St 84. V Gorici, v soboto dne 20. marca 1013. Izhaja dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 1 uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na leto K 10* ~ % „ ... ,s 2*50 Posamične številke stanejo .8 vin. Na naročila bres doposlaoT naročnine se ne oziramo. Tečaj XL.UI Dr. Ant. Bohač: Slovenci t lni zadnjega ljittep štetia. (Prim. tudi Sočo z dne 3. in 6. febr. 1912. in se spomni na izvajanja dr. lle-šiča ki dr. Korošca na njunih predavanjih v Gorici.) O razvoju jezikovnega okrožja slovenskega sem pisal že v minulem letu in sem na podlagi začasnih izsledkov ljudskega štetja približno ugotovil, kakšno obliko ima splošno številno razmerje' Slo=-vencev. Sedaj pa si moremo natančneje ogledati sei'anje podatke o občevalnem jeziku ter o razvoju slovenskega naroda, o njegovih uspehih in neuspehih. Pri znani nezanesljivosti avstrijske statistike sicer ne pridemo do popolnoma natančnih izsledkov, vendar pa do tako gotovih, da moremo iz njih z uspehom sklepati na oni proces, ki se ipred nami odigrava, ter soditi, ali nas privede k boljši in zadovolji vejši bodočnosti naroda, za katerega je vsekakor najvažnejše to. da se obdrži in da razmeroma raste in se razvija. Svoj izprehod po slovenski zemlji začnemo na Štajerskem. Kakor znano, je južna tretjina te dežele slovenska, astaii dve tretjini pa nemški. Slovenci segajo v neznatni meri na nemško ozemlje, tvorec nekoliko manjšin ob jezikovni meji, ostali Kraji Štajerske so merniki, vsaj po uradni statistiki, t. j. popolnoma prosti slovenskega živlia. Nasproti temu pa uhajajo Nem-ci v neobičajno veliki meri v slovensko ozemlje in to ne le ob narodnostni meji. na kateri imajo mnogo in zelo silnih manjšin, ampak tudi globoko do slovenskih središč. Na Pfauudlerjevi 'narodnostni mapi, napravljeni na temelju ljudskega Štetia ex 1900 naidemo nič več nego 16 noinškm otokov hi otočičev na slovenskem Štajerskem. Največji niih leži ob koroški meji v marberškem okraju, za njim pride mariborski otok. katerega tvori Maribor s tremi občinami in ptujski (Ptuj in dva kraja) ostali nemški otočiči so poedina mesteca in vasi. Že ti spodnje-štajerski »Nemci« so najčešče slovenske- Telefon št. 88. Uredništvo se nahaja-v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin* vrsta, — Za-obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M: (Dalje.) V ozračju je vonjalo po španskem bezgu; veter je prinašal ta duh sem od cerkvenih vrat. Solnce se je nagnilo globoko na zapad in je pošiljalo še mehke, Ciste žarke, ki so sijali tako živo, da bi se jih dalo skoro z roko vjeti. Manjička je premišljevala, kako je življenje polno protislovij: -tu napne mlada priroda vso svojo življenjsko silo, stremeč z vsemi svojimi žilami k (veselju, k uživanju; tam tpod visoko gomilo je 'za vekomaj zakopano mlado življenje in nikdar več se ne bo vrnilo k temu zlatemu solncu, deh-tečemu večernemu zraku, k velikemu prazniku prirode — pomladi. V sobi pa sedi v žalost in bolest vtopljen starec in preliva solze v onemoglem, brezmočnem kesanju, nad suhimi, brezglasnimi papirnimi listi samo zato, ker jih je napisala ljubljena roka. XXI. Že se je mračilo, ko je Ma-rja Vladi-mirovna pogledala skozi okno in opazila, ga pokoljenja, tedaj ponemčeni ali ponem-čujoči se Slovenci, med katerimi živi tudi tip »daičfrajndlibov«. Ta tip pa je še številnejši na Koroškem, kar vedo in priznavajo Nemci sami (tudi mi Čehi in še bolj Poljaki imamo tako vrsto ljudi v Šleziji.) Slede razvoj obeh jezikovnih ozemelj moramo zopet računati po okrajih, ker podatki po krajih ne bodo tako brzo objavljeni. Za Štajersko nas ta metoda privede zelo blizu natančnosti. Tam namreč ni toliko miešanih okrajev, jezikovna meja je mnogokrat tudi okrajna meja, izvzemši mesto Celje ne presega narodnostma ma,ujšina nikjer 20%, ki se po .navadi računajo kot mera za »manjšino« v ozemlju. Ce napravimo dve skupini nemških in slovenskih okrajev, dvoje ozemelj, nam ostane v nemški skupini nekoliko naših krajev v okraju radgonskem, emurškem in arevškem, nasproti temu pa nekoliko nemških v marberškem. Razume se, da šteiemo pri tem k slovenskemu ozemlju tudi vsa tri južnoštajerska mesta z last-nvm statutom: Maribor, Celje in Ptuj, ker lože v slovenskem okolišu. Sledeči pregled nam nazoruje, kako sta se obe ozemlji in cela dežela razvijali narodnostno: ŠTAJERSKA. 1. Absolutno število. Spodnja Štajerska. 1880. prebivalstva 426.975; Slovencev 379.892, Nemcev 41.378. 1890. prebivalstva 444.300; Slovencev ,190.512. Nemcev 47.863. 1900. prebivalstva 457.847; Slovencev 398.201, Nemcev 52.249. 1910. prebivalstva 476.822; Slovencev •100.005, Nemcev 67.825. Srednja in Severna Štajerska. 1880. prebivalstva 786.622; Slovencev 8.527, Nemcev 764.809. 1900. prebivalstva 898.647; Slovencev 9.968. Nemcev 800.060. 1900. prebivalstva 898.64,; Slovencev 11.330, Nemcev 850.094. 1910. prebivalstva 967.335; Slovencev 9.679, Nemcev 915.427. Skupaj. 1880. prebivalstva 1,213.597; Slovencev 388.419, Nemcev 794.841. kako se premika po sobi visoka postava sem in tja. »Končal je, .lahko grem noter,« je pomislila ;.n stopila s tesnim srcem k vratom, premišljevaje, kak utis Se napravi! dnevnik nanj. Komaj pa je prestopila prag svoje sobe, je opazila pred seboj starca .z iztegnjenimi, drhtečimi rokami. Solze so ;mu tekle iz oči. Hotel je reči nekaj, pa ni mogel. »To site... To ste vi«? je spregovoril slednjič pridušeno. »To ste vi, mila gospodična?« Prijel jo je za obe roki, stisnil ju krepko, pritegnil jo k sebi in jo poljubil na čelo. »Vi imate prav, prav! Ona ni bila nesrečna. Ona ni bila nesrečna. Ona je umrla duševno t?»ko mirna, kakor bo umrl — težko Še kd<> izmed nas... Rad bi videl tega dečka... beloglavega... in da bi storil'kaj zanj... Da bi ga vzljubil, kakor pravi ,ona... Kaj bi se pa dalo storiti za inega? ... Ali je siromašen? Da? No, potem vas prosim, izročite to njegovemu očetu ali imateri... Tu, nate... Prosim vas!...« In izvlekel je iz žepa debelo denarnico, posegel urno vanjo in položil na mizo dva stotaka. Nogi sta mu drgetali od raz-' burjenosti, da je moral sesti na naslonjač. Dolgo je molčal, oči izaikrite z rokami, ka- 1890. prebivalstva 1,282.708; Slovencev 400.480, Nemcev 847.923. ,1900. prebivalstva 1,356.494; Slovencev 409331, Nemcev 902.343. 1910. prebivalstva 1,444.157; Slovencev 409.684, Nemcev 983.252. 2. Absolutna narast. Spodnja Štajerska. 1880—1890 prebivalstva 17.325: Slovencev 10.620, Nemcev 6.485. 18""—1900. prebivalstva 13.547; Slovencev 7.689, Nemcev 4.386. 1900—1910. prebivalstva 18.975; Slovencev 1.804, Nemcev 15.576. 1880—1910. prebivalstva 49.847; Slovencev 20.113, Nemcev 26.447. Srednja in Severna Štajerska. 1880—1890. prebivalstva 51.786; Slovencev 1.441, Nemcev 46.597. 1890-1900. prebivalstva 60.239; Slovencev 1,362, Nemcev 50.034. 1900—1910. prebivalstva 68.688; Slovencev 1.651. Nemcev 65.533. 1880-1910. prebivalstva 180.713; Slovencev 1.152. Nemcev 161.964. Skupaj. 1880—1890. prebivalstva 69.111; Slovencev i::.061, Nemcev 53.082. 1890—1900. prebivalstva 73.786; Slovencev 9.051, Nemcev 54.420. iq|\q, joto. prebivalstva 87.663; Slovencev 153. Nemcev 80.909. 1880—1910. prebivalstva 230.560: Slovencev 21.265, Nemcev 188.411. Percentualna narast. Spodnja Štajerska. 1880—1890. prebivalstva 4'06; Slovencev 2'80, Nemcev 15'67. 1890—1900. prebivalstva 3'05; Slovencev T97, Nemcev 9'16. 1900—1910. prebivalstva 4*14; Slovencev 0'45, Nemcev 29*81 - 1880—1910. prebivalstva 11'67; -Slovencev 5'29, Nemcev 63'92. Srednja in Severna Štajerska. 1880—1890. prebivalstva 6'58; Slovencev 16'90, Nemcev 6'18. 1890—1900. prebivalstva 7'19; Slovencev 13*66, Nemcev 6'25. kor da v srcu Še enkrat (posluša izpoved Klavdije Antonovne. Nato je spregovoril.- »Da, da, mi ne »namo vzgajati svojih otrok. Mi razvijamo v njih samo eno sposobnost, — da dosežejo zadovoljstvo, toda ne ono vzvišeno zadovoljstvo, katero doseže človek z dobrimi deli, velikoduš-jem, požrtvovalnostjