1TIM revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine • september 1987 • 26. letnik • cena480din poštnina plačana v gotovini ■ V Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlic, Anton Pavlovčič, IMarjan Tomšič, Anka Vesfjl, IVliha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIIVI izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje )e 2400din, ppsaniezen izvod stane 480din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice t Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost. Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. KCHOU-TOU-KONG ^ je preprosta papirnata zgibanka, ki prihaja k nam iz Kitajske. Na süöcah od ene do štiri je prikazan postopek zgibanja. Za zgibanko vzamete kvadratni kos papirja s strank» kaKIh 15cfn, Gotovo igračko postavite na rob tako, kot kaže slika 5, Zgibanka se^bo prekopicnila po vsem svojem obodu. Pomislite, kako je to mogoče. Najbrž ima nekaj opraviti z razmerjem med klančinami na obodu igračke? / \ 'X i / 1 /1 \ X' _^- LETEČI VALJ Za delo potrebujete papir formata A6, kar je približno tako velik list kot v manjšem notesu. Preložite ga na tretjino širine (slika 1), nato pa preložen del upognite še na polovico (slika 2). Tako boste dobili dvojni rob, sredi katerega napravite žleb tako, da ga po dolžini prepognete na polovico in nato znova zravnate (slika 3). Po širini papir zavihajte (slika 4) in po zapognjenem žlebu upognite rob nastalega valja navznoter (slika 5). To je najtežji del opravila. Pazite, da boste delali skrbno in natančno, saj se vam lahko mimogrede zgodi, da boste papir preveč zmečkali, kar bo vplivalo na kasnejše letalne sposobnosti valja. Zapognite prost vogal na robu vaija, tako da nastane letalni stabilizator (sliki 5 in 6). Valj primite za stabilizator tako, da je dvojni preložen rob spredaj. Vrzite ga kot letalo, in valj ne bo samo poletel, ampak se bo hkrati tudi vrtel. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Na sliki vidite elektrostatično napravo za visoke napetosti, ki jo je izdelal naš sodelavec inž. Miloš Macarol. Izpod njegovega peresa si preberite začetni članek o spoznavanju elektrike z elektrostatičnimi napravami za visoke napetosti in o njegovi vsestranski uporabnosti pri poizkusih. Želimo si, da bi se vas čim več odločilo za izdelavo te zanimive naprave. KAZALO NAŠ POGOVOR MOJ PRVI MODEL Družinski model MODELARSTVO DV jadralno letalo Albatros IZDELEK ZA DOM Cokle Makete prometnih sredstev iz stiropora Rogožarski »IK-3» PRVA IGRAČA Malo dostavno vozilo - kombi model »A« Spoznavanje elektrike z elektrostatičnimi napravami za visoke napetosti Kovina s spominom ELEKTRONIKA Efekt Loudness Riaa predojačevalnik Električni števci MALE ŽELEZNICE Zakaj tolikšna priljubljenost malih železnic ZA KANČEK KEMIJE Nekaj poskusov z vodikom NA KRATKO Kompoziti — materiali prihodnjih stoletij TIMOVI OGLASI ZANKE IN UGANKE 1 2 5 12 13 15 15 23 25 28 29 29 31 35 36 39 40 naš Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 O Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlic, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zoreč, Matjaž Zupan O Odgovorni in tehničn; urednik: Božidar Grabnar O TIM izhaja desetkrat Iciio O Naročnina za prvo polletje je 2400din, posamezen izvod stane 480 din O Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 O Tekoči račun: 50101-603-50480 O Tisk: Tiskarna Ljudske pravice O Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost. Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. pogovor Za prvo številko letošnjega letnika sem se odločil za pogovor z vami, dragi mladi in manj mladi bralci. Je že tako, da je teh časih vsak dan kaj novega, običajno pa so novice za povrh še take, da nam ne vlečejo ustna smeh. No, za začetek vam bomo mi postregli z, upam, dobami novicami, namreč, da bomo tudi letos nadaljevali z našo akcijo Računalnik na dom. Za reševalce nagradne slikovne križanke smo predvideli lepe knjižne nagrade. V tejle rubriki bomo znova uvedli »svetovalno službo« za vse, ki bodo želeli izvedeti kaj takega, kar je v zvezi z vsebino našega TIMA. Trudili se bomo, da bo na straneh revije čim več zanimivih načrtov, izogibali pa se bomo leposlovju, saj boste tega našli dovolj na straneh drugih mladinskih revij. Uvajamo novo nagradno nalogo TIMOV NAJ IZDELEK. Kdor bo izdelal po naših načrtih izdelek, za katerega bo menil, da zasluži posebno pozornost, nam bo z dopisnico sporočil svoj naslov, mi pa se bomo oglasili in si izdelek ogledali, ga fotografirali, inten/juvali mojstra in ju predstavili v naši reviji. Tisti, ki bo po naši presoji najboljši, bo dobil lepo nagrado. V poštev pridejo prav vsi izdelki, ne oziraje se na težavnost izdelave, pogoj je le, da je narejen po načrtu iz Tima. Pri tem so seveda dobrodošle vsakršne izboljšave in izpeljave. Kot vsako leto, vas tudi letos vabimo k sodelovanju. Če menite, da imate kak načrt, ki bi bil zanimiv za druge bralce, nam ga pošljite. Z veseljem ga bomo objavili. Želim vam uspešno šolsko leto, pa da bi TIM ostal tudi letos vaš spremljevalec v šoli in v prostem času. Potrudili se bomo, da bo z naše strani vse tako kot je treba. Upam, da vas nekoliko višja prodajna cena ne bo, odvrnila od tega, da boste tudi'letos ostali naši zvesti naročniki. Zdaj pa veselo na delo. Računalnik na dom bodo prejeli: TIM 1 • 2 • 87/88 Iris Padečnik, Pucova 2, 63000 Celje Denis Prelovšek, Gorica 20, 61251 Moravče Rok Razboršek, Brezje 80/A, 64243 Brezje Boris Bolka, Ignaca Borštnika 11, 64207 Cerklje na Gorenjskem Boštjan Grajfoner, Spodnja Korena 33, 62242 Zgornja Korena Vse podrobnosti bodo izžrebanci izvedeli iz spremnega pisma. V naslednji številki bomo spet objavili kupon, tako, da se bodo lahko prijavili tudi tisti, ki so letos prvič naši naročniki. Toliko za uvod, prihodnjič pa spet na svidenje. Urednik .4 Eden od družinskih modelov moj pm model Po reviji Aeromodeller prevedel Mitja Thaler DRUŽINSKI MODEL r če vas je v družini več, otrok namreč, vam priporočamo tale enostaven model jadralnega letala. Prvotna zamisel je bila tale - narediti model jadralnega letala za več otrok. Toda ob misli na to, da bi tak model rad tudi njihov prijatelj ali prijateljica in morda še kdo, smo začeli razmišljati, koliko modelov bi lahko naredili iz najmanjše možne količine