se krivica godi. Tovarna — bodočnosti cesta za tisoč in tisoč življenj, tovarna mi dragega mesta, dokončen si bila moj sen.
(Iz pesmi Janeza Perka »Naša tovarna«, objavljene v 5. do 6. št. prvega letnika Tržiškega tekstilca, junija 1957).
Nočno delo se sme vpeljati samo v izjemnih primerih. O uvedbi nočnega dela odloča delavski svet. Za nočno delo se šteje čas med 22. in 5. uro. Za vsako uro nočnega dela pa se poviša osebni dohodek za
12,5	%. Nočno delo nosečnic in mater z otrokom do enega leta starosti je z našim zakonom prepovedano.
(Tržiški tekstilec, 1958).
Tovarišica Pavla Knez nam je te dni poslala iz delovne 'brigade iskrene pozdrave s prošnjo, da jih objavimo v našem listu. Ob tej priliki nam sporoča, da je brigada,
v kateri imenovana tovarišica dela, dobila časten naslov, štirikrat udarna in dvakrat posebno pohvaljena. V tej brigadi je zelo razgibno kulturno prosvetno delo, gojijo šport, pri vsem tem pa se posveča posebna skrb ideološko politični vzgoji brigadirjev. Njenim pozdravom in željam se pridružujejo tudi ostali brigadirji in brigadirke — člani našega kolektiva.
(Tržiški tekstilec, št. 1,
1960).
V oktobru in novembru 1960 predvideva center za izobrazbo naslednje seminarje: L Tečaj za strojno mazanje
2.	Seminar »Delo z ljudmi«
3.	Seminar »Praktično pri-učevanje«
4.	Fotoamaterski tečaj
5.	Seminar »O zdravstveni vzgoji deklet in žena«
6.	Seminar za sprejem nove delovne sile
7.	Priprava tečaja za voznike avtokar
8.	Seminar »Vodenje sestankov«
9.	Priprava seminarja za nove podmojstre tkalnice
10.	Strokovna predavanja
11.	Družbeno-ekonosko-poli-tična predavanja
Tržiški tekstilec, št. 4,
1960)	.
Ali že veste, da tkalnica v enem dnevu izdela 46.500 kvadratnih metrov blaga in da za to porabi približno 82.600 votkov. Če bi te votke odvili in povezali v eno nit, bi bila ta r.it tako dolga, da bi jo lahko dvakrat in pol ovili okoli našega planeta.
(Tržiški tekstilec, št. 7,
1961)	.
Ali že veste, da je godba na pihala delavsko prosvetnega društva Svoboda Tržič dobila težko pričakovane prostore, v katerih bo lahko še uspešneje vodila ter razvijala kulturno dejavnost.
(Tržiški tekstilec, št. 5,
1962)	.
Naš cilj je lepa Materada; kjer družba vsa ima se rada; kramlja in poje, se smeji, ob vincu se oko iskri.
Smo radovedni bli — seveda, kako Geržina zdaj izgleda. Prekrasne vile zrasle so za noč — tri tisoč sedem sto.
(Glas iz Materade, Tržiški tekstilec štev. 7, 1962).
Pri rojstvu statuta mnogi sede:
naloge bodoče v njem se
vrste.
Od kraja do konca nov bo statut —
le da bogato poplačan bo trud!
Samoupravni organi skrbe, da kot po maslu vse teče in gre.
Stanovanjska kriza (tare nas. Le kdaj bo res napočil čas, ko novi blök bo dokončan — težko že čakamo ta dan. Mnogim bo tako lepo, da jim kar na smeh bo šlo.
(Iz Kronike leta, Tržiški tekstilec, štev. 12, 1963).
V letu 1963 je bilo 95 nezgod, od tega 80 pri delu ter 15 na poti na delo in z dela. Za nezgode pri delu je bilo izgubljenih 906 delovnih dni, za druge pa 363 delovnih dni, skupno torej 1269 delovnih dni.
(Tržiški tekstilec, štev. 1, 1964).
Osmega januarja dopoldne nas je predsednik Republike
tovariš Tito prijetno presenetil s svojim nenadnim prihodom v Tržič. V jutranjih urah se je peljal skozi mesto, kjer si je ogledal novi predor in novo mednarodno cesto. Ob obeh gradnjah se je zelo pohvalno izrazil. V spremstvu predsednika Skupščine SRS, tovariša Ivana Mačka, se je odpravil za tem r.a Begunj-ščico, kjer je v državnem lovskem revirju ustrelil kozoroga.
Med tem se je že razširila po mestu vest o njegovem prihodu im meščani so se začeli Zbirati, da ga vidijo in pozdravijo. Niso čalkali zaman. Ves nasmejan in razpoložen se je ustavil z avtomobilom pred hotelom Pošta, kamor je odšel na okrepčilo. Tam so ga pozdravili predstavniki Nadaljevanje na 3. strani
Pod mojstrski tečaj je končan
Podmojstrski tečaj, ki ga je organiziral center za izobraževanje, je končan. Tečajniki so od 10. do 19. januarja opravljali zaključne izpite. Osemnajst od triindvajset tečajnikov je uspešno opravilo izpite, t. j. 78,3 ■%, od teh je bilo 5 prav dobrih, 11 dobrih in 2 zadostna.
5	tečajnikov ali 21,7'% pa izpitov ni uspešno opravilo. Iz blagoznanstva niso izdelali 4, iz strokovnega računstva 3, iz tehnologije 1 in iz strojnih elementov 1. Vsi ti imajo možnost, da nezadostne oce-
ne popravijo na popravnih izpitih, ki bodo 10. februarja.
Poprečne ocene iz posameznih predmetov so naslednie: poslovno dopisovanje 3,52; računstvo 3,47; strojni elementi 3,39; vezave 3,07; tehnologija 3; blagoznanstvo 2,82 in strokovno računstvo 2,65.
Končni rezultati so pokazali, da so tečajniki vzeli tečaj zelo resno in so se za izpite dobro pripravili. Uspešno opravljen podmojstrski tečaj pa jim bo koristil pri nadalj-nem delu v podjetju.
B.	B.
Zakaj časopis?
Pred vami je nova številka našega Tekstilca, v novi obliki. Za marsikoga bo to nepričakovana sprememba, a rodila se je počasi, skoraj spontano.
Podobno je bilo tudi leta 1969, ko smo začeli izdajati glasilo v ofsetni tehniki. Tàko je izhajalo dobri dve leti in pri tem smo si nabrali nekaj novih izkušenj, obenem pa že pričeli misliti na zahtevnejšo vsebinsko in oblikovno ureditev.
Sami ste spremljali — posebno tisti, ki ste že dolgo v tovarni — razvoj našega glasila in celotnega informiranja, zato se ne bi spuščali v podrobnosti.
Prizadevamo si, da bi z leti pri naših nalogah napredovali, sicer pa to zahteva od nas čas sam. Tako je na vseh področjih in zato tudi informiranje ni in ne sme biti izjema. V današnji samoupravni družbi je prav obveščanje postalo pomemben, lahko bi rekli, odločujoč faktor za doseganje nalog in rezultatov v najširšem smislu. Prav tako je postalo vmesna in nepogrešljiva stopnja v delovanju neke ožje organizacije, saj se danes član delovne skupnosti zaveda (naj bi se) pravice in dolžnosti »biti informiran«.
Tudi pri nas je informiranje zraslo iz pravega »amaterizma« in počasi prerašča v nekakšno »profesionalno« dejavnost, ki naj bi urejala probleme tega področja.
Že v začetku lanskega leta smo si zastavili v konceptu delovanja za osnovno nalogo, popestritev in vsebinsko kot tehnično obogatitev našega glasila. Skušali smo se prilagoditi času in njegovim zahtevam, pa tudi prisluhniti utripu življenja v najožjem krogu, to je v naši tovarni. Ocenjevanje o uspešnosti naših prizadevanj prepuščamo in smo prepuščali vam vsem, dragi bralci ter sodelavci.
Na žalost pa prav tu že dolgo obstaja neka vrzel, ki se zdi nezaceljiva. Premalo je namreč sodelovanja — kar izhaja iz prešibkega občutka, da je glasilo vaše, last in zrcalo vas vseh — premalo kritičnega presojanja in pripomb ter predlogov, ki bi nam prav gotovo koristili pri nadaljnjem delu.
Zato naša odločitev ni bila najlažja, a ker se zavedamo, da pristopamo k sodobnejši tehnični rešitvi, vsebinsko bolj »novinarski« zgradbi glasila, in ne nazadnje, izpopolnitvi obveščanja nasploh, smo se odločili za časopis, ki naj sčasoma postane pogostejši »gost« med vami.
Danes ga sprejmite takega kot Je, da pa bo postal še boljši, je potrebno čim širše sodelovanje — torej, marsikaj bo odvisno tudi od vas samih!
UREDNIŠTVO
Proizvodnja v decembru 1971
Osnovni material
Predilnica:
V oskrbi s surovinami je primanjkovalo kakovostnih bombažev z visoko presley vrednostjo, zaradi česar so bile slabše trdnosti preje, predvsem tistih številk, ki jih proizvajamo iz bele mešanice. Tako tudi v decembru pri Nm 20 osnovi nismo uspeli doseči trdnosti, ki bi ustrezala zahtevam inozemskega kupca. Zato so nam zaloge preje za izvoz povsem pošle in trenutno nimamo pripravljene nobene pošiljke, nasprotno pa so zaloge preje za predelavo doma občutno porasle, tako da se pojavlja problem vskladiščenja le-teh.
Vseeno pa količinska oskrba z bombažem ni povzročala večjih motenj ali zastojev v proizvodnji predilnice. Z najavljenimi pošiljkami bombaža iz Turčije in Centralne afriške republike predvidevamo, da bo v januarju 1972 problem proizvodnje preje za izvoz rešen.
Tkalnica:
Količinska oskrba s posebno prejo je bila zadovoljiva in ni povzročala zastojev v proizvodnji tkalnice. Zaloge nekaterih številk so bile zaradi objektivnih pogojev v predilnici celo pretirano visoke in so povzročale problem pri vskladiščenju, vendar predvidevamo, da nam bodo dobrodošle v primeru, če zaradi rekonstrukcije čistilnice pride do kakšnih večjih izpadov v predilnici. Prodaja preje na domačem trgu pa v sedanjih pogojih, ko je cena potrebne surovine večja od cene gotove preje, ni priporočljiva in ekonomsko v nobenem primeru utemeljena.
Oplemeni tUnica:
Zaloge tkanin za dodelavo so bile normalne in so se v decembru gibale med 600 do
700.000	m ter so kot take omogočale normalno delo plemenitilnice, zlasti še, ker je bilo poleg teh na razpolago tudi nekaj kupljenih tkanin in surovih tkanin za beljenje drugim podjetjem. Sorazmerno širok asortiment artiklov za obstoječi bellini sistem je terjal, da je vodstvo obrata posamezne partije sestavljalo iz več različnih
artiklov, kar povzroča težave in večje materialne stroške (več odplak apreturr.ih sredstev).
Konfekcija:
Z začetkom obratovanja novega obrata šivalnice v Hribu in čedalje večje proizvodnje tega obrata so pošle precejšnje zaloge tkanin za izdelavo kapen, zlasti še, ker so za normalno delo potrebne tudi precejšnje medfazne zaloge v dislociranem obratu.
Predilnica:
—	izvrš. plana: ef. kg
v baz. kg
—	izkor. strojev
—	produktivn. v baz g/vrh (prst.)
baz g/pr. m. (BD) HOK ure
Tkalnica:
—	izvrš. plana: v m2
v enotah
—	izkor. str.: na pog. statv. ure
na ef. statv. ure
—	produktivn.: enot/del. uro
Plemenitilnica:
—	izvrš. plana: v m2
Konfekcija:
—	izvrš. plana: v m2
v enotah
—	izkor. strojev
—	proizvodnost: ur/100 enot
Plan proizvodnje v predilnici za mesec december je bil kljub delovni omejitvi tretje izmene dosežen. V letnem merilu pa zaradi izpadov in omejitev v prejšnjih obdobjih ni v celoti dosežen.
Poleg planirane proizvodnje enonitne preje je bilo v predelovalnem obratu predil-
Čeprav v tkalnici postopno povečujemo zasedbo strojev z artikli, ki so namenjeni za predelavo v posteljno konfekcijo, smo bili zaradi tega prisiljeni delno uporabljati nekatere artikle, ki so 'bili sicer namenjeni za izvoz ali metrsko prodajo na domačem tržišču. Oskrba z ostalim reprodukcijskim materialom je bila dobra in ni povzročala nobenib izpadov proizvodnje.
95,08 %	101,07%	99,54 %
96,55 %	100,41 %	96,35 %
77.40%	75, 3%	
15,13	15,84	
55,87	55,09	
19,66	19,18	
110,12 %	106,58 %	107,28 %
106,20 %	107,73%	107,47 %
91,70%	92,40%	
95,40%	95,50%	
40,63	40,43	
117,73%	114,32 %	117,15 %
110,72%	116,14%	97,29 %
107,53%	124,26%	101,55%
87,30%
90,24
nice (sukalnici) v decembru izdelano 4.857 kg različnih sukancev in previto na križne navitke 7.080 kg enonitne preje.
Izvrševanje plana v tkalnici se tudi v decembru bistveno ne razlikuje od ostalih mesecev. Letni proizvodni plan je tako v kvadratnih metrih kakor v votkih sorazmerno visoko presežen, ker je v treh izmenah obratoval vseskozi en oddelek več, kot je bilo upoštevano v letnem planu. Razen tega je na to v veliki meri vplivala smotrna organizacija zaposlovanja, s čimer je bil preprečen del izpadov proizvodnje, ki hi sicer nastala zaradi občasnih izostankov (dopusti, bolezenski izostanki itd.).
Plan plemenitilnice je bil v mesecu decembru presežen za 14,32%, ker smo tudi v tem mesecu poleg domačih tkanin dodelovali precejšnje količine tujih (storitve) in kupljenih tkanin (damasti). Iz istih razlogov je proizvodni plan, ki je bil dosežen že
8.	novembra, tudi v letnem merilu visoko presežen.
Tudi v konfekciji je bil v decembru plan proizvodnje
Pogled v elektrodelavnlco jakega toka — Niko Ribnikar pri svojem delu.
Proizvodnja
dec.
letno
zaradi zaostanka v I. polletju ni bil dosežen. (V šivalnici Hrib je bilo v decembru sestavljeno 3480 kapen »NEVA« in nanje našita vezenina ter sestavljeno 1040 kapen »KARMEN«),
	november	december
predilnica — skupaj	114,79 %	115,47 %
sukalnica	110,00 %	112,50 %
tkalnica — skupaj	119,44 %	119,35 %
pregledovalnica — skupaj	121,94 %	116,38 %
plemenitilnica —- skupaj	116,19 %	117,80 %
konfekcija — skupaj	116,26 %	114,18 %
sklad. got. blaga	124,30 %	125,20 %
zabojarna	134,02 %	133,98 %
BPT — skupaj	118,18 %	117,36 %
Sejem Moda 72
sorazmerno visoko presežen, zlasti v enotah, ker je v tem mesecu na skupni obseg proizvodnje že precej vplivala proizvodnja dislociranega obrata šivalnice. Letni proizvodni plan pa kljub ugodnim rezultatom v zadnjih mesecih
Letošnji sejem »MODA 72« je bil že sedemnajsti po vrsti. Na njem razstavljajo proizvajalci tekstila, konfekcionarji in proizvajalci usnjenih izdelkov. Na sejmu so prikazani in razstavljeni modeli, ki estetsko in funkcionalno popolnoma ustrezajo zahtevnim tujim tržiščem. Naši proizvajalci bodo lahko nudili v sezoni 1972 tako domačim kot tujemu tržišču zaradi povečanega in potrebnega izvoza, izdelke, ki so kvalitetni in moderno oblikovani.
Jugoslovanska tekstilna industrija je dosegla lep napredek v poslednjih letih. Potrošnja tekstilnih izdelkov, ki je leta 1960 znašala okoli 4 kg na prebivalca, se je povzpela na 8 kg v letu 1971. Potrebe po tekstilu pa stalno naraščajo, saj je potrošnja na Zahodu že 14 kg na prebivalca.
ža, usnjeni izdelki, čevlji, klobuki, dežniki itd.
Center za sodobno oblačenje in opremo je letos že drugič organiziral ocenjevanje izdelkov v 22 skupinah blaga.
Podeljena so bila priznanja »Ljubljanski zmaj« in diplome za vse vrhunske dosežke.
Naše podjetje že več let uspešno razstavlja na sejmu.
Na sejmu »Moda 72« v Ljubljani smo letos spet prejeli »Ljubljanskega zmaja« za tiskano posteljnino »ASTRID«.
Se nadaljnje povečanje pri r.as bomo dosegli z res kvalitetnimi in modnimi tekstilnimi izdelki, ki bodo ustrezali željam potrošnikov.
Prav tu pa ima pomembno mesto ravno ljubljanski sejem »MODA«. Le-ta je nekakšen vsakoletni mejnik in ocenjevalec naporov tekstilnih proizvajalcev. Na tem sejmu se pokažejo vse novosti in izdelki za bližnjo sezono. Letos je razstavljalo 190 jugoslovanskih podjetij na površini v velikosti 11.000 kvadratnih metrov. Razstavljene so vse vrste tkanin, lahka in težka konfekcija, pletenine, trikota-
žal nam je razstavni prostor bolj skopo odmerjen, tako da ne moremo pokazati vsega, kar izdelujemo. Razstavili smo metrsko blago in konfekcijske izdelke, poudarek pa je bil na tiskani posteljnini »Astrid«, za katero smo letos že drugič prejeli »Ljubljanskega zmaja«. Ta lep uspeh, ki smo ga dosegli kljub močni konkurenci proizvajalcev posteljnine, naj nam bo vsem stimulacija za še uspešnejše delo v prihodnosti.
Polnilna enota novih mikalnikov.
čistilnici
Predvidevamo, da bo pri nadaljnji montaži nove čistilnice prišlo do nekaj izpadov v proizvodnji, saj je praktično nemogoče, da bi bila pri vključevanju nove linije stara ovirana.
Polovica del je sedaj opravljenih. Rekonstrukcija poteka že od polovice novembra — to kaže na obširnost del celega projekta.
Seveda po dokončanem delu računamo na nekaj pridobitev: zmanjšanje delovne sile za približno 10 ljudi na izmeno, boljšo kvaliteto, boljši izkoristek surovine, to je manj odpadkov, lažje delo delavcev (večja čistoča pri delu) in tudi večjo požarno varnost, ker imajo ti stroji vključeno posebno gasilno napravo na osnovi gašenja z ogljikovim dioksidom.
Za pojasnilo širšemu krogu našega kolektiva objavljamo kratek sestavek o delih, ki se trenutno izvajajo v čistilnici. V tako veliko investicijo in obširno rekonstrukcijo smo se morali podati zaradi izredno dotrajanega strojnega parka in zastarele tehnologije.
Tako je sedaj v predilnici novih nekaj mikalnikov, del raztezalk in brezvretenski prediini stroji, ki so zamenjali del prstančnih strojev.
Obnoviti bo še treba ostalo polovico čistilnice, prstančne stroje, predpredilnico (flajer-je in raztezalke) ter stare mi-kainike.
Dela ostane torej še dovolj, a ko bo vse prenovljeno, se bomo znašli spet na začetku; tehnološki razvoj je danes zelo hiter in tako se vedno znajdemo v začaranem krogu, v katerem je napredek hitrejši od naših zmožnosti prilagajanja.
Po rekonstrukciji bosta obratovali dve liniji strojev: ena bo nova, druga stara. Posebna razlika nove linije je v tem, da je kontinuirana, vezana — brez odlaganja materiala v celice in brez izdelave ter transporta baterje-vega svitka v mikalnico. Ves transport bombaža poteka direktno, pnevmatsko, iz rah-ljalnice do mikalnikov. Stara linija bo spremenjena z uporabo enega novega stroja, s tem bo odpadlo odlaganje v celice tudi v stani liniji.
Montaža rahljalnega stroja, pri kateri sodelujejo strokovnjaki angleške tovarne PLATT.
Vsaika linija bo služila za predelavo svoje mešanice bombaža — ena za belo, druga za rumeno; to se pravi, da odpade približno polovica na vsako linijo. V manjših količinah pa naj bi tekla predelava polinozik in zelenih vlaken ter v bližnji bodočnosti poliesterskih vlaken, še na stari način.
Sama rekonstrukcija je zelo obsežna. Oglejmo si nekaj večjih del v posameznih oddelkih!
V »rahljalnici« so bile potrebne precejšnje spremembe:	prestaviti smo morali
ZINSER prstančne stroje v A predilnico (zgornjo) k ostalim prstančnim strojem, poglobiti tlak v prostoru in še do-
datno zaradi velikih izmer novega rahljalnega stroja, prestaviti kanalizacijsko in električno napeljavo, parovod itd.
Drče za transport bal v prostor rahJjalnice skoraj ni bilo mogoče več uporabljati zaradi preozkega prostora med progo in stvabo predilnice — bale se mečejo direktno na prostor pred vrati, zaradi česar je prišlo do precejšnjih poškodb na stari stavbi in tudi sicer je nevarno zaradi delavcev samih.' V teku je dobava novega dvigala DEMAGA, s katerim se bodo mimo postavljale v prostor.
Precejšnje spremembe se vršijo v mešalnici — tu bosta dva nova stroja — vsak za svojo linijo.
Za predvidene manjše mešanice (zelena, polinozik, poliester) in za rezervo, v primeru Okvare na novih strojih, pa bomo ohranili dva od treh starih nakladalnih strojev. Dosedaj smo podrli južno stran celic in naredili veliko odprtino v steni za transport strojev v prostor. Zaboji, ki so težki tudi čez 4500 kg, so že v stavbi — pri tem je pomagalo 25-tonsko dvigalo iz Ljubljane.
V prostoru tako imenovane »čistilnice« bomo odstranili 1 bater in nekaj rahljalno čistilnih strojev, na to mesto pa postavili stroje nove čistilne linije.
Nekaj novih strojev, ki bodo služili kot polnilna er.ota novih mikalnikov, je že postavljenih poleg njih. Ti stroji bodo dovajali bombažne kosmiče direktno (brez svitkov) novim mikalnikom.
Razen tega smo v prostor nekdanje »REIS MAŠINE« postavili novo KRANTZOVO filtrirno enoto, ki bo služila za izpraševanje novih čistilnih strojev.
Največ težav med rekonstrukcijo je bilo zaradi počasnega odvijanja gradbenih del. Zato smo morali zamenjati vrstni red, da bi se delo tako odvijalo s čim manj zamude.
Trije izmed petih ventilatorjev, ki vodijo v KRANTZOVO filtrirno enoto.
Rekonstrukcija v
15 let Tržiškega tekstilca
Nadaljevanje s Estrani
Občinske skupščine in političnih organizacij, s katerimi se je zadržal v prijetnem razgovoru. Zanimal se je za gospodarski razvoj občine, za maloobmejni promet med Tržičem in sosednjo Koroško, o gradnji nove šole, o problemu zaposlenih žensk in varstvu otrok.
Oba predsednika sta pokazala veliko zanimanja za razvoj turizma pri nas.
iraški tekstilec, štev. 1,
1964)	.
Na seji delavskega sveta.
»Ali mi morete razložiti,« vpraša nekdo izmed navzočih, »zakaj so take razlike v plačah med tekstilno in gumarsko industrijo,«
»O, lahko!« odgovori predsednik. »Tekstil se krči, guma pa se razteza!«
(Tržiški tekstilec, štev. 4,
1965)	.
Interni časopis »Tržiški tekstilec« mora postati v resnici obveščevalec članov delovnega kolektiva. Zato naj vsebuje sledeče:
—	članke in razprave o delovanju organov delavskega samoupravi j an j a,
—	o načinu obravnav in sprejemanju sklepov,
—	o doseženih proizvodnih rezultatih,
—	o pomanjkljivostih v proizvodnem procesu ter o predlogih za izboljšavo,
—	o delovanju in nalogah družbeno političnih organizacij,
—	o organizaciji in koordinaciji dela,
—	o raznih spremembah, ki se posredujejo v podjetju, kot so: menjava artiklov, sprememba cen, zaloga prodaje, stanje surovin, problematika z novimi delavci, problematika usposabljanja itd.
(6. točka iz predloga akcij za informiranje delovnega kolektiva, ki ga je pripravil odbor za seznanjanje in obveščanje. Tržiški tekstilec štev. 1, 1966).
V škropilnicah so se popolnoma uveljavili bobnasti su-
šilniki, ki jih kombiniramo s sušilnimi komorami in deljenjem niti v mokrem stanju. Dobili smo avtomatske naprave za pripravljanje škrobi-la in regulacijo procesa škrobljenja. Škrobljenje smo začeli povezovati tudi z voskanjem; s postopkom, ki pri sušenju ovije škrobljeno nit s taniko plastjo voska, ki zmanjšuje trenje pri tkanju in omogoča s tem lepše tkanje.
(Kaj je novega v tekstilu, Tržiški tekstilec štev. 11, 1967).
... Polne dobre volje smo se s korajžo podale ob pol sedmih na pot. Kolona, ena za drugo, vseh starosti, od najmlajše 15 letnice pa do 62 let stare mame ...
... še zadnji najbolj strmi del vzpona, vmes malo počitka in vzdrgetalo je srce v sreči in zavesti, da stojimo na samem vrhu Storžiča — na cilju!
(Pohod 59 Tržičank na Storžič, Tržiški tekstilec, štev. 8, 1968).
Zavedajoč se pomembnosti kvalitetnega in pravočasnega obveščanja članov delovnega kolektiva o uspehih in problemih je odbor za seznanjanje in obveščanje na svoji seji razpravljal o predlogu strokovne službe, to je kadrovskega sektorja, o nujnosti spremembe oblike in izboljšanju kvalitete našega glasila.
Tako je odbor na podlagi vsestranske razprave sklenil, da naj bosta oblika in vrsta tiska boljša, zanimivejša, skratka bolj privlačna našim bralcem, kot pa je to bilo v dosedanji oiklostirani izdelavi.
(Ob izidu Tržiškega tekstilca v novi obliki, štev. 5, 1969).
Življenjsko udobje je cilj slehernika, in prav malo se ta slehernik ozira na to, da ni sam, da so okrog njega tudi ljudje, ki si žele dobre besede, in ne dejanj, s katerimi jim v ihti za uspehom prizadevamo bol.
Odmikamo se od narave, od zdravega bitja in žitja. Le malokdo se zaveda klanca, po katerem v nori ihtavosti drvimo v prepad tehničnega napredka. Se bomo ustavili, še preden bomo izgubili zadnjo troho človečnosti in čustev, zaradi katerih je tudi vredno živeti.
(Janko Lončar, Smo res taki? Tržiški tekstilec, štev. 12, 1970).
1.	julija ob 18. uri so se zaprle vrata 6. mednarodne razstave tekstilnih strojev. Deset dni — kolikor je trajala — so proizvajalci tekstilnih strojev in opreme v Porte de Versailles — razstavišču Pariza — kazali svetu, kaj ponujajo tekstilni industriji v letu 1971 in kako si predstavljajo proizvodnjo tekstila v bodoče.
(Ogledali smo si 6. mednarodno razstavo tekstilnih strojev, Tržiški tekstilec, štev. 7, 1971).
T. P. in S. S.
Misli in izreki o junaštvu
Bila sem ... ena najplašlji-vejših in dokler sem se kazala junaško, da bi druge ohrabrila, sem tudi sama postala
hrabra.	. ,
(Goethe)
So tudi ljudje, ki so bolj junaški pred smrtjo kot pred življenjem. (Jovail DUCIC)
Hraber ni tisti... ki se ne boji, temveč tisti, ki zna skriti svojo plašljivost.
(MAKARENKO)
Junaštvo je upanje, da bo krogla zadela soseda.
(Ugo OJETTI)
III. Kongres Sindikata delavcev industrije in rudarstva
Na osnovi razprav med članstvom in v organih sindikata ó sedanjih in bodočih nalogah je sprejel III. kongres, ki je zasedal 7. in 8. decmbra v Kranju, dokument: »Programska usmeritev Sindikata Slovenije od 1971 do 1975«.
Navajamo povzetke glavnih nalog tega programa:
I.	Samoupravni položaj delavcev v združenem delu
Sedanja tržna gibanja, nelikvidnost, prezadolženost delovnih organizacij in drugi pogoji gospodarjenja siromašijo materialno bazo samoupravljanja in bistveno omejujejo temeljne pravice in dolžnosti delavcev. Zato kongres zahteva uveljavitev gospodarske politike, ki bo krepila materialno osnovo samoupravljanja in zagotavljala samoupravne pravice delavcev. Sindikat se zavzema, da se v delovnih organizacijah uveljavi takšen sistem upravljanja, v katerem bo imel vsak član delovne skupnosti možnost vplivati na uresničevanju svojih pravic in dolžnosti upravljanja. Kongres nalaga organizacijam in organom sindikata, da še bolj delujejo pri uresničevanju sestavnih dopolnil o temeljnih organizacijah združenega dela, ki so bistvenega pomena za uresničitev samoupravnega položaja delavcev. Kongres terja od organizacij in organov sindikata, da se upro slehernim poskusom omenjenega kršenja samoupravnih pravic in položaja delavcev v zakonodaji in praksi.
II.	Gospodarjenje, dohodek in osebni dohodek
Različni pogoji gospodarjenja so posledica delovanja tržišča, neekonomskih vplivov in tudi razvojne politike. Neodvisno od pogojev gospodarjenja pa kongres sodi, da ni mogoče trajneje podpirati proizvodnje, ki ne zagotavlja minimalne socialne varnosti delavcev in minimalne družbene akumulacije.
Terjamo tako politiko primarne in sekundarne delitve, ki bo zagotavljala socialno varnost delavcev in naraščanje družbene akumulacije.
Sindikat se zavzema, da družbeni načrt vsebuje elemente socialne varnosti, zahteva strokovno in politično
odgovornost ter javnost inštitucij za družbeno načrtovanje.
Normalni spremljevalec blagovnega gospodarstva je težnja k monopolnemu dogovarjanju o trgu dn cenah. Kongres nasprotuje sedanjemu načinu formiranja cen, pri katerem je vpliv končnih posrednikov premajhen; trgovine ne smatra kot predstavnika potrošnikov ali končnih porabnikov. Kongres odklanja tako imenovano »samoupravno sporazumevanje« o cenah, ki v bistvu predstavlja monopoliziranje trga in predlaga sprejem predpisov, ki bi preprečili monopolno dogovarjanje. Sedanji način prispevkov in davkov prizadene zlasti panoge z velikim številom zaposlenih, kar obremenjuje predvsem živo delo. To je vzrok za neenakomerno zaostrovanje pogojev gospodarjenja. Kongres zahteva spremembo takega sistema. Kongres ugotavlja, da sklenjeni samoupravni sporazumi urejajo le globalno delitev dohodka in osebnih dohodkov. To pomeni, da določanje osnov ir. meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov v delovni organizacijah še naprej ostaja neokrnjene samoupravne pravice delovnih kolektivov. Sindikati se morajo močno angažirati pri usmerjanju delitve do dohodka in osebnih dohodkov ter podpira prizadevanja, da se temeljni odnosi v usmerjanju dohodka ir. osebnih dohodkov tudi naprej urejujejo s samoupravnimi sporazumi;
— da bodo razlike med osebnimi dohodki delavcev enakih kvalifikacij le posledica različne osebne storilnosti, različnih delovnih razmer in različnega poslovnega rezultata, ki ga dosega delovna organizacija ali temeljna organizacija združenega dela,
—	da bo najnižji osebni dohodek v rednem delovnem času in ob normalnem izpolnjevanju delovnih nalog zagotavljal minimum življenj-sih potrebščin, dolgoročneje gledano pa tak standard, ki bo omogočal delavcu in njegovi družini ekonomsko in socialno varno življenje.
—	da se sedanji razponi v osebnih dohodkih ne bodo povečevali; nasprotno, ob vse večjih oz. višjih poprečnih osebnih dohodkih bi se morali razponi v osebnih dohodkih v poprečju zmanjšati.
—	da se bodo s samoupravnimi sporazumi bolj usklajeno vrednotili tudi nekateri drugi osebni prejemki (kateri pomenijo osebne dohodke), ki v prvi fazi samoupravnega sporazuma niso bili usklajeni.
III.	Izobraževanje, kultura, kadri
Kongres se zavzema, da bi delavcu že obvezna šola omo-čala izobrazbo za prvo zaposlitev. Delavcem, ki niso dokončali obveznega osnovnega šolanja, mora delovna organizacija omogočiti, da to šolanje dokončajo. Sindikat se zavzema za takšno kadrovsko politiko v delovnih organizacijah, ki bodo sposobnim delavcem omogočala sistematično napredovanje in tako krepila kadrovsko strukturo.
Sindikat podpira kulturno akcijo ter se zavzema za večjo kulturno raven delavcev.
IV.	Delovne razmere In varstvo pri delu
Ce z modernizacijo tehnike in z novo tehnologijo najtežjih delovnih razmer na posameznih delovnih mestih r.e bi mogli odpraviti, so pa vzrok za delovno invalidnost, se bo sindikat zavzemal za bonifi-ciranje delovne dobe na takih delovnih mestih.
Kongres vztraja, da se postopoma ukine nočno delo žensk ir. sodi, da je potrebno sprejeti tudi sistemske ukrepe, ki bodo delovnim organizacijam omogočali normalno ustvarjanje dohodka. To velja še posebej za tekstilno industrijo.
Kongres sodi, da je plačevanje dopolnilnih prispevkov za nadpoprečno število nesreč pri delu.
—	število nesreč pa je povezano z delovnimi razmerami
—	v nasprotju z načeli vzajemnosti in solidarnosti.
Organom sindikata in ustreznim organom socialnega zavarovanja kongres predlaga, da z republiškimi predpisi odpravijo to anomalijo. Kongres zahteva:
—	da se bodo bolj uskladile osnove za različna nadomestila osebnih dohodkov;
—	da se bodo pri regresih za dopuste kot pomembni kriteriji upoštevala solidarnostna načela;
—	da se pri določanju števila dni dopusta kot najpomembnejši kriteriji upoštevajo delovni pogoji, delovna doba;
—	da pri nadomestilih osebnega dohodka za traja-
nje bolezni do 7 dni nadomestila r.e bodo nižja od 80 %, od 8 do 30 dni pa ne nižja od 90 %;
—	da v primeru smrti delavca, katere vzrok je nesreča pri delu, delovna organizacija pomaga družini ponesrečenega;
—	da se nadurno delo pravilno vrednoti, če je to res potrebno;
—	da se organizirano razvija rekreacija po delovnih kolektivih;
—	da se organizira doba prehrane (topli obroki) in prevoz na delo in z dela.
V.	Delovna razmerja
Sindikat se bo zavzemal —
zlasti pa naj bi bila trajna naloga osnovnih organizacij sindikata — da proizvodni delavci, ki so zaradi priznanih zmanjšanih delovnih sposobnosti razporejeni na manj zahtevna delovna mesta, ohranijo nezmanjšan osebni dohodek prejšnjega delovnega mesta.
VI.	Zaposlovanje
Zaposlitev predstavlja enega temeljnih elementov socialne varnosti delavcev, zato se kongres zavzema za ustvarjanje možnosti za polno zaposlitev in za stalnost zaposlitve, da bi tako čim manj naših delavcev odhajalo na delo v tujino. Glede na to, da so potrebe po kadrih v programih modernizacije močno zapostavljene, kongres zahteva, da organizacije v programih modernizacije in razvoja zagotovijo tudi sredstva za prekvalifikacijo delavcev in odpiranje novih delovnih mest. Zahteva tudi obvezno planiranje
kadrov v investicijskih načrtih.
VII.	Stanovanjska problematika
Sindikat se zavzema za graditev cenejših stanovanj s primernim standardom. Meni, da je za stanovanjsko gradnjo določena oziroma zbrana finančna sredstva potrebno kar najbolj racionalno uporabiti.
Kongres z vso resnostjo opozarja, da je potrebno doseči večjo ekonomsko in pravno varnost stanovanjskih varčevalcev, da bi lahko stanovanjsko varčevanje doseglo svoj namen in postalo ena od poti za pridobitev stanovanja.
VIII.	Organiziranost sindikatov
Kongres sodi, da se vloga in družbeni položaj sindikata kot dela samoupravnega sistema ne izražata le v delovnih skupnostih, temveč v celovitosti družbenih odnosov, zato so v družbeni vlogi in položaju sindikata potrebne jasnejše opredelitve tudi v drugi fazi ustavnih sprememb.
Prizadevali si bomo, da bodo organizacij ske oblike omogočale izražanje specifičnih interesov delov članstva in usklajevanja interesov teh delov z interesi preostalega članstva.
To so kratki izvlečki iz pro, gramske usmeritve, aktera je sprejel III. Kongres Sindikata delavcev industrije in rudarstva v Kranju.
Vse to naj nam bo vodilo pri nadalnjem delu, seveda z zahtevo po doslednem izvajanju.	D. R.
Večje nagrade vajencem
Odbor za izobraževanje je na 18. redni seji dne 18. januarja 1972 obravnaval problematiko vajencev. Že nekaj let jih ne moremo dobiti željeno število, potreba po vzdrževalni službi pa postaja vedno večja. Zaradi tega se je odbor odločil delavskemu svetu predlagati, da se s 1. januarjem 1972 zvišajo nagrade vajencem, kar je dne 21. januarja tudi potrdil kot sledi:
za I.	letnik	od 300,00 do	380,00	din	mesečno
za II.	letnik	od 380,00 do	480,00	din	mesečno
za III.	letnik	od 480,00 do	600,00	din	mesečno
Upamo, da bomo na ta način dobili potrebno število vajencev in tako zadostili potrebam podjetja.
Po planu izobraževanja bomo v letu 1972 sprejeli v uk:
6 vajencev za izučitev poklica »strojni ključavničar«,
2 vajenca za izučitev poklica »obratni elektrikar za jaki tok« in »obratni elektrikar za šibki tok«,
1 vajenca za izučitev poklica »pleskar«,
1 vajenca za izučitev poklica »mizar«.
Pogoj za sprejem je predvsem dokončana osemletka in zdravstvena sposobnost.
Sklenili so ■ ■ ■
Odbor za gospodarske zadeve je imel 23. decembra 1971 svojo 23. redno sejo.
Tovariš glavni direktor je odboru poročal o možnostih ustanovitve naše prodajalne. Dejal je, da zaenkrat nimamo ustreznega prostora in da bo predvidoma v marcu letos ustanovljena zasilna prodajalna.
Nadalje je podal problematiko podjetja. Povedal je, da nas je zamrznitev cen precej presenetila. Cene surovinam na zunanjih tržiščih se dvigajo, našim izdelkom pa jih ne smemo dvigniti in s tem nastaja precejšnja negativna razlika. Kdaj bo dovoljeno zvišanje cen, še ni mogoče dokončno reči. Bombaža nimamo veliko na zalogi, kar ga bomo pa dobili, bodo cene višje. Naš zahtevek za zvišanje cen smo predložili Zveznemu zavodu za cene, vendar je prišla zamrznitev in sedaj vse čaka. Poleg tega pa bo potrebno zvišanje tudi zaradi devalvacije, vendar zaenkrat o tem še ni mogoče dati izjav in tudi položaj še ni jasen. Najbolj prizadete so tiste gospodarske organizacije, ki so vezane na uvoz surovin. Za potrebe tekstilne industrije pa v Jugoslaviji ni veliko domačega bombaža.
Tovariš glavni direktor je odboru posredoval predlog kolegija, da se popravi 6. člen Pravilnika o nagradah in priznanjih članom delovne skupnosti, ki določa, da se člane kolektiva, kateri z dnem 31. 12. preteklega leta dopolnijo 30 oziroma 35 let delovne dobe v podjetju, za praznik dela 1. maja nagradi. Doba zaposlitve (kot kriterij za nagraditev) naj se skrajša na 25 let za vse enako.
Odbor daje predlog v potrditev delavskemu svetu.
Odbor je sklenil, da se včlanimo v Društvo SRS za boj proti raku iz Ljubljane in s tem plačamo članarino po 1 dinar na zaposlenega letno.
Če študent na rajžo gre
vilka, ki marsikomu pove mnogo.
Ko sem že začel s številkami, bi napisal še, da proizvedejo dnevno 80 ton ledu in 10 ton natrijevega klorida (kuhinjske soli).
Navedene številke, ki niso in niso hotele iz naših glav, so nam krajšale že tako dolgo pot, katera se je bližala kraju, saj smo naslednji dan prispeli v München, prestolnico Bavarske.
V Münchr.u smo imeli namen ostati dva dni, ker smo hoteli to mesto spoznati malo natančneje. Glavni vzrok niso bile samo njegove znamenitosti, temveč tudi olimpijske igre, ki bodo prirejene prav tu. Mesto je dajalo videz, da se bo v njem nekaj vršilo, saj so se priprave začele že pred našim prihodom. To je bilo samoumevno, toda začudile so me cene priznanega piva, ki so bile višje kot ponavadi. Eden od vzrokov za dvig cen je bil takrat še daljni, a bližajoči se začetek olimpiade.
Po seznanitvi z olimpijskim mestom smo se napotili še do bližnjih trgovin, kjer smo
BASF izdeluje tudi usnje.
»zapravili« še zadnje marke in nakupili darila, ki bi nas spominjala r.a to ekskurzijo. Ker denarja ni bilo več, smo bivanje v Münchnu skrajšali za en dan ter se odpravili še na zadnjo vožnjo. Pripeljali smo se do željenega cilja, katerega smo pogrešali skoraj tri tedne — Jugoslavija.
S	tem se je naše potovanje končalo; končalo pa se Je tudi moje pisanje, katerega naj zaključim z besedami: »Lepo je drugod, še lepše pa doma!«
Marjan Kogoj
Kaj dela mladina?
V mesecu decembru smo izpeljali redno letno konferenco. Čeprav smo vabili vse mladince naše tovarne, se je odzvalo od 375 vabljenih le borih 17. Nismo bili sklepčni, a konferenco smo po kratkem preudarku vseeno izvedli, saj je komite menil, da ne bi bila prihodnjič udeležba nič boljša, ker je taka pač splošna praksa in usoda takih ter podobnih konferenc.
Izvolili smo nov komite tovarniškega mladinskega aktiva, ki šteje 15 članov. Sestavljajo ga naslednji mladinci: Milan Šega, Francka Debeljak, Ljuba Šušteršič, Stane Kemperle, Branko Sajovic, Andrej Šega, Jožica Mali, Mojca Mlakar, Marija Srečnik, Iztok Čižman, Miro Na-dišar, Sonja Pušavec, Franc Ranko, Janez Lončar in Lado Brzin.
Novoizvoljeni komite se je že dvakrat sestal. Pričetek delovanja je bil dober, saj smo bili obakrat zbrani skoraj vsi.
Na prvi seji smo izvolili predsednika (Lado Brzin), sekretarja (Milan šega), tajnika (Jožica Mali), blagajnika (Mojca Mlakar) in športnega referenta aktiva (Franc Ranko).
Izvolili smo tudi nadzorni odbor, ki bo skrbel za pravilno in čimboljše delovanje naše mladinske organizacije.
Sestavljajo pa ga člani prejšnjega komiteja: Janez Furlan, Lojze Lavsegar ter Marjan Herak.
Drugo sejo smo posvetili predvsem pripravam za od-
dajo »Mladina pred mikrofonom«, ki jo bo organiziral naš aktiv.
Sodelovali smo tudi na 2. oddaji »Mladina pred mikrofonom«, kj je bila na Jesenicah. Našo tovarno je zastopal le ansambel Karavanke, to pa zato, ker je bila oddaja bolj revijskega značaja in tekmovanja v znanju ter ocenjevanja ni bilo. Pred novim letom je nameraval prirediti aktiv tovarne Veriga iz Lesc prijateljski sestanek z družabnim večerom na Bledu, katerega smo se hoteli udeležiti, a nismo dočakali pričetka. Za naprej pa imamo v programu popestritev v mladinski organizaciji ter izvedbo oddaje »Mladina pred mikrofonom, ki bo proti koncu februarja v Tržiču.
Radi bi, da bi bili pri novih volitvah v samoupravne organe vključeni tudi mladi, saj bi se tako delovanje članov mladinske organizacije še popestrilo in naš prispevek k skupnim ciljem bi bil večji.
Še enkrat bi rad poudaril, da je naša naj večja akcija za prihodnje, vključiti v aktivno delovanje čim več mladincev, ki jih v tovarni ni malo in upam, da bomo v tem ter tudi v ostalih nalogah, uspeli.
O	nadaljnem delu aktiva bomo redno poročali v našem glasilu, saj si želimo čim boljše povezave s celotnim aktivom.
Lado BRZIN
Tovarniški tir BASF —
v ozadju Ren.
(Zadnje, 6. nadaljevanje)
Tovarna BASF je bila ustanovljena leta 1865. Z leti svojega obstoja se je zelo širila, saj so se širile tudi panoge dejavnosti.
Tovarniški gigant smo si ogledali z razglednega stolpa in se s tem vsaj delno prepričali o stvarr.i velikosti (3,5 X 5,5 km).
Četrtina delavcev, ki so zaposleni v BASF, je iz Jugoslavije. Vodstvo tovarne se je pohvalno izrazilo o njihovem delu in to o delavcih, ki imajo direkten kontakt s proizvodnjo, pa tudi inženirjih, ki opravljajo strokovna dela. Inženirji, ki pridejo k njim, imajo dveletno poskusno dobo in šele potem dobijo samostojno delovno mesto, za katerega so se usposabljali.
Tovarna ima 1500 zgradb. V tem je zajeta vsa proizvodnja, vključno z upravnimi zgradbami. Mi smo si ogledali le za nas interesantne oddelke in posamezne laboratorije. Zanimiva je proizvodnja izdelovanja vitamina A in herbicidov, ki se rabijo v poljedelstvu za uničevanje plevela na poljedelskih nasadih pšenice.
Ker smo tekstilci, se tu nismo predolgo zadrževali, saj bi ne imeli dovolj časa za ogled vsega. Že naslednji oddelek pa je bil za nas mnogo bolj interesanten. Najprej smo se seznanili s teoretično platjo diazotiranja aromatičnih aminov, ki jih potem rabimo za izdelovanje naphtol-nih barvil. Teorija tega pro-
Knjižnica ima vedno obiskovalce.
cesa je bila vsakomur več ali manj znana, zato smo tem bolj z zanimanjem opazovali samo proizvodnjo, ki je bila za nas nova.
V razvojnem oddelku smo si ogledali izdelavo posameznih vrst barvil, katere nato v raziskovalnem laboratoriju preizkusijo na posameznih tekstilnih vlaknih, če le le-ta
kovno literaturo. Presenetilo me je le to, da teh knjig, oziroma revij ne posojajo domov, ampak jih mora vsak obiskovalec preštudirati v knjižnici. Odstopanje od tega pride le v slučaju, da je čas študija prekratko odmerjen in bi s tem trpelo raziskovalno delo in proizvodnja novih artiklov.
Raziskovalni laboratorij, kjer preiskušajo barve.
obarvajo, če je sprejemanje barvila dovolj dobro, nadaljujejo z raziskovanjem novega barvila glede obstojnosti — svetlobne, pralne in druge.
V razgovoru s strokovnim vodstvom raziskovalnega laboratorija smo izvedeli, da je od 100 novih barvil, ki jih dostavi razvojni oddelek, uporabno za trg le približno troje.
Zanimiva je bila tudi proizvodnja barvil, ki so prestala ognjeni krst, kot so trife-nilmetanska, azo ter 1:1 in 1:2 crom-kompleksna barvila in druga.
Njihova strokovna knjižnica ima vso najnovejšo stro-
Tovarna se ne bavi samo s tekstilnimi pomožnimi sredstvi, ampak je prodrla na trg tudi z izdelki, ki se tičejo usnjarske in papirne industrije. To še ni vse, vendar bi vse ostale panoge ne omenjal, ampak bi podal nekatere številke letnega prometa v milijonih nemških mark: Plastične mase	1897
Nafta	1366
Kemikalije	1228
Sredstva za poljedelstvo 1164 itd.
Letni promet znaša z ostalimi »manj važnimi« sredstvi za proizvodnjo različnih artiklov posameznih industrij 10.520 milijonov nemških mark. To je impozantna šte-
Zimska rekreacija gasilcev
V spomin najstarejšemu gasilcu
Štucinu
Prav v trenutku dogovora, da delegacija članov upravnega odbora našega industrijskega gasilskega društva osebno obišče gasilske veterane, smo dobili žalostno sporočilo, da je umrl IVAN ŠTUCINiz Bistrice pri Tržiču.
V soboto, 25. decembra, smo izobesili žalno zastavo na drog pred vratarnico. Vodstvo gasilskega društva je na žalni seji počastilo spomin umrlega veterana z enominutnim molkom. Občinsko gasilsko zvezo Tržič in vsa društva smo obvestili, da z gasilskimi častmi pospremimo na zadnji poti našega zaslužnega gasilca.
Pokojnik je bil rojen 1877. leta. Takrat, ko so veliki ognjeni zublji v letu 1891 neus miljeno pustošili celotni obrat predilnice in do vrha polno skladišče bombaža, je bil star 14 let. Grozljivi prizor požara, ki ga ni bilo mogoče pogasiti, je v mladem fantu zbudil zavest, da se vključi v takratno požarno brambo.
Boleča vest o smrti je odjeknila toliko bolj med sedanjo generacijo gasilcev in v delovnem kolektivu, saj je bil Ivan Štucin med prvimi pionirji gasilstva v podjetju. Vedno vesten in zelo požrtvovalen, pošten, razumevajoč, osebno pa zelo skromen, je dajal najboljši zgled, ki ga je vredno, pa tudi potrebno posnemati. Dočakal je visoko starost, skoro 95 let, in v tem času veliko doživel; zato smo ga večkrat kaj povprašali, da bi obudil stare spomine na gasilsko udejstvovanje. S kakšnim zadovoljstvom je vedno pripovedoval različna doživetja! »Ja, veste, požarna bramba že 100 let na vsem Slovenskem goji plemenito delo: NA POMOČ!« je povedal s ponosom in nadaljeval: »Pa tudi uniforme smo zmeraj dobili. Čeprav je bila v začetku nemška komanda, smo jo kar po slovensko odrezali.«
Na slovesnosti ob 75-Ietnici našega društva je glavni direktor tovariš Janko LONČAR, izročil zaslužnemu gasilskemu veteranu miniaturno sekirico, v znak priznanja in zahvale. Zares srečne oči so zažarele ob trenutku veselja.
Priljubljenost našega veterana je bila izkazana tudi tistega nedeljskega popoldneva na njegovi zadnji poti, na kateri ga je spremilo nemalo ljudi, med njimi precej gasilcev.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu!
V program našega dela, ki ga je sprejel upravni odbor društva za zimsko obdobje, smo vključili tudi utrjevanje fizične kondicije s pešačenjem in sankanjem. Dogovorili smo se, da v soboto. 15. januarja, ob 16. uri startamo na »Brinu«.
Rečeno — storjeno! Povabili smo tudi našega dolgoletnega poveljnika, upokojenca Slavka Terana, in že je steklo prijetno kramljanje. Iznajdljivi blagajnik je vsakomur postregel s Šilcem »domačega« za večjo korajžo. Vlogo starter ja je prevzel Slavko in brez oklevanja smo sedli na sanke. Drug za drugim smo vozili v dolino, nekateri celo s takšno hitrostjo, da so komaj premagali serpentine. No veselja ni manjkalo, saj je vsakdo hotel biti hitrejši. Sodnikov na cilju ni
bilo, le tajnik društva je ocenjeval čas vožnje. Najbolj prizadeven je bil mlajši sestav gasilcev, starejši pa so tudi tokrat upoštevali zmerno vožnjo.
Startalo je 20 gasilcev, žal le ena sama tovarišica. Mislili smo, da članic ni bilo, ker so se ustrašile strmine in poledenele sankaške proge, naslednji dan pa smo slišali tarnanje, da nimajo sank in najbrž je bil to glavni vzrok za njihovo odsotnost.
Po zaključenem sankaškem tekmovanju smo se zbrali na tovariškem srečanju ob zabavni glasbi in izdatni malioi, v domu družbenih organizacij.
Prijetno športno popoldne je kar hitro minilo v tovariškem vzdušju.
Mladi gasilci so tudi planinci in kar takoj po malici
so hitro sedli na sanke, pa brž domov po opremo. Obloženi z vso »kramo« so vzeli pot pod noge, do koče pod Storžičem. Težak tovor in temna noč jih nista ovirala pri pešačenju v gore.
Združili smo prijetno s koristnim in tako utrjujemo kondicijo za naporne praktične gasilske vaje po rednem programu.
Varujmo
se
nezgod
V mesecu novembru in decembru so se pripetile naslednje obratne nezgode pri delu.
1.	Ani Smolej, delavki iz predilnice, je lestev poškodovala desno roko.
Vzrok: Natrpano delovišče.
2.	Ivana Švab, delavka v oplemenitilnici, s; je ob blagovnem valju na razpenjal-nem sušilniku poškodovala levo roko.
Vzrok:	Nevaren način
dela.
3.	Jože Fornazarič, mojster v tkalnici, si je pri popravilu Škarij tkalskega stroja poškodoval četrti prst leve roke.
Vzrok:	Nevarne način
dela.
4.	Janko Špendal, zaposlen v elektriški delavnici, si je pri dviganju elektro motorja poškodoval hrbtenico.
Vzrok: Neorganizirano delo v skupini.
5.	Božo Pretnar, delavec v oplemenitilnici si je s transportnim vozičkom poškodoval palec leve noge.
Vzrok: Slaba konstrukcijska izvedba voza.
6.	Zdravko Komadina, delavec v oplemenitilnici si je s solr.o kislino poškodoval obe roki.
Vzrok: Ni bil dovolj poučen o varstvenih ukrepih pri takih delih.
8.	Jožefa Pohleven, predica iz predilnice, si je na stroju poškodovala mazirec leve roke.
Vzrok: Naglica pri delu.
8.	Janez Razinger, delavec — težak pri transportni grupi, si je pri razkladanju zabojev poškodoval kazalec leve roke.
Vzrok: Ni uporabljal zaščitnih sredstev, ki so namenjena za taka dela.
V mesecu decembru so v naše podjetje prišli na* slednji sodelavci in sodelavke:
—	v tkalnico: Milan Šober, Milan Vajnhandel, Marija Krsnik, Friderik Niggemeiner.
—	v konfekcijo: Ivanka Per-harc
—	v konfekcijo L. p.: Marija Knavs, Martina Mohar
—	v vzdrževalne obrate: Štefan Jakopin
—	v upravo: Marija Bedina
- odšli
V decembru pa so odšli:
—	samovoljno: Antonija Koder, Silvo Ravnik, Franc Kimovec, Vida Srečnik, Jožica Mohorič, Jakob Marinšek,
—	odpoved podjetja: Camil Muratovič
—	v preizk. dobi: Anto Klarič
—	na rehabilitaciji: Vida Bečan
—	inv. upokojeni: Jože Primožič
—	v pokoj: Štefka Koder, Franc Lupša
Nasvidenje
na
Pohorju
Tako smo si dejali lani, ko smo se poslavljali od svojih stanovskih tovarišev, tekstilcev, in ko smo zapuščali prizorišče XIII. TEKSTILIADE, našo Zelenico.
V želji, da dosežemo čim boljše uspehe In tako še v nadalje opravičimo dober glas tržlšklh smučarjev tekstilcev, smo že pričeli z rednimi treningi vsak torek in četrtek. Upamo, da bo odziv dober kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki so nam zagodle na začetku našega treninga. Naša želja je, da se nam pridružijo vsi ljubitelji bele opojnosti, naš cilj pa je, da aktiviramo mlado in staro, ne glede na spol. Casa je malo; 19. februarja bo namreč slovesna otvoritev XIV. TEKSTILIADE na Pohorju, ki jo prireja Mariborska tekstilna tovarna. Mislim, da lahko računamo ne samo na podporo naše sindikalne podružnice, ki nosi glavno finančno breme, ampak tudi na vsestransko pomoč uprave podjetja, z glavnim direktorjem, tovarišem Lončarjem. Upam, da bomo z roko v roki dosegli največji uspeh — drugo zaporedno osvojitev prehodnega pokala.
Upam, da se vsi tekmovalci kot celota, zavedamo svoje odgovornosti, saj iz Izkušenj vemo, da so nam tla na Pohorju kljub mrzli zimi zelo vroča .,.
SMUK!	Viktor Švab
Borba knjižnih založb za pridobitev kupca je čedalje bolj očitna. V zadnjem času prihajajo njihovi predstavniki pogosteje tudi v delovne organizacije, kjer prodajajo knjige na obroke. Tako približajo knjigo kar najširšemu krogu kupcev in to se jim kmalu obrestuje, saj med delavci ni malo ljubiteljev »lepe besede«, ki pa si je v normalnih pogojih ne morejo privoščiti.	ja.
9.	Milan Vajnhandel, čistilec rezervnih strojev in delov v tkalnici, si je pri premikanju Iistovke poškodoval kazalec leve roke.
Vzrok: Nepoučenost o posameznih delih tkalskega stro-
Vesna Parun
Pet sonetov
... živim
V	besedi, v dnu pesmi.
Od tod svet se zdi neznansko povečan ...
(Sonet o hribu in slu)
Soneti Vesne Perun, ki jih objavljamo, so nastali julija 1971. leta v Zagrebu in so del še neobjavljene avtoričine zbirke Andeo ljeta (Angel poletja). V enakem zaporedju kot tu so bili objavljeni v 17. številki I. letnika Hrvatskega tjedni-ka 13. avgusta 1971. Moto, ki smo ga izbrali k temu ciklu, je iz prve kvartete Soneta o hribu in slu, ki smo ga objavili v lanskoletni junijski številki in želi naglasiti avtoričino specifično, rekli bi imaginistično, doživljanje sveta.
MOLITEV VODI
O, voda, sestra časa, trav zelenih ogledalo, prastara zibelka nikdar umrle domačije,
v tvoj tok se pot sveta s trepetajočim jutrom vsak dan znova
zlije,
da bi zvečer prgišče večnosti v koritu tvojem zasijalo.
Pred tabo cvetje se umika v gosto gmajno in vodna ptica ko te pije, da tvoj blesk, ne oslepi je, zapre oči in senca ji oblakov plemeneči zid prekrije s pokrajino bakrenega srca gozdov, ujetega v objem lišajev. Popotnik sem in moja duša je nevidna senca, osvobojenega prostora vetra, ki neslutene poti odpira bujni rasti korenin in cvetja.
Ti hrib si, človek — jaz sem travna bilka.
Pa pojdiva, zasanjana ljubezen, po nesluteni stezi umirajočih zim vse bliže nepredvidenega cilja.
AMFORE
Grele nekoč so se v sončnih objemih, v pečeh so okušale radost gorenja, daleč od misli, da v morja brezmejna kot vešče potonejo njihove sence.
Gorele so v tistih polmračnih Večerih, ko src se polašča trepet hrepenenja, ko v sanjah ljubezen živeti začenja, in polno telo je praznine ognjene.
Sence vojakov iz daljne, zaklete dežele še si želijo dekleta v dišeči objem, čeprav ostra voda še sence jim jemlje.
A v hladni globini morja, v ribjem hramu, kot bi naključno znašel se ob sluzastem kamnu objema pozabljeno amforo ranjeni šlem.
SONET O PRAZNIKU
Srce poletja. Praznično popoldne.
Na ulicah nikogar ni, le snob predmestni kakor prekopani grob dviguje moder dim pot pisan sončnik.
Izginjajo prastari spomeniki v krčih praznine ki cveti po trgih. Rok utrujenih moči ne vejo, kaj bi. Odmevajo prešerni kriki govornikov kot rdeče sanje v opojnosti minulih dni.
In vsak poljub oživlja davno, osušeno kri.
Popoldne praznično je. Rjave mačke v naročju velih pelargonij sladko spe.
Po deblu stare slive tik pri vratih lazijo zlate gosenice.
SONET O SMRTI
V	smrti biva daljni veter vrtnic in vzvalovani prostor lastovke.
Ko jablane krog jezera zaspe, kraljica vil zapoje pesem smrti.
Smrt je blesk negibne vode v starih vrtih.
Nad vodo v jate zbirajo se bele deklice.
Smrt junaka se z okusom pravljice uresničuje v belem konju, v beli krsti.
A kdor upognjen skozi življenje gre srce minljivo trga z neminljivim strahom, in petje čuka mu v polmraku je kriv za žalosten zadah zemlje, ker v črni rakvi mu obraz trohni in smrt odhaja s konji črnimi.
TOČA
Zločeste duše polj v rdečem plašču z napihnjenim trebuhom klasaste pšenice!
Turobnim sanjam bele vodne ptice megle odprle temni svoj zaklad so.
V	njem ptice padale v grozljiv prepad so nerazumljive blaznosti temnice.
Razkošna glava cvetja cesarice
skoz dež tonila je v pomladnem hladu.
Bodeče žice grm — poletja nema straža!
Zlato odteka v srebrni tolmun brezčasja.
Iz vinske trte sonce grad si spleta.
Osamljena stoje drevesa sveta steklenih belcev krhka moč prevaža
neba kočije skozi rane klasja.	Prevedel prof. Pretnar T.
Sankaške tekme
V nedeljo, 16. januarja so bile v Lomu sankaške tekme r.aše sindikalne podružnice, na katere se je prijavilo 62 tekmovalcev in tekmovalk. Čeprav se jih je na startu naknadno prijavilo še 9, je to odločno premalo za tako številčen kolektiv kot je naš. Sprašujem se, kje so vsi tisti, ki so kritizirali, da daje
denar samo za smučanje in dan žena,... Sankanje je šport, katerega se vsak lahko udeleži — če ne drugače, lahko s sankami, ki so izposojene. Vreme pa ne bi smelo biti izgovor!
Na tekmovanju samem je vladal pravi tekmovalni duh in veliko je bilo takih, ki so ljubosumno skrivali, da so
Hitro proti cilju — vsaka sekunda je dragocena
ABC o pleteninah
Pletena in kvačkana oblačila so modema in praktična. Nosimo jih v vsakem letnem času, saj so lahko izdelana iz bolj grobega, finega ali manj-finega materiala. Da jih bomo z veseljem in dolgo nosili, jih moramo pravilno negovati, ker se lahko razvlečejo, stisnejo ali spolstijo. Temu se izognemo, če jih pravilno peremo in likamo. Ne bo odveč teh nekaj nasvetov!
Voda za pranje sme biti kvečjemu mlačna. Peremo vedno z dobrim, specialnim pralnim praškom. Pralni raztopini ne smemo dodajati ostrejših pralnih sredstev. Bolj umazane pletenine lahko pred pranjem namočimo v milnico.
Pletenin ne mencamo, temveč le rahlo stiskamo, če perente) več kosov hkrati, moramo ločiti temne pletenine od svetlih ali belih. Najbolje pa je, da peremo vsak kos posebej.
Spiranje je prav tako važno kot pranje. V pletenini ne sme ostati niti sled mila ali pralnega praška, ker taki ostanki škodijo volni in vplivajo na barvo.
SDlakovalni vodi dodamo malo kisa, ki nevtralizira morebitne sledi mila in posveži barve.
Pri splakovanju pletenine ne mencamo, temveč rahlo mahamo z njo po vodi sem in tja. Nato jo vzamemo iz vode in narahlo stisnemo. Ožemati je ne smemo!
Pletenino sušimo tako, da obdrži obliko. Najprej jo nekajkrat zvijemo v svežih flo-tirkah, da iztisnemo vodo. Nato jo položimo na suho frotirko in jo oblikujemo. To lahko pomeni dvoje: ali jo moramo z vseh strani zožiti.
če se je raztegnila, ali pa jo moramo raztegniti, če se je skrčila. Nikdar je ne sušimo na soncu in nikdar je ne obešamo na vrv za sušenje perila.
Posušeno pletenino lahko likamo. Pokrijemo jo z vlažno krpo in jo preparimo z zmerno vročim likalnikom.
Likalnik pa smemo na pletenino le postavljati, torej ne likamo v pravem pomenu besede.	L. S.
sploh kaj mazali svoje sani. Običajna maža se je dobila v Domu družbenih organizacij pri Ivanki, specialno pa je vsak šele na štartu privlekel iz žepa in z njo gladil prejšnji dan r.abrušene »šine«. Vsak tekmovalec se je na štartu potrudil, da mu je čim bolj potegnilo, če ni šlo drugače, tudi z rokami. Za mnoge je bil usoden zadnji ovinek, saj so prišli skoraj do cilja pred sankami — ker so po ravnini morali teči — kar pa v tistem mrazu niti ni bilo odveč.
Sindikat se je »odrezal« tudi z dobro malico in če bi bilo prisotnih malo več članov kolektiva, posebno žensk, bi se tekmovanje lahko končalo tudi s plesom.
Rezultati tekmovanja pa so naslednji:
Ženske nad 35 let:
1.	Slavka Radon, 2.47,7, 2. Francka Lombar, 2.51,9, 3. He-lena Zaplotnik, 2.59,4, 4. Slava Dornig, 3.13,0.
Ženske do 35 let:
1.	Marija Vodnik, 2.41,0, 2. Tončka Meglič, 2.42,4, 3. Kati Godnov, 2.42,5, 4. Marija Meglič, 2.44,0, 5. Lucija Kralj, 2.46,9.
Moški nad 45 let:
1.	Franc Tišlar, 2.36,4, 2. Franc Kralj, 2.42,4, 3. Hinko Urbančnik, 2.54,4, 4. Maks Ce-rovski, 3.12,5.
Moški od 35—45 let:
1.	Jaka Švab, 2.10,0, 2. Jože Godnov, 2.26,4, 3. Matija Radon, 2.36,1, 4. Jože Papov,
2,36,4,	5. Ciril Frantar, 2.37,8. Moški do 35 let:
1.	Pavel Janc, 2.01,9, 2. Jože Mali, 2.05,5, 3. Anton Gol-majer, 2.12,2, 4. Niko Zupan,
2.26.0,	5. Boris Polajnar,
2.30.0.
S.	T.
Vzrok je le eden
Takole mi je pripovedoval nek moj prijatelj.
»Hm, ja, zdi se mi, da smo podjetje zavozili. Vse kaže tako, denarja ni več in obetajo nam, da bo še slabše.«
»Res? Kdo je pa kriv? Vodstvo, ne?«
»Mislim, da ne. Direktor je dober, ne sili se preveč naprej, pameten dedec. Bolj na sestanke hodi in ne stopa nam na prste.«
»Je kriva komerciala?«
»Kje pa! Saj jo vodim jaz. Jaz pa že menda vem, kako je treba.«
»Kaj pa potem? Operativa strokovne službe?«
»Beži no. To imamo pri nas tako urejeno, da jih še čutiti ni. Potem seveda tud; krivi niso, saj nimajo nobenega vpliva.«
»Aha! Kaj pa potem? Ste premalo delali, ste bili nedisciplinirani, niste izpolnjevali nalog?«
»Da bi premalo delali? Kje pa! Veš, da smo! Jaz, recimo,
sem velikokrat delal celo ponoči, vprašaj mojo ženo, če ne verjameš. Naloge smo izpolnjevali, disciplina, no, ta je pa res malo šepala. Nekateri so službo pogosto zamujali!«
»Pa vratar, jih ni zapisal?«
»No, zdaj si pa na pravi poti. Vidiš, tu je vzrok. Vratar jih ni zapisoval, ni dovolj odločno, zavzeto in odgovorno opravljal svojega dela.«
»Torej misliš, da je vsega kriv vratar?«
»Kdo pa? On in nihče drug, saj sem ti povedal. Vidiš, tako je to. S prstom je treba pokazati na krivca, ostro in odkrito, pa če je resnica še tako boleča. Dovolj je bilo onegavljenja s kolektivno krivdo, bobu je treba reči bob!«
Tako je dejal in udaril po mizi. On bo že napravil red, pa čeprav bo treba iti do konca.
Ubogi vratar!
(Po DELU)
NAGRADNA KRIŽANKA: KONFEKCIJSKI IZDELKI BPT
IZDELKI KONFEKCIJE 1SPLOŠNOJ NOV1 TETA		POLOŽAJ PRI ŠAHU	KISIK	IZDELEK . ŽT VEZENINO	PRITOK VARDARJA	6. ČRKA	PREISKOVAL NICA	RJUHA Z OJAČANO SREDINO	DUŠIK	OBLJUBA	DELO V VERZIH	EMIL BEHRING	EVR. ZVER	RJUHA 220X 145 (VASTRID)	ŽIVAL V ANDIH	NASTANEK GORA	BPT
			'Z-			£				(O		t					BODEČ PLEVEL
HRVATSKI PESNIK (VLADIMIR	h! •	0 t*-f	&	(P		SAMO -GLASNIKA			/VAŠE PLENICE URAN			Ò					Ò
VAS PRI PODNARTL			fl			M0ÜPLES MONGOL. VLADAR				t		OTOK V EGE J. MORJU					/
PREDLOG		NALET ZDRAVIL. RASTLINA	1C						RJUHA 220x145	r			TISKANA POSTELJ.	TURŠKI VELIKAŠ	A	G	P)
									BEVKOVA POVEST					IZDELEK BAR.ČIP			
ORANJE	(7	7	ABA	MERA ZA ZLATO ANGL.KR. RODBINA	j /	R	it	R		HLAD					EDISON THOMAS	P	
										OTROŠKA GARNITUR RA							7
									T						NIČLA		
MLEČNI IZDELEK								AMERICIJ OVALNA SKLEDA	P		REKA NA NIZOZEM.	JUDOVSKI HRIB			O		IZDELEK S ČIPKO
NEDOTAK. PREDME7					ARZEN	INDIJ. ZNAMENs JE		6	T			TRATNIK LADO	•“Ì"	L	EMILLE VERHARN		
IZDELEK Z NAŠITO VEZENINO						OMOTANA	Ö	\J	i		P	EGIP BOG SONCA	(L	P	ZOLA EMILE PREDLOG	7	G
BLAZINA BREZ GUMBOV										T							
JOD		DEL OBRAZA				MAJHNA RACA	t	fl	O	p	0	ITALIJA	1	NASELJE RJUHA 240x145 V ASTRID	V	P	S
		SOVŠAH. VELEMOJ.				GR. MU VELIKAN											
ASTAT			RADU	A	TKANINA	1	1	L	ALBERT SIRK			KOZMET. PREPARAJ			PERZIJA	SEVER	s
					KALU				SLABOST			POSODE ZA ROŽE				MILU AMPER	
NATRIJ	h/		POLJSKA CVETICA	OROŽJE				VODIK VANADIJ		POŽELE= NJE STRAST	VOLT		PREPLET VERZOV	P	i	H	p
				RJUHA V ZALI							VARUH, OGNJIŠČA PRI RIM.						
RJUHA 260x140			h		FARAD		REKA NA POLJSKEN			P	L		OBDOBJE		a	n-	CEZIJ
					KOMUN. PARTIJA								ELJAKOST				
OTROŠKA GARNITURA					cL		AMPER	VRSTA POSTELJ. PERILA		L-	P				h	OGLJIK RIMSKA ENA	t
VRSTA POSTELJNEGA PERILA			/A				t)	REKA V ŠVICI		n	IZ,		JANEŽ	P	M	1	P
SESTAVIL : M. V. NARISAL : H.D.
Ali veste ...
1	Katero je največje jugoslovansko rečno pristanišče?
2.	Katera kovina ima večjo
specifično težo:	svinec ali
živo srebro?
3.	Iz kakšne surovine izdelujejo umetni kamen?
4.	Ali so se stari Rimljani med seboj vikali ali tikali?
5. Kaj je značilno za Man-nesmannove cevi?
Odgovori:
1) Beograd, 2) Živo srebro (13,5), Svinec (11,4), 3) Iz premoga, 4) Brez obzira na stanovske razlike so se tikali, 5) Da so valjane in brez šiva.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Sodelujte
v Tržiškem tekstilcu
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici BPT za obisk med mojo boleznijo.
Jože Kadivnik, navijalnica
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem vsem delavkam iz tkalniške pregledovalnice za darilo in izkazano pozornost ob moji upokojitvi.
Marija Šajnič
ZAHVALA
Ob izgubi našega nepozabnega očeta
IVANA ŠTUCINA se iskreno zahvaljujemo kolektivu BPT ter gasilcem, ki so mu izkazali zadnjo čast ob krsti, za poklonjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala tov. Valjavcu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem iskrena hvala!
Hčerka Ema Fink z družino
Nagradni razpis
Pravilne rešitve, izrezane iz časopisa ali prepisane v vodoravnih vrsticah na list papirja, oddajte najkasneje do 14. februarja v nabiralnik Tržiškega tekstilca. Nagrade so odslej štiri in tudi večje so: prva 40, druga 30, tretja 20 in četrta 10 dinarjev. Pri reševanju vam želimo veliko užitka in čim več sreče pri žrebu!
NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE
Izmed 45 rešitev smo izžrebali 4 reševalce, ki so pravilno rešili novoletno križanko. Nagrade prejmejo:
1.	Jernej Meglič, predilnica 40,00 ND
2.	Albina Roblek, tkalnica 30,00 ND
3.	Bernarda Rant, predilnica 20,00 ND
4.	Magda Žnidaršič, konfek. 10,00 ND
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Stojan Saje — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 90 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj vl500 izvodih — Izhaja enkrat mesečno. — List dobijo člani delovno skupnosti brezplačno.
lllllllllllll■!lllllilllllllllll:lllllillllllllllllllllillllllillllillillIlllllllllllllllllllllllillllllillllllllllI!IIII,