§T. 15 PTUJ, 14. aprila 1967 Ceno: 0.50 "^D (50 SD) •Tednik- Srha^a pod t#m imenon od M novembra 1961 dalje p< -,lc;n>i' ob«hj)Sicih cKlborov SZI-> Ptuj ii, (_>rmcxž — Izdala zavot • Ptujski tediik« Ptuj. Odgovor al urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roj« Uacka 2L - TeL 156 Številka teko«^*>•sa rsu(^n&: NB 524-3-72. - Tiska Časopisno podjetje Manbor ste) tisk Maribor — Rokopisov oi vT-aiftamo. — Celoletna naročnin 20 N D. za inozemstvo 40 ND v prodaj} izvod 0.50 ND (50 S D) Letnik XX Odborniki občinske skupščine Ptuj so opravili prve volitve Zasedanji' obeh zborov občinske skupščine Ptuj v nedeljo, 9. aprila 1967. dopoldne je biio v pravem volilnem vzdušju. Od 70 «,(il)ornikuv .jih je prišlo na sejo 65. Prišli so tudi predstavniki druž- bc!iop"liličnih organizacij in tiska. Dvorana je bila svečano pri- pravljena za lo sejo. Predsednica skupščine Lojzka Stropnikova je uvodoma pozdravila vse zbrane in je začela sejo po predlogu (Inevnega reda. Odlomkov iz zakona o volitvah poslancev skupšči- ne SIRS ni bilo potrebno posebej citati in tolmačiti, ker so prejeli odborniki skupno z vabilom na sejo poleg predloga dnevnega reda Uifli delni prepis zakona o volitvah poslancev skupščine SIIS Za vi»Iilvp je bila pripravljena volilna miza, na drugi strani pa je bila volilna skrinjica. Po (ha in dva odbornika sta dobila \olilne listke in jili po opravljeni]! volitvah spustila v \olilno skrinjico. Vse je bilo res bolj svečano kot na drugih se- jah. Po vsem sodeč se je vsak odbornik občinske skupščine dobro zavedal pomena te pra- \ke. da \oli poslance nekaterih zborov skupščine SR Slo\enijc. To se je videlo tudi po oddanih glasovih za posamezne kandida- te in po tem, da so dobili naj- več glasov kandidati, ki jih po- znajo odborniki kot najbolj ak- tivne in sposobne družbene de- lavce na raznih strokovnih in političnih delovnih mestih in kot pristopne soobčane, na ka- tere se lahko obračajo ljudje ob raznih priložnostih in v raznih zadevah. Po oddanih glasovih za posamezne kandidate se vidi tudi enotnost odbornikov posa- meznih območij v občini in tu- di v celotni občini. Kandidati za poslance v repu- bliškem zboru, ki bodo nepo- sredno voljeni "23. aprila 1967, so dobili glasove za potrditev njihovih kandidatur: Lojzka Stropnik, predsednica občinske skupščine Ptuj, Nova cesta 3, kandidat v volilni enoti št, 110 — Ptuj 62 glasov; Jože Ingolič, zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo, Beograd, Vase Pelagiča 46, ka/i- didat v volilni enoti št. 112 — Ptuj III 62 glasov; Vladimir Vrečko, direktor ?-i- vinorejsko veterinarskega za- voda, Ptuj, Ormoška cesta 28. kandidat v volilni enoti št. 114 — Ptuj V 54 glasov ; Ing. Anion Greif, dipl. agro- nom. Kungota pri Ptuju 48, kan- didat v volilni enoti št. 114 — Ptuj V 14 glasov; Ing. Ivan Dolenc, dipl. elek- troinženir, Stražgojnca 42, kan- didat v volilni enoti št. 114 — Ptuj V 15 glasov; Alojz Gajšek, predmetni uči- telj, Štogovci 46. kandidat v vo- lilni enoti št. 114 — Ptuj V 16 glasov. Za poslance v gospodarski zbor so dobili glasove: Janko Vogrinec, direktor tr- govskega podjetja »Panonija« Ptuj, TrstenJakova ulica 9, kan- didat X volilni enoti št. 64 — Ptuj I 27 glasov; Anton Valen- tin, direktor podjetja za popra- vilo voz Jž. Ptuj, Ormoška ce- sta 4 — 23 glasov in Franc To- manič, diplomirani ekonomist, Ptuj, Mariborska cesta 4 b — 12 glasov; Franc Klcmenčič, VKV grad- beni dc]a\cc, Apače 136, kandi- dat v volilni enoti št. 66 — Ptuj III 44 glasov. Za poslanca v prosvetno kul- turni zbor sta dobila glasove: Vida Rojic, ravnateljica Po- krajinskega muzeja Ptuj, Cesta Jožeta Potrča 19 — kandidat v volilni enoti št. 64 — Ptuj I 49 glasov in Du.šan CokI, učitelj, Gorišnica 37, kandidat v volilni enoti št. 66 — Ptuj III 55 gla- sov. Za poslanca v socialno zdrav- stveni zbor sta dobila glasove: Dr. Stojan Frank, direktor Zdravstvenega doma Ptuj, Ma- ribor, Tomšičeva 40, kandidat v volilni enoti št. 65 — Ptuj II 45 glasov in Ema Guček, stro- kovna delavka v Mladinskem zaščitnem domu v Dornavi I/a — 16 glasov. Za poslanca v organizacijsko politični zbor sta dobila glasove: Vinko Žigman, upravnik Ki- na Ptuj, Gregorčičev drevored* 7, kandidat v volilni enoti št. 65 — Ptuj II 49 glasov in Marjan župec, vodja oddelka kopirnih aparatov v Tovarni avtoopreme Ptuj, Trubarjeva ulica, kandidat v isti volilni enoti — 13 glasov. Iz prednjega izhaja, da so po- stali poslanci: za gospodarski zbor Janko Vogrinec in Franc Klemenčič; za prosvetno kul- turni zbor Vida Rojlc in Dušan. Cokl; za socialno zdravstveni zbor dr. Stojan Frank in za or- ganizacijsko politični zbor Vin- ko Žigman. Po razglasitvi rezultata voli- tev je raztolmačila predsednica skupščine Lojzka Stropnikova še pomen in razliko med \'oli- tvami dne 19. in 23. aprila 1967, nakar je čestitala novoizvolje- nim poslancem, jim želela pri njihovem poslaniškem delu mnogo uspehov in nato sejo končala. V. J. Na nedeljskih volitvah poslancev v republiške zbore Za volitve 23 aprila v Ormožu vse pripravljeno V občinski skupščini Ormož je od 48 volilo republiške po- slance 38 navzočih odbornikov. Volilna komisija ni opazila no- benih napak, ki bi vplivale na veljavnost volitev. V^se glasov- nice razen ene za organizacij- sko politični zbor skupščine SRS so bile velja\'ne. Odborniki so dojeli demokratičnost naše- ga volilnega sistema, zlasti pri potrjevanju poslancev za repu- bliški zbor SRS. Kandidati so bili trije. Za volitve, ki bodo 23. aprila 1967, so bili potrjeni^ vsi trije. Za republiški zbor so potrdili: Franca Novaka, pred- sednika skupščine občine Or- mož, Matijo Rateka, direktorja KK Ormož, in Terezijo ing. šte- lančič. V socialno zdravstveni zbor skupščine SRS je bil izvo- ljen Franc dr. Antolič, direktor zdravstvenega doma. V organi- zacijsko politični zbor SRS je bil izvoljen Drago Zabavnik. Četrti kandidat. Drago Pintarič, je odstopil od kandidature. ZR . Enako- pravnost v praksi Prosvetne delavce, pa tudi dnie^e občane je v zadnjem ča- su ponovilo zajela razprava o novem predlogu republiškega zakona o izobraževalnih skup- nostih in financiranju izobraže- vanja. Docela je razumljivo, da vzbuja, zakonsko ureja^^je te za- deve takšno zanimanje na ob- močju (invoške in ptujske ob- čine. I .-/o/V za to je v stanju, v kalercin. se nahaja šolstvo na tem območju in ki je tako raz.lično od stanja, v katerem je šolstvo na nekaterih drugih ob- močjih naše male Slovenije. Kakor je znano, je bilo šol- stvo jinancirano do uvedbe ko- innnahicga sistema v republiki centralno. Takrat posamezno k)!a ni bila odvisna od material- nih možnosti svojega neposred- nega okoliša (občine). Ker pa se občine po svoji gospodarski moči zelo razlikujejo, temu ustrezno določajo svoja sred- siva za izobraževanje. Posledi- ca je, da imajo nekatere šole in njih učenci, ki so- imeli to sre- čo, da so se rodili v »raz.vitem« okolju, več sredstev za .šolanje kot tisti, ki te sreče niso imeli. Razlike so nekajkratne! Tako >o torej nekateri učenci v re- publiki deležm primerne vzgoje iz.obražcvanja, drugi pa ne. Kdko bosta jutri dva današnja "cenca enakopravno nastopila v • ivljenju, če je bil eden zato, kcf se je rodil v »razvitem« okolju, deležen primernega izo- iK.cvaiija. drugi pa ne? Zakaj i C bilo potrebno vnesti v obe iisiavi, v republiško in v zvezno člena (v republiški 59. člen, v ".>'-?-;;/ 44. člen) ki določata prav !o, EN.AKOPRAVNB POGO.IE <ridobivanje izobrazbe? Za- da se jih sedaj izogibamo in (hunno drugače? Zakon o izobraž.evalnih skup- ^'ostili in financiranju izobraže ^""/f7 !• največji meri tangiru ohjcki ni subjekt svoje vsebine, 'orcj učenca tn učitelja ter se ^'<'da v podrejeni vrsti tistega. :a }ijegovo iz.vajanje prispe ' potrebna sredstva. Slednj-.' 1' našem razglabljanju lahki '(-"lemarimo. gre pa tembolj Zi- "cciica in učitelja. 'sledicc iiccnako pra vnena |'C'/oč«/rt učencev srno se ž.e do- ^^knili, poglejmo še, kakšno je 'stanje z učitelii. Če je občina ^ev>ia, ho učitelj v slabših po- •<^Jl!h (manj sredstev za šolo!) ["'Ji-al v(,č delati, da bi dosegel ''^ji uspeh, zato pa bo .slabše Ptacan. Sedanje stanje m pred zakona lesa ne spreminja '^Enakopraven je položaj učen kot učiteljev, jl^'^^ pravni predpis mora bi- re' ■^/^(^''^" - ustavo, z zvcz.no in ^ P^ibliško. Pravzaprav tu ni do- ta več razpravljati. Ali bo ^Pl /'^ *^ovi pravni predpis v i^Jel ^ obema ustavama ali J "O, to je sedaj vprašanje. ^^a'no institucijo, ki bo tudi ,J<^''n prej ali slej morala izre- ^^ojo sodbo. Prosvetni delavci za dosledno uresničenje ustavnih določil o enakopravnosti v šolanju v forpk, 11. aprild 1967, dopoldne je n.ipolnilo dvorano kina 1*1 uj okrog 400 profeso?jev, učiteljic ter učileljev iz osnovnih in srmlnjih šol v plnjski občini na povdhilo ZPPS in sindikalne or- fK<iipraviia lepnbliška poslanka \ ida Rojičeva ter da bi dali svoje pripombe k osiivifkn resolucije, ki bi jo naj sprejel zbor. Na zbor so prispeli tudi predstavnil< repnbiišliena od!)i)ra sindikata prosvet- nih delavcev Jenko, Kari Kos, inšpelilor strokovnega šolstva in Uinkcionarji občinskega sindikalnega sv(>ta Pluj ter predstavniki iiska in radia. Ze po razpravah med zbranim'1 v dvorani pred začetkom preda- vanja je bilo mogoče ugotoviti, da je glavni namen tega zbora orofesorjev in učiteljev jasno in alasno povedati svoje mnenje in ;^ahtevo v smislu 44. člena zvez- ne ustave in 39. člena republiške ustave, v duhu katerih tudi naj bo novi zakon, ki naj odpravi vso dosedanjo prakso v škodo ena- kih, z zajkonom določenih pogo- jev za pridobivanje potrebnega zna.nja in izobrazbe na šolah in drugih izobraževalnih zavodih vseh vrst. Vse to je potem tndi potrdila poznejša diskusija Gvi* da Cepina, Franca Hribernika, Dušan Ostali bomo bratje in bomo šli naprej v dobrem in hudem, tako enotno kakor med našim narodnoosvobodilnim bo jem!« (Tito) Ptuf, II. aprila 1967 Prosvetni delavci — člani sindikata občine Pinj stran 8 TEDNIK — petek, 14. aprila 1967 Stran 2 Tudi kmečka in delavska mladina ima pravico do strokovne izobrazbe Na zasedanju obeh zborov občinske skupščine Ptuj v četrtek, 30. aprila 1967, so bili odborniki proti temu, da bi prišlo postopoma do ukinitve Administrativne šole v Ptuju in do ukinitve vpisovanja dijakov v I. lemik na Ekonomski šoli v Ptuju že % novim šolskim letom 1867 68. S takšno odločitvijo bi vzeli dve pomembni možnosti za šolanje kmečke in delavske mladine Iz ptujske občine, pa tudi iz drugih občin, ko konča osnovno šolo. Občinska skupščina Ttnj si rernio prizadeva, da bi Ptuj ti šoli obdržal, ker je to lea mladino v njej potrebno in nujno. ^ Kot izhaja iz popravka in sprememb besedila v analizi možnosti razvoja v letu 1967 je potrebno za 1967. leto upošteva- ti, da bosta uveljavitev novega republiškega zakona o izobraže- valnih skupnostih in o financi- ranju vzgoje in izobraževanja ter v zvezi s tem spremenjen sistem financiranja srednjega šolstva povzročila v bližnji_ bo- dočnosti vprašanje nadaljnjega razvoja dvoletne administrativ- ne in ekonomske srednje šole v Ptuju. To izhaja tudi iz pred- loga o racionalizaciji mreže srednjih in strokovnih šol, ki ga je izdelal republiški izvršni svet. Ko so obravnavali nekateri organi in odborniki občinske skupščine na sejah, ali sta še potrebni ESš v Ptuju in admi- nistrativna šota, so morali upo- števati poleg ugotovitve, da ne dobijo mnogi absolventi teh šol zaposlitve, tudi okolnost, da ni zaposlitve zanje v mnogih pre- merih zato, ker sedijo na zanje primernih mestih delovne mo- či, ki nimajo takšne šolske izo- brazbe, in da morajo biti mla- dini z območja Pomurja in iz ptujske ter ormoške občine od- prta vrata tudi v te poklice in da jim to omogočata le naj- bližji ptujski šoli. 7 dvoletnih administrativnih in 3 štiriletne upravno-administrativne šole v Sloveniji nimajo možnosti spre- jeti vseh kandidatov za šolanje v tej smeri. Reforma o tej smeri šolanja bo pokazala profile pisarniških moči. Skupnost administrativ- nih šol SRS pripravlja nomen- klaturo pisaniiških profilov. Go- spodarske in javne službe še potrebujejo absolventke dvolet- nih šol in sicer predvsem za po- sle, ki so tehnično preprostejši in enostavnejši in cenejši. Še večje pa so potrebe po absol- ventih ekonomske srednje šole, saj je v obstoječih delovnih or- ganizacijah zaposlenega prema- lo kadra s strokovno srednje- šolsko izobrazbo. Tudi v ptujski in ormoški ob- čini ugotavljamo, da sc vpiše iz njih na višje in visoke šole premalo kmečke in delavske mladine. Za to je najzgovornej- ši podatek, da je tukaj spreje- tih v srednje šole le 7,8 % mla- dine, ki konča osnovne šole, medtem ko ima to srečo v dru- gih občinah, kjer imajo srednje šole ustreznejše kapacitete, od 15 do 30 %. Omejevanje ali uki- nitev vpisa kmečke in delavske mladine v ptujsko ESš in AŠ bi pomenilo za to mladino še večjo omejitev možnosti za stro- kovno šolanje, saj sicer vseh tudi Maribor ne bi mogel spre- jeti. Za marsikaterega otroka pomeni preoddaljenost od šole resno oviro pri šolanju (Halo- ze, Slovenske gorice), za druge starie pa tudi veliki stroški šo- lanja, ki jih za oddaljene šole ne bi zmogli. Občini Ptuj in Ormož nimata takega Industrijskega in agrar- nega zaledja, da bi lahko raču- nali z večjo možnostjo spreje- ma mladine v uk za razne stro- kovne poklice, pa tudi ne tako malega števila otrok, da bi lah- ko obdržali vse otroke na delov- nih mestih v domačem kraju. Tudi ti občini pomenita za Slo- venijo vir potrebnih delovnih moči. Zato se tudi marsikateri starši odločijo izšolati otroke, da se bodo v življenju lažje zna- šli. Ti problemi silijo tudi Mari- bor, da bi skupno s Ptujeoa- sporazumno spremenil in rajo- niziral vpisne šolske okoliše v korist ptujske ESŠ, obenem pa, da bo mogoče vpisati v Maribo- ru tudi učence, ki se želijo izšo- lati še v drugih strokah. 2 vsaj začasno odprav^o uvo- doma navedene in ogrožajoče nevarnosti za nadaljnji obstoj ESŠ ni AŠ Ptuj so se v občinah Ptuj in Ormož starši in mladina pomirili v upanju, da bo Ptuj obdržal srednje šole in z njimi nadaljnje možnosti, da se bo tudi mladina iz kmečkih in de- lavskih družin lahko izšolala za poklice, ki zahtevajo vsaj srecj- nješolsko strokovno izobrazbo. V. J. Središčani In okolišani so praznovali svoj krajevni praznik - 11. april Letos |e Imelo praznovanje krajevnega praznika in celotnega šolskega okoliša še poseben značaj, saj so na ta dan svečano odprli novo šolo. Služila bo kulturnemu dvigu kraja, kjer si bodo mladi rodovi pridobili znanje in moči za življenje. 2e več dni pred 11. apriloim, krajevnim prazmukotm, so ta foraij krasile iizoibešene zastaive. Sre* diiščani iin okoličani so se pri- pravljali na proslavo svojega krajevnega praznika. Krasili so spomenik, pripravljali dvorano za aikaidemijo in slavnostno sejo, se pripravljali za nastop im ure- jevali razstavo »Središče in oko- lica v zgodovini«. Opravljali so zadnja dela cikali aove šole. Na predvečer praiznika so imeli v domu Partizana akademijo. Pred polno dvorano gledalcev so po nagovoru predsednika KO SZDL "Središče fidvarda Pajka nastapili z reciitacijami in pesmi- mi učenci 6rediš.ke šole. 11. aiprila je prelep spomla- dahski dan pripomogel še k lep- šemu praznovanju. Ob devetih so se zbrali pri spomeniku šte- vrlni Središčani, okoličani in gostje ter počastili padle borce, talce, v zaporih in tatboriščih umrle in druge, ki so se borili za ■svobodo in bili žrtve fašistične- ga .nasilja. Ob spomeniku je imel slavnostni govor Braioko Dogša, predsednik KO ZB. Po svečanosti r>ri spomeniku je bila v kino dvorani slavnostna seja. Na njej je Franc Novak, predsednik SO Ormož, čestital k prazniku in zaželel krajevni skupnosti mnogo uspeha v na- dalj.njem delu. Med drugim je dejal, da je bilo Središče med okupacijo nepremagljiva trdnja- va. Iz borbe je izšlo kot zmago- valec. V tej borbi je mnogo ob- čanov žrtvovalo svoja življenja. Tudi materialne žrtve so bile ve- like. Po borbi so pričeli obnav- ljati in graditi. Nadalje je dejal, da moramo premagati tudi seda- nje težave. Na kraju je zaželel prijetno praznovanje krajevnega prazinika. Daljši govoT na slav- no^stni seji o pomenu praznika je imel tudi predsednik KO SZDL Središče Edva.rd Pajek; 11. april je imenoval: »Naš ponos in bo- lečina naša«. Govoril je o trplje- nju tukajšnjih ljudi za časa oku- pacije. Iz Središča in okolice je iz^selil okupator 300 ljudi, 70 imen borcev ter žrtev fašistične- ga teroTJa pa je vklesanih v spo- meniku. Ostali govorniki so obujali sipo- miine na čase okupacije, ko so kot aktivisti ali kako drugače delali na tem področju. Pouda- rili so, da so v Središču i,n oko- lici vedno našli zavedne Sloven- ce, predvsem pri kmetih, ki so biili nosilci odpora iin dali mnoge borce in drugače pomagali v boirbi proti okupatorju. OTVORITEV SOLE V SREDIŠČU Prva šola je bila ustanovljena v Središču leta 1660. Staro šolo so zgradili leta 1891. V tej šoli je poučeval tudi Anton Kos, slo- venski skladatelj in pesnik. Kmalu po osvoboditvi je nosta5a šola pretesna. 1957. leta so sku- šali Središčani sami dograditi šo- lo. Opeko jim je uničilo neurje. Leta 1964 so dobili 210 milijonov S din republiških sredstev. Solo je zgradilo GP Ograd iz Ormoža. Krajevni p razmik je pridobil na Visebini, saj so tega dne otvo- rili novo osnovno šolo. Ob otvo- ritvi je govoril upravitelj Ivan Zidariič, ki je po pozdravu go- stov in ostalih najprej spregovo- ril o razvoju in življenju Središča skoizi stoletja do današnjih dni. Govoril je tudi o razvoju šol- stva. Med drugim je povedal, da ima šolstvo v Središču bogato tradicijo. Zgodovinski viri poročajo, da je prva Š0'la v Središču pričela^ delovati leta 1660. Poiuik je bil v zasebnih hišah, včasih pa tudi v občiinski. Prva šolska zgradba je bila postavljena leta 1812 pri cerkvi na G raba h, kjer stoji še danes. Kmalu je postala prete- sna. Leta 1884 so šolo razširili v štlrirazrednico in eno učilnico najeli v privatni hiši. 2e istega leta so sklenili sezidati novo šo- lo. Trška občina Središče je po-i Ob spomeniku je imel slavnostni govor Branko Dogša, predsednik KO ŽB nudila brezplačen prostor za no- vo šolo »Pod čapljami«, kjer je danes. S tem pa se ni strimjalla občina Obrež-Grabe, ki je tudi nudila brezplačen prosto^r na Grabah. Po mnogih prerekanjih so šolo zgradili 1891 na mestu, k^er stoji še da-nes. Obrezani se slovesnosti niso udeležili in ne- kaj časa otrok niso pošiljali v šolo. Šola je imela pet učilmic, zbornico in samsko stanovanje. Leta 1897 je šola postala šest- razredna in ta.ka ostala do osvo- boditve. V šoli so~ bili še razni tečaji. Prvi učiteli (šolrektor) je bil Matej Sinikovič, ki je poučeval od leta 1660 do 1685. Od 1884 pa do 1925 je poučeval in dolga le- ta vodil šolo Anton Kosi, slo- venski skladatelj in pesnik. Do- ma je bil iiz bližine Male Ne- delje. Po prvi sve'tovni vojni je šola nadaljevala delo v šestih razre- dih. V šoli je bila tudi obrtna šola. Pred drugo svetovno voj. no je bil upravitelj Ivan Najžaj, ki je nadaljevati delo svojega predhodnika. Leta 1941 so učitelje sjediške šole zaprli na Borlu in v Mari. bo.ru, od tam pa jih odselili v Srbijo. Okupator je sežgal slo. venfeke knjige in uradne doku- mente. V Središče so prišli nem, skd »učitelji«, ki so poučevali Vse do osvoboditve. Po osvoboditvi so bile pred šo- lo nove naloge. Mladi rod je bil napol pismen. Treba ga je bilo v tečajih naučiti materinega jezi- ka. Delo učiteljev v tem času je bilo zelo te^ko. Vsi učitelji, raizen Miroslava Venigerholca, ki je med. okupa- cijo um.rl v Varaždinu, so se vr- nili. Po osvoboditvi je šola več- krat menjala naziv in obliko de- la. V šoli je bila kmetijska na- daljevalna šola, kuharski tečaji in vse ostale oblike i^obraževa- nja, ki so usiposabljale mladino za življenje in za nadaljnji štu- dij. V tem zahtevnem času je vodil šolo Srečko Vitori. Pouk je postajal vedno bolj pester, vsestranski in zahtevnej- ši. Za pouik ni zadostovala le tabla in kreda. Uvajati so pri- čeli pouk v kabinetih s poskusi, v delavnicah, gospodinjski pouk ,n drugo. Vse to pa je zahtevalo več prostorov, več oprem^ in večjo usposobljenost učiteljske- ga kadra. Vse te okoliščine so silile k razmišljanju o dograditvi šoie. Na vseh sestankih so seznanili prebivalce o potrebi dograditve. Ti so potrebo razumeli in jo mo- ralno in materialno podprli. Leta 1957 so pričeli s pripravami. Ustanovili so odbor in pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispev- kov v denarju, lesu, delovni sili in vsem, kar bi prišlo prav pri gradnji. V Rakitju so izdelali 200.000 kosov opeke v surovem stanju. Delali so starejši, pri de- lu so pomagali tudi učenci. Ne- urje je opeko uničilo. Možnost za dograditev šole je začasno propadla, potreba po dograditvi pa je ostala. Povsod so iskali možnost, da bi dobili sredstva. Idejni načrt je bil pripravljen. Leta 1964 so bila na raizpolago republiška sredstva. Uspeli sO dobiti 210 milijonov S din, od katerih je občina Ormož prispe- vala 20 "/o. Teh sredstev niso do- bili lahko. Potrebnih je bilo mno- go intervencij, mnogo poti in dokazov, da je dograditev šol6 v Središču potrebna. Septembra 1965 60 zasadili prvo lopato de- lavci GP Ograd iz Ormoža, k; je prevzelo gradnjo. Se tega dne je marsikdo zmajeval z glavo in dvomil. Upravitelj Ivan Zidd-nč je končal z besedami: »Dane« otvarjanio šolo, ki smo si jo dol- ga leta želeli, saj je bila Sredi- šču tako potrebna. Šola je mo* derna, svetla, opremljena s pri- pomočki, ki nam omogočajo, da bomo dali učencem to, kar v življenju potrebujejo. Mislim, da ni Središčana in okoličana, ki na novo šolo ne bi bil ponosen, ^aj je šola naše delo, delo naše so- cialistične skupnosti, ki se skup- no z giganti naše industrije, no- vimi progami, cestami, z mnogi- mi gospodarskimi in kulturnimi objekti po vsej domovini, vkiiu- čuje v izgradnjo novega sociali- stičnega družbenega reda v po- no(S naše nove SFRJ.« Po njegovem govoru in govo- ru še nekaterih je sledil lepo pripravljen program, v katere© je pel otrošiki pevski zbor, na- stopili so recitatorji, harmonikar- ji, moški pevski zbor, sred;ška godba na pihala, v narodnih no- šah je zaplesala skupina pionir- jev in drugi. Po slavnosti je sledil ogled šo- le, lepo pripravljene pod naslo- vom: Središče in okolica v zgo- dovini. Popoldne in pozno v noč pa s<' Središčani in okoličani prazno- vali krajevni praznik ob zvckili glasbe v domu Partizana. Z akademije ob krajevnem prazniku v Središču Nova šola v Središču rzvoljen medobčinski odbor sindikata delovcev storit¥@iiifi dejoviiosls Občni zbor sindikata delav- cev storitvenih dejavnosti občin Ptuj in Ormož je na svojem za- sedanju 7. aprila 1967 izvolil medobčinski odbor sindikata občin Ptuj in Ormož za man- datno dobo 1967—1969. Vanj so izvoljeni: Ivan GERECNIK, Čevljarska delavnica, Kidriče\'o; Jože ILEC, Zavod Olge Meglic Ptuj; Stan- ko KOSI, Foto-atelje Langer- holc, Ptuj; Danilo MASTEN, Strojne delavnice Ptuj; Dragica VERVEGA, Pleskar Ptuj; Vinko NEMEC, Komunalno podjetje Ptuj; Franc POLIC, Komunalno- stanovanjsko podjetje Ormož; Rudi MAJNIK, Les Ptuj; Ivo NAHBERGER, Panonija Ptuj; Branko KAMPUŠ, Haloški biser Ptuj; Drago RIZMAN, gostin- sko podjetje Ormož in vsi pred- sedniki sindikalnih podružnic kot člani plenuma medobčin- skega odbora sindikata. Za predsednika medobčinske- ga odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti občin Ptuj in Ormož je občni zbor s tajnim glasovanjem izvolil to- variša Danila MASTENA iz Strojnih delavnic Ptuj. Za člane nadzornega odbora so izvoljeni: Janez LANCIČ, Strojne delavnice Ptui. Lojzka MUHIC, xMerkur Ptuj, in Mirko VODA, Gradnje Ptuj. Za delegate na republiškem občnem zboru sindikata delav- cev storitvenih dejavnosti Slo- venije so izvoljeni: Maks DRE- VENŠEK, Dravinja, Kidričevo; Jože ILEC, Zavod Olge Meglic Ptuj; Branko KAMPUŠ, Halo- ški biser Ptuj; Danilo MA- STEN, Strojne delavnice Ptuj; Rudi MAJNIK, Les Ptuj; Lojz- ka MUHIC, xMerkur, Ptuj: Ciril MURŠIC, Izbira Ptuj; Ivo NAH- BERGER, Panonija, Ptuj; Vinko NEMEC, Komunalno podjetje Ptuj; in Franc POLIC, Komu- nalno-stanovanjsko podjetje Or- mož. FB . GRADEC VABI na spomladanski sejem od 29. aprila do 7. maja Za letošnji graški spomladan- ski sejem, ki bo od 29. aprila do 7. maja 1967, je posvetila di- rekcija sejma posebno pozornost prebivalstvu iz bližnjih jugoslo- vanskih predelov, da bi se v čim večjem številu udeležili te zanimive gospodarske priredit- ve. Po svojem in našem tisku in s plakati so se približali naši javnosti in pričakujejo, da bo vsaj 100.000 naših ljudi gledal- cev in kupcev v tem času obi- skalo Gradec. Ta sejem bo pomenil za Av- strijo in za ves drugi svet sejem železa in gradbeništva in bo na 142.000 m- velikem prostoru v 20 dvoranah in v 13 paviljonih, kjer bo razstavljalo svoje izdel- ke 2000 podjetij, od tega 500 inozemskih. Iz Jugoslavije bo nad 100 podjetij. Mnogo obiskovalcev pričaku- jejo izmed poslovnih ljudi, ki se zanimajo za avstrijske in druge železarske in jeklarske industrij- ske eksponate, za gradbene stro- je, za materiale za gradnje in za gradbeno opremo, za kmetij- ske stroje, naprave in izdelke za kmetijstvo, živinorejo in gozdno gospodarstvo in za vse drugo za potrebe svojih gospodarskih or- ganizacij. Drugi obiskovalci in teh je vedno največ, pa se zani- majo za vse, kar potrebujejo do- ma za lastne potrebe, za delo in za olepšanje življenja in tega bo- do tudi našli največ. Od velikega obiska jugoslo- vanskih kupcev v Avstriji pri- čakujejo sosedni, avstrijski pri- reditelji nove možnosti za večje nabave in za turistični promet z Jugoslavijo. Ob veliki liberali- zaciji turističnega prometa z Ju- goslavijo se nudi praktična mož- nost doseči tolikšno zbližanje z jugoslovanskim poslovnim sve- tom in s prebivalstvom, kakor je to zamišljeno s sprostitvijo potovanj in materialne ter de- narne zamenjave. Prireditelji graškega sejma so prepričani, da bo našel vsak obi- skovalec na njem mnogo zani- mivegaik in novega, kar se da v vsakdanjem življenju s pridom porabiti. Po tem je povsod po svetu vedno večje povpraševa- nje, zlasti pa po raznovrstni me- hanizaciji za delo in v gospo- dinjstvu. Za družbene in zaseb- ne graditelje pa bo prav gotovo največ vsega na ogled. Kolekti- vi se prav gotovo ne bodo zado- voljili, da bi odhajali na sejem v Gradec samo njihovi predstav- niki, temveč bodo mnogi sami hoteli videti, kar bo ta nudila, in bodo potem tudi lažje vplivali na odločitve, kaj bodo njihova podjetja kupila in česar ne. Za- to tudi pričakujejo v Gradcu mnogo kolektivnih obiskov s področja posameznih vej gospo- darstva. Na sejmu v Gradcu bo najlaže ugotoviti, kaj vse zahte- va današnji trg glede na prak- tičnost, ličnost, natančnost in lahko uporabnost raznih strojev in naprav ter posameznih izdel- kov. Direktor graškega jugovzhod- nega sejma g. Josef Stoffler je 4. 4. 1967 v Mariboru na konfe- renci za tisk, radio in RTV tu- kajšnjega, Gradcu bližnjega ob- močja poudaril, da se bo tudi to- krat Gradec potrudil pustiti vsem obiskovalcem vtis, da je del sosedne nevtralne dežele in da si iskreno želi mnogih po- slovnih in osebnih stikov s svo- jimi bližnjimi sosedi v Jugosla- viji. V. J. Spremembe ustave Ukinitev funkcije pod- predsednika republike in namestnika vrliovnega komandanta JLA Po enomesečni razpravi v raznih skupščinskih odborih zvezne skupščine sta svet naro- dov in zvezni svet sprejela do- datke k ustavi SFRJ. Po teh sprejetih dodatkih se določa nov način volitev republiških in pokrajinskih delegacij v svet narodov in se razširja vloga tega doma. Gre za to, da bodo v bodoče republiške in pokrajinske skup- ščine volile določeno število de- legatov v svet narodov izmed poslancev svojih svetov in ne samo iz enega sveta, kakor je bilo to doslej določeno. S temi dodatki k ustavi se tudi ukinjajo funkcije podpred- sednika republike in bo pred- sednika republike v odsotnosti zastopal predsednik zvezne skupščine. Ukinja se tudi funk- cija namestnika vrhovnega ko- miandanta JLA, ki ga bo zasto- pal član sveta narodne obram-- be Jugoslavije, cic Po izteku mandata Zvezni svet je sprejel zakon- ski predlog, ki naj določi druž- bi položaj poslancev in funkcio- narjev po izteku njihovega mandata, glede na dosledno iz- vedbo ustavne omejitve ponov- ne izvolitve. Tozadevna določila so v zvezi z orientacijo, da je potrebno re- krutirati zvezne funkcionarje vse bolj iz vrst neposrednih proizvajalcev. Ker pa pomeni sodelovanje v organih za čas m.andata zaostajanje v stroki, bi naj novi zakon omogočil eno- letno pripravo na ponovno vključitev v stroko in v bivši poklic. Glede kadrov, ki so daljši čas opravljali družbeno politične funkcije in mnogo prispevali k socialistični graditvi, so poseb- ne določbe, da bi se po prene- hanju mandata lahko zaposlili pri družbeno političnih nalogah. Ti kadri imajo veliko izkušenj in znanja s področja družbene problematike ter so svoj razvoj dolga leta usmerjali v tej sme- ri. Zato bi vračanje v prejšnjo stroko bilo nesprejemljivo tudi s stališča družbenega interesa. TS-T. stran 3 T E D M K — petek, 14. aprila 1967 Stran 3 Vesti iz Kidričevega SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH Dela\ski s\et je na s\oii 9. redni seji med dnagimi točkami ^Jne^'nega reda obravna\'al tudi spremembe pra\ilnika o delov- jiih razmerjih, ki se predvsem jianašajo na dodelie\'anje red- kih letnih d<;piistov \' letošnjem letu. Namen toh popravkov je odstraniti težave, kot so bile v janskem letu pfi določanju red- j)ih letnih dopustov. nt SKmi ZA POVEČA- NJE PRODUKTIVNOSTI Na minulih zborih delovnih ljudi v \seh delo\ nih enotah to- varne glinice in aluminija, kjer so izbirali kandidate za nove člane DS in s\ete proiz\ajalcev deIo\nih enot, je bilo na .spo- redu tudi kratko poročilo o de- lu delavskega s\'eta za obdobje 1966/67. Iz njega je bilo moč razbrati, da so vsi organi upravljanja podjetja posvečali največjo skrb dobremu gospo- darjenju, zato so skoraj na vseh sejah razpravljali o proiz- vodnih problemih, o izvrševanju postavljenih nalog, o normati- vih, o finančni realizaciji ter o cenah proizvodov in cenah su- rovin. Preučiti vse možnosti Na eni izmed minulih sej Upravnega odbora je med dru- gim bil govor tudi o predelavi aluminija iz dna elektrolitskih peči. Po temeljitejši razpravi so člani upravnega odbora sklenili, naj vodstvo osrednjih služb )reuči možnosti domače prede- ave aluminija iz dna elektro- litskih peči s tem, da bi plošče rezali z ustreznimi agregati za rezanje aluminija ali pa, da bi Se cele pretopile v elektrolit- skih pečeh, ker je v teh ploščah zelo kvaliteten aluminij. Vod- stvo osrednjih služb bi naj še nadalje preučevalo možnosti za prodajo tega aluminija na ino- zemskem tržišču ali pa morda zamenjavo za zlitine pod ugod- nejšimi pogoji, kot jih trenut- no sedaj ponujajo inozemski partnerji. Skrb za invalide v TGA Podjetje TGA ima danes že zelo dobro urejeno socialno službo, kot del kadrovsko so- cialnega sektorja. Socialna de- lavca delata na osnovi vnaprej določenega programa, ki je vsklajen z delom celotne KSS. V minulem letu je socialna služ- ba analizirala vzroke invalidno- sti ter predlagala konkretne re- šitve, sodelovala je s komisijo ža invalide v podjetju, s HTV službo in z drugimi službami v tovarni in izven nje. Ima tudi iirejeno dobro evidenco o inva- lidih, kartoteko, opise delovnih mest itd. V letu 1966 je social- na služba sodelovala na devetih sestankih invalidske komisije podjetja, s predstavniki KZSZ itd Obravnavanih ie bilo 15 pri- merov, rešenih pa l3, kar pome- ni lep uspeh. V podjetju je okrog 100 invalidov in za delo manj zmožnih delavcev, vendar je večina primerov že rešenih. Problemu invalidov v tovarni je bilo posvečeno tudi precej raz- prave na minulem občnem zbo- ru tovarniškega odbora sindi- kata, kjer je prav tako bilo poudarjeno, da se za invalide \' podjetju skrbi kolikor je \6 mogoče, da pa razumljivo ni moč rešiti vseh primerov isto- časno, ker ni moč kar čez noč najti ustreznih delovnih mest. Poudarjeno je tudi bilo, da mo- ra biti skrb za invalide ne sa- mo podjetja, ampak tudi osta- lih forumov v občini, ki bodo morali posvetiti v bodoče veli- ko več pozornosti temu aktual- nemu vprašanju današnjega ča- sa. Podjetje TGA si bo še v na- prej prizadevalo, da bo vpra- šanju invalidov in za delo manj zmožnih delavcev posvečalo vso skrb, kot je to bil primer tudi do sedaj. Treba bo skrbno gosno- dariti Organi delavskega samouprav- ljanja v delovni skupnosti TGA so v lanskem letu sprejeli med drugim tudi velike obveznosti v obliki novih investicij, kot so na primer: sofinanciranje ter- moelektrarne Šoštanj, kjer bo podjetje vložilo nad 10 milijard S dinarjev, dalje gradnjo nove halde na Ptujski gori, kajti ka- pacitete dosedanje stare halde bodo kmalu izčrpane in ne bo več prostora, zato je to delo nujno, kajti tovarna, kakršna je v Kidričevem, si ne more za- misliti proizvodnje glinice brez potrebnih prostorov za odlaga- nje rdečega blata in ostalih od- padke.-. Dalje so organi uprav- ljanja sklenili, da je treba od-1 dvojiti sredstva za rekonstruk- cijo glinice, kjer se tudi že dela (v vparilnici nov vparilni si- stem) ter še mnogo manjših na- bav osnovnih sredstev, ki gredo v milijardne vrednosti starih dinarjev. Pokriti bo treba tudi razliko vrednosti revalorizira- nih zalog itd. Iz vsega tega izhaja, da ostanek dohodka iz leta 1966 ne pokriva več odo- britev in da je primanjkljaj v sredstvih za investicije, prav ta- ko pa je tudi primanjkljaj pri in obratnih sredstvih. Ob takš- nem položaju so organi uprav- ljanja ugotovili, da bo potrebno v letošnjem letu zelo previdno vlagati v investicije ter nabav- liati osnovna sredstva in suro- vine. xM. F. DVA TRŽNA INŠPEKTOR!O^JA ZA VELIKO DELOV- NO OBMOČJE Na območju Slovenije ima 41 o-bčin tržne inšpekcije z razliično zasedbo. Nekaj občin ima cd 4 do 11 inšpektorjev, druge pa ima,i(0 od 1 do 3 inšpektorje. Ptujiska in žaliska občina imata po 2 in- špektorjia, največ pa jih je, ki imia.iio po 1 tržnega inšpektorja, čeprav imajo na svojem območju tnrdi do 700 gospod^arskih enot. P& uspehih, ki so iih pokazale razne tržne inšpekcije pri obči- nah v lanskem letu. je ptuj?ka tržna inšpekcija med aikliivnimi v Sloveniji, saj ,^e opravila v letu 1966 480 pregledov m je izrekla 192 mamdatnih kazni, ki znašaiio skupno 3950 N din. Več mandait- nih kazni 90 izrekle in.^^pekcije iz Ljubljisne, Maribora. Kopra, Murske Sobote in Po^stiojne. vse druge pa mainj. zato je tud: do- kaj različen znesek kazni, ki do- seže ponekod skupno tudi nad 13.000 N din, Večiina inšpekcij se je držaila predvsem upravno kazenskega pcisitrapka, v memj primerih pa 90 prijavljali kfivce občinskim javnim tožilcem. V ptujiski ob- čimi je bilo 56 predlogov za upravno kazenski postopek in le 17 prijav občinskemu javnemu tožilcu. Osebni dohodki inšpektorjev so med 804 N din in 1490 N din. Inšpektorja v ptujski občini sta med inšpektorji v Sloveniji, k! dosegajo nekaj nad 840 N din. vendar sta pri gibljivem delu na boljšem kot sio drugi, pa tiid: ne med tistimi inšpektorji, ki preje- majo znatno več kot.lO"/n nad rednim osebnem dohodkom.. VJ GRADNJA BRODA PLACAROVCI-ZAVRČ Zbiranje sredstev za gradnjo broda Placarovci—Zavrč dobro napreduje. Zbranih je že okrog 50prm lesa in 150.000 S dinar- jev. Vendar je to glede na pred- računsko vsoto le še malenkost. Zato apelira odbor na gradnjo broda na vse, katerih zastopni- ki odbora še niso obiskali, da bi pomagali po svojih miočeh, da bi zbrali čim večji delež last- ne udeležbe za gradnjo. Krajev- na skupnost je obljubila svojo pomoč, pa tudi od občinske skupščine pričakuje odbor do- ločena sredstva. Potrebno je pojasnilo glede ladij, ki so bile posojene kra- jevni skupnosti Markovci. Te ladje so kljub temu, da so se- daj ponovno posojene v Ruše, po obstoječih zapisnikih last krajevne skupnosti Gorišnica in bodo po zagotovilih uprave za ceste v Ptuju zagotovo vrnjene, ko bodo v Rušah dogradili most. Za odbor: Jože Rižnar Še odgovor: Nekaj spod- budnih in kritičniii o konjereji Pismo Jožeta Rižnarja in obeh Sopodpisnikov je imelo dvojni cilj: 1. doseči z »angaž'ranjem« jav- nega mnenja, da bi strokov- na služ.ba klonila in žrebca pri Francu Horvatu v Bukov- cih licencirala. in 2. izpodkopavati ugled oskrbni- ku ž.rebcev Francu Valiču iz Moškanjc^ 1. Zrehec 321 Lotos, za kate- rega gre. je v letih 1963-1966 ple- ^enil pri Antonu Pesku, Prepo- ne 76, p. Starše, občina Maribor fezno. Kupljen je bil na Hrva- škem in nima znanega porekla. t>oslej je dajal precej droban zarod. Na Ucenciranju v Ptuju (^ne 26. novembra 1966 je bilo {akratnemu lastniku A. Peskii jasno povedano, da je licenci- fan le še za leto 1967 in to za področje občine Maribor Tez.no. ^Ijub temu ga je F. Horvat v di-Sami_iloiaririaAftii*a^ VINKO ŽIGMAN, poslanec organizacijsko politič- nega zbora SRS tako meni o svo- jem bodočem poslanskem delu: »Kot odbornik občinske skup- ščine Ptuj sem dobil v doseda- nji mandatni dobi razmeroma dober pregled nad vsemi važ- nejšimi družbeno političnimi problemi in mislim, da mi bo to koristilo pri poslanskem de- lu. Poznam gospodarske in drii- ge zmogljivosti ptujske občine in tudi njenih posameznih pre- delov. Volilci so mi že na kan- didacijskih zborih, ko so me predlagali za kandidata za po- slanca, položili na srce, naj si prizadevam skupno z drugimi poslanci prikazali skupščini, ka- ko potrebna 59 dodatna sred- stva, s katerimi bi naj pomaga- la republika občini Ptuj rešiti probleme, ki jih ta občina ob lastnih sredstvih ne more. Ptujska občina im^a svoje po- sebnosti glede na podeželje in se trudi hitreje rešiti proble- me, ki jih doslej ni bilo 'mogo- če rešiti. Politične organizacije pa tudi občinska skupščina Ptuj čutijo močan pritisk podeželja na vse činitelje na tem območ- ju, naj bi revnejše predele obči- ne gospodarsko okrepili, da bi doseglo njihovo prebivalstvo večji dohodek. Podeželska mla- dina bi morala imeti večje mož- nosti za usposobitev za razne poklice, ki jih potrelouje doma- ča gospodarska in negospodar- ska dejavnost, pa tudi za delo v krajih, ki sprejemajo delov- no silo iz ptujske občine. Mnogi odhajajo zdoma, ker ni doma dovolj možnosti za eksistenco vseh. Gospodarske organizacije si prizadevajo storiti vse, da bi čimveč prispevale h gospodar- skemu potencialu v občini, ven- dar brez finančne pomoči repu- bliške skupnosti ni mogoče do- seči pričakovanih uspehov tudi v korist negospodarskih dejav- nosti, ki še občutno zaostajajo. Zavedam se, da je več takšnih občin v Sloveniji, zato bo po- trebno bolj kot doslej upošteva- ti in podpreti tudi njihove na- pore za napredek. Zahvalil bi se volilcem in ob- činskim odbornikom za naklo- njenost in zaupanje ter pričaku- jem sodelovanje tudi pri izpol- njevanju poslanskili dolžnosti.« Odgovorci poslancev dr. Stojan^ Franka in Duša- na Cokla prihodnjič Diploma za poroko V južnoameriški državi Ko- lumbiji so pred kratkim uvedli zakon o obveznem tečaju za no- voporočence, ki traja tri tedne. Po uspešno opravljenem pouku sprejmejo tečajniki »diplomo«. Ce jim na izpitu spodrsne, jim matični urad ne dovoli poro- ke... Lahko pa se ponovno priiav.io k tečain Bolje ne- uspeh prej kot poslej... Stran 4 TEDNIK - petek, 14. aprila |%7 Si ran 4 DELAVSKA UNIVERZA MORA ŠE RAZŠIRITI SVOJO DEJAVNOST EDVARD PAJEK, DIREKTOR DELAVSKE UM VERZE V ORMO- ŽU O NJENEM DELU Delovna sezona Delavske uni- verze, ki traja od oktobra do maja, se bliža koncu. Dosedanji rezultati so pokazali preusme- ritev od množičnih k intenziv- nim oblikam izobraževanja. V letošnji sezoni je delala ve- černa politična šola v treh od- delkih, in sicer v Središču, Kogu in Tvanjkovdh. Nekoliko manj je bilo \pisanih slušateljev v Ivanjkovcih. Obisk je bil še kar dober. Zaključni razgovori so pokazali, da so bili slušatelji za- dovoljni z načinom predavanj, izrekli so pa nekaj kritičnih pripomb na način dela šole, pre- davateljev in drugo. Vse predlo- Edvard Pajek ge je obravnaval kolegij preda- vateljev večerne politične šole skupno z razredniki oddelkov in šolskih odborov. Sprejeti za- ključki bodo še bolj približali izobraže\anie v prihodnji sezo- ni tistim, ki jim je namenjeno. Delavska univerza je dala slu- šateljem večerne politične šole precej literature, ki jo je v ta namen naročila pri Združenju delavske univerze in drugje. Menimo, da naj slušatelji ve- černe politične šole čitajo in študirajo literaturo v daljšem razdobju, kot pa samo nekaj, mesecev, ko traja šola. Litera- ture je precej več, kot je lahko preštudirajo nekateri slušatelji v tem času. Velik uspeh so letos dosegle šole za starše in šole za življe- nje. Pnih je bilo šest, drugih pa štiri. Pri tem so se zlasti iz- kazali nekateri učiteljski kolek- tivi, ki so na svojih področjih organizirali kvalitetna predava- nja. Tudi šole za življenje so bile zelo dobro obiskane. Upamo, da se bo uspeh poznal. Pri teh oblikah so bila kot se- stavni del programa tudi zdrav- stvena predavanja, na katerih so predavali zdravniki. Pri stroko\ nem izobraževanju so omembe vredni tečaji knji- govodskega minimuma, tečaji pne pomoči in drugi. Oddelek večerne osnovne šole dela samo pri osnovni šoli Sre- dišče in ima šestnajst slušate- ljev. Dela po novem celotnem programu. Slušatelji imajo pet- krat tedensko po pet ur pouka. Delavske organizacije bi mo- rale posvetiti temu vprašanju več pozornosti, saj mnogi zapo- sleni v občini nimajo končane osnovne šole, kar se pri delu goto\o pozna. Poljudnoznanstvena predava- nja izvaja delavska univerza po vseh krajih, vaseh in zaselkih občine. Obisk na teh je zelo do- ber. Med poljudnoznanstvena predavanja so vključena tudi predavanja iz obrambne vzgoje. Razen vseh vrst predavanj, tečajev m seminarjev, prireja delavska univerza redne teden- ske celovečerne kino predstave v bolnišnici, ter občasne za šol- sko mladino. Ob dnevu JLA in ob raznih drugih prilikah (dan zdravja,^ prometne vzgoje,...) prirejajo za šolsko mladino pre- davanja s filmi. Izven te bolj žive sezone delu- lejo še nekatere druge oblike, tako da sezona traja od septem- j bra do konca maja. 2e v teku izvajanja programa tekoče sezone se dogovarjamo za program predavanj v prihod- nji sezoni. Uprava delavske uni- verze v poletnih mesecih izdela osnutek delovnega programa, ki ga pred začetkom sezone, to je v začetku septembra, potrdi svet delavske univerze. Te dejavnosti bi lahko bilo v naši občini še precej več, ven- dar žal mnogokrat Hnančna sredstva ne dovoljujejo marsi- kakc akcije. Potrebe po vsako- vrstnem izobraževanju odraslih in doraščajoče mladine so zelo velike. Delavska univerza ima za svo- je glavne pomočnike na terenu izobraževalne odbore SZDL, ki jih vodijo učitelji osnovnih šol. Ti so največja opora pri izvaja- nju programa delavske univer- ze. Občinska skupščina in poli- tične organizacije v občini pod- pirajo izobraževalno delo ter tudi finančno pomagajo pri iz- vrševanju programa. ZR ŠOLSKA ZADRUGA V ORMOŽU Alojz Hab|anlC, predmetni učitelj v Ormožu in vodja šolske fadnigp o njenem delu ubcma Ormož je izrazito kme- tijska. S kmetijstvom se bavi čez 70 prebivalstva. Zato je potrebno že v osnovni šoli se- znaniti učence z delom in nalo- gami, ki so v tej pomembni pa- nogi gospodarstva. Redni učni program daje le splošno izobra- zbo, ki je potrebna v večji meri za tiste, ki nadaljujejo šolanje v pioklicnih in drugih šolah. Večji del mladine po končani osnovni šoli ostaja doma na kmetiji. Za delo na kmetiji jih usposabljajo starši in okolje. Tako se prenašajo izkušnje staršev na mladi rod, kar pa je premalo. Glede na hiter razvoj iz^l^ledkov znanosti in drugih pridobitev za uspešnejše kmeto- \'anje, to znanje ne zadostuje. To je tudi posledica počasnega napredka zasebnega kmetijstva, ki obsega v občini Ormož 80 % kmetijskih površin. Na osnovni šoli Ormož učijo učence raznih del v kmetijstvu v šolski zadrugi, ki je svobodna aktivnost za učence. V šolski za-' I drugi dela 25 učencev. Mladi zg. drugarji se v krožku vsestran. sko usposabljajo. V letošnjem letu so si na lastnem .šolsken^ I zemljišču uredili nasad sadnej^a drevja, v katerem jc 60 sadiiHi dreves. Z velikim zanimanjem in voljo so sadili učenci sami. Letos so drevesa že poškropili in obrezali. Učili sc bodo ubij. kovati različne vzgojne oblike, Prav tako imajo vinoj^irad s 40 vinskimi trtami. Okoli šole so zadružniki uredili šolski \ rt, grede posadili z rožami, ki jih sami vzgajajo. Člani krožka se pri vsem de- lu seznanjajo z obdelavo /.em- Ije, gnojenjem, uspešno upora- bo umetnih gnojil, zaščito rast- lin pred boleznimi in škodljivci in drugimi ukrepi, ki so potreb- ni za dosego visokih pridelkov v kmetijstvu. Zadruga bi lahko še uspešne- je delala, če bi bilo na razpola- go več finančnih sredstev in če bi imeli več zemlje. Sedaj, ko so težji pogoji za nadaljnje šolanje otrok, zaradi pomanjkanja sredstev in ko jih ne moremo zaposlili zaradi te- žav pri zaposlovanju, ostane \ci. otrok doma na posestvih, /.atc: je toliko bolj pomembno, da se učenci že v osnovni šoli sezna- nijo z delom v kmetijstvu. Pri- dobljeno znanje bodo lahko uporabili na svojih posestvih. Rezultat enoletnega plodne.ga dela daje spodbudo članom krožka šolske zadruge za na- daljnje delo. V prihodnjem letu bo šolska zadi'uga šc povečala svojo dejavnost, saj bo pričela gojiti tudi zdravilna zelišča. Z R Alojz Habjanič z mladimi zadrugarji pri praktičnem delu Obeta se več kulturno prosvetne dejavnosti Zvezo kulturno prosvetnih or- ganizacij v Ptuju čaka tudi le- tos obsežno delo, saj pričaku- je od nje 27 prosvetnih društev v občini in »Svobode« v Ptuju, v Kidričevem in v Majšperku vso oporo in pomoč, da bo kul- turno prosvetna aktivnost dohi- tevala dejavnosti na drugih področjih in da bo pomenila za delavoljne občane zadovoljstvo, ki ga iščejo sedaj zlasti mladi ljudje drugod. Že več let je znano, da manj- kajo v nekaterih krajih ustrezni prostori, drugje pa, kjer so dvo- rane, še ni urejeno lastništvo ali upravljanje. Zveza kulturno prosvetnih organizacij meni, naj bi prevzele zadružne domo- ve krajevne skupnosti, dvorane pa bi naj upravljala prosvetna društva. Dramska dejavnost ne more biti prepuščena sama sebi, zla- sti ne zato, ker se bavi z njo več ali manj 24 dramskih sku- pin. Brez stalnega nameščene- ga režiserja te dejavnosti ni mo- goče več razvijati, saj je večina skupin v stiski pri izbiri iger in pri sami režiji. Z njim lahko pridobi mnogo ptujsko gledali- šče pa tudi vse dramske^skupi- ne v občini, ker bi jim lahko pomagal. Tako bi lahko že le- tos močnejše dramske skupine ; spravile na oder vsaj po dve deli. V Ptuju ne bi srneli čakati sa- mo na domače dramske skupi- ne, ker je več dramskih gleda- lišč iz drugih krajev (Maribor, Celje, Ljubljana) pripravljeno priti gostovat tudi v Ptuj in ker je pripravljen republiški sklad za pospeševanje kulturnih de- ' javnosti prispevati delež za po- speševanje kulturnih dejavno- sti. V osnovnih šolah v Cirkula- nah in v Cirkovcah je dovolj mladine in odraslih, ki radi pre- pevajo, ni pa še pristanka stro- kovnih učiteljev glasbenega po- uka, ki bi vodili moški in me- šani zbor. Godba na pihala v Majšperku se že več let potegu- je za nove instrumente, ker so sedanji dotrajali. Krajevno skupnost in IVI Majšperk čaka iniciativa za nabavo novih in- strumentov; te očividno ne bo- sta odrekli. 12 mladinskim pevskim zbo- rom v šolah bi se naj letos pri- družila še dva zbora na dveh osnovnih šolah. Revija mladin- skih pevskih zborov, ki jih or- ganizira Zveza kulturno pro- svetnih organizacij, kaže, da je v občini Ptuj šc dovolj ljudi, ki radi sodelujejo pri pevskih zborih, zlasti tam, kjer \ idijo v svojem dirigentu sposobnega in les za petje talentiranega pevo- vodjo. Letošnja občinska revija mladinskih pevskih zborov ter nastopi ob medobčinskem sre- čanju pevskih zborov odraslih iz Ptuja, Gornje Radgone, iz Or- moža in Ljutomera bodo potr- dili, da za to področje aktivno- sti vložen trud m zaman. Ureditev Narodnega doma v Ptuju je veliko upanje mladine in DPD »Svobode« Ptuj, saj bo potem v njem dovolj prostora za vse pod skupno streho. Iz sredstev za zgraditev novega kulturnega doma porabljen del za ureditev Narodnega doma bo dobro naložen, zlasti še, če bo dobil ta dom še centralno kur- javo in sanitarije. Za to bo po trebnih nadaljnjih 5 milijonov S dinarjev. Za vse to v občini ne bo do- volj samo gornje spoznanje, temveč bo nujno še letos uredi- ti in storiti vse s pomočjo sred- stev iz občinskega proračuna in iz sredstev, ki jih bodo primak- nile za te namene tudi delovne skupnosti. Kulturne dejavnosti le ne podpirajo samo finančno, temveč tudi z aktivnostjo svo- jih članov ter z udeležbo na vseh njihovih nastopih in pri- reditvah. V. J. Sindikalni delavci kme- tijstva in živilske indu- strije v Pomurju Jutri bo končan večdnevni se- minar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic kmetij- stva in živilske industrije občin Ptuj in Ormož, ki sta ga orga- nizirala občinski sindikalni svet Ptuj in Center za družbenoeko- nomsko izobraževanje pri De- lavski univerzi Ptuj. Danes popoldne bo v dvorani delavskega kluba »Franc Kram- berger« glavna razprava o naj- ;-iktualnejših nalogah sindikalnih podružnic, o programu dela, o oblikah in delitvi dela v izvrš- nem odboru, o delu komisij ter o pripravah na občni zbor sin- dikata delavcev kmetijstva in živilske industrije občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica, ki bo v Ptuju 20. maja 1967. leta, na katerem bodo izvolili med- občinski odbor sindikata. Jutri, 13. aprila 1967, bodo sindikalni delavci obiskali Po- murje. kjer si bodo ogledali po- membnejše obrate Kmetijskega industrijskega- kombinata »Po- murka« v Murski Soboti in Kmetijskega kombinata v Gor- nji Radgoni. Ob obisku v Po- murju se bodo ptujski sindikal- ni delavci razgovarjali s tam- kajšnjimi sindikalnimi delavci o aktualnih problemih kmetij- stva in živilske industrije, o nagrajevanju, o samoupravlja- nju ter drugih vprašanjih, ki zanimajo sindikalne delavce. FB Javni nastopi učencev Glasbene sole Ptuj Učenci Glasbene šole P m j bo- do javno nastopali dne 17., 19. in 21. aprila ter 15. maja. Nasto- pi bodo v dvorani Glasbene šo- le Ptuj, Hrvatski trg 3, vsaki- krat ob 19. uri. Sodelujejo instrumen tališ ti- solisti in ansambli, nadalje otro- ški pevski zbor (17. aprila), or- kester (19. aprila) in pevski zbor cicibanov (21. aprila). Vljudno vabljeni! Odlomki iz življenja heroja Ui Da bi Rupnikovo domobran- stvo ne pognalo korenin na Go- renjskem in Koroškem, je odšel Tomaž na ta področja. Kaj je spoznal? Na Gorenjskem je znal nemški fašizem pridobiti trdne kmete. Nerazpoložcni do narod- noosvobodilno vojske so bili dovzetni za poskuse sovražnika. Gorenjski delavec in mali kmet sta sovražila okupatorja, vendar je bil zaradi njegovih grozodej- stev preplašen, le manjšina je pogumno pomagala Osvobodilni fronti in narodnoosvobodilni vojski. Na Koroškem so Slovenci pri- srčno sprejemali partizane v .svoje kmečke in delavske do- move. Naciste so sovražili, manjkal pa je pogum, da bi se množično pridružili Osvobodilni fronti. Strah je kopnel z uspehi antifašističnih sil v svetu in po- goji za polet osvobodilnega gi- banja na Koroškem so rasli. Tomaž se na svoji poti ni dol- go zadržal. Po vrnitvi na Pii- morsko je še oktobra večkrat obiskal primorske enote NOV in govoril borcem o uspehih za- veznikov v boju proti okupa- torju, o uspehih NOV in POJ in o nalogah enote, ki jo je obi- skal. Ves mesec je budno spremljal zgodovinske dogodke. Zelo je želel, da bi operativni štab pri- čel čimprej izdajati svoje gla- silo. Veliko njegovega dela bi prevzela tiskana beseda, ki bi krožila med vojaki narodnoosvo- bodilne vojske! Slovenska zgodovina je okto- bra 1943 zabeležila velik dogo- dek — zbor odposlancev slo- venskega naroda v Kočevju od prvega do tretjega oktobra. Na zboru so izvolili v lOOF pred- sednika Josipa Vidmarja, sekre- tarja Kidriča in člane dr, Brec- Ija, Fajfarja, Leskoška, Lubeja in Poliča. Prvič v zgodovini slo- venskega naroda so se zbrali zastopniki slovenskega naroda iz vseh slovenskih pokrajin in sprejeli odločilne sklepe o bo- dočnosti našega naroda, v boju proti fašističnim oblastnikom in domačim izdajalcem do posled- nje zmage in o združitvi Slove- nije v federativno Jugoslavijo. Oktobra je Glavni štab NOV in POS ustanovil VIL korpus NOV. ki je zajemal XIV., XV. in XVIII. divizijo. V pripravi na glasilo, ki naj bi sporočalo o uspehih narodno- osvobodilnega boja, je Tomaž beležil pomembne dogodke. Nemci so bombardirali Novo mesto, bombe so uničile žensko bolnišnico in ubile 93 meščanov. Na Primorskem so enote NOV in POS zelo uspešno napadale sovražnika. Razorožile so 200 karabinjerjev v Pliskovici na Krasu zaplenile preko 4000 ki- logramov usnja v Mirnu pri Go- rici in uničevali sovražne pre- vozne naprave. Primorski parti- zani so napadali Nemce pri Sv. Gabrijelu pri Gorici, pri Idriji in Zireh. Goriška divizija se je spopadla z Nemci pri Bovcu, kjer je padlo okoli 70 Nemcev. Pri spopadu pri Kobaridu pa dvesto. Partizani so Kobarid zavzeli. Triglavska divizija je zasedla nekaj krajev na Gorenj- skem in uničila vlak pri Škofji Loki. Nemci so se spopadli z vo- I jaki Ko.sovelove, Gradnikove in j Gregorčičeve brigade. Koroški partizani so zasedli Št. Vid ob Dravi, napadali Železnike, Leše pri Prevaljah in minirali most pri Dravogradu. Enote NOV na Dolenjskem so odbile velik so- vražnikov napad, usmerjen pro- ti glavnini osvobodilnega boja v Beli Krajini, kamor se je pre- selil Glavni štab po italijanski kapitulaciji. Najbolje je bil Tomaž seveda obveščen o podvigih primorskih partizanov, ker je njihove eno- te obiskoval. Ob teh obiskih je tudi sam dajal navodila za vo- jaške operacije. Iz poročil Operativne cone za zapadno Slovenijo Glavnemu štabu in vojaškim enotam 'v mesecu oktobru 1943 razberemo veliko Tomaževo zaposlenost. Poleg ustanovitve treh divizij je skupaj s komandantom cone Novljanom dajal obširna navo- dila za delo komisarjev med ofenzivo, ki naj bi jo pričeli partizani. Štabom vojaških enot NOV sta oba sporočila o moči naše vojske, o novih motorizira- nih oddelkih in topništvu, o pr- vih avionih, o uspehih enot VII. korpusa, ki so razrušile progo med Ljubljano in Št. Pe- trom in progo med Relco in Tr- stom. Uničile so tudi ustaški po- stojanki v Stojdragi in Komnu. Uspešno napadajo nemške in belogardistične postojanke v Kostanjevici. Naši bombardira- jo nemško letališče pri Cerkljah pri Brežicah! Naše brigade napadajo s hr- vaškimi progo Karlovac—Ogu- lin. Vse druge brigade rušijo komunikacije. Nemci so v de- fenzivi! Odrejamo pojačanje ofenzive na vseh področjih, kjer morajo naše enote uničevati | okupatorjeva gnezda! Na sestanku štaba operativne cone v začetku oktobra je To- maž govoril o ureditvi vojaške oblasti v zaledju, kjer naj se ustanovijo komande mest ia področij, partizanske straže, narodna zaščita in oddelki VOS* Komandant Novljan, ki je pri- pravljal osnutek za formiranje vojaške oblasti, je predlagal, kakšna naj bo uniforma teh enot. Stab je določil, da so par- tizanske straže podrejene ko- mandi mest in področij, narodna zaščita je oborožena sila NOO, VOS je naperjen proti špijonaži, sabotaži in izdajalcem (varnost- obveščevalna služba). Po štabnih razgovorih v za- četku oktobra sta Novljan in Tomaž sestavila poročilo štabu Koroškega odreda, v katerem odrejata, da ustanovijo Koroški odred, ki ga naj sestavljajo se- danje enote NOV: Koroška četa Gorenjskega odreda, Koroški bataljon štajerske operativne cone in vse čete, ki so jih usta- novili na Koroškem. Za koman- danta sta imenovala Primožiča, za političnega komisarja pa Pir- jevca. 9. oktobra 1943 sta sprejela Novljan in Tomaž pismo od šta- ba Gorenjskega odreda, v kate- rem sporoča, da je v odredu 241 vojakov. Oboroženi so z deveti- mi lahkimi mitraljezi, štiri mi- traljeze imajo pripravljene za novo enoto. Imajo še dve težki bredi in 132 pušk. Septembra so napadali vlake, rušili proge in napadali sovražne avtomobi- le. Rešili so tudi 20 vojnih ujet- nikov. 10. oktobra sta napisala z Novljanom pismo Pokrajinske- mu koiTiiteju KPS na Gorenj- skem, v katerem vprašujeta o prekomandi kadrov iz terena v Triglavsko divizijo in Gorenj- ski odred. V pismu sta zahtevala redna poročila o vodstvu opera- cij na Gorenjskem in polno opremo za partizansko tiskarno. Istega dne je pisal Tomaž šta- bom divizij, brigad in odredov, j da je operativni štab pričel iz- dajati Vojaški vestnik, ki naj se razširi tudi med prebivalce. Citajtd ga na mitingih! Vojaški vestnik naj dviga bojno razpo- loženje! Štabi in komande naj vestnik razmnožujejo na ciklo- stilu, šapirografu ali na pisal- nem stroju! Prvo številko vest- nika so natipkali, ker še niso imeli tiskarskih naprav. Okoli 20. oktobra je v štab operativne cone prispela odred- ba Glavnega štaba NOV in POS z dne 17. oktobra 1943, da so operativno cono za Zapadno Slovenijo preimenovali v Alp- sko operativno cono. Ta krajši naziv je bil bolj prikladen in je bolje označeval ozemlje, na ka- terem so delovale enote tega štaba. Na koncu oktobra je sodeloval Tomaž v hudih bojih pri Čeda- du, Bovcu in Tolminu. Padlo je okoli 140 sovražnih vojakov. Naši so razrušili postajo Plave in progo pri Gorici in Sv. Lu- ciji. V štab so prispele vesti o bo- jih drugod! Naši so razrušili postajo PlavG in pro.go pri Go- rici in Sv. Luciji. Na Gorenj- skem so zasedli Lekovec, Ko- pačnice. Javorjev dol. Davče in Javorje. Pri Sevodnem je imel sovražnik nad 50 mrtvih. Pri Skofji Loki so naši uničili transr portni vlak. Sovražnik je zgubil nad sto oficirjev in vojakov. Boj je neusmiljeno divjal. Tudi na naši strani so padale žrtve, vendar le redke, saj so partiza- ni napadali iz ugodnih položa- jev iznenada in se nato umak- nili. Mesec oktober leta 1943 je minil. Orumenelo listje na dreviu ie skoraj povsem odpad- lo. Modrino neba so vedno bolj prekrivali sivi oblaki in j^s^n- ski dež je padal včasih kar od jutra do večera. Hladni vcti-ovi so naznanjali pozno jesen. V prvih novembrskih dneh te sprejel Tomaž odločbo Glavnega štaba, napisano 1. novembra 1943, da je napredoval iz naziva polkovnik v naziv generalma- jorja. Minilo je točno šest me- secev od dneva, ko so ga pre- vedli v polkovnika. Teklo mu je 28. leto starosti! Kako visoka priznan,ja so bili ti naslovi za moža njegovih let! Ali je sprejemal s ponosom vse svoje uspehe in priznanja? Lado Ambrožič-Novljan. ki mu je bil tedaj enakovreden po vo- jaških priznanjih in vojaškem delu, JG povedal, da je ostal To- maž ob vsej svoji vojaški slavi nadvse skromen. Novljan sam izreden mož. hu- manist in vojak hkrati, človek visokih moralnih vrlin, ve pove- dati, kako je Tomaž cenil sle- hernega človeka, ki je pokazal voljo do dela in se je izkazal s svojo poštenostjo. Voiaška di- «;ciplina jc včasih zakrila njego- va brat.ska čustva do vsakega vojaka, do slehernega slovenske- ga človeka, ki ga je srečal na svojih poteh po primorskih kmečkih hišah, po gorenjskih gorskih pastirskih kočah! Kakrn" da med Tomažem, kmetom in pastirjem ni nobene razlike. Oba pač živita na tej zemlji kot dva brata, ki izpolnjujeta vsak svojo častno nalogo v korist svojega naroda, v korist člove- ške družbe. V tem globokem ču- stvu do sočloveka sta si bila tudi Tomaž in Novl.jan zelo po- dobna, zato ju je družilo tudi veliko prijateljstvo. V. R. (Dalje prihodnjič) sjriin ^ TKDMK — potek. U. nprila 1%? Strnn ? Pilijsko letovišče v Bio<^radu med najskromnejšimi }'(Mil"'skj dom \ BioKradu na flioijti prcdsU\l.ja v hrvatskem primnrjii eno izmed skromnih počitniških to«k v primerjavi s ptn it^i'>^''»ni domovi nekaterih (Irnscih gospodarskih orsaniza- fij. r)i»(inski skupščini Ptuj ni ijlo /a to. da bi s temi tekmovala po lepoti (loma. temveč pred- y*pm /a (o. da hi ustvarila mla- dini, pa tudi odraslim s svojega ((bnuKJa. v Uiotiradu koristno in rir predrago lelOMin.je, pa ne sa- mo za zdrave in krepke, temveč ,,l;*sli za slaholnejšc otroke s podeželja in iz mesta, ki jim je sprememba zraka in kraja v po- fitnifah kol prijetno doži- vele. Prvotno eno. potem pa dve poslopji s sobami sta bili pre- tnalo za veliko število interesen- io\ za letovanje. Da jim tega lir bi <»drekli, je bilo nabavlje- nih več šotorov za zasilno re- šitev, ki se je sprva obnesla, potem pa se je pokazala kot za- časna. Za otroke je le najbolje, če se odpočijejo na svojih leži- ščih v sobah, pa tudi za odrasle. Zato je sklenil upravni odbor doma opustiti šotorišee tudi sle- de na urbanistični načrt mesta Biograd in nadzidati otroško spalnico ter popraviti in obno- vili, kar je v obstojet-ih dveh poslopjih nujno potrebno. Ure- jena bo morala biti kuhinja, pa tudi jedilnica. Za to bo v letu l!)(>7/()8 na razpolago okrog :i00.000 N din. Ta investicija je del potrebnih sredstev, ki bodo letos na razpolago za razne ko- ristne namene, za otroške vrtec in drugo v zvezi z nego in va- rovanjem otrok in bodo znašala 1,827.200 N din. Odlašanje z nadaljnjim ure- janjem počitniškega doma v Biogradu bi pomenilo še veča- nje razlike med njim in med drugimi, večinoma že dokončno urejenimi domovi v tem kraju, obenem pa omejitev možnosti za klimatsko krepitev otrok, ki so potrebni morja. Glede na omejena sredstva pa občinska skupšeina Ptuj in upravni odbor Počitniškega doma v Biogradu ne moreta drugo kot storiti, kar je v njunih močeh glede na raz- položljive finančne možnosti, poleg tega pa tudi upati, da bo- do na območ.iu ptujske občine vsi gospodarski in drugi dejav- niki upoštevali priporočilo o združevanju sredstev za finan- ciranje letošnjega programa de- la tudi na področju vzgoje in varstva letovanja otrok. V. J. Tudi pri Kreditni banl^enja in transporta dosegli ne- primerno boljšo kvaliteto opeke. rekonstrukcijo strojnice se i.^cna kapaciteta ni spremenila, P3Č pa je bilo potrebno znižati 'Pnielje strojev, da so dosegli iz- ^"^vnan nivo. ki ga je zahteval lovo urejeni transport. To je ''-•^'Ttovalo precej dela in časa. ko morali stroji stati, pa tud: |'.t^čjG napore vseh članov kolek- da je bilo mogoče končal 2yčeta dela do nove sezone. S 3. aprilom so začeli delati 'Udi sezonski delavci v tei sezo- 100.000 mrtvili na kto... . T^^kšna je statistična ugotovi ^'''^ o prometnih nesrečah n ■'■ •'^•nobilskih cestah petih kon- j^^nentov ... Zraven tega je pri- ''-'10 en milijon ranjenih, štiri j^'''iJone pa pohabljenih. Zelo Pscn problem, menijo zdravni- tp, -"'■"'fialni delavci, psiholoc ; Psihiatri. Zadeva resno obrc- s**?^,'^-^^ tudi inženirje in kon- ■''i'kterjc> :5^ toinr^b:lov tn ic-i '■''ometnih naprav. ni, ki so večinoma iz okolice podjetja. Tako dela sedaj v Zabjaku in v Janežovcih nad 115 zaposlenih, od tega tretjina sezonskih. Najprej so začeli z izdelavo zidakov in strešnikov, potem pa bodo izdelovali tudi vse druge izdelke, ki jih pripra- vijo vsako leto za trg. Podjetje ni v skrbeh za glino v svoji okolici, ker je te dovolj. Potrebna predelava gline je že doslej ustrezala, kljub temu pa želi podjetje to še stopnjevati na boljše, ker ravno to bistveno vpliva na kvaliteto izdelkov. Največje zanimanje je v zad- njem času po modularnem zid- nem bloku, ki ima to prednost, da je večjih dimenzij in da ga graditelji zelo upoštevajo zaradi lega, ker se z njim hitreje in ceneje gradi. To je novi izdelek podjetja. Veliko je tudi povpra- ševanje po zgotovljenih rapid nosilcih potrebnih dimenzij, ka- kor jih zahtevajo riaročniki. S tem si marsikdo prihrani izdela- vo stropnih nosilcev, kar včasih več stane kot izgotovljeni. V lanskem proizvodnem letu je podjetje upoštevalo želje vupcev, ki so bili predvsem za- se!>niki, in vse kaže, da bo tako tudi letos, razen izjemnih kup- cev, ki potrebujejo večje koli- čine za večje družbene stano- vanjske In poslovne zgradbe, kot so na primer gradbeno pod- Ptuj ter »Perutnina« in Kmetij- jetje »Drava« Ptuj, »Gradnje« ski kombinat Ptuj. VJ. Večinoma ocjihaijaio naši delavci secSaf v Avstrijo Ob letošnjem odhajanju na- ših delavcev in delavk, večina ma s podeželja, zlasti v grad- beništvo in gozdno gospodar- stvo na .sosednem A\'strijskcm je zanimiva ugotovitev, da je odšlo tja doslej na večinoma ne- k\alificirana delovna mesta nad 210 mlajših moških in nad 40 žensk in da želi oditi za njimi še nad 50 kandidatov za zapo- slitev v A\striji. V primerjavi z lanskim letom pa jc pomembna tudi ta sprememba, da ne pri- hajajo \eč a\strijski podjetnik: po s\ojih predstavnikih \abii naše delavce k njim na delo, ka- kor so še prihajali lansko leto. temveč si sedaj vsakdo sam iz- posluje zagotovilo za zaposlitev l.etos je dobila i/posta\a Komu nalnega zavoda za zaposlovanje v Ptuju le dve sporočili o mož nosti zaposlitve 20 delavcev, lan sko leto pa jih jc bilo več in so poleg tega še prihajali predstav niki podjetij z istim namenom listi sezonski delavci, ki so bih v Avstriji že lansko leto. so se vrnili tja, z njimi pa je odšlo letos še nekaj njihovih sorodni- kov, prijateljev in znancev. V Nemčijo je odšlo na novo ma!( delavcev, ker jih tja več ne va Nio in niti z osebnri intervenci ji t ni več mnuočc mnoen d')scči Zaposlitev naših delavcev v sosedni Avstriji ima nekaj pred- nosti pred zaposlitvami drugje in sicer, da se lahko mnogi vra- čajo ob sobotah domov in se v ponedeljek vračajo, nekateri ce- lo z avtoBusi podjetij, da je z Avstrijo sklenjena konvencija o socialni varnosti in sporazum o ureditvi zaposlovanja jugoslo- vanskih delavcev v Avstriji, ki jc že v veljavi ter da znaša me- sečni redni dohodek med 100.000 in 150.000 S dinarjev, pri tem pa niso vštete nadure in drugo v zvezi z marljivim in vestnim delom. Izpostava Komunalnega zavo- da za zaposlovanje v Ptuju ima sedaj več nalog v zvezi s kon- vencijo. V Avstrijo je sedaj mogoče priti na delo le z doku- menti o delovni sposobnosti in z napotnico za zaposlitev. Kakšne dolžnosti in pravice imajo v Avstriji zaposleni de- lavci iz konvencije, je najlepše razvidno iz »NEKAJ NAPOT- KOV NA?>n\ DELAVCEM, KI SE ZAPOSLE V AVSTRIJI«. Ta priročnik lahko dobijo vsi, ki se prijavijo pri tem zavodu pred odhodom na delo, obenem pa tudi opravijo vse formalna sti v zvezi z odhodom. Določila kftnvcncijc pa zadolžujejo vse ';ip.»sleno ftuii po povratku, d.; se javijo izpostavi, ki jim tudi' pomaga uveljaviti vse pravice v času prekinitve dela. Različni povratniki ali dopust- ni ki vedo, da je tudi v Avstriji pri podjetjih vse odvisno od organizacije dela, od plačevanja po uspehu dela, od medsebojne- ga vzdušja in tovarištva med zaposlenimi, pa tudi od bivali- šča, kjer prebijejo svoj prosti čas, ter od hrane, ki si jo kupu- jejo ali sami pripravljajo. V gradbeništvu je seveda drugače kot v tekstilni industriii. V gradbeništvu se večkrat selijo Srugam, v tekstilni industriji v Dornbirn in v Bludenzu na Ti- rolskem pa stanujejo v lepih stanovanjih in si lahko lepo ure- dijo življenje. Vse je odvisno od podjetnikov in njihovih mož- nosti za skrb za zaposlene, pa ludi od samih delavcev, kako so se sposobni prilagoditi nove- nui okolju in si urediti življe- nje. Ob vsakoletnem obisku pred- stavnikov izpostave na večjih cleloviščih je mogoče ugotoviti na eni strani upoštevano marlji- vost naših delavcev, na drugi strani pa tudi vedno večjo skrb za nj.e zaradi vsakdanjega dela in tudi za stalnost zaposlitve. V ORMOŽU SE PRIPRAV- LJAJO NA REORGANIZA- CIJO V MLADINSKI ORGA- NIZACiJI Prejšnji teden je bila v Or- možu razširjena seja sekreta- riata OK ZM Ormož. Na seji so razpravljali o proračunu za leto 1967 in o tekočih organizacij- skih problemih. Proračun za letošnje leto je tesno povezan s samim progra- mom dela. Za reorganizacijo mladinske organizacije je sekretariat se- stavil teze za javno obravnavo. Poudarili so pomembno vlogo organizacije, ki se mora s svo- jim delom bolj uveljaviti. Kri- tično so obravnavali delo posa- meznih komisij, ki niso vskla- dile svojega dela s postavljenim programom. Sprejeli so tudi sklep, da morajo vse komisije poročati o izpolnitvi programa in o svojem delu na prvi seji plenuma OK ZM Ormož, ki bo v mesecu maju. V komisije so izvolili štiri nove predstavnike, ker so dosedanji odšli v JLA. ZR Stran I T E D M K — petek, 14. aprila 1967 Somooi oziroma ki se obračajo po po- moč na skupnost, ker imajo iz kmetijstva prenizke letine dohod- ke in glede na visoko starost tudi omejene možnosti za pridobitve- no delo. Nekateri že prejemajo 2.000 do 4000 S din te pomoči, vendar je marsikomu glede na visoke živ- ljenjske stroške s takšno pomoč- jo težko živeti, zato pa prosijo skupnost za povečanje pomoči. V mejah razpoložljivih sredstev vloge nekaterih svet potrdi, za- vrne pa jih v primerih, kjer gre za pridobitno še sposobne ljudi. So tudi primeri, kjer tudi s so- cialno pomočjo ni mogoče pro- silcem znatno pomagati, pač pa bi jim bila bolj v pomoč predr vsem preselitev v dom upoko«' jencev, kijer bi lažje preživeli svoja stara leta. Marsikje je bolezen v hiši po« vzročitelj večine življenjskih te- žav. Tam je potrebno drugaiče reševati vprašanje pom»oči kot pri dnižinah, kjer so vsi zdravi Ena izmed možnosti za poraoi tako prizadetim družinam JJ predlog za odpis davčnih obvez« nosti, da bi sproščena sredstv« porabila družina za izboljšanj« materiailniih razmer. Ob vseh t* kih in podobnih vprašanjih mO? rajo člani sveta poznati krajev ne, družinske in osebne razmerei sicer ni mogoče najti najboljše rešitve. Svet krajevne skupnosti De sternik se prizadeva sproti in pravilno reševati vsa vprašanji s svojega območja, da se ta iK nagrmadijo in da ljudem ni po- trebno predolgo čakati na rešitve in obvestila o tem, kako je odlo čeno v njihovi zadevi. Ptuja za leto 1967, na katerem je sodelovalo 26 udeležencev, ki so odigrali 11 kol po švicarskem si- stemu. Zmagovalca turnirja, moj- strska kandidata Malešič In Pod- krajšek sta z ostro in prodorno igro dosegla zaslužen uspeh, o prvaku pa bo odloči} dvoboj, kj bo na sporedu v aprilu. Eduii nfi' poraženi udeleženec turnirja Bo; hak je zasedel tretje, najstarejši udeleženec turnirja Rudolf pa z*' služeno četrto mesto. Rožič ^ Majcenovič sta bila vsem neva^ na nasprotnika ter je njun pl* srna glede na prikazano igro alen. Pernat, Fijan, inž. Kneževi« in Pešl 60 igrali izpod svoj'!'' možnosti, medtem ko so kapeta' Markovič, Mlakar in Lazar de segli lep uspeh. Vsi ostali ud* leženci turnirja so prikazali 9