balse. Rezultat tega je načrt, pri katerem lahko dobimo šest kompletov kril iz enega kosa balse, dimenzij 0,3 X 10 X 91 cm, šest repnih krmil in repnih kril jz kosa 0,1 x 5 x 91 cm in šest trupov iz dveh kosov trde balse 91 x 1,27 x 0,6 cm. Morda bi bila za trup primernejša vezana plošča iz jelovine 1,27 x 0,32 cm, še posebno za mlajše »metalce«, katerih meti niso vedno tisto, kar bi pričakovali. Model ima standardni naklon nič/nič, paralelni \ \ / 2 t 1 1 - 4 A.f ^ - - 5 / ( \ Skupina treh modelov, na sredi je neuspešen poizkus z galebovimi krili. Eksperimentiranje s takim osnovnim modelom je enostavno, hitro in zabavno. nagib trupa in dobro leti z ravnim spodnjim robom krila in repnega krila. Kakorkoli že, nobenega razloga ni, da ne bi mogli uporabiti istih kosov, le da imamo raven zgornji rob krila; prav tako tudi pri repnem krilu in krmilu. Če torej otroci želijo, da bi se njihovi modeli med seboj rahlo razlikovali, je to moč med izdelavo zelo preprosto rešiti. IVIodeli letijo zadovoljivo; petnajst do dvajset sekund, les ne potrebuje nobene posebne nege, razen zavarovanja krila z japonskim papirjem. Dodatki, kot npr. bananino olje ipd., bodo let še izboljšali. Življenjsko dobo bomo modelu podaljšali, če bomo spodnji rob krila zaščitili s tkanino in ojačali robove repa z vlakni. Če hočemo doseči minimalno obrabo, moramo storiti naslednje: a) Površina kril in repa - uporabite obrušen les, prepariran z bananinim oljem. b) Celotna teža modela - poizkusite model obtožiti, da boste videli, če izboljšano vzpenjanje Družinski model na originalnem načrtu in porisani balsi. Pazi na repno krmilo, ki je prilepljeno na strani trupa in na pametno rezanje v smeri vlaken za krilo in rep. pomeni tudi daljši let v rahlem vetru. Ali je obteži-tev korak nazaj v stabilnih zračnih pogojih? c) Poizkusite dve ali tri inačice pri naklonu kril - koliko je potrebno za stabilnost, kdaj postane škodljiva? Serija teh modelov, ki bi jih naredili v šoli za prodajo ali tekmovanje, bi morda opogumila mlade, da bi se sami poizkusili v modelarstvu. Nekaj modelov bi lahko uporabili za tekmovanje na šolskem igrišču ali v parku in tekmovalca, ki bi imel najdolgotrajnejši let modela, tudi nagradili. Zakaj ne bi poizkusili? Začudeni boste, kaj vse zmore ta komaj 30,5 cm dolgi model jadralnega letala. 1. Nos je skoraj pravokoten 2. Otežiti nos z vijakom ali žebljem in nato rafinira-ti ravnotežje s plasticehom Naklon 5,08 cm na vsakem koncu OBMOČJE RAVNOTEŽJA Trup, dolg 30,48, iz 1,27 x 0,64 trde balse, obrušen tako, da bodo robovi obli Repno krilo, izrezano iz kosa, ki ima dimenzije 15,24x5,08x0,08 cm. 7. Dve krili iz kosa 15,24 x 10,16 x 0,32cm Variante kril Variante repnega krmila Variante zadnjega krila 8. 9. 10. \ ■ L 8 k /m JI 10 Ji modelarstvo VIŠINSKI STABILIZATOR (VS) Iz balse izrežite prednjo, zadnjo ter prečne letvice. V prednjo in zadnjo ne pozabite vrezati utorov, v katere prilepite smerni stabilizator. Vse dele sestavljajte na ravni deski. Iz balse naredite še premikajoči se del in ga obrusite po načrtu. Ne pritrjujte ga še s škarniki na VS. SMERNI STABILIZATOR Uroš Golob DV JADRALNO LETALO ALBATROS Pred vami je načrt začetniškega DV jadralnega letala. Za vodenje potrebujete 2-kanalno DV napravo. Letalo je enostavne gradnje, ki vam gotovo ne bo delala težav. Material sem označil takole: L - lipa B - balsa SA - samba VP - vezana plošča KRILO Ogrodje krila je iz reber, ki jih izrežete iz balse deb. 1,5mm. Krilo povečajte v razmerju in sestavite vsako polovico posebej. Rebra lepite na sprednjo in zadnjo letvico, na vrhu pa prilepite nosilno letev. Ko so vsi ti stiki suhi, prilepite še spodnjo letvico. Nato krilo prekrijte z balso 1,5mm in ga obrusite. Prilepite še kaplji, polovici zlepite in spoj prekrijte s tkanino, ki je premazana z lepilom DONIPOX. Kjer je krilo pritrjeno na trup, prilepite še mizico (glej načrt X). To je potrebno zato, da se krilo lepo prilega k trupu. Končno krilo prekrijete, najbolje s folijo. Naredite ga tako, kot višinski stabilizator. Toda preden vstavite spodnjo ojačitev (W), prilepite v smerni stabilizator še višinski stabilizator (pravokotno). Nato prilepite spodnjo ojačitev. V trup naredite odprtino in vanjo vstavite smerni stabilizator ter dobro zlepite. Nato s škarniki spojite vse premikajoče dele in prekrijte s folijo. TRUP Najprej izrežete vsa rebra (pazite pri rebrih št. 4, 5, in 6 - rebra potekajo samo tam, kjer so puščice). Nato izdelajte stranski oplati. Izrežite balso, (glej načrt), nanjo prilepite VP - tam kjer poteka, in prilepite še spodnji dve letvici. Na eno od oplat prilepite rebra ter nato zalepite še drugo oplato. Na vse to prilepite še spodnjo oplato. Ojačajte s sambo (rebra 4, 5 in 6). Pritrdite zgornji dve letvici in ne pozabite na vodila in mizico za komande. Ko ste to opravili, zalepite še gornjo oplato in nos trupa iz sambe, ki ga izdolbite zaradi uteži. Izdelajte še kabino, ki naj se lepo prilega trupu. Tudi trup prekrijte s folijo. Krila pritrdite z elastikami. Vgradite še servo mehanizme, baterije in sprejemnik. Vse povežite s krmili in preizkusite delovanje. Letalo obtežite tako, da je težišče na prvi tretjini krila in ne pozabite pritrditi še kljuke za visoki start. Model je gotov. Želim vam veliko uspeha pri gradnji in zadovoljstva pri letenju. TEHNIČNI PODATKI Razpon kril: 2000mm Dolžina: 1000mm Površina kril: 34clm' Površina VS: Sdm' V I -^/prs- w 4 A. / / 1 1 ! 1 1 J. _. 1 11 izdelek za dom Amand Papotnik COKLE Za vse tiste bralce TIMA, ki radi izdelajo tudi kaj praktičnega, sem tokrat pripravil načrt za izdelavo cokel, ki jih lahko izdelajo z ročnim ali električnim orodjem. Tokrat malo drugače, saj pred vami ni, razen fotografij in napotkov za delo, ničesar drugega. Fotografije vam bodo pomagale pri načrtovanju in izdelavi idejne in tehnične skice. Z besedo pa bom nakazal postopke pri delu. Ko boste izdelali tehnično risbo, pa se kar pogumno lotite dela. GRADIVA Smrekov les, lepilo za les, vijaki, usnje (lahko star očetov pas), tapetniški žebljički. ORODJE Ročno ali električno orodje za les, vijač, kladivo. IZDELAVA Načrtovanje, skiciranje, risanje, prenašanje mer na gradivo, žaganje, izžagovanje, brušenje, vrtanje, lepljenje, vijače-nje, pritrditev traku. POMEMBNI POUDARKI Zaželeno je, da najprej dobro preučite fotografije. Pri tem ši poskušajte zamisliti svojo, morda boljšo izvedbo izdelka, (velikost, sestava, spojni elementi. vrsta gradiva, faze dela itd.). Želim vam veliko ustvarjalnega zadovoljstva v upanju, da vam bo izdelek uspel. P. S. Predvsem pa najprej vzemite mero stopalom, katerim bodo cokle namenjene! Amand Papotnik MAKETE PROMETNIH SREDSTEV IZ STIROPORA GRADIVA Embalažni stiropor, belo jubinol lepilo, bucike, tempera barve, nalepke. ORODJE Stironož oziroma tehnična naprava za rezanje stiropora, merilno in zarisno orodje. IZDELAVA 1. Izberite prometno sredstvo. 2. Iz kartona izrežite šablone. 3. Šablone pritrdite na stiropor in ob njih izrezujte posamezne dele. 4. Posamezne dele zlepite z jubinol lepilom. 5. Dodajte kolesa (lahko tudi obstoječa) in druge dodatke. ZA RAZMIŠUANJE 1. Katere sestavne dele ima tovornjak, osebni avto, lokomotiva? 2. Kako bi izdelal kolesa? 3. Kako bi naredil vrteča se kolesa? 1. Izrezovanje s styronožem (naprava s 4,5 V baterijo) ob šabloni iz kartona 2. Primeri maket prometnih sredstev, ki so izdelani s sti ronožem (kolesa so izrezana z večjimi luknjači 20, 30, 40) Tone Pavlovčič ROGOŽARSKI »IK-3« Za naše najmlajše ljubitelje letalstva sem pripravil tudi za letos nekaj načrtov, med katerimi sem izbral predvsem letala našega vojnega letalstva. Naše letalstvo ima korenine v stari Jugoslaviji, ki je postala samostojna država po razpadu Avstro-Ogrske. Po končani prvi svetovni vojni je letalstvo pokazalo kolikšno odločilno vlogo ima v zraku bodisi v miru ali v vojni. Tudi Jugoslavija je pričela razvijati letalstvo. Takrat smo imeli na razpolago le trofejna letala, ki so ostala na našem ozemlju. Ker seje svet pričel tehnično razvijati, je bila takratna država prisiljena kupovati tuje dosežkf,' tuje znanje. Toda počasi je rasla želja graditi svoja letala, prilagojena lastnim potrebam. Tovarna Rogožarski, ki je že z licencami izdelovala tuja letala za naše potrebe, je po načrtih naših konstruktorjev izdelala letalo, imenovano IK-1, ki ni preneslo obremenitev akrobacijskega letenja, zato je takoj prešla na izpopolnjeno izvedbo, imenovano IK-2. To letalo je bilo tipičen ramenokrilec, ki se je takoj pričel uveljavljati med svojimi tujirwi vrstniki. Toda čas za to vrsto letal je že potekel in uveljavljati so se pričeli elegantni nizkokrilci. Angleški Hurican in nemški Bf-109 sta postala vzor vsem konstruktorjem, ki so svoje delo hoteli dvignili vsaj na njuno raven. Inženirski skupini lUIČ in SIVČEV se je pridružil še inž. ZRNIČ, njihovo letalo pa je bilo imenovano IK-3. Letalo, ki ga je tovarna izdelala v največji tajnosti, je takoj pokazalo svoje najboljše lastnosti. Nizkokrilec modernih oblik je prvič poletel že 1938. leta in 1940. leta se je to letalo borilo na nebu. Še danes mu tuje enciklopedije priznavajo boljšo sposobnost manevriranja in večjo okretnost v zraku od takrat že razvpitega Bf-109. IK-3 je bil tipičen lovec nizkokrilec, ki je bil vzor vsemu našemu nadaljnjemu letalstvu, zato sem ga postavil na častno prvo mesto v seriji naših skromnih silhuet. Še nekaj opisov pravega letala, ki je bilo dolgo vsega 8,35 metra in je imelo razpon kril 10,28 metra. Letalo je bilo opremljeno z motorjem Hispano-Suiza, ki smo ga že takrat licenčno izdelovali. Ta motor s svojimi 920KM je omogočal letalu hitrost preko 526 km na uro. Letalo, ki je že potegnilo kolesa v krila, je bilo oboroženo z enim topom in dvema strojnicama; toda vojna je prekinila njegovo razvojno pot, pot, ki se je nadal evala šele po končani drugi svetovni vojni, pod novim menom S-49. Toda tega bomo predstavili v naslednji številki. -Za izdelavo silhuete potrebujete le vezano ploščo debeline 5 mm, iz katere izžagate vse dele. Vrstni red označitve je tudi vrstni red sestavljanja. V trup zalepite krilo in rep. V odprtino pod krilom zalepite hladilnik in dva nosilca koles, na katera ste z notranje strani z buciko pritrdili kolesa. Številka 7 je krak propelerja, katerih izdelate tri kose in jih zalepite ob trup kot trikratni propeler. Pravo letalo je bilo s spodnje strani svetlomodre barve z zgornje strani pa je bilo pobarvano maskirno. prva igrača Tone Pavlovčič MALO DOSTAVNO VOZILO KOMBI model »A« Skoraj tam smo spet, kot smo bili pred 25 leti, na začetku izdajanja naše revije. Tudi takrat smo si morali sami izdelati marsikateri pripomoček, marsikatero igračo. Toda tedaj vsega, kar smo si želeli, v trgovinah enostavno ni bilo, za razliko od danes, ko so trgovine še kar založene, toda vse postaja tako drago, da smo primorani marsikaj zopet izdelati sami. Pa tudi v tem lahko vidimo dobro stran. Z delom si pridobimo spretnost, znanje in predvsem z njim si pridobimo spoštovanje do svojega in do tujega dela. Enostavno povedano: z delom damo izdelku vrednost. Poizkusite si sami izdelati tudi najbolj preprosto igračo in videli boste, da vam bo vaš izdelek mnogo več pomenil od marsikatere kupljene igrače. Tokrat vam nudim vozilce nekoliko bolj zapletene izvedbe. Naloga ni samo izdelati nov kamion, pač pa izdelava serije vozil, ki so vedno le izpeljanka osnovne izvedbe. To je serija, pri kateri več ali manj uporabljamo enake dele za izdelavo raznih vozil za posebne namene. Da pa se izognemo vsem zmešnjavam, ki lahko nastanejo z uporabo enakih delov, mora tak del, ki je uporabljen, tudi drugje imeti vedno isto oznako - biti enako oštevilčen,, pa čeprav ima pri vgradnji v drugo vozilo tudi drugačno ime in je seveda tudi drugače uvrščen v kosovnico namenskega vozila. Tako bom vsako vozilo imenoval s črko iz abecede: A - B - C - in tako dalje. Tako bo poleg Običajnega vrstnega reda oštevilčenja še oznaka posameznega vozila. V vsaki naslednji izvedbi, kjer se isti del ponavlja, bo oznaka tistega vozila, kjer se je del prvič pojavil in ga bo potrebno le prerisati z načrta za posamezno vozilo. Tako sem se izognil ponavljanju načrtov. Tak pa je tudi tehnološki postopek v tovarnah, kjer imajo enak, ali skoraj enak sistem. Skoraj vsaka tovarna iz osnovnega proizvoda uporablja enake dele tudi v drugih proizvodih. V kosovnici so, kot vidite, deli označeni še posebej. Kolikokrat se bodo ti deli ponavljali v naslednjih izvedbah, boste sproti videli v posameznih kosovnicah. Dobro si oglejte ves seznam, ki vam pove, koliko posameznih kosov morate izdelati. Istočasno vam oštevilčenje pove tudi vrstni red sestavljanja oziroma spajanja posameznih delov med seboj. Kot rečeno, želim nuditi vsem, ki se ukvarjajo z rezbarjenjem, načrte, po katerih bodo z izdelavo pridobili čimveč ročnih spretnosti. Zato se ne ustrašite, če je kateri del morda nekoliko bolj kompliciran; to je le zato, da si teh spretnosti polagoma pridobite čimveč. Tako so moji načrti namenjeni tudi vsem, ki ste morda prvič naročeni na TIM in se šele seznanjate z načinom dela, ki ga nudi naša in sedaj tudi vaša revija. Vse dele, ki so narisani v naravni velikosti, ste prerisali na prozoren (paus) papir in tako niste pokvarili revije, ki si jo boste prihranili za kasnejšo vezavo v kompleten letnik. Pri prerisovanju na vezano ploščo po možnosti upoštevajte potek letnic, ker se boste tako izognili zvijanju posameznih delov pri sestavljanju. Ko žagate, se čimbolj držite črte. Delo bo tako potekalo hitreje in tudi izdelek bo lepši. Ker je vrstni red oštevilčenja tudi vrstni red sestavljanja, je dno-šasija. V ta prvi del vstavimo dve stranici šasije in mednju skozi dno vstavimo vmesno steno, ki poleg tega, da je naslon stranic šasije, obenem rabi tudi za naslon obeh stranic kabine. Nato sledi streha, zadnja stena in tako dalje. Na nosilec volana zalepimo volan in ploščo za instrumente in šele nato pritrdimo vse skupaj na ustrezno mesto v kabini (seveda šele potem, ko smo že zalepili sedeže). Tudi kolesa vam ne bodo delala težav. Treba je le po štiri kose zlepiti skupaj. Tako dobimo eno debelo kolo, ki bi ga le težko izžagali iz enega debelejšega kosa. Srednja os mora imeti nekoliko večjo luknjo od ostalih dveh osi. Tako bo vozilo vedno stalo na štirih kolesih in tudi sprednji dve bosta vedno ležali na tleh, pa čeprav bo vaša izdelava manj točna. Vse stične dele, ki gledajo preko robov, odbrusite. Ostane vam samo še, da vaš izdelek dobro zgladite in prebarvate s prozornim nitrolakom nato pa še z barvo, ki vam je všeč. Vaše dostavno vozilo ali kot ga krajše imenujemo KOMBI je tako izdelano. Morda še kakšna nalepka in že lahko ponosno dašte svoj izdelek na ogled. Kosovnica »A« Vrst. red Ime dela Oznaka Gradivo štev. kosov 1 Dno — šasija A-01 vezan les 5mm 1 2 Stranica šasije A-02 vezan les 5mm 2 3 Vmesna stena A-03 vezan les 5mm 1 4 Stranica kabine A-04 vezan les 5 mm 2 5 Streha A-05 vezan les 5 mm 1 6 Maska kabine A-06 vezan les 5 mm 1 7 Steklo kabine A-07 vezan les 5 mm 1 8 Zadnja stena A-08 vezan les 5 mm 1 9 Vrata zadnje stene A-09 vezan les 5mm 1 10 Tečaj vrat A-10 vezan les 5mm 4 11 Stranica luči A-11 vezan les 5mm 4 12 Sedež A-12 vezan les 5mm 2 13 Naslonjalo sedeža A-13 vezan les 5 mm 2 14 Nosilec volana A-14 vezan les 5 mm 1 15 Volan A-15 vezan les 5 mm 1 16 Instrumentna plošča A-16 vezan les 5 mm 1 17 Distančnik koles A-17 vezan les 5mm 6 18 Kolo A-18 vezan les 5mm 24 19 Os koles A-19 varilna žica 4 x 120 mm 3 1 1 1 1 ^ O Miloš Macarol SPOZNAVANJE ELEKTRIKE Z ELEKTROSTATIČNIMI NAPRAVAMI ZA VISOKE NAPETOSTI Elektrika je najbolj idealna oblika energije, brez katere si dandanes ne moremo več zamisliti sodobnega življenja in napredka človeštva na našem planetu. Ta energija se nevidno pretaka po žicah daljnovodov od elektrarn do vsake tovarne, delavnice, trgovine, pisarne in v sleherni dom, kjer jo po potrebi poljubno pretvarjamo v svetlobno, toplotno in mehansko energijo. Poganja nam tovarniške, delavniške in gospodinjske stroje, električne vlake, tramvaje, trolejbuse in dvigala, z njo si razsvetljujemo ulice in notranje prostore, z njo se ogrevamo, kuhamo, peremo in likamo. Z elektriko lahko razstavimo vodo na vodik in kisik, z njo bakrimo, nikljamo, kromiramo in zlatimo kovinske predmete, pridobivamo železo, jeklo, aluminij in druge elemente, ki so nam potrebni za proizvodnjo raznih dobrin. Brez elektrike ne bi imeli telefona, radia, televizije pa tudi ne elektronskih računalnikov. Nanjo smo se v XX. stoletju tako močno in vsestransko navezali, da brez nje ne bi mogli več živeti. Njena prednost pa je tudi v tem, da je najbolj čista oblika energije, ki z ničemer ne onesnažuje okolja, zato ima v nadaljnjem razvoju človekovega napredka največjo perspektivo. Po dolgih milijonih let, odkar obstaja nanašem planetu človek, smo mi šele prva in druga generacija, ki v tolikšni meri uživa njene praktične vrednote, kajti elektrika je v širši rabi šele dobrih 100 let; pri nas celo nekaj manj. Jaz sam sem prve šolske naloge pred 60 leti pisal še pri petrolejki in dobro še pomnim dan, ko nam je prvič posvetila električna žarnica. Če ob tem pomislimo, kaj Torni kolovrat iz 18. stoletja. Za praktično rabo elektrike ta generator še ni ničesar obetal. Prvi uporaben vir električne energije je tedaj bil le Voltov baterijski člen. nam danes nudi elektrika, nam bo postalo jasno, da smo zaradi njenega hitrega razmaha postali ena najbolj srečnih generacij v zgodovini človeštva. Hkrati si lahko štejemo v čast, da je temu razmahu največ pripomogel svetovno znani izumitelj, Jugoslovan Nikola Tesla, kajti prav njegov sistem trifaznega izmeničnega toka je omogočil pre- nos energije na velike razdalje, s tem pa tudi hitro gradnjo elektrarn in elektrifikacijo dežel. Navzlic široki rabi in vsestranskemu izkoriščanju nenih praktičnih vrednot pa je elektr ka kot svojstvena oblika energije še vedno dokaj skrivnostna ne le za preprostega človeka, ampak v marsičem tudi za znanost. O tem priča njen dosedanji način pridobivanja, ki je bolj posledica eksperimentov in naključja. Doslej namreč največ uporabljamo le generatorje, ki mehansko energijo pretvarjajo v električno. Dokler imamo na razpolago sile kot so tekoče reke in potoki, je to precej preprosto in gospodarno, kajti hidravlične turbine nam neposredno poganjajo generatorje. Brž ko pa nam vodnih virov začne primanjkovati, smo prisiljeni zagotavljati me- Izvirna konstrukcija Hoitz-Wims-hurstovega influenčnega stroja iz leta 1865. Stroj ima dve ebonit-ni okrogli plošči, ki sta oblepljeni s staniolnimi lističi. hansko energijo kar z dvojnim pretvarjanjem kemijske energije (premogov), najprej v toplotno in to šele s pomočjo parnih turbin v mehansko. Pri tem se pojavijo velike energetske izgube, a razen tega še ogromne količine škodljivih odpadnih snovi, ki onesnažujejo okolje. Pri termocentralah so to zlasti strupeni žveplov dioksid, ki se sprošča pri izgorevanju premoga, pri jedrskih centralah pa radioaktivni odpadki gorivnih elementov, ki so trenutno največji problem sodobnih atomskih central. Ker še ne poznamo vseh možnosti pojava ali nastanka električne energije, je razumljivo, da še ne znamo rešiti problema, kako bi npr. kemijsko energijo premogov ali nafte ali celo atomsko energijo neposredno pretvorili v električno. Če bi se slednje posrečilo, potem bi človeštvo imelo energije na pretek do konca svojega obstoja. Da je to verjetno možno, nam dajo misliti npr. sončne celice, ki sončno oz. svetlobno energijo neposredno pretvarjajo v električno. Izkoristek teh je še sorazmerno majhen, toda navzlic temu že zadostuje za pogon oziroma napajanje žepnih računalnikov, televizijskih pretvornikov pa tudi avtomobilskih in dru^h akumulatorjev. Poznamo že dlje časa način, kako toplotno energijo pretvoriti neposredno v električno, toda tu smo še zmerom na začetku poti za praktično uveljavljanje. Očitno so še drugi boljši načini. Neposredno ^asig,---- pretvarjanje mehanske energije v električno nenavsezadnje omo gočajo tudi kremenčevi kristali, k dajejo napetost kar 20.000 voltov zato so nadvse primerni za izdela vo vžigalnikov gorilnega plina medtem ko količina elektrike ni tolikšna, da bi jo uporabili vsaj za žepne svetilke. To je samo nekaj drobcev, ki kažejo, daje spoznavanje elektrike, njenih pojavov in posebnosti še zmerom zelo aktualno pa tudi mikavno. To velja tudi za področje elektrosta-tike, ki so mu zaradi naglega razvo- Izpopolnjena konstrukcija dvojnega Holtz-Wimshurstovega influenčnega stroja iz začetka tega stoletja. Stroj ima dva para steklenih plošč, na katere so pritrjeni medeninasti kovinski segmenti Elektrostatični vi8ol=^Vcc komp. i nv, vhod neinv. vhod Izhod Izhod frek. kompenzacije Marjan Kralj ELEKTRIČNI ŠTEVCI Električni števec prikazuje na šte-vilčniku porabljeno električno energijo. Glede na priključitev porabnikov električne energije jih delimo na enofazne in trifazne števce. Pri enofaznem priključku porabnik električne energije prejema električno energijo prek dveh priključnih vodnikov, pri katerih se prvi Imenu- je faza in drugi ničla. Pri trifaznem priključku je porabnik priključen prek istih vodnikov, to je treh faz R, S, T in ničle. Pri merjenju električne energije mora imeti števec za vsako fazo svoj merilni sistem, zato imajo enofazni števci en merilni sistem, trifazni pa tri merilne sisteme. Glede na izvedbo številčnika delimo števce na enotarifne, kjer se celotna porabljena energija registrira le na enem številčniku in na dvotarifne, kjer se poraba registrira časovno ločeno, na porabo v I. in porabo vil. tarifi. Za krmiljenje tarife uporabljamo klasično stikalno uro oziroma novejši tonfrekvenčni sprejemnik. Glede na izvedbo merilnega sistema ločimo indukcijske števce, ki delujejo po ferrarisovem principu in v novejšem času na elektronske števce električne energije. PRINCIP DELOVANJA INDUKCIJSKEGA ŠTEVCA ELEKTRIČNE ENERGIJE Osnovni fizikalni princip je, da potujoče magnetno polje, ki ga sestavljajo fluksi elektromagnetov tokovne in napetostne tuljave, ustvarja zaradi induciranih vrtinčnih tokov v električno prevodni plošči mehansko silo. Le-ta skuša potegniti prevodno ploščo za seboj. Da je gibanje prevodne plošče - pri števcu se imenuje rotor in je izdelana iz čistega aluminija - premosorazmerno električni moči, je potrebno, da deluje na rotor dodatno magnetno polje stalnega magneta, ki pri vrtenju rotorja v njem vzbudi dodatno mehansko silo. Ta deluje v nasprotni smeri od sile, povzročene s strani potujočega magnetnega polja elektromagnetov. Tak magnet se v števcu zato imenuje zaviralni magnet in je izdelan iz AINiCO zlitine. Potujoče magnetno polje v reži ustvarita magnetna fluksa napetostnega in tokovnega elektromag-neta, ki pa morata biti med seboj tako krajevno, kot časovno premaknjena. Krajevno prekinitev dosežemo s samo namestitvijo napetostne in tokovne tuljave, časovno premaknitev pa z oblikovanjem polov. Da so dosežene vse merilno tehnične lastnosti števca, so vanj vdelani elementi, ki so natančno mehansko obdelani in imajo hkrati tudi zahtevane električne in magnetne lastnosti, npr. termično stabilnost, stabilnost glede staranja, odpornost proti obrabi in podobno. V novejšem času uvaja Iskra elektronske števce, v katerih so vdelani elektronski merilni sistemi brez gibljivih delov. Prednost teh števcev v primerjavi z indukcijskimi števci je predvsem v točnosti meritve. S klasičnim indukcijskim števcem dosežemo največjo točnost le 0,5%, kar pri merjenju velikih količin električne energije ni dovolj. Medtem ko je pri pspodinjskem odjemu dovolj meritev v razredu točnosti 2, zahtevajo proizvajalcielektrične energije in elektrodistribucija merjenje energije v razredu 0,2, torej morajo biti meritve 10-krat točnejše. Za najbolj točne meritve, potrebne pri kontroli električnih števcev, uporabljamo etalonske števce. Trenutno proizvaja Iskra opremo za umerjanje v razredu točnosti 0,01, kar je praktično največja dosežena točnost v svetu. ELEKTRONSKI OZIROMA STATIČNI ŠTEVCI Z razvojem elektronike so se tudi pri merjenju električne energije pokazale možnosti razvoja statičnega števca. Tako so že leta 1956 pri Siemensu razvili elektronski števec razreda 0,1, vendar njihov princip merilnega sistema kasneje ni bil uporabljen zaradi izredno visokih stroškov izdelave, zato proizvodnja takih števcev ekonomsko ni bila upravičena. Pri tem števcu je bila uporabljena kombinacija Hall-ge-neratorja, ojačevalnika enosmerne napetosti in integracijske dušilke. Nadaljnji razvoj je terjal enostavnejše rešitve, ki naj bi bile glede izdelave števca cenejše, istočasno pa naj bi z novimi merilnimi sistemi dosegli še višjo točnost meritve. V letih 1970-75 so prav Iskrini inženirji dosegli velik uspeh z modifikacijo nove merilne metode, ki sloni na principu »time division« in patentirali merilni sistem, ki je enakovreden tujim dosežkom oziroma jih celo prekaša. Osnovni princip delovanja elektronskih števcev je v tem, da se merjene mrežne veličine prilagodijo na elektroniko. V elektronskem vezju se po določenem zaporedju obdelajo in kot rezultat tega se merjena energija zapisuje na številčni-ku. Električni števec meri električno delo, zato se mora z množenjem trenutnih vrednosti napetosti in toka, ki teče skozi porabnik, najprej izračunati električna moč. S časovnim integralom moči dobimo električno energijo, ki jo je potrebno prikazati na številčniku v kWh. Za izvedbo elektronskega števca so zato potrebna elektronska vezja, ki ta postopek praktično izvršijo. Sestavljajo ga multiplikator, ki iz vhodnih veličin proizvede napetost - le-ta je premosorazmerna električni moči - nadalje kvantizirer, ki spremeni informacijo o merjeni električni moči v informacijo o izmerjenem električnem delu, delil-nik frekvence, ki to vrednost prilagodi zapisu na številčnik v obliki kWh in različni dodatni elementi. male železnice Vladimir Zupan Hribi, predori in mostovi napravijo vožnjo boij zanimivo. ZAKAJ TOLIKŠNA PRIUUBUENOST MALIH ŽELEZNIC Kljub dobi hitrih avtomobilov in še hitrejših avionov imamo nekateri še vedno v čislih železnico. Starejše spominja na nekdanje čase, ko je bila železnica še glavno potovalno sredstvo, mlajšim pa predstavlja nekaj posebnega, saj se večinoma prevažajo le še z avtomobili. Tako je železnica za vse generacije kanček romantičnosti v današnjem svetu, kjer je ritem življenja vedno hitrejši. Najbolj privlačne so seveda stare črne parne lokomotive, ki jih lahko vidimo na stranskem tiru kakšne postaje kot muzejski razstavni predmet. Prebivalci Posočja poleti podoživljajo čase parne lokomotive, saj enkrat tedensko prava parna lokomotiva s starimi vagoni prevaža tuje turiste od Jesenic do Kanala in nazaj. Sicer pa nam lahko vse to pričara maketa male železnice z modelčki lokomotiv in vagonov, ki kot resnični hitijo sem in tja po postavljenih tirih skozi tunele in preko mostov. Ta igrača, ki pogosto postane pravi konjiček, razveseljuje staro in mlado širom po svetu. V letošnjih nadaljevanjih bo govor o tej čudoviti igrači in o tem, kako ta svet okoli nje oblikovati v maketo, ki nam bo v veselje in ponos. Začne se navadno tam pri petih letih, ko otrok dobi za rojstni dan lokomotivo, nekaj vagončkov in progo v obliki kroga. Lokomotivo največkrat poganja baterija. V začetku je navdušenje veliko, počasi pa pojenja, ker je vse enako, krog za krogom. Baterije se izrabijo, novih ne kupimo in železnica počiva. Pri osmih letih dobi otrok vlak z lokomotivo, ki jo poganja električni tok preko transformatorja. Proga je daljša, zraven so že kakšne kretnice. Sedaj je možnosti igranja že več in tudi oče Na deiu maicete pustimo prQstor za hiše in tako ustvarimo mesto z avtomobiičici in ijudmi. Hiše, drevesa, ljudie - dobili smo videz resničnega življenja. večkrat kleči na tleh ob železnici. Če ima otrok za tovrstno igro dovolj posluha in veselja, dobi vsako leto še kakšno novo lokomotivo in vagone, pa še več proge in že kakšen signal. Železnica »mu zleze v kri« in počasi ne bo več zadovoljen le s tem da mora vedno postavljati tire, ko se hoče igrati. Želi si imeti stalno progo v kotu svoje sobe ali v kakšnem prostoru v kleti ali na podstrešju. Počasi spozna, da bi bilo lepo, če bi imel ob progi hiše in kakšen hrib, da bi vlak peljal skozi predor in po mostu. Prevzame ga želja, da bi naravo, ki jo vidi okoli sebe, čim bolj verno prenesel na svojo maketo. Ko bo odrasel in bo sam imel radovednega sinka, bo ta maketa sproščujoč in zanimiv konjiček. Igra z malo železnico nudi veliko veselja in je za otroka zelo privlačna. Imam razmeroma veliko maketo in lahko trdim, da zelo radi prihajajo na ogled in igranje otroci od treh let pa tja do fantov, ki odhajajo v vojsko, da ne govorim o njihovih očetih, ki se včasih še težje poslovijo od makete kot njihovi otroci. Da pa ne bo kaj narobe - ta igra ni samo za moške potomce! Tudi punčke se zelo rade igrajo z vlakci in moram povedati, da mi je desetletna vnukinja veliko pomagala pri napeljevanju električnih povezav na maketi. Za otroke desetih let in več mala železnica ni le čista igra, ampak hkrati tudi privlačen način razširjanja tehničnega znanja. Praktično spoznava razne materiale in njih obdelavo. Domači mu postanejo osnovni pojmi mehanike. Od blizu lahko vidi, kako se prenaša vrtenje od motorčka do koles, kako delujejo zobniški prenosi. Spozna osnove elektrotehnike, prevodnike in izolatorje, transformator, stikala, magnetne elemente in podobno. Nauči se marsikaj o prometu. Ko gradi maketo, se nauči opazovati naravo, da jo bo čimbolj verno »prenesel« na svoj mali svet. Še in še bi lahko našteval dobre strani ukvarjanja z malo železnico. Vsako delo bo bolj uspešno in z manj denarja več narejenega, če bomo delo vnaprej načrtovali. Vedeti moramo kaj hočemo in nato kupovati samo tisto, kar potrebujemo, kajti mala železnica ni poceni, denarja pa danes nihče nima preveč. Že mlada generacija se mora naučiti gospodarno ravnati z denarjem. Lahko je zapravljati denar staršev, a nekoč si bo vsak sam služil kruh. Če koga zanima, kdaj so se pojavili prvi modelčki železnic, naj povem, da je bilo to že leta 1835, pol leta po tistem, ko je prvi vlak speljal med Nürnbergom in Fürthom v Nemčiji. Takrat se je pojavil v časopisu oglas, daje moč kupiti iz pobarvane pločevine izdelane modele lokomotive, vozička za premog in potniškega vagona. Lokomotivo je poganjalo pero za navijanje. Seveda so' bili ti modeli le za prikazovanje takratne novosti - železnice in ne za igro. Železniške modele za igro je prva izdelala nemška tovarna Märklin leta 1891. Tudi to lokomotivo je poganjal mehanizem s peresom. Vendar so že leta 1887 ponudili prvo lokomotivo na električni pogon, ki pa ni bila brez nevarnosti, saj so rabili tok napetosti 110 voltov. Šele leta 1920 so pričeli uporabljati transformator, ki je znižal napetost na 20 voltov. Sprva so bili modeli precej veliki, širina tirov je bila 45 milimetrov. Po letu 1912 so začeli delati modele s širino tirov 26 milimetrov in šele leta 1935 so pri Märklinu prešli na »normalno« širino 16,5 milimetrov, ki sojo kmalu osvojili tudi drugi proizvajalci malih železnic. Razvoj zadnjih let gre v smeri čim večjega vključevanja elektronike in prav Če speljemo progo v dveh ravneh, imamo na ena kern prostoru več možnosti prevažanja. Na končni postaji je vedno dosti prometa. Marsikateri otrok je ravno zaradi tega zanimanja ušel slabim vplivom ulice in okolja. Zato naj staršem ne bo žal stroškov za te namene, pa tudi sami naj včasih sodelujejo, ko se otroku, ki še nima dovolj izkušenj, kaj zatakne. KAJ JE TREBA VEDETI ZA ZAČETEK? Najlaže bo tistim otrokom, katerih očetje že imajo doma kaj iz svojih otroških let ali pa morda celo svojo maketo. Ampak teh je manj, zato bodo te vrste narr.enjene začetnikom. Pomagale jim bodo z nasveti pri nakupu modelčkov in pri načrtovanju ter postavljanju makete. v zadnjem času tudi računalnika, tako da je promet ianko popolnoma avtomatizir-n. Seveda pa se pri tem postavlja vprašanje, kje je potem sploh še igra, če vse teče samo od sebe. Danes je povsod po svetu veliko število tovarn, ki izdelujejo modele železnice in razno opremo za makete, kot so predori, mostovi, hiše, drevesa, pa celo travo in ljudi. Vse dobro poslujejo, kar kaže, da je v svetu veliko zanimanja za ta konjiček. Vsako leto spomladi je v Nürn-bergu v Zahodni Nemčiji velik mednarodni sejem igrač, kjer prikažejo vse novosti tudi s področja malih železnic. Tudi mi v Jugoslaviji imamo svojo tovarno malih železnic - Mehanotehniko v Izoli, ki izdeluje lepe lokomotive in vagončke ter nekatero opremo za maketo. Čeprav tjomo pri nakupu navezani v glavnem le na izdelke domače proizvodnje, pa si le oglejmo, kaj se dobi pri sosedih onkraj meje. Marsikdo ima sorodnika, ki je na delu v tujini ali prijatelja, ki gaje spoznal med počitnicami na morju in je doma iz Nemčije - in že se ponudi priložnost za nakup v tujini. V Nemčiji so najbolj znane tovarne malih železnic Märklin, Fleischmann, Trix in Arnold, seveda pa so tam še Merker+Fischer, HÄMO, RÖWA, ZUBA in druge. V Vzhodni Nemčiji dela lepe modelčke tovarna PIKO, ki so dokaj poceni. V Italiji izdeluje zelo lepe in drage modele tovarna Rivarossi, nekaj cenejša pa je LIMA. V sosednji Avstriji so med izdelovalci vlakcev ROCO, Liliput in Kleinbahn. Slednja je najcenejša in ima veliko trgovino v Celovcu. Švicarski tovarni sta Fulgurex in Metropolitan, francoski Jouef in France-trains, angleški Triang-Hornby in W&H. V tujini se lahko dobijo tudi izdelki tovarne Kader iz Hongkonga, pa ameriški TYCO in Athearn ter seveda še druge. OSNOVNA ODLOČITEV O VRSTI IN VELIKOSTI Če bi si ogledali izložbo malih železnic v kakšni trgovini za mejo, bi lahko videli isto lokomotivo kar v treh ali štirih Lokomotiva je sestavljena Iz številnih drobnih delcev, ki vzbudijo zanimanje mladega železničarja. 59 56 63 64 OZNAČITEV MERILO ŠIRINA TIRA 1 1 32 45 mm 0 1 48 32 mm S 1 60 24 mm HO 1 87 16,5mm TT 1 120 12mm N 1 150 9 mm Z 1 220 6,5mm Z vgraditvijo kretnic se povečajo možnosti za bolj pisan promet. različnih velikostih - od najmanjše, ki meri le 7 centimetrov v dolžino, pa do največje, ki je kar 47 centimetrov dolga. Tudi tiri imajo različne širine, od 6,5 pa tja do 45 milimetrov. Najprej se bo treba torej odločiti, katere velikosti železnico hočemo imeti. Naša mala lokomotiva je verno pomanjšan model velike lokomotive. Glede na to, kolikokrat je model manjši od resnične lokomotive, govorimo o raznih razmerjih ali o marllu. Najmanjši model je 220-krat manjši, pravimo, daje narejen v merilu 1 : 220. V tem primeru ima naš mali tir širino 6,5 milimetrov. Če to širino pomnožimo z 220, dobimo 1430 milimetrov, kar je širina normalnega železniškega tira v resnici. Od prvih malih železnic do danes so izdelovali več kot 10 različnih razmerij pomanjševanja. Ohranilo se jih je še osem in jih danes označujemo s črkami; Tako je ista tovorna lokomotiva s tendrom dolga v razmerju Z 10,6cm, v HO 21,8 v I pa kar 58 centimetrov. Včasih je bilo v merilih še več zmede, potem pa so se tovarne dogovorile, da bodo delale vlakce v enakih merilih. Daleč najbolj razširjeni so danes modeli HO v razmerju 1:87. V zadnjem času Märklin ponuja vlakce Z, ki so najmanjši na svetu, češ, da maketa porabi trikrat manj prostora. Seveda si tako navezan le na enega proizvajalca, medtem ko v primeru HO lahko postaviš na tire izdelke velikega števila proizvajalcev. Kar se tiče razmerja ali merila naj takoj dodam, da se ta točno nanaša le na širino tira, pri širinah, dolžinah in višinah lokomotiv in vagonov so manjša odstopanja. Tako je modelček povsem verna kopija »velikega brata« po obliki in barvi, ne pa tudi po dimenzijah. Če bi hoteli, na primer, ležaje koles narediti v istem razmerju, bi bili tako drobni, da tudi teh malih kolesc ne bi zdržali. Če so večji ležaji, je treba prilagoditi tudi velikost koles, in tako naprej. Težave so tudi pri dolžinah vozil, ki so pri modelih velikih vagonov dosti krajše, kakor bi morale biti ob razmerju 1 ;87. Veliki potniški pulman, ki meri približno 26 metrov, ima pri različnih proizvajalcih dolžine od 23,5 do 24,5 centimetrov. Seveda teh nesorazmerij na maketi ne zaznamo. Imajo pa to dobro lastnost, da so vlaki krajši. No, pa dovolj o tem, lahko le še rečemo, da se bomo odločili za velikost HO, ki nam nudi največ različnih modelov raznih proizvajalcev. Male železnice se ločijo tudi po načinu električnega pogona: ene napaja istosmerni, druge pa izmenični tok. Daleč najbolj je razširjena uporaba istosmernega toka napetosti od 12 do 16 voltov. Pri tem sistemu sta obe tirnici med seboj izolirani - po desni tirnici v smeri vožnje teče pozitivni tok, po levi pa negativni. Ker tok teče preko koles vozil, morajo biti tudi kolesa med seboj izolirana. Nekoliko zapleteno postane postavljanje proge na pentljah, kjer pride pozitivna tirnica na negativno, pa tudi pri kretnicah. Dobijo se točna navodila, kako se te težave premostijo. Poleg večine tovarn - Fleischmann, Riva-rossi, Kleinbahn in drugih, uporablja ta sistem tudi naša Mehanotehnika. Drug sistem uporablja izmenični tok napetosti do 18 voltov. Tako železnico izdeluje znana tovarna Märklin. Tir ima poleg Qbeh tirnic za kolesa v sredini še pikčasto tirnico, ki je povezana s pozitivnim tokom. Obe tirnici za kolesa sta negativni. Tok odvzema s srednje tirnice posebno drsalo, vrača ga pa preko koles na obe zunanji tirnici. Pri tem sistemu ni problemov pri pentljah in kretnicah, ker sta obe tirnici vedno negativni, srednja pa vedno pozitivna. Postavitev proge je zato zelo enostavna. Pri Märklinovih izdelkih tečejo kolesa vedno po negativnih tirnicah in zato niso medsebojno izolirana. Tako teh vozil ne moremo uporabljati na drugih prograh, saj bi preko koles nastal kratek stik med pozitivno in negativno tirnico. V tem primeru bi morali zamenjati kolesa. Kljub temu, da ima ta sistem znatne prednosti, ga najbrž ne bomo mogli uporabiti, saj dobimo te izdelke lahko le v tujini. Tako se bomo torej med tema dvema možnostima morali odločiti za istosmerni tok in s tem za možnost nakupa izdelkov naše Mehanotehnike - seveda pa ostajajo odprta vrata za izdelke vseh drugih tujih tovarn, ki uporabljajo ta sistem. PA NAČRTUJMO ŠE NAPREJ Ko smo se tako odločili za velikost, za sistem in tudi že za tovarno, se moramo odločiti, kakšnim vlakom bomo dali prednost pri nakupu. Najbolje bi bilo kupovati vozila evropskih železnic, saj so nam bolj blizu. Lahko se odločimo za ameriške, ki so v marsičem drugačne. Lahko se odločimo samo za stare lokomotive in vagone, ki so vozili pred mnogimi leti, lahko za sodobne, ki jih danes vidimo na naši železnici. Pri lokomotivah bomo izbirali med parnimi, električnimi in motornimi, pa naprej med potniškimi, tovornimi in ranžirnimi. Za moj okus so najlepše črne parne lokomotive. Kako zanimivo je gledati premikanje pogonskih ro'čic pri kolesih! Če bomo imeli več lokomotiv, bomo izbrali eno hitro za brze vlake - tako, ki ima večja kolesa, pa teh manj, pa drugo počasno za tovorne vlake, ki pa ima več koles, a so ta manjša. Seveda bomo imeli tudi počasno ranžirno lokomotivo, ki bo premikala vagone po postaji. Pri parnih lokomotivah imamo take, ki imajo priključen poseben vagonček - tender - za zalogo premoga in vode, pa take, ki imajo premog in vodo kar na lokomotivi. Te seveda niso za daljše proge, ker na lokomotivo ni moč naložiti toliko premoga, kot na tender. Če so si parne lokomotive raznih evropskih držav močno podobne, tega ne moremo trditi za električne. Razlike med zunanjo obliko in barvo so velike, kar lahko vidimo že na naši železnici, če na prehodu iz Slovenije v Hrvatsko opazujemo zamenjavo lokomotiv. Samostojnih motornih lokomotiv je bolj malo, večinoma so čvrsto povezane s sestavo vagonov ali pa je motorni pogon kar v prvem delu potniškega vagona. Take vlake vidimo pri nas na krajših progah, vozijo v Kamnik, Borovnico ali pa od Sežane do Nove Gorice. Še več možnosti imamo pri nakupu vagonov. Pri potniških lahko kupimo kratke stare vagone z dvema osema ali pa sodobne dolge, ki imajo po štiri osi, pravimo jim pulmani. Brzi vlak ima lahko še jedilni vagon in spalnik. Sodobni vagoni niso več zelene barve, ampak različnih Zgoraj je lokomotiva, ki ima premog in vodo l(s 0)SBUE|80J0d !|B 0U8|>(81S OAJHd A o[ OLUBJUJiy ■au!AO>| auaf|do)ZBJ3u pqojp o[bab|d [afu a [bs 'JidBd lujuj jzo>|S OLUBJUJiij ol 80 '8f Ed e[|oq aš '0LU8[!|p0 oupiAajd ouidoizBH ■}Bi|ns A0>|U!0 '|0S oiso oiuiqop •n)BJBdB a B|B)S08jd 8[ !>) 'aujdOJZEJ z| o>(L|B| 'B>(up [|0A0p as !i8Aruda lfuBJ}ou a o|!q a[ jsep '|b[!azbj 08a ju >(!P0A as Bp 'BSBO 0>(!|0) !i!poA sn>(s -od oujs 89 ^tipoA U! iBiins A0>tu!0 8[ |B}SBN Efpmnsqns OLUjABjd ![p ->|Baj 'juiiS!)! !U9|daAZ a >|!p0a |B[uaLUBZ >(up 8[ !fp>(b8j jAJd UJ 0=H2 = + ^H + ^OSuz = "OS^H + uz :A0ABf0d mUEAOZBdO 8qOBU8 a>|Sf!UJ8>( 8S OLUlSjdEN EpOA e[6)seu n[u8J0ß Ud uiouauJBid LupojA o|az 'uJluAJBqzajq z oujilu B) uiß '>i!P0A !}sp naAmda A|!q af Bp 'rusLuud a a"] •auA!ZO|ds>(a ouj8a io>| oš Bd '?>(EJZ u! B>t!poA jsaujz ■B>(Bjz fB>|au as BßauEsaujud BLU! J8>( 'aio>iod LUjiqBJ z aiuBUA 8S !}aAmda a und ooiaßzud fafu a >iip0a u! oujaujqo of 'ujojsjd s oaijs -BLUEZ OPOA pod }8Anjd8 po OU3 OUjajdBZ JBJBdB Ed OJBU 'laAiuda [B>|au ujo>i!poA z ooiiu -|0d6u 0>iEl OpOA IBAUpodZ! afu z\ u! iBßjAp iiaAmda a as 'pB>( a |Bf -Bqud !>|Aa3 od oq ujid oiadsn ojoq aiba afBA u! !}s0u)8Jds fB>|8u z afu Z! aoajz! au BpoA 'oujiSEUjpo opoA pod fEpas of ag pB)] a oujausijod uj oujaujqo 'ujao|Bd s oujjSBUJBZ 'BqjA op apoA OLuafiiBu oIuba ao ■o>|zaj oq au 01 opoA z ompiodEu ELuou|odod of !>| '0}8Anjd8 ouiijs -aoiBu 0>(A80 PEN opoA Z ouafu|od -Bu '(bo!ZO>| BsfuBLU jpni oq Bjqop) oposod o5njp !|0>|0usj>(b>( !|b oua|>| -a}s o(o8A fB>(au a ipoA !>| 'o>|Aao ou8|>(a}s oßrup z ofAao oissfiuinB 0>()BJ>t s ooilfods '8}8Anjd8 Z! !P0A !>( 'o>!Aao -aujiS!)) aua|daAZ auao -pajzBj u! auwagoid 8A0>|up ao>( -Z8JP0 Z\ AOUjjd afUBflAZBJ bz n}BJ -BdB oiasBu a iiBAjqop oujoq >i!P0A ■B>(!S!H u! B>1!P0A BUjfodS BpOA af fBS ■jBpuaA !poA /\ ioaAajd aifBfiSjoizBJ 8N iOOiapfBU b6 af>| u| 'idoi 8u as !P0A A •A0sn>(s0d msEu oiaua a !|bo -udajd ouioq as ujai 0 uj b>|Ejz po al !fzB| jBJ>(}SfBU!J!is jb» qoids juaiu -8|8 ifZBlfBU 'U!|d ifZBlfBU 8f >i!POA U10)||P0A z AOsn>|sod !b>|9N alhua^ ^aDue^ m •!>(l!aei§ ifupoqud a pea luej uissa 0 Bd ■!19>(BUJ IUB9U0>|0P 9Z BU SfuBJÖ! OLUBS I0>t '9§f9A!ljU!UBZ lisop - 0|9p ouiafud U! oaiujiubz 0|ez eie>iBUj BABiapzj ef BP '9isoq !|9p!A lllpeJBu o>(B>| uj fB)( 'oiju9a f9jdBu a 9z e? 'efioq ef oupeA inpnjjod o|buj sqej} ef es 9i9>|Buj zepjA ue^iusej bz b 'geAejd o) esA ipz ujba as 6pj0|/\| ■jisougiusej o>(!|S ofefBp !>( 'fuBfuqojp qjuzBj ui ao>) -9l!qoujov\B '!pn[| a9i!abisod :»Bfu9f|a!z mpBU« ifupBz -'eABfijeASZBJ U! Ae^ABisod -"P)! !>(!UABJi 'eAjfu 'BseAejp '!>i0)0d 'iquq - 8U!fBj>|od efuBAomqo -'AOiBußjS U! 0!uiej>| AeipBuzo -'AOiBußis u! 0!uiej>| 'AOJU Aenpjjud Bujuojop -'BiiABjdod U! AOiueuj -e|e 4!u9up(e|9 BfuBAOiep peiBejd 'BfuzoA Busn>|sod -'ABzeAOd qej BqpeAZj u| ABzeAod mupupieie ujbu - '0!u}ej>| jej AOJU Aejipjiud busbsbz uj 96ojd eluBSUBz ouqcj -'9}e>|Bm euAOUso AenABjsod - 'ouqopod U! BfjoiBUiJOiSUBJ} '0!Uiej>( 'aoju dn>|Bu - 'E>1JEd BB -euzoA EßeuieoBZ B69sl8ufnufEu ndn>|BU o Aeipoipo - 'ouqopod U! 95m '9A!fu '9AopzoB bz joisojd U! (9U!|op 'iquq) 9i9>(Biu s>|!iqo e>|SU!§jAod Aeipoiop - '9Bojd B>iejod jjpBu -']tso>|!|9a u! (elpojBo ounsou) ei9)(BLU ndn o Aejpoipo - :npej LU9UISJA UJ9>|Bl Od 0|9p B>|9l0d OUpBABfvJ ■9f9UqOJpOd U! QB^ Bd q!fuBA9f|BpBU mfupeiSBU a 'mpejBu luej s iz9az a Bqejj ef esA fB>| 'oaifeiBod o>(}bj>( bu 9| seuEQ !0>|b|a !§bu !|9i!q opoq uei8>t od 'bie)(BUJ BuefejBU oq 0>|E>| '!l!|S!lIiBZ e? OLUBJOLU [S - UJOUOBbA Uj LUBAjlOlUmiOl OLUjABjd JO>|B>| - >|JBd jUZOA BZ !|!90|p0 0>(BI 9S OLUS 0> il!dn>( iq esa fE>| 'geA §eA eu Bd '9>|oj a ijezA Bqej) 8[ BO|8fbaz!Ojd EBefpeA Bo|B}B>i oujbs e? uj es uj epnj zoAejd bz uoBba ')(!U|!PB|L| eu 'oujejsp-uoßEA bu oiuiqBzod eN ■>|B|a UBSjd ABJd olujabises o>iqB| uj BigeA ouieujudeu BJjqzj ef miugBba qjUJOAOi ud AJBq muqEAi? ifetsod eu aouoBba n[ue)