St 84.
V Gorici, v soboto dne 20. marca 1013.
Izhaja dvakrat na teden, in
sicer ? torek in soboto ob 1
uri popoldne. Ako pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
Stane na leto   K 10* ~
%     „      ...   ,s  2*50
Posamične številke stanejo              .8 vin.
Na naročila bres doposlaoT naročnine se ne oziramo.
Tečaj XL.UI
Dr. Ant. Bohač:
Slovenci t lni zadnjega ljittep štetia.
(Prim. tudi Sočo z dne 3. in 6. febr. 1912. in se spomni na izvajanja dr. lle-šiča ki dr. Korošca na njunih predavanjih v Gorici.)
O razvoju jezikovnega okrožja slovenskega sem pisal že v minulem letu in sem na podlagi začasnih izsledkov ljudskega štetja približno ugotovil, kakšno obliko ima splošno številno razmerje' Slo=-vencev. Sedaj pa si moremo natančneje ogledati sei'anje podatke o občevalnem jeziku ter o razvoju slovenskega naroda, o njegovih uspehih in neuspehih. Pri znani nezanesljivosti avstrijske statistike sicer ne pridemo do popolnoma natančnih izsledkov, vendar pa do tako gotovih, da moremo iz njih z uspehom sklepati na oni proces, ki se ipred nami odigrava, ter soditi, ali nas privede k boljši in zadovolji vejši bodočnosti naroda, za katerega je vsekakor najvažnejše to. da se obdrži in da razmeroma raste in se razvija.
Svoj izprehod po slovenski zemlji začnemo na Štajerskem. Kakor znano, je južna tretjina te dežele slovenska, astaii dve tretjini pa nemški. Slovenci segajo v neznatni meri na nemško ozemlje, tvorec nekoliko manjšin ob jezikovni meji, ostali Kraji Štajerske so merniki, vsaj po uradni statistiki, t. j. popolnoma prosti slovenskega živlia. Nasproti temu pa uhajajo Nem-ci v neobičajno veliki meri v slovensko ozemlje in to ne le ob narodnostni meji. na kateri imajo mnogo in zelo silnih manjšin, ampak tudi globoko do slovenskih središč. Na Pfauudlerjevi 'narodnostni mapi, napravljeni na temelju ljudskega Štetia ex 1900 naidemo nič več nego 16 noinškm otokov hi otočičev na slovenskem Štajerskem. Največji niih leži ob koroški meji v marberškem okraju, za njim pride mariborski otok. katerega tvori Maribor s tremi občinami in ptujski (Ptuj in dva kraja) ostali nemški otočiči so poedina mesteca in vasi. Že ti spodnje-štajerski »Nemci« so najčešče slovenske-
Telefon št. 88.
Uredništvo
se nahaja-v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin* vrsta, — Za-obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M: (Dalje.)
V ozračju je vonjalo po španskem bezgu; veter je prinašal ta duh sem od cerkvenih vrat. Solnce se je nagnilo globoko na zapad in je pošiljalo še mehke, Ciste žarke, ki so sijali tako živo, da bi se jih dalo skoro z roko vjeti.
Manjička je premišljevala, kako je življenje polno protislovij: -tu napne mlada priroda vso svojo življenjsko silo, stremeč z vsemi svojimi žilami k (veselju, k uživanju; tam tpod visoko gomilo je 'za vekomaj zakopano mlado življenje in nikdar več se ne bo vrnilo k temu zlatemu solncu, deh-tečemu večernemu zraku, k velikemu prazniku prirode — pomladi. V sobi pa sedi v žalost in bolest vtopljen starec in preliva solze v onemoglem, brezmočnem kesanju, nad suhimi, brezglasnimi papirnimi listi samo zato, ker jih je napisala ljubljena roka.
XXI.
Že se je mračilo, ko je Ma-rja Vladi-mirovna pogledala skozi okno in opazila,
ga pokoljenja, tedaj ponemčeni ali ponem-čujoči se Slovenci, med katerimi živi tudi tip »daičfrajndlibov«. Ta tip pa je še številnejši na Koroškem, kar vedo in priznavajo Nemci sami (tudi mi Čehi in še bolj Poljaki imamo tako vrsto ljudi v Šleziji.) Slede razvoj obeh jezikovnih ozemelj moramo zopet računati po okrajih, ker podatki po krajih ne bodo tako brzo objavljeni. Za Štajersko nas ta metoda privede zelo blizu natančnosti. Tam namreč ni toliko miešanih okrajev, jezikovna meja je mnogokrat tudi okrajna meja, izvzemši mesto Celje ne presega narodnostma ma,ujšina nikjer 20%, ki se po .navadi računajo kot mera za »manjšino« v ozemlju. Ce napravimo dve skupini nemških in slovenskih okrajev, dvoje ozemelj, nam ostane v nemški skupini nekoliko naših krajev v okraju radgonskem, emurškem in arevškem, nasproti temu pa nekoliko nemških v marberškem. Razume se, da šteiemo pri tem k slovenskemu ozemlju tudi vsa tri južnoštajerska mesta z last-nvm statutom: Maribor, Celje in Ptuj, ker lože v slovenskem okolišu. Sledeči pregled nam nazoruje, kako sta se obe ozemlji in cela dežela razvijali narodnostno:
ŠTAJERSKA. 1. Absolutno število.
Spodnja Štajerska.
1880. prebivalstva 426.975; Slovencev 379.892, Nemcev 41.378.
1890. prebivalstva 444.300; Slovencev ,190.512. Nemcev 47.863.
1900. prebivalstva 457.847; Slovencev 398.201, Nemcev 52.249.
1910. prebivalstva 476.822; Slovencev •100.005, Nemcev 67.825.
Srednja in Severna Štajerska.
1880. prebivalstva 786.622; Slovencev 8.527, Nemcev 764.809.
1900. prebivalstva 898.647; Slovencev 9.968. Nemcev 800.060.
1900. prebivalstva 898.64,; Slovencev 11.330, Nemcev 850.094.
1910. prebivalstva 967.335; Slovencev 9.679, Nemcev 915.427. Skupaj.
1880. prebivalstva 1,213.597; Slovencev 388.419, Nemcev 794.841.
kako se premika po sobi visoka postava sem in tja. »Končal je, .lahko grem noter,« je pomislila ;.n stopila s tesnim srcem k vratom, premišljevaje, kak utis Se napravi! dnevnik nanj. Komaj pa je prestopila prag svoje sobe, je opazila pred seboj starca .z iztegnjenimi, drhtečimi rokami. Solze so ;mu tekle iz oči. Hotel je reči nekaj, pa ni mogel.
»To site... To ste vi«? je spregovoril slednjič pridušeno. »To ste vi, mila gospodična?«
Prijel jo je za obe roki, stisnil ju krepko, pritegnil jo k sebi in jo poljubil na čelo.
»Vi imate prav, prav! Ona ni bila nesrečna. Ona ni bila nesrečna. Ona je umrla duševno t?»ko mirna, kakor bo umrl — težko Še kd<> izmed nas... Rad bi videl tega dečka... beloglavega... in da bi storil'kaj zanj... Da bi ga vzljubil, kakor pravi ,ona... Kaj bi se pa dalo storiti za inega? ... Ali je siromašen? Da? No, potem vas prosim, izročite to njegovemu očetu ali imateri... Tu, nate... Prosim vas!...«
In izvlekel je iz žepa debelo denarnico, posegel urno vanjo in položil na mizo dva stotaka. Nogi sta mu drgetali od raz-' burjenosti, da je moral sesti na naslonjač. Dolgo je molčal, oči izaikrite z rokami, ka-
1890. prebivalstva 1,282.708; Slovencev 400.480, Nemcev 847.923.
,1900. prebivalstva 1,356.494; Slovencev 409331, Nemcev 902.343.
1910. prebivalstva 1,444.157; Slovencev 409.684, Nemcev 983.252.
2. Absolutna narast.
Spodnja Štajerska.
1880—1890 prebivalstva 17.325: Slovencev 10.620, Nemcev 6.485.
18""—1900. prebivalstva 13.547; Slovencev 7.689, Nemcev 4.386.
1900—1910. prebivalstva 18.975; Slovencev 1.804, Nemcev 15.576.
1880—1910. prebivalstva 49.847; Slovencev 20.113, Nemcev 26.447.
Srednja in Severna Štajerska.
1880—1890. prebivalstva 51.786; Slovencev 1.441, Nemcev 46.597.
1890-1900. prebivalstva 60.239; Slovencev 1,362, Nemcev 50.034.
1900—1910. prebivalstva 68.688; Slovencev 1.651. Nemcev 65.533.
1880-1910.    prebivalstva     180.713; Slovencev 1.152. Nemcev 161.964. Skupaj.
1880—1890. prebivalstva 69.111; Slovencev i::.061, Nemcev 53.082.
1890—1900. prebivalstva 73.786; Slovencev 9.051, Nemcev 54.420.
iq|\q, joto. prebivalstva 87.663; Slovencev 153. Nemcev 80.909.
1880—1910. prebivalstva 230.560: Slovencev 21.265, Nemcev 188.411.
Percentualna narast.
Spodnja Štajerska.
1880—1890. prebivalstva 4'06; Slovencev 2'80, Nemcev 15'67.
1890—1900. prebivalstva 3'05; Slovencev T97, Nemcev 9'16.
1900—1910. prebivalstva 4*14; Slovencev 0'45, Nemcev 29*81 -
1880—1910. prebivalstva 11'67; -Slovencev 5'29, Nemcev 63'92.
Srednja in Severna Štajerska.
1880—1890. prebivalstva 6'58; Slovencev 16'90, Nemcev 6'18.
1890—1900. prebivalstva 7'19; Slovencev 13*66, Nemcev 6'25.
kor da v srcu Še enkrat (posluša izpoved Klavdije Antonovne. Nato je spregovoril.-
»Da, da, mi ne »namo vzgajati svojih otrok. Mi razvijamo v njih samo eno sposobnost, — da dosežejo zadovoljstvo, toda ne ono vzvišeno zadovoljstvo, katero doseže človek z dobrimi deli, velikoduš-jem, požrtvovalnostjo, temveč samo navadno zadovoljstvo v hrani, pijači, zabavah, razkošju... Mi razvijamo v svojih otrocih samo eno polovico človeškega bistva, in to ono slabejšo polovico, a za drugo se ne brigamo... Zato se v naši družbi sredi boljših slojev dogajajo tako cesto slučaji strašne brezsrčuosti, ki so pri navadnem, preprostem človeku nemogoče... Da, da, ona ima prav. moja hčerka, prav ima!... Vsa naša čuvstva so pogojna, pravih -človeških čuvstev pa si nekako ne upamo odkriti ljudem. Dovolite, da vas vprašani, mila moja, ali ste tudi vi takšni, kakor je bila ona; ali vas je mnogo takšnih?«
Manjička je zardela in ni takoj odgovorila na to vprašanje.
»Ne vom, če je še mnogo takšnih... .faz jih nisem videla...«
O sebi ije nalašč molčala. Kaj pa maj bi rekla o .sebi? Da bi mu pripovedovala vso zgodbo svoje duševne borbe, k\ še
1900—1910. prebivalstva 7'64; Slovencev 14'57, Nemcev 7'69.
1880—1910.  prebivalstva 22'97; Slovencev 13*51, Nemcev 21'50.            "z Skupaj.
1880—1890. prebivalstva 5'69; Slovencev 3'11, Nemcev 6'67.
1890—1900. prebivalstva 575; Slovencev 2'26, Nemcev 6*42.
1900—1910. prebivalstva 6*46; Slovencev 0'04, Nemcev 8'97.
1880—1910. prebivalstva 19'00; Slovencev 5'47, Nemcev 2370.
Na 1000 prebivalcev.
Spodnja Štajerska. 1880. Slovencev 901'1, Nemcev 98'1. 1890. Slovencev 889'8, Nemcev 109*1. 1900. Slovencev 883'5, Nemcev 115*9. 1910. Slovencev 854'4, Nemcev 144'9.
Srednja in Severna Štajerska.
1880. Slovencev" 11 *1, Nemcev 985*2.
1890. Slovencev 12'3, Nemcev 986'4.
1900. Slovencev 13'1, Nemcev 985'4.
1910. Slovencev 10'4, Nemcev 988U Skupaj.
1880. Slovencev 327*4, Nemcev 670U
1890. Slovencev 320'4, Nemcev 678'3.
1900. Slovencev 311*8, Nemcev 687*1.
1910. Slovencev 2937, Nemcev 705'0.
Iz tu navedenih številk pač ne moremo citati nič dobrega fv ,'.'Pynbjvateforo.. ^ nemških krajev raste mnogo hitreje nego slovenskih. Posledica tega je velika emigracija Slovencev v nemške obrtne kraje. To smo dokazali žj lami. V zadnjem desetletju se >je južno Štajersko pomnožilo za 4'14%, nemški del pa za 7'64%, torej za dvakrat več. K temu dodajam na temelju novih podatkov, ki mi lami še niso bili znani, da se je v tem desetletju nemško ozemlje namnožilo s priseljevanjem za 9314 duš. Kedo so bili t! priseljenci, leži na dlani. Število Slovencev, ki so se preselili v tej dobi med nemštvo, daleč presega to število 9300. Ne pozabimo, da leži .na severu ogromno atrakcijsko središče Dunaj, ki je pritegnilo ne malo število prebivalcev Gorenjega Štajerskega i;a se, povrhutega pa meji Štajerska tudi na Salcburško, kamor se tudi močno izseljujejo. Seveda ne smemo izipregledati, da
sedaj ruši in uničuje vse njene moči? Čemu? Kal je njemu ona? On je tak človek, kakor vsi drugi. Izpoved Klavdije Antonovne ga ije ganila, pa so se mu v glavi porodile dobre misli. Zdaj loka in daje denar ,za dečka, ki- ga je ljubila njegova hči; ali vse to le zato, ker .je bila to njegova hči in ker jo je izgubil. Tin kaj mu je ona, Manjička? Kaj bi iji mogel svetovati on, človek tistega sveta, iz katerega, je pobegnila Klavdija Antonovna?
»Ona je bila sveto dekle!« je spregovoril zamišljeno. »Da, a (koliko je bilo treba muk zato!... Moja žena je umirla iz žalosti po nji, in kako ije meni, — to vidite! ... Jaz sem pustil vse — službo, kariero ... Jaz nisem za nikamor več!... Toda predolgo zlorabljam vašo ljubeznivost... Oprostite!...«
Vstal je im ji ponudil roko.
»Neizmerno rad bi si to vzel s seboj za spomin... te mile vrstice! Toda vi pmi gotovo ne pustite... Vam je to zelo dragoceno?«
»Res, zelo dragocena imi je ta toji'^ žica!«... je rekla ManjiSka krepko in mu stisnila roiko z njej' sami nerazumljivo hladnostjo.
#                             JPrid*$ty)
,ww,„.~ Je'.v neanSke kraje zaradi izbolj^anift razmer »čisto priTOdno slabi, kajti $ 90 Mih^prejšnijega stoletja so nemški Waii dobili priseljenih 18.142 d«S, v 80 letih pa 24.352. to gotovo tiiidi vpliva na upadek prebivalstva Ha južnem .Štajerskem in moglo .bi se imorda računati s tem, da slabi izseljevanje Slovencev na sever« ali pa da <bo oslaibefo; toda narobe, izseljevanje iz slovenskih okrajev se nikakor ne manjša. V zadnjih desetih letih smo Slovenci izgubili z izseljevanjem m južne Štajerske zopet 25.398 duš, ali 5*55%, kar je neobičajno velika izguba* za nekaj višja kakor 7v prejšnjem desetletju^ ko se je izselilo sa 23.815 ljudi (ali 5'36%) več nego priselilo. Od prebitka živih no-,
vorojencev
prednjemu desetletju zopet znatno zvišal,
odide 'torej najBnatnejši del.   Še bolj pa
če še hoče malce najesti, mora zapraiviti najmanj Sest -kron, pa ni treba misliti, da je pičulada in spargeljne. ' Obleka in perilo. Oblečeni so slaibo, kakor je fojlo <we~ tovano povedaino. Vsi imajo vedno le po jedno obleko, 'ki je pa pri nekaterih že taka, da je iboii podobna ciganskemu oblačilu nego redni vojaški montusri. Dasi je nosilo *ako obleko morda že 10 vojakov in ni torej nič vredna, se vendar za vsak prašek na njej vojaka strogo kaznuje. Sploh se zadnje Čase deli kazni kar na debelo. Za najmanjše kršenje discipline l»otujejo vojaki v garnizijske zapore in ni se čuditi, če se množijo samomori in ni se
(9'69%)    ki se je proti  poAčuditi, če tako življenje spravi marsikoga
»
bolnišnico in v prezgodnji grob dol na ngu monarhije
„ežo »M* ..ovojih ta*, « |*_**L ^Jft^^f S-•deprimira neobičajni mpadek slovenskega življa ne'.le na nemškem ozemlju, ampak predvsem na svojem lastnem, kar dokazuje, kako grozeče se je razvila germani-zacija posebno v zadnji dobi. Pred letom 1900 se je sicer južna Štagerska zvišala za 19000 prebivalcev, v celi deželi pa je bilo naStetih Slovencev sauno za 153 duš -več, Nemcev pa $e prrrastlo za 81.000. Takega uprav ogromnega upadka ni prineslo dosedaj Štajerskim Slovencem še nobeno ljudsko štetje. Izgovor, 4a jim je bilo pri Štetju mnogo duš igoljufno ukradenih, tu ni praiv nobena uteha. Najžalostne-je pa se nas dojmi močno pronicanje Nemštva med Slovenci. Že v obeh prejšnjih dobah je bila rast nemške manjšine razmerama nekoliko večja nego slovenskih večin, tako v 80 letih 15'67% proti slovenski vzrasti za 2'8%, v 90 letih 9'16% proti 1'97%, čeprav je bila absolutna rast manjša. Sedaj pa se je povečal prirastek Nemcev tudi absolutno za devetkrat več nad slovenskim (15.576 Nemcev in samo 1804 Slovencev). V razmerju pa sta si slovenski prirastek za .manj nego \/o% (0'45%) proti nemškemu 30% prirastku! Zares, ne le na Koroškem je slovenska narodnost skrajno ogrožena, dana . je tudi nevarnost, da se naglo mnikanje Slovencev pred Nemci razširi tudi na južno štajersko. Izsledki zadnjega ljudskega štetja nam dovolj jasno povedo, da je treba te grozeče izgube preprečiti, dokler je še čas.
(Dalje prih.)
Rezervisti iz Dalmacije.
. Prišlo gin je bilo nekaj na dopust z juga, za osem dmi samo. Dalsmatinci, ki so tudi »pri orožnih vatfah«, so dobili dopusta samo štiri dni — potem pa hitro nazaj. Odšli so domov v vojaški obleki seveda in { tako ima marsikedo priliko, ogledati si avstrijskega rezervista z juga, .kakšen je v' «cesarski suknji«. Utis je tak, kakor- i sen je bij popisan že opetovano po listih.
V baraki. Uši.
Godi se jim slabo, še vedno slabo, kljub vsem pritožbam in interpelacijam. Stisnjene imajo raiboge rezervnike po ba rakah kakor prešiče v kotcih. Spijo drug ob drugem; «iz>obcažen Slovenec se mora tiščati celo noč ob hrbtu kakega umazanega Ogra ali Ruamiina, ki se ni že poprej, prodno je prišel k vojakom, lep čas preoblekel.
Barake so polne uši tn ni čuda, da pri tem pomočnem stiskanju .uši nemoteno 'delajo sprehode po telesih pripadnikov, raznovrstnih avstrijskih narodov. Ko ziirtraj rezervisti vstanejo, se slišijo po baraki samo kletvice: vse kolne, od gospoda felvebeijna dol do zadnjega -moža v kotu, ker so vsi pomi uši. Priporočamo »Mušketi* m »Simplicisfsimusu«, naj pošljeta tje dol svoje posebne risarje, /bodo imeli več dela nego y Črnigori m Stihiji.
Hrana.
Hrana je še vedno slaba. Zjutraj dobijo malo ka<vfcse ksemserve, ki je Jako sk-ba, opoldne «o začeli Šele sedaj kuhati v Juho prikuho. Poprej so dobivali čez dva meseca samo čisto frflto iti koščič me«a. Tako da »o nekateri skoro od lakote umira«. Pofitfena oMasit Se seda} ni preskrbela cenikov po gostilnah, tako da *am odirajo ubogega rezervista, kakor hočejo;
ijena. Po drugi strani pa moramo tudi ml Brici korakati za duhom časa, ne .pa živeti v ietargiii. Poglejmo dnuge dežele, kako tekmujejo med seboj v povzdigo svojega prometa in s tem svojega blagostanja. Ali naj ravno mi Brici ostanemo zmiraj starokopitneži?
V celih Brdih imamo n. p. samo eno brzojavno postajo, namreč v Kozani, toda nihče se ne zmeni za ta nedostatek. Leta 1911. je mislilo napraviti c. kr. minister-stvo za deželno brambo telefonično zvezo-iz Plavlj skozi Kojsko do Biljane oz. Do-brovega. Vprašalo je, ali bi (bile občine Kojsko in Biljana pripravljeni prispevati K zgradbenim stroškom, in to ije po 825 K vsaka. Seveda so starešinstvene seje kar a priori zavrnile to ponudbo, češ, da ne zrn o.r e j o tega bremena. Kaj ni ta. malenkostni znesek, bagatela za eno občino?? A ker ni bilo moža, ki bi znal pojasniti pomen telefonične naprave, je starešinstvo ponudbo odklonilo. Če nam ga že tako po ceni ponuja, sprejmimo ga, imamo ga vsaj za vsak slučaj pri rokah! Jaz mislim, da se da ta nedostatek še popraviti in apeliram na oba župana omenjenih občin, da spravita zadevo spet v pravi tir. Kakor hitro imatno v Brdih avtomobikio vožnjo in za tem sadni trg, nam je telefonična zveza neobhodno potrebna.
Upam, da .nam pojdeio v tem oziru tudi gg. poslanci na roko. Torej na delo.
Apelirata slednjič tudi na vse mero-dajne činitelje, pospešite zadevo avtomobilov, da se čimpreje mresničijo naše želja in se zadosti našim vitalnim potrebam. Pesimizem v stran in optimizem v srce na enej strani, po drugi strani po splošni gospodarski interes. To imejmo pred o5mi,
turo m potem nič več. Penilo je slabo. Slišali smo pripovedovati rezenvista, t fcakp se je po dveh mesecih prvič preoblekel, ali moral je par dni lepo prositi, da so mu dali jedno srajco in jedne hlače.
Slovenci — »veleizdajnlki«.
Pravijo, da fonajo Slovence posebno na piki in jih sumničijo ob vsaki priliki. Če reče, da je Slovenec je skoro toliko kot da bi rekel, da ije Srb. V Kotoru sta govorila dva vojaka z nekim Črnogorcem. Hitro se je razširila vest, da sta bila Slovenca in govori se o veleizdaji, špijo-naži in vrši se stroga preiskava.
Govori se pa :tudi še marsikaj dragega, tako da sta pobegla dva oficirja čez mejo ter nesla s seboj irazne načrte —
Nesreča pri Kotoru.
Poročali stno, da se je n Mičrni Koto- j pa boimo precej videli na ^ml jad na,§ega ra utrgala 200 m3 velika skala in zasula    cje|ai
neko poljsko vojaško barako, 7 vojakov je ,                                     Napreden Bric. bilo ubitih, 5 pa težko ranjenih.                \                        ________
Nesreča bi ibila še večja — da se ni v bližini čez cesto prekucnil neki avtomobil. Kompauija je šla pomagat vleči avtomobil na cesto, doma so ostali bolni in eni, ki so imeli službo. Skala se ije odtrgala iti pritisnila k tlom celo barako in vojake, ki so bili v njej. Nekemu rezervistu, ki se je potem še boril s smrtjo, je bil zmečkan cd spodnji del telesa in ičreva so mu visela iz trebuha. 4 nepreskrbljene otroke ima doma. — Kamenje se je rušilo že več časa. Ponoči so s?išali vojaki va-lenje kamenja, opozorili oficirje na to, prosili, da se jih premesti, ker so se bali za življenje, ali ne — nesreča se je morala zgoditi, /daj na tistem mestu ne bo več barake. Kakor se sploh ne ozirajo na prošnje vojakov, tako so pustili v nemar tudi to in tako je prišla nesreča. Stroga preiskava ne bo nič pomagala.
Avfimobilna vožnja po Brdih.
Shod pri Peternelu.
V torek po Veliki noči smo imeli (pri Peternelu) vže drugi javni shod v Brdih radi avtomobilne vožnje. Zdi se, da koncem koncev vendar enkrat vdobimo tudi mi Brici nekako zvezo med Gorico in Kr-minom. Pozdravljati 'je to idejo toliko z gospodarskega, kakor tudi z — narodnega stališča. Zakaj? S tem, da vdobimo mi Brici občilno sredstvo v obltki avtomobila, lahko vstamovimo v Brdih sadni trg, s katerim bi se otresli Gorice kafer tudi Krmma, sami pa bi se s tem gospodarsko osamosvojili. Gospodarska osa-' mosvojitev pa je toliko za celokupen narod kakor tudi za posameznika življenski pogoj.
Z narodnega stališča bi bilo to dobro zato, ker na našem sadnem trgu bili bi mi sami gospoda-nji in kupci bi se morali hočeš nočeš privaditi našemu jeziku. Po drugi strani pa bi morali tudi goriški in krmfciski botegarji z večjo obzirnostjo nastopati napram nam Slovencem, kajti kakor hitro imamo mi Brici prevažamo sredstvo v obliki avtomobilov, je lahka stvar postaviti v Brdih raznovrstne trgovine.
In še nekaj mi je posililo pero v roko, dejstvo namreč, da se vdobijo v Brdih nekateri prevzeti od pesimizma, češ, kaj >o vozil avtomobil? Prosim Vas, mi Brici moramo ve« naš pridelek izvažati, vse, kar mi rabimo, moramo pa uvažati. Potreba »modernega občilnega sredstva »Je s tem dovolj uteme-
Nadaljevanje volne na Balkanu.
'            Odrin padel.
Ko so prišla poročila z dne 25. t. m. o novih Uspehih Bulgarov pred Odrinom, se je vedelo, da Gdrin pade v najkrajšem ¦ času. Pričel je generalni naskok na Odrin-sko trdnjavo in po boju, ki je trajal 49 ur, je padel Odrin v br.lgarsko-srbske   roke.
Generalni naskok na Odrin.
Sofija 26. Bulgarski brzojavni urad poroča o generalnem naskoku na Odrin sledeče: Osma tundžijeka divizija, ki je taborila ina južnem sektorju, je zasedla potem ko je zaplenila 20 topov in 8 mitra-Ijez in vjela 300 Turkov, vse sovražnikove pozicije. Ob petih popoldne se je oblegovalna armada približala trdnjavi na 500 metrov in se pripravljala za naskok.
[ Sofija 26. Qb 10 zvečer včeraj je bila situacija pred Odrinom sledeča: Na vzhodnem sektorju se je približala bulgar-ska armada trdnjavi na 200 korakov. Tisoč vojakov je bilo vjetih, 6 mitraljez, 21 topov, med temi 7 ibrzostrelnih topov, je bilo zaplenjenih z vso municijo. Strahovit boj se je pričel ponoči za utrdbo Tokat-bača na južnem sektorju'. Na severoza-padnem sektorju so Bulgari zasedli utrdbo Ekmetšila.
Sofija 26. Danes dopoldne je padla po silno krvavi bitki vsa   vzhodna   fronta
, odrinske trdnjave v bulgarske roke. Turki so zapustili utrdbe Ajvas-Baba, Ajdžiogltt.
IRestenlik, Uuručešme, JHdic-Tabija. Bul-garska pehota je zaplenila vse topove teh utrdb. Sofija   26.     »Agence   telegraphique J bnlgare«   poroča:    Poveljnik   odrinske | posadke, Šukri paša ,se Je danes ob dveh popoldne udal s svojo armado bulg&rske-mu poveljniku, generalu Tvanovu. Srbi prvi udrli v Odrinske ulice. Sofija 26. Uradno se poroča: Danes zjutraj se je po strašnem Mu zadnjih dni nahajala cela vzhodna fronta v bulgarskih rokah. Od vzhoda je pričela prodirati armada kar v mesto.
* Kavalerlja, ki Je obstojala skoro iz samih Srbov, Je prva udrla na ulice. Na četu te kavalerlje Je Jahal srbski major Peter ŽIvkovIč.
Prebivalstvo je ob pogledu kavaleri-je divje begalo na vse strani. Vrh tega so neprestano eksplodirale razne smodtiiške
zaloge. Šukri paša je dal zažgati vsa javna in vojaška poslopja.
Šele okolo poldne so bili vsi forti v rokah združene bulgarsko-srbske armade in ob dveh popoldne )e Šukri paša izročil sabljo generalu Ivanovu in predal sebe, svoj generalni štab in vso posadko.
Takoj pO padcu (trdnjave sta bila imenovana mestni komandant in šef garnizije in obenem tudi napravljen mir. Mesto je popolnoma minno.
Velike srbofilske manifestacije v Sofiji. "* Sofija 26. (Uradno.) Tu Je prišlo danes popoldne do velikanskih manifestacij pred srbskim poslaništvom. Poslanik Spa-lajkovič seje s solzami v očeh zahvaljeval za manifestacije.
Ljudstvo se je kakor instiktlvno pokazalo v pravi luči. Nič več ni onega srbo-fobstva, ki je vladalo zadnje dni in se je pojavilo v zadnji seji bulgarskega sobranja. Bulgarski narod si je dobro v svesti >elike pomoči srbske armade in v svesti si je tudi, da Odrin brez Srbov ne bi nikdar padel v bulgarske roke. 51.000 vojakov, 16 paš in 64 nemških oficirjev vjetih.
Sofija 27. Po poročilih, ki so do-sla semkaj, so Bulgari vjeili v Odrinu 51.000 vojakov, 16 ipaš in tudi 64 nemških oficirjev, ki so se bojevali na turški -sirani. Govori se, da se .nahaja med vjet-niki tudi turški prestolonaslednik Jussuf lzzedin.
Turški poraz pri ČataldžI.
Sofija, 27. marca. (Oficielmo.) Bulgarske predčete na čataldški črti zmagovito in neprestano (napredujejo im so zasedle črto ATnavtkoj-Gefkeli-Kaltakoj-Sofasskoj-Onnanli. Turške divizije se umikajo druga za drugo pod varstvo težke artilenije na čataldški čnti.
Carigrad, 27. marca. Pri Čataldži . se bijejo že pet dni krvavi boji, ki so se pa vsi končali za turško armado nesrečno. II. anmaclini zbor v centru je bil prisiljen, da se umakne. Desno krilo pod Mahmut pašo se je z Builgari spopadlo v bajo^et-nem boju im se .moralo umakniti. Tudi X. armadni zbor iz San Štefana je bil poražen. Levo krilf\ ) je I. zbor pod Hussein Izzet ipašo tuic: \ • mogel vzdržati ofenzive Bulgarov in se . ika nazaj. V Carigradu vlada vsled ter:   velika panika.'
London, 2',. marca. Skoro cela čatald-ška črta je \  rokah Bulgarov. fialie v prilogi.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je <a nt Želodcu trpeSe neprekosljivo eredutvo
intero ima prednost pred rseml dragimi dra
stičnimi Čistil, krogitami in grenSicami.
Cena orig. škattje K2-
Ponarejanje ae sodnljako lasledoje.
Hollo-vo Franc, žganje in 10I
xa ribanje livota. — Bolečine olajlttjoče in o^repCuloBe sta-roenano sredstvo proti trganja In prehlajenja rsake Trste. Orlfr. steklenica K 2 —
Na prodaj po vseh lekarnah '. in mirodllnlcah. Glarna lekarna A. KOLI, c. In kr. dvorni lalolnlk, Danaj, Tnoblanben 0.
Zaloga t ftoriot t lekarni: A. Ctlronooli. Q. Cristofoletti.
Nloqa,,SočB"žt.34.z dne 29. marca 1913.
. Srbski vladni list, o Skadru.
Beogradska »Samouprava« piše: Odrta le bil določen Bulgarljl, pa če bi ga tudi armada zaveznikov m osvojila. Skader pa le diplomatsko določen Albaniji, pa če ga zavezniki tudi osvoje. Črnagora dovoli Izhod mestnega prebivalstva iz Ska-dra, pa če Je morda zahtevan izhod v svrho, da se more posadka Skadra dlje časa držati,:^-Y*atel«a^^^ črnogorski predlog, ki Je stvarna zafiteva" Evrope, z motivom, da nima pooblastila za to od s vole vlade In Evropa ne naprav} presije na njega in njegovo vlado, marveč zahteva, usta vi jenje bombardiranja iu. to vse zaradi Albanije, ki predstavlja jabolko razdora za one sile, katere jo for-sirajo in s tem Turke v odporu ohrabrujejo. Dal Bog, da se nepravde popravijo v zadnjem času!
Srbska artilerija pred Odrinom. Srbska artilerija pred Odrinom je igrata odločilno vlogo. Pred mesecem je bilo poslanih pred Odrin šest srbskih baterij oblegovalnih topov z najboljimi top-ničarji in komandanti. V odločilni nočni bitki, ki jo je vodila tundžanska divizija, pri kateri je bilo pet srbskih baterij, so srbski topovi osigurali Bulgarom nastopanje, razstreljajočl turške utrdbe. Srbske havbice so takoj prvi dan boja razorale s prvimi streli tri težke turške topove. — Uporabljale so se tudi ročne bombe.
Osvojitev Odrina. Sofija, 28. marca. Končne operacije proti Odrinu so trajale v celem 49 ur. Ujetih je bilo 51.000 mož, med temi 17 paš, 4 cllvizljski generali, 8 brigadnih generalov in 1220 čatnikov. Med ujetniki se nahaja 64 nemških častnikov, 18 romunskih in 6 belgijskih. Bulgari so zaplenili 54.000 pušk, 620 topov in ogromne zaloge munlcije. 1 nrkl so baje razstrelili Selimovo mošejo. Šnkri paša s celim generalnim štabom je bil odveden v Sofijo.
Kralj Ferdinand v Odrinu.
Odrin, 28;.marca. Kralj se je pripeljal s posebnimi vlakom pred Odrin. Vlak se Je ustavil pred mestom, ker so Turki poskusili razstreliti most čez Ardo. Poskus se pm pa ni popolnoma posrečil. S kraljem so se pf ipel»jali v avtomobilih v mesto tudi princi in generali Savov, Ivanov, Race v in Petrov. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Vozili so se skozi trume turških ujetnikov. Kralj je inšpiei-ral bolgarsko vojaštvo. V vojaškem klubu ic vrnil kralj Šukri paši sabljo s par laskavimi besedami ter čestital generalu na junaštvu turških čet.
Boji pri Čataldžl.
Sofija, 28. marca. Bulgarske sprednje kolone pri Čataldži so napravile nov napad na turške čete in jih vrgle nazaj do Karasrija. Mesto Čataldža je v rokah Bu Iga rov.
Pariz, 28. marca. Bulgarski poslanik dr. Siaeiov naznanja v »Echo de Pariš-:, da udari sedaj 'bulgarska armada s četami, lei so vsled padca Odrina proste, in z vsemi oblegovalnimi topovi, takoj na čatald-ške utrdbe in na Carigrad.
Beroliu, 28. marca. Bulgarski krogi •zatrjujejo, da so Bulgari trdno odločeni izsiliti podpis mirovnih pogojev eventu-elnd v Carigradu samem.
Sofija, 28. marca. Ob čataMški obrambni črti so Bulgari prekoračiti rek') Karasun ter predrli glavno obTambno črto. Zatrjuje se. da se je pričela velika bitka tudi pri <3alipoli.
Skader. -
Petrograd, 28. marca. Poročevalec > Večernega Vremena« na Cetinju brzojav-lja po avdijenci <t'] kralju Nikolaju, da js ta izjavil, da se tudi v očigled zedinjeni Evropi ne bo odločil odpovedati se Skadru, ki pomeni za Črno goro življensko vprašanje.
Carigrad, 28. marca. Avstrijski veleposlanik je včeraj naznanil porti željo Avstrije, da naj por ta naroči Essad paši, da pusti civilno prebivalstvo iz Skadra. Zatrjuje se, da je porta odgovorila, da prepušča tozadevno Essad paši »popolno svobodo.
Petrograd, 28. marca. Politični ikrogi zatrjujejo, da bo kralj Nikolaj odgovoril
na demarSo velesil, da se pod nobenim pogojem ne odreče svojim zaihtevaim glede Skadra.
Bulgarska pohvala srbskim junakov.
Belgrad, 28. marca. Iz Sofije poročajo, da vlada v tamkajšnjih vojaških krogih največje občudovanje za srbske vojake donavske divizije, ki so z ne verjetnim vzletom duha in z nepopisno' bravuro in ^Cul^H^f]6^ža^fimali*t^nske utrdbe iti osvojili eno najmodernejših in največjih tforov Papas-tepe. V bulgarskem voj-nenj ministrstvu govore z največjo pohvalo, o srbskem junaštvu. Razno. Poroča se. da je v boju v Odrinu samem padlo na obeh straneh okoli 10.000 vojakov. Koliko jih je padlo v osodepolnih 49 urah, se ne ve. -— Turki v Carigradu so n padcu Odrina dobili sporočilo, da je posadka in Sukri paša poginil v razvalinah mesta! — Navdušenje radi zmage je med Slovani povsodi. V Zagrebu so hoteli slo-vesno proslaviti zmago, pa je policija to prepovedala, — Velesile bodo skušale sedaj na vso moč narediti konec vojni na Balkanu, kar bi bilo za Črnogoro udarec. Črnogora brez Skadra!—- Turška vlada »c dovoliia odhod civilistov iz Skadra. ¦— Pularija je odločena za mir. Ako bi pa Turki sedaj Še zavlačevali mir, se ibodo pogoji diktirali v Carigradu.
Ivan Andrejčič, učitelj v Temljuiah je podat 7 vreč krompirja in vrečico fižola. Nabralo se je v Lojah i vrečo krompirja in vrečico fižola, v Podmelcu eno vrečo krompirja in v Temljinah 5 vreč, Nabirali, darovali in prevažali so sledeči posestniki: Kenda Miha, Tenrlijme; Kenda Ivan, trgovec v Knezi; Murovec Jos., podžupan v Podmelcu. — Na Tačun mesečnine je prišlo 112 K.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Deželni zbori. — Šlezki deželni »bor j je bil otvorjen 27. t. m. — V gališkem deželnem zboru, ki zboruje radi volilne reforme, je malo upanja, da bi prodrla predložena volilna reforma. Če se to ne zgodi, bo deželni zbor najbrže razpuščen. Prihodnja seja bo 2. aprila.
Deželni zbor tržaški se je sešel v četrtek, Pueeber je grajal dosedanje delovanje dež. zbora, ki ni znal sklepat! davčnih reform v demokratičnem smislu v prilog občine in je protestiral, -da dež. odbor še ni predložil volilne reforme <po proporcionalnem sistemu, kakor je 'bilo naročeno.. Dr. Slavik se ije pridružil temu protestu.
Za namestnika na Tirolskem je imenovan grof Friderik Toggenburg.
Slovenski klerikalci In hrvaški pra-'vaši v Opatiji. — Vršil se je zopet sestanek v Opatiji, na katerem se je v prvi vrsti razpravljalo o jezikovnem vprašali ju v Bosni. Pravaši so predlož;'i načrt posebne spomenice, ki naj bi se poslala prestolonasledniku Franu Ferdinandu. V tej spomenici se ga poziva, naj preskrbi za zopetno uvedbo ustavnih svobodščin na Hrvatskem, zakaj sicer se je bati, da je sedanja hrvatska generacija zadnja, ki upa doseči svoje narodne cilje v okviru av-stro-ogrske države. Ta načrt je bil odklonjen. »Pesti Hirlap« poroča: Posebno interesantno je bilo poročilo dr. Mandi-ča o jezikovnem vprašanju bosanskih železnic. Izvajal je. da morajo hrvaški poslanci iz dinastičnih in strategičnih ozirov Mti za nemški notranji uradni jezik. To zahteva tudi Dunaj, tkjer se je ustvaril janktim med investicijskimi predlogami iti nemškim uradnhn jezikom. Da se hrvaški poslanci uklonilo ti zahtevi, zahteva tudi narodni interes, ker bi sicer služili srbski politiki, ki hoče z obstrukcijo provocirati uvedbo absolutizma v Bosni. Sestanek je soglasno sklenil, da .naj ostane v veljavi nemški" notranji službeni jezik na bosanskih železnicah. Poročal je potem »tudi, do je vhda obljubila, da bodo morali znati vsi uradniki na bosanskih železnicah tekom 3 let hrvaško in da bodo v prvi vrsti nastavljali Hrvate.
Inozemstvo.
Ojačenje nemške armade. — Nemška vojna uprava bo zahtevala 63.000 rekru-tov, kakor poroča »Tagl. Rundschau«. Enkraten izdatek se določi na 890 milijonov mark. V Nemčiji nameravajo uvesti tudi davek na dedščino; po tem zakonu pripadejo -državi vse zapuščine, če umrli ne napravijo oporoke.
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Županstvo v Bovcu 50 K. Dr. Drag. Treo, odvetnik <v Oorici 30 K. Faihinger Bruno v Gorici 2 K.   Štefan vina asa Skader 2 K.
Domače vesti.
Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Pulju .— Včeraij popoldne je dospel prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand na ladji »Lacroma« v Pulj; prišel je tje s svojo družino ter šel takoj na dreadnought »Viribus omitis«. V Pulju ostane najbrže še jutri. Umevno, da je bil sprejem nadvojvode slovesen.
Prestolonaslednik, -nadvojvoda Fran Ferdinand, se je v sredo po odhodu iz (Gorice vozil tudi 1po Furlaniji. Tako so ga opazili v raznih krajih. Izstopil je v Villi Vicentini in si ogledal cerkev in park. V družbi s prestolonaslednikom poleg njegove žene vojvodinje Hohenberg je bila tudi nadvojvodinja Marija Terezija.
Prestolonaslednik se je ustavil tudi v Krmiinu, kjer si je ogledal spomenik cesarja Maksimiljana.
Opozarjamo na današnji uvodnik, ki se bo nadaljeval v prib. številkah.
Goriška tiskarna A. Gabršček. — V seznam insolventnib tvrdk je prišla — ne ve se še po čegavi prijaznosti — tvrdika Goriška tiskarna A. Gabršček. — I n so 1-venca je popolnoma i zim i S J j e-ii a. Uvedeni so koraki, da se pride na sled povzročiteljem take neresnične vesti.
Smrtna kosa. — V Dragi pri Mošče-nioah v Istri je umrl g. Vinko Mavri-č i č, tamkajšnji posestnik in trgovec, star 50 let.
V Lotfjcru pri Trstu je umrl ugleden slovenski mož Martin Pečar, star 77 let. V svojih mladih letih se je udeleževal »početkov narodnega gibanja v Trstu.
Umrl je v Trstu upokojeni Llovdov strojnik Krnest nI. Grešič, brat tukajšnjega zdravnika dr. Emila pl. Grešiča. Pokopali so ga v četrtek v Gorici.
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se | prično prihodnji izpiti za učno usposobitev ; v 'ponedeljek, dne 28. aprila t. 1. Dotične ' .prošnje naj bodo do dne 15. aprila t. 1. v rokah ravnateljstva.
Akad. fer. društvo »Adrija« je imelo 2(u t. m. pri »Zl. Jelenu« občni zbor. Udeležba od strani članov je bila povoljna. Le m\ starešin bi se lehko zahtevalo, da bi obračali edinemu naprednemu goriškemu akademičnemu društvu večjo pozornost. Predsednik je pozdravil navzoče in razložil v kratkih besedah vzrok sklicanja izrednega zbora. Iz tainikovega poročila smo posneli, da je društvo napram prejšnjim letom neprimerno delovalo in napredovalo. Uredilo si je moderno knjižnico, izpopolnilo s strokovnimi znanstvenimi deli, ki ima namen \zgajati člane k resnični socijalni kulturi. Tudi ob tej priliki se je pokazalo, kako jalovo je bilo in nedobrohotno mišljeno govoričenje-nekaterih starešin na zadnjem občnem zboru, ki so proti obljubam prispevali z nobeno knjigo! in sploh odtegnili društvu vsako pomoč. Statistika knjižnična kratke poslovne dobe od zadnjega občnega zbora do tega izrednega očituje naravnost kričečo potrebo našega naraščaja po pravem znanstvenem duševnem kruhu. Vršila se je cela vrsta predavanj, tako so predavali razen samih Adrijašev Dr. Puc, Dr. Žerjav, Dr. Vošnjak, Dr. Turna, ki jim hodi tudi na tem mestu zahva-Ijeno. Imeli smo tudi uvajalni kurz v 1a-ščino. Posebno pažnjo je posvečala Adrija svoji čitalnici, o kateri se lehko reče, da je <med najbolj modernimi na celem Slovenskem. Natančen seznam vseh časopisov in vevij naznanimo itak v kratkem po listih v svrho dražbe. Ustanovilo se je nekaj odsekov. Adrija je tudi stopila s Prosvcto v tesnejšo delovno zvezo. Na sploh pa poročilo tajnikovo Je bilo le skicirano, ker je veliko dela društva v polnem teku. Tudi blagajna se je nasproti preišnjim letom neprimerno dvignila. V kratki dobi 6 mesecev se je pospela do prometa K 700. Seve izdatki za revije in knjižnico so bili Jako veliki, a upamo, da
se bo Adriji s resnim prizadevanjem tudi v prihodnjem tečaju posrečilo priti do iste višine. Krasen zaključek je imel obični zbor Adrije s predavanjem Dr. H. Turna, ki je v tridesetletnico simirti IVtarxa imelo za predmet: Kant in Marx. Kretalo se je pre- ; davanje docela v filozoftčniih globinah. Jasno prednašanemu in iz iskrene ljubezni do predmeta zamišljenemu,predavanju je zbor z vsestransko pazljivostjo sledil. S splošno zahvalo g. predavatelju in vsem, ki so prišli na zbor, je bil isti 'zaBjučen obi Vi na 11.zvečer.
Letni občni zbor »Goriškega učiteljskega društva« se bo vršil dne 3. aprila >913 v Gorici ob 10. uri predpoldne v dvorani pri »Zlatem Jelenu«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Poročilo a) tajnikovo. b) bi agajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Naše zrakoplovstvo. — Današnji »Piccolo« poroča, da so včeraj izvečer občudovali v Trstu krasen polet zrakoplova, ki je prišel od severa, divno krožil nad mestom in zopet odplul čez moTje proti severu. To je bil našim čitateljem že dobro znani nadporočnik Holeka, ki j3 vikljub nezgodi z motorjem srečno dovršil znamenit polet Gorica-Ljubljana in nazaj. — Včeraj popoldne ob 4V2 se je dvignil v Gorici in iplaval mimo Krmina, Oradeža in Tržiča do Miramara, kjer biva zdaj prestolonaslednik.
Nad Miramarom je napravil krog in na to .plul dalje na Trst; tu je v obliki osmice nad mestom obrnil čez morje, (iradež in čez Brda domov v Gorico kjer se je srečno spustil na tla ob 68/4. Plul je v višini 1200 do 1500 m. — Z njim je sedel kot pasažir nadporočnik Schartner. Čujemo, da se vodja goriškega zrakoplov-skega oddelka, nadporočnik Stohanzl pripravlja na pot iz Gorice "čez Triglav, v višini do 4000 m, v Beljak. Tako krasne vspehe so že dosegli naši vrli zrakoplovei. Čast jim I
Goriška podružnica S. P. D. priredi na belo nedeljo dne 30. marca 1913. izlet, na Šentviško goro (645 m). Odhod zjutraj z vlakom drž. železnice ob 6.8' do postaje v Grahovem, odtod peš na Bukovo in ma Šentviško goro. Povratek po dogovoru čez Pečine na Slap ali čez Ponikve in k sv. Luciji. Nekaj ijedi je treba vzeti s sabo. Vabljeni so Člani in ljubitelji hribov.
Sloveči češki filharmonični orkester iz Prage (52 članov) pod vodstvom izbor-nega dirigenta Zemaneka pride na jug in bo igral ciklus (koncertov. Prvi 'koncert bo v Goirici d ti 6 4. maja. Toliko v preinazinanilo.
Društvo Narodna čitalnica »Balkan« v Gorici. — Na južnem delu mesta, se je •ustanovilo društvo Narodna čitalnica »Balkan«. Sedež bo imelo na Tržaški cesti. Občni zbor društva bo v kratkem. »Jugoslovani« sodijo, da je za južni del mesta tako društvo neobhodno potrebno, «ato so je ustanovili. Tako imamo sedaj v Gorici: v Trgovskem domu »Slov. Čitalnico«, v ulici sv. Ivana 'Bralno društvo, ma Blančah Narodno Čitalnico in sedaj dobimo še Narodno čitalnico »Balkan«, tako da bodo slovenska bralna društva na. raznih važnih straneh mesta. Lahiko vsa prav doibro vspevajo; le dobrih odborov, treba v društvih.
Dva veterana. — Pri proslavi spomina na Novaro v nedeljo sta bila navzoča tudi dva furlanska veterana: Primos, ki šteje 87 let, in Jakob Betjol, M ima tudi 88 let. Udeležila sta se toojev v Italiji od": 1348. naprej.
Porotne razprave v Gorici prično, flča-". kor smo Že poročali, v ponedeljek 31. t. m j Prva razprava bo proti Armuindu Zamu-telu iz Beljana radi oskruimbe. V torek hO' sedel na zatožni klopi osni iMihael-Marega, ki je letos ha pustni -torek ustrelil svojega tovariša delavca Pertofa. Skupaj sta ibMi zvečer obe družini do polnoči, potem se Je zgodil zločin in dve družini sta postali nesrečni. Določenih je za to zasedanje samo S razprav.
Magistratove botege. — Goriški hia* gistrat ije le oddal tisti dve botegi na Korsu, ali ne tako, kakor so najbrže'nameravali gospodje. V jedilo pride' jerhie-nar, v drugo posodaf '— meščanstvo" pa ; je sodilo, da bi želel magistrat Žistone'-1' kaj drugega, nekag, kar bi vplivalo 'tje čez cesto, pa se m' uresničilo.
f$„1$0i v. Goric j. -~ V <ulicif ^w^ je livade), y no5i na četntek nLk\UvimV$#rt Erana Cermelja iz Vr.to-vjna ,ter as,4te^al od njega denaT. Držal ga Je n^očno aili vendar, se .sna }e Cennel] J ižyil fe rak 'Mi šel na policijo naznanit, ikai.sejjp je^zjgadHo.Napaidalca so kanalu prifeini* »poslii-^ zapor. ZasJu?: eksem-piari^o Jezeri.
Pod vlak §e je vrgel ipri Ločniku vo-, jakrpjari|nec.K. Bregant, doina iz Lofinika. Za %UkoriQ9ne,pTaiziuke je bil doma v, LoMcuv vesel kakor navadno in se je zabaval s,svp$kni. prijatelji in znanci. Včeraj zjutraj je zapazU strojevodja vlaka iz, I< jmima na, progi f človeka ležečega,, ali ni; mogel več/ustaviti,, marveč =je vlak raz-mesairii .ujbogega vojaka. Sodna komisija je bHanjaliču mesta včeraj dopoldne.
.Kakor smo poizvedel!, je ostal Bregant domačez čas; prejšnji dan bi bil mo-, ral nazaj v Gorico. Pil je ,v družbi .fantov celo noč, zjutraj je šel pa v .smrt na železniški tir. — Marsikomu se bo čudno zdelo, kako da ni mogel vlak vstaviti strojevodja. Treba pa vedeti, da rabi južna železnica na črti krminski še stare zavire; s temi pa ni mogoče vstaviti vlak kar na mah.
Radi razžal|enja veličanstva. — Rug-gero de .Moratti, pristojen v Isolo, je bil obtožen ž$ieajja veličanstva. Ko je prestal kazen v zaporu, je bil pozvan mestni redar .Fain, da ga odpravi v kraj, kamor je pristojen. Moratti pa se je branil in moral je priti še drug redar. Ta dva sta ga spravila na kolodvor, tam pa je ža'3il prvič oba redarja, potem pa cesarja. Redarja sta ga na to peljala lepo nazaj v zapor in -pred sodnijo v Gorici je sedaj dobil 3 mesece težke ječe z dvema postoma in iz njegovega priimka odpade »de«. Mož je bil že dvakrat kaznovan radi goljufije.
V svilami v Stračicah v Gorici odpuščajo delavce. — Primanjkuje deJa v svilami, zato odpuščajo delavce, odpustili so jih Že veliko število. Vojna na Balkanu je vzročila krize v svilamah, ki imajo polne zaloge blaga, za ikatero ni razpečevališča.
Odkod je doma? — Dnč 2. nov. lani so aretirali v Gorici nekega človeka, ki je rekel, da se piše Anton Lučarič, doma iz Vrhnika. Pokazalo se je, da to ni res, potem so poizvedovali drugod, pa se ni moglo dognati, kam je pristojen; on rti /povedal niči — Sedaj so ga spustili na svobodo, naj si gre iskat delo.
Central Bib. — Danes in v nedeljo se predvaja učinkoviti program. Ta film je nekaj kotosalnega iz moderne 'kinematografije. Naslov drame je: Ljubimski do-godljai Lady Glane. Glavno vlogo imata: Vanda Treumann in Ugo Larsen. Ta učinkovita novost se loči od navadnih dram. — Kratek opis ie sledeči: Dvoje ljubečih se bitji loči neki malopridnež. Po dolgem času «e posreči priti na sled, kdo je ta malopridnež. Zaročenka je tako zaljubljena v tega človeka, da se jpusti zavesti do tatvine. Prav: n;en ženin odkrije celo afero in prisili ničvredneža, da zapusti za vedno aotično deželo. Svoji zaročenki (pa, ki spozna, da je bila Ie igrača v rokah tega brezvestneža — odpusti.
Požiga v Št. Ferjanu sta -bila osumljena, kakor smo (poročali, Anton Treven m Laniš m Al. Skrt iz Kala. Pozneje se je izkazalo le to, da ie mogla sodnija proti njima nastopiti radi prestopka proti telesni varnosti. Obsojena sta vsak na 6 mesecev strogega zapora.
Okrade& — R. Rothu, bančnemu u-radniku so ukradli neznani tatovi obleke in perila za vrednost 500 K. Stanuje na Korsu F. J.
Aretacije. — E. Dean iz Vidma doma je izgnan iz Gorice.. Ker se je vrnil, so ga aretirali. — Aretirali so nekega dimnikarja Jos.Kadlerja,ker je pretil nevarno svoji ženi, In neko Ano Batič radi razgrajanja.
Aretiral! so radi ponevenjenja nekega Josipa Klavžanja, ki je bil usiužben pri državni železnici. Oškodovana je tvrdka .lanesch in Schell.
Večna ciganska nadlega. — Orožniki y, Podgofi so aretirali dva cigana Franca Hudoroviča in Ano flari, ki sta se klatila okoirv veliko nadlego iprebivaJsfva; obsojana bosta m ko prideta ven, prične vaga-buridiranje in fcradenje od kraja.
Odprt! lekarni, — V nedeljo popoldne boste odprti v Gorici lekarni Glroncoli. Kfi-mec. V teh dveh lekarnah bo tudi ponosna služba v času od 30. it. un. do G, apriia 1.1
Central,.JMo..— ,V kratkem jse bodo. predvajale slike iz.znamenitega romana »O.uo Vadiš«. Sedaj se predvajajo do-tične slike na Dunaju in vsi Jisti so polni hvjale ,in »priznanja o dovršenosti tega krasnega umotvora. S tem delom se je prebil led tudi onim ozkosrčnežem, ki se še me ogrevajo za kinematografske predstave.
Javni ples priredijo vrtovinski, fantje na belo nedeljo, dne 30. t. m.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Domača politika.
Nihče jih ne mara več. — V Gorici so predstavljali Sem Benellijevo »Gorgono«. Navzoč je bil tudi Domenico Oliva, so-trudnik lista »Giomale d' Italia«. Napisal je nekaj spominov na Gorico, o kateri pravi, da je »italianissima« ali čisto na koncu italijanskega sveta... »Corriere« se je, spominjajoč se Olivinega spisa, spustil v dolg jok: da jih nihče ne mara, namreč naših goriških Italijančkov. Vlada jih strašno zatira, Slovenci jim hočejo vzeti mesto, najhujše pa ije to, da jih cela v Italiji prezirajo; nič jih ne poznajo in v Milanu so se jim nekoč čudili, kako da znajo še dobro italijansko pa so doma iz Gorice! Hudo je res, ker tako delajo- ž njimi — Italijani!
Nemška šola v — Gradišču ob Soči. V Gradišču hočejo Nemci ustanoviti Schulvereinsko šolo. Dobili so baje nemškega gospoda, ki bi obilo žrtvoval. Za šolo bi dobili nekaj otrok oficirjev, podčastnikov, uradnikov iz kaznilnice in drugih uradov ter kak zaslepljen domačin bi bal otroka v nemško šolo. Za nemško šolo se poteguje zlasti neki finanear.
»Novi Cas«, list s križem na čelu, kar ne more opustiti napadanja oseb; vedno zbada in pika. Včeraj se je zaletel v Sokole v Oseku, nalbrže da bi za svoje ljudi kaj zakril, potem pa v župana v Tomaju. Od župana Vrana zahteva nič več in nič manj kot to, da mora med mašo hoditi okoli cerkve in fantom cigarete iz ust zbijati, kajti___   »čemu pa je župan«?   —
Ker ne sme iziti nobena številka Novega Časa brez napada tia kakega (učitelja, je nalrrulil topot tomajskega in "zavija in govori neresnico. Takega gradiva ne prinaša kmalu kak drugi list! In ta »Novi Čas« se dobi celo v hišah — n a p t e d n j a k o v!!
Narodna obramba.
Veselica v korist Narodni   šoli   na Biančah in »Dijaški kuhinji« v Gorici se
vrši, kakor že poročano, danes teden sob. 5. aprila v '»Trgovskem domu«. Učitelji-ščniki in obe Cirilmetodovi podružnici pri-rede koncert z orkestralnim in pevskim vsporedom in uprizorijo novo — v Gorici še nepoznano enodejanko. Po končanem vsporedu na odru prosta zabava, za kar so marljive odbornice preskrbele dobro-opremljeni bufet in kavarno.
Zahtevajte povsodi vžigalice Ciril-Metodove družbe! Iz mesta: Neverjetno je skoro, kako so znali klerikalci tuintam izriniti iz'trgovin vžigalice ^užbe sv. Cirila in Metoda in usiliti svoje, tiste z napisom »obmejnim Slovencem«. Rodoljubi! Naše C. M. vžigalice služijo plemeniti iiarodnoobrambni svrni, 'skupiček gre v šolske namene. In vžigalice v tako svrho naj bi se umaknile drugim, katerih izkupiček gre v s t -r a n k a r s k e namene?! RodgJjubke, gospodinje! Zahtevajte in kupujte edino le C. M. družbe vžigalice, ki služijo naši narodni obrambi! Pričakujemo, da padejo naše besede na rodovitna t!a!
Dostavek: Tudi po slovenskih trgovinah se v nekateri dobijo 1 e vžigalice z napisom »obmejnim Slovencem« in italijanski trgovci so se tudi oprijeli teh- pač vedo, zakaj! Slovenci, Slovenke! Kaj je Vaša dolžnost?
Velita Cirll-Metodova slavnost v &anjeln, — Bratske Ciril-Metodove podružnice za Štanjel in okolico, Šmarje, Pihemberg m Dutavlje so sklenile prirediti veliko spomladansko veselico v Štanjelu dne ZSf, maja 1913., ki obeta biti nekaj ?res posebnega. Ifcogtevaijoč geslo: »V združenju je moč«, so priSle naše podružnice na to veliko idejo, da podajo združeni rodoljubnemu ribčhistivu ntekaj -lepega in prekoristni Družbi -znaten dat   domu
na .altar. Prjprave iza veliko slavnost so že pričele. Bratska društva pa prosimo, naj blago vale upoštevati, naš dan ter ne prirejati istega dne inikakih slavnosti glede na našo velepoinembno prireditev. Naša narodna srca pa že sedaj opozarjamo, da naj .ne pozabijo istega dne Štanjela.
Skopo. — Veliko vrtno veselico priredi Ciril Metodova podružnica prvo nedeljo junija v Skopem na Krasu. Odbor prosi sosedna društva, da bi to upoštevala ter isti dan ne prirejala veselic. Bogati vspored se objavi pravočasno.
Ciril-Metodova podružnica v Opat-jemselu vabi k veselici, ki se vrši v nedeljo, dne 30. marca 1913 v prostorih g. Fr. MaruŠiča. Vspored: 1. Pozdrav. 2. *•** »Venec narodnih pesmi«, godba. 3. J. Aljaž: »Na bregu«, možki zbor. 4. *** aSlavček«, godba. 5. Ant. Nedved: »Ljubezen .in pomlad«, možki izbor. 6. *** »Potpurri slovanskih komadov«, godba. 7. J. Aljaž: »Stražniki«, izbor. 8. E. Adamič: >>Vasovalec«, Četverospev. 9. A. L. Bistriški: »Lokavi snubač«, šaloigra v 1 ,deja«ju, JO. Javni ples. Vstopnina k veselici: I. sedeži 1 krono, II. sedeži 70 vin., stojišča 40 vin. Pri veselici in plesu igra sokolska godba iz Prvačine. Začetek ob X uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Za C. M. obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1088. Kamen pok. gospe Jedert Pretnarjeve, roj. Vodnik, plačano 200 K; 1089. Podr. družbe sv. C. in M, v >Nabrežini, plačala 200 K; 1090. oibitelj Fran Mikeliča v Ro~ ianu, plačala .200 K; 1091. Kamen g.e Jele dr, Murkove, roj. Sernec v Gradcu, plačano 200 K.
DOPISI.
h komenskega okraja.
Komen, 28. m. 1913. — Čitatelji »Soče« se gotovo spominjajo na oni famazrii j-klep komenskega klerikalnega starešinstva, s katerim je bilo imenovanih Ikar deset ljudi, iki nimajo trohice zeslug za ko-mensko občino, za častne občane. Ljudstvo je uvidelo, da se hoče prodati njegove najsvetejše občinske pravice tujcem, ki naj v bodoče- odločujejo pri občinskih vo.litvah. V našem sicer tako mirnem ljudstvu je začelo vreti. Protestiralo je odločno in moško proti teptanju teh n je g o v i h pravic hi posledica je:                       ,
župan komenski je dobil od glavarstva v Sežani nalog, naj nemudoma vkrene vse potrebno za nove občinske volitve.
Z drugimi besedami povedano je to, da je komensko r,lavno županstvo razpu-ščeno pred poteklo dobo. Onemu pa, ki je komandiral neviden, kakor zla usoda na našem županstvu, naj bode to »memento mori«. Bojda ni bilo božjega blagoslova v njegovih ukazih, kajti nijedna stvar, nije-den vkrep klerikalnega občinskega stara-šinstva se ni skazal dober. Župan sam ni kriv pri vsem nič. On je bil le orodje v rokah drugega. Cenetu vso čast kakor srospodarju in kmetu, za župana pa-le ni bil. —
Kraško iam&ko društvo v Nabrežini bo imelo v nedeljo 6. aprila ob 2. popoldne v prostorih g. Nemca svoj ustanovni sestanek. Društvo je velevažno, zato zasluži polnega upoštevanja od slovenske strani.                                       "*-",  'fN|
Iz kanalskega okraja.
Iz Lokovca. (Utopil se je.) — 18-Ietni Jožef Leban je šel v družbi z nekim svojim tovarišem domov, bila je noč. Ne ve se prav, kako se je zgodilo, da sta padla in se je na »vrvah« utopil Leban. Potegnili so mrtvega iz vode in truplo prenesli v mrtvašnico.
ilinski teleti Sokol si -prizadeva uspešno zamašiti vrzeli v družamtem življenju; iz-kazite-anu tudi topot polno zaupanje! Preskrbljeno je že za ravnovrstno zabil vo. Agitirajte imed prijatelji in znanci! O d hod rofino o h 2. i z p r e d k a v a r-ii e »Central« skozi Rožno dolino h »Kornelij, kjer je daljši odmor. Skupen odhod ob 6 skozi Kronberg. V izogib pritožbam glede postrežbe prosimo, da se udeleženci prijavijo pri rediteljih Podgorniku in Kozmanudo 5. aprila •zvečer. Na zdar! — Odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Rihem-hergu priredi dne 18. maja t. 1. svoj prvi nastop -s plesno veselico, na kar že sedaj. opozarjamo bratska društva v bližini, da isti dan ne prirejajo svojih veselic.
Sokolska godba v Prvačini sklicuje svoj vsakoletni redni občni zbor na da i 11. IV. 1913 v Sokolskem Domu ob 8. .u i zvečer z navadnim dnevnim redom. Na zdar! Odbor.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo   »Danica«   a    n
gg. odbornike k odborovi seji, katera    ;e
vrši prihodnji torek Ob 8. uri   zvečer  v društvenih prostorih.
Sokolski vestnik.
Telovadno društvo »Sokol« v Gorici
priredi v nedeljo 6, aprila t. 1. za svoje člane, njih družine in prijatelje prvi peš-izlet in sicer le popoldanski na Ajševico. Razlogi, ki so dovedli Sokola do tega sklepa, so iv narodnem oziru vpo-števanja vredni. S Slovenci, ki Živijo v lepi Rožni dolini in samotarijo v Starigori, smo imeli dosedaj aelo malo stikov. Bratje! SekoJov peštelet naj bode dru*
Gospodarske vesti
Jutri ob 972 url predpoidne se bo vršil občni zbor »Trgovsko-obrtnega društva« v hotelu »Pri Zlatem Jelenu«. Na svidenje! — Odbor.
Živnostenska banka,   podružnica   v Trstu je otvorila v Opatiji   ekspozituro, • ki prične poslovati dne 1. aprila .t. 1.
Štipendiji za obiskovanje mlekarske in gospodinjske šole na Vrhniki. (Kranjsko). — Visoko c. kr. namestništvo je opozorilo »Goriško kmetijsko društvo« z dopisom od 26. marca t. 1. št. II. 573/13, da namerava poslati c. ter. poljedelsko niinister&tvo v tekočem iletu v gospodinjsko šok) ina Vrhniko 2 dekleti v starosti ifi—28 let, a v »Mlekursko šolo« istotatn 2 mladeniča od 16—28 let. Da se jim omogoči obisik tu navedenih zavodov, namerava se podeliti za doibo tečafci, ki traja od 15. aprila do 1 5. s e p t e m b;r a, štipendije in sicer dekletom po 200 kron vsaki, mladeničem pa po 250 kron vsakemu. Prosilci za te štipendije naj predložijo prošnje, opremljene z izadnijim Šolskim in zdravniškim spričevalom, najkasneje do 3. aprila t. 1. »Goriškemu kmetijskemu društvu« v Gorici. «•
Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu bo imelo v nedeljo 6. aprila svoj redni letni občni zbor, in sicer oib 3. pop.
Sesljan. — Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se ot-vori že s 1. aprilom t. 1.
Falimenti v Avstriji.;— Dosedaj je bilo letos v Avsitriji falimeritov trikrat več nego lami v i^tem času. Letos jih je bilo 174, lani 47, torej iza 127 več; pasiva letos znašajo več za 35 milijonov kron.
Raizne vesti.
Veleiziiiajstvo. — Notarja v Deču, Marka MaŠiča so zaprli in izročili zaradi veleizdajstva sodniji v Mitrovici, češ da je nagovarjal češke prebivalce na izseljevanje v Macedonijo, kjer da vlada večja svoboda kakor v Avstriji.
Kako Čehi slave padec Odrina. -~ Oospodarski odsek mestnega sveta v Pragi je sklenil v proslavo zavzetja Odrina zgraditi konvikt za jugoslovanske dijake. »Narodni listi« svetujejo, naj se mesto ilu-minacije nabira za sirote pred Odrinom padlih vojakov.
Koliko popijejo Rusi žganja. — Leta 1912. se je spilo, v Moskvi in moskovski guberniji 5,590.960 veder žganja za 302.215 veder več nego leta 1811.
V Novi Srbiji ije sedaj poleg vojaških 17 državnih sodnij.
Zdravniška mesta v Srbiji. — V kratkem bo razpisanih kakih 15 zdravniških mest za Srbe, Hrvate in Slovence. Mesečna plača znaša 500 dinarjev in razne pristojbine za dalj&e poti.
Na pol mrtvo so našli v Trstu neko 28 letno Frančiško Maušer z Dunaja; v hotelu Abbazia se je u pisala za airadriico Landerbanke. Ker je ni bilo iz sobe, so odprli in jo našli tam pol mrtvo. Pila je strup. Prenesli so jo v bolnišnico.
Dalje na poti strani.
Uspeh ljudskega §tet|4 v okraju De-bar. — V zadnjem Času še je v novih srbskih krulili ma najskrupuloznejši način izvedlo ljudsko Štetje; prisostvovali so tako 'Curki kakor Arnavt. Statistika v debar-skem oikraju ipodaja naslednji uspeh: Vsega prebivalstva je 31.085 duš; od teh je 9494 Srbov in 16.592 Turkov, skupaj tedaj 26.086 proti 5719 Arnavtom. Vasi je 70, med temi l^js^^Hi^^ttmnMiJip. ostale so turške ali mešane.* "$ ^8 rarefatrf vaseh govore izključno srbsko in ne znajo ne turško, ne arnavtsko. Od vseh 16.592 Turkov govori srbski jezik 12.318, turški pa samo 4274. ^rnavtsko govore jgmp Arnavti, to je manj nego* petina vsega, prebivalstva, kar je naijboljši dokaz, kaiko malo arnavtski je Debar.
Aleksander Skinac — usodepolno ime za grškega kralja. — Tisti Grk, iki je proglasil rajnkega kralja, ko je prišel v Atene, v parlamentu za kralja, se je z val Aleksander Skinac. Tisti Grk, (ki ga je ustrelil, se tudi imenuje Aleksander Skinac.
»Atentat« na Italijanskega kralja. — Preteklo soboto: je šel italijanski kralj na sprehod izven Porte Salarie. Ceste, po katerih se je peljal ikralj, so nadzorovali karabinjeri »kakor navadno; nekateri so bili v civilni obleki. Okoli 2.30 popoldne se pojavi na Šetališču Parioli zatvorjena kočija. V kočiji je sedel človek, ki se je zdel sumljiv karabinjerjem. Ko je stopil iz kočije, je Šel »proti zidu in se postavil na zid. Bil je nekam nenavadno oblečen, Jmel je klobuk s širokimi krajci, kratko suknjo, zapeto do pod vrat, svetle hlače, velike čevlje. Iz žepa je kar naikrat potegnil pištolo in »prožil. Tedaj pa so <posegli vmes karabinjeri in prijeli naznanca, Češ, da je hotel streljati na kralja ipa mu je spodletelo. Ali na policiji se je (pokazalo, da je oni misteriozmi človek Ivan Fiori, nameščenec neke kinematografske tvrdke, ki je imel predstavljati v ikinematografu neki komičen prizor in napravici poskuse, čakajoč na fotografa. Da pride tam mimo kralj, tega on ni vedel. »Atentatorja« so seveda takoj spustili na svobodo.
Bombo so vrgli v policijski urad v Milanu. Poslopje je poškodovano, ubit pa k sreči ni bil nihče.
Aviatika Hold in Klose sta vzletala s svojim hidroplanoin okoli Portorose ob istrski obali. Ker je ipa vzletanje okoli avstrijske obali z znanim ministerijalnim odlokom prepovedano, morata aviatika proč ter pojdeta na angleško obal, kjer bosta svobodno vzletala.
Dunajskega pomožnega škofa dr. Pflugerja je bil napadel in ranil lani neki Herman Princ. Sedaj je bil ta Princ pred sodnijo na Dunaju obsojen radi tega napada na 2 leti stežke ječe.
Novi dunajski nadškof. — Za naslednika Naglu je imenovan opat Piffl.
Državne ceste v Srbiji se temeljito popravljajo; mnogo cest je že (popolnoma dovršenih.
O strahovitem orkanu v Ameriki. — Mesto Omaha Je bilo popolnoma od ostalega sveta odrezano. Vihar je pričel ponoči od sobote na nedeljo divjati in je bil tako močan, da je več hiš podrl. Ljudje so bežali na cesto, kjer jih je padajoča opeka veliko pobila. Podrlo se je telefonsko poslopje; 20 telefonistinj je bilo ubitih. V Omahi cenijo škodo na pet milijonov kron. Najmanj 200 tljudi je v Omahi bilo ubitih. V Amahasu so porušena porušena poslopja štiridesetih cesta. V središču mesta je vihar odnesel 150 hiš, 250 jih je pa doloma porušil, imed njimi tudi kino-gledališce, kjer je bilo 30 oseb ubitih. Vihar je uničil tudi 15 cerkva in 8 šol. Na več krajih je izbruhnil požar. Dne 23. t. trt. je divjal vihar po dolmi Missouri, ki je napravil v lllinoisu, Missouriju, Kansasu in Montani ogromno škodo. Okolu polnoči
Naznanilo.
Plzensko pivo »Plzenski nrazdroj« meščanske pivovarne v Plznu se toči v Goriet v sledečih lokalih * Hotel della Poste, Hotel pri treh kronah In o kavarni Corso.
V>ak dan sveže pivo se lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. Pečenko, Corso Jos. Verdi št. 26. — Tamkaj je tudi zaloga različnih vin.
Cene interne.      iw-b
Je divjal vihar v Chicagu, Mer le izbruhnilo več požarov im je bilo 100 oseb ranjenih.
Vremenska katastrofa v Severni Ameriki ima zelo velik obseg. Mnogo tisoč ljudi je poginilo, več 'kakor milijon delavcev je brez kruha,. 250.000 ljudi brez strehe. Mesto Davton je deloma pod vodo, deloma pa gori. 50.000 ljudi je v. gorečih ^^o^^^^^jv^lcev jeje^poginilo. **^*Šamoumor princa Vmeenca Win-dischgraetza. — Dunaj, 27. marca. Princ Vincenc Windischgraefcz, vojaški ataše v Rimu,,sin predsednika gosposke zbornice, jse je v Rimu baje zaradi živčne bolezni ustrelil.
Korporal obešen. — Opava, 27. marca. Danes ob pol 8. uri zijutraj je dunajski krvnik Lang obesil poljskega rezervnega korporala Padacsa, ki je bil po službeni vaji ustrelil <nadporo5nika Šrameka. Us-mrčenje je bilo v dveh minutah v kraju. Truplo je, pokrito od sivega odela, viselo pol ure, nakar so je prenesli v vojaško bolnišnico v svnho. obdukcije. Zvečer je bil pogreb, h kateremu se nihče ne pripusti.
Kako daleč gre lastovica prezimovat. Angleški časopis za ptiooslovje Brit<sl» Birds je razdelil tekom (zadnjih dveh tlet nad 32000 majhnih obročkov, .katere naj čitatelji pritrdijo tičem na noge. Dnč 23. decembra 1912. je ujel nekdo v Natalu na Farmi Rovdevand lastovico, ki je imela na nogi tak obroček. Tam je 'bilo zabeleženo, da je biil pripet tej aastovici obroček dnč 6. maja 1911. od gospoda Masefielda v Roschillu v Srednji Angleški. Tam je imela ta lastovica svoje gnezdo. Iz tega slučaja se je komštatiraik), da je šla lastovica, vzrasla v Evropi prezimovat v Juž-• no Afriko, torej čez Evropo .in po dolgem čez Afriko v južni del. Dosedaj se tako dolgo potovanje lastovice še mi dognalo nikdar; pač se je dobilo zaznamovane lastovice v severni strani Afrike.
Podržavljanje ljubljanske policije. — Sedaj je definitivno določeno, da prevzame država ljubljansko policijo s 1. aprilom. Policijski ravinajtelj postane grof Kunigl. Od mestne policije prevzame država 52 mož.
Šole v Srbiji. — Kakor se vidi, v tem šolskem .letu v Srbiji ne otvoriijo več šol, ki so bile zaprte radi vojne. Od novega leta dalje se je govorilo sedaj, da se šole zopet otvorijo. sedaj da ostanejo zatvor-jene. Sedaj pa, kakor poročajo iz Beograda, je končno odločeno, da ostanejo šole zaprte.
Cesta Renski vrh-Temnica-Zagraje.
Svoječasno smo poročali o tej cestni gradbi. Reklo se je, da izkazuje stroškovnik za zgradbo cestne proge Renski vrh-Temnica 11.000 K, za ostali del ceste Temnica-Zagrajc pa 20.500 K, skupno tedaj 31.500 K.
V seji z dne 2. marca 1912. je dovolil deželni zbor za to delo 5100 K podpore, med tem ko je bil od strani c. kr. vlade zagotovljen 60% prispevek, tako da^ bi odpadlo na prizadete občine kritje sv6te 7O00 K, kar bi bilo vsekakor preobčutno breme za županiji Temnica in Oorjansko. Upoštevaje to dejstvo, je pozval deželni odbor po naročilu deželnega zbora c. kr. vlado, da naj blagovoli kriti, če ne vseh, vsaj še del ostalega proračunoenega zneska iz zaloga v ublaženje bede, ki je bil odločen v pomoč Krasu, oziroma da naj zviša svoj prispevek na 70% skupne potrebščine.
Z odlokom z dne 19. februarja 1913. poroča tržaško namestniŠtvo, da je c. kr. ministerstvo javnih del sicer odobrilo načete, da znašajo skupini proračunjeni stroški sedaj 32.000 K,   to je 500 K več kot j prvotno, da je zagotovljeno   iz   vladnih ; sredstev za to gradibo 19.200 K, to je 60% pioračunijene potrebščine, dapa vlada ne more ugoditi prošnji deželnega   cdbora   glede   zvišanja prispevka na 7 0%.
C. kr. namestništvo je na podlagi tega pozvalo deželni odbor, da uvede potrebna pogajanja s prrzadetimi čMnitelji v svrho kritja še ostalega zneska 7700 K in zagotovitve bodočega vzdrževanja izvršene ceste.               Po »Samoupravi«. Torej kdaj bo še kaj?!
Razgouor z morilcem grškega kralja.
Solunski dopisnik milanskega »Se-colo« je dobil od preiskovalnega sodnika dovoljenje, da >je smel posetiti Aleksandra Skinaca, morilca grškega ikralja Jurij*, in govoriti ž njim.
Skinac sedi — tako piše-aSecolo«;, — cel dan na tleh, zavit v ogrinjač. Vojaška straža ves čas pazi skrbno na njega, ker se je bati, da bi si vzel življenje. Ko je prišel časnikar v celico, se je Skinac stisnil k zidu in motril došleca s svojimi steklenimi očmi. Morilec ije velik, suh človek, upadlih .lic, kar kaže jetiko; ima tudi suh kašelj. Morilec ima kratko brado, ušesa nenavadno velika in čudne oblike.
Razgovor ž njim napravlja aitis, da se ima pred seboj človeka slabega uma, ki nima nikake prave volje in .nobene prave zavesti. On tudi, da je umoril ikralja v tre-notkoi duševne otrpnelosti in ne ve, kako in zakaj'-je to storil. Kazni se ne boji. Njegovi odgovori so. konfuzni.
Na vprašanje, zakaj je ubil kralja, je odgovoril: Nisem jaz usmrtil kralja ampak zrno iz revolverja. Poprašan, kaj pa je revolver dovedjo do takega čina, je odgovoril: Neka velika prirodna sila je oborožila -mojo roko proti kralju brez moje vednosti.
Še pred dvema mesecema sem bil boder Grk; trpim že 14 let na nevraste-niji, ki »me je ovirala v delu. Mnogo sem trpel. Pred mesecem in pol sem dobil su-šico. Poslednji dni sem imel halucinacije. Hotel sem porušiti isvet in vse pobiti. Slučaj je hotel, da sem v tem duševnem razpoloženju inaletel na kralja in ga ustrelil. Ustrelil bi bil tudi svojo sestro, ako tbi bil oni dan naletel na njo. Ko je izstrelil revolver na (kralja, takrat dalje ve le, da so ga povlekli v lekarno in potem v zapor. Na vprašanje, če je anarhist, je odgovoril odločno: Ne, jaz sem socialist. To sem postal, ko sem v Atenah študiral medicino; ali me vem kako. Socialist se postane počasi, malo po malem. Vsi dobri in učeni ljudje so socialisti.
Dopisnik lista »Secolo« je Skinaca na tn* fotografiral. Privolil je v to brez ugovora.
Ko je dopisnik odhajal, je rekel Skinac: Gospod, bil sem dober kakor Kristus. Cel Solun more to potrditi. Svet in družba povzročata, da postanejo ljudje hudobni ter da zagrešajo zločine. — Ko .je šel že skozi vrata, je še cul ponavljanje Ski-načevo: »Bil sem dober«!               _____
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici.
T.sVa:   .Ooriška Tiskarna. A. Gabršcck (odgov. J. FabčiS.
Zalaga:  Družbn za izdajanje listov »Soča* in .Primorec«:.
Mali oglasi.
lajmujlt pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglu obseln^li «e računa ta wako besedo S »la. Rajprtpr&mjle lnserlranje »trgovce In obrtnike.
KOUko }b manjlih trgOTcev In obrtulkor t dorM, katerih na delali (In oelo r mestu) nihBa m poin«, bar niklav ne tmarlralo. Skoda nI majluse.
Fotograf d. Jerkfc SSJttaSFJg
raenu in tudi zvečer pri električni svetilki „Jupiter". — Senzacionalna novost, krasen umetniški efekt!
UHBILO
VII. REDNI OBČNI ZBOR
»Dinarskega in gospodarskega društua" u Komnu
vpisane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. aprila 1913
ob 8. uri popolmlne
u društuenih prostorih u Komnu hšl. 88
DNEVNI RED:
1.  Či tanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.  Poročilo načelstva In nadzorstva.
3.  Odobritev računa za leto 1912.
4.  Poročilo o izvršeni reviziji.
5.  Volitev nadzorstva za leto 1913.
6.  Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
V KOMNU, dne 28. marca 1913.
Dinarsko in gosp. društuo u Komnu
vpisana zadruga z omejeno zavezo. 117-2
Rudarje
se sprejme za premogouni
rudnik fldria Britof (pri Diuači, Kranjsko).
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica štev. 1 (nasproti lonta).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
IRAN H0VAK, brivec in lssnlCar.
KINEMATOGRAF IDEAL
GORICA, Tekaližfe Frana Josipa Štev. 26
_ _     Danes In jutri
se predvaja v kinematografu IDEAL
KRISTUSOVO
žiul]en]e, muke, smrt In ustajenle.
Napredek uede!
_^g^_        NajenergiCnej
Jr      ^       ae »Aravi  si
¦j^^^B             tovnim i
CD    -I'RUBIN
^^^^L       Stotine zdrav
j^P^^^l      potrjuje,  da
^^H||^^^^^ zoženja,   prc
ncHit.     honfefl
jBe in  gotovo seVdravi  sifilis s  svetovnim sredstvom
•I'RUBIN GASILE-
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna. »oženja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
feanfefl Casllfe
Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da M bilo|trebaJrabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo inubla2ujejc pečenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, •uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za zadrževanje urina, sluzaste tokove itd.— Skatlja konfetijev Casile K 4'—.
Iorubin Casile, najboljge protisifiHtiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, nenrasteniji, energiCen razfaojavalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3*50.
Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, nretretis,  endo-I  metritis,   vnetje  in  izpad maternice itd.   — |; Steklenica vbrizganca Casile E 3-50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                 6—1
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje   |
Gorica, Via Ascoli št 20.
»IZIDOR IANUT
autorizouana stavbena turdka
$ djofici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena dela. Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
i
Priporoča se za Čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. ic9-5i      Posluži se s proračuni in prospekti.
i
il
A. <i Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uellka zaloga '= = oljkinega olja
prve vrste
njMjiik trli iz Istre, Dalmacije Mslfetle, Bari in lice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -'96,104, 112
120, 1*28, 1-36, 1"44, i'60, 180, 2*-  240
za luči po 72 fin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ----------_— mila in sveč.----------------
Cene zmerne*
Kupujte samo dvokolesa „fllteiia"» ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UfCtOria so najprak-ttčnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje  in Slikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu št. 9. GORICA.
Lekarna  Cristofoletti «Sonci na travniku
TrsUno (Stokfiievo) jetrso olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1*40; bele barve K. 2 Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebao priporočljiva otrokom  in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino  jetrno olje se Železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. =  Cena ene steklenice Je i krono 40 vinarjev.  ========
0P0BBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija,
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim  16.  odjemalcem glede eistote in
=====  stalne sposobnosti za zdravftenje.   =====
Crlstofolettljeva pijača Is kine In železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane l krono  60 vinarjev.   =
•
i
Ljubi   ¦roj  kam
k MTJEL-II
v Gorico
S'o!na ulica 2-4
po novo dvokolo, Micka po šivalni stroj,'Jože po gramofon in Tinčje po kmet. stroj. Tam  je  velika   zaloga   in  mehanična   delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
millonl ljudi —
je. odpravilo
Kašelj
hripavost, katar,  zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
ISP Kaiserjeuimi
------prsnimi karamelami — —
z znamko 3 jelke.
R1 fl fl    n°tarslc0 potrjenih priznanj od raznih zdravnikov
UIUU    in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh.
Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni.
Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, o. kr. dvorni
dobavitelj,  L. Glinbicli, C. B. Pontoni, Euggiero' Kiiraer
A. de Gironcoli, v mirodilmci A. Mazzoli, v lekarnah:
Jurji Hns v Vipavi, L.  Kurschen  v  Ajelu in Maks
Kozovrer v Ajdovščini.
Odlikovana pekarija ii sladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pi.ice itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ®»- po Jako zmernih cenah. """»Hi
Anton Potatzkv v Corioi
naslednik Jos. Terplu.
Na sredi Baiteija 7.
TR60VINA NADROBNO IN DEBELO.
Ntjoeaeje kiptvaliie ¦Irintrikega In drobnega blt|« ter tktnti, preje le alti].
POTREBŠČINE
za pitarnlce, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne »trojo.
POTREBŠČINE
za krojaU in f$vljarje.
Sretinjlce. — Eožnl venel. — Masne knjiliee.
lišna obuvala za f se letne Jase. Semena za zeMavB, "trave ia detelje.
^aJbolje    oskrbljena zaloga za kramarje, rt       *-   prodajalca po saj mih in trgih
Podružnica
»Ljubljanske kreditne banke"
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Orufovka
Goric?, Raštelj 3. Zaloga usnja.
tUMI   '
Suhe, lepo strugane
i jelove palice m
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. 1. Eržen
fiORICH
Jos. Ifertfi fefealfSCe Steo. 3?,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordlnlra o sonjem ateljeju
od 9. are dop. do 5. are pop.
Želodčne bolezni
hemorojdi, zapeka, lišaj, kožni izpuščaji, ranitve na nogah.
Brezplačno sporočim na željo vsakomur, kdor trpi na želodčnih in prebavnih težavah ter zaprtju, krvnem zastajanju, kakor tudi hemoroidih, lišaju, ranitvah na nogah, vnetjih itd., kako so se mnogoštevilni bolniki, ki so dolga leta trpeli na teh boleznih, hitro in trajno iznebili teh nadlog. Na razpolago je več nego 10.000 zahvalnih in priznalnih pisem.
KraukeuscltAvestcr Mimmm WIESBADEN, Walk« lUara       mtthlstrasse 26.
v
Bolniška glavnica K 8,000.000.
Kez rvni zakladi E 1,000.000. Centrala 0  LJubljani,  podružnice: Cel|e,  CelODeC,
Saraleoo, Split, Trat.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst deviz-valut. — Predujmi na vrednostne papirje. — Borzna naročila, — Srečke na obroke. — Eskont menic. — Vloge na knjižice po 4 V/o, v tekočem računu po dogovoru. •¦— Stavbeni krediti. — Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje. — Safes.   — Promese za — Nakazila v inozemstvo, — Kreditna pisma. — Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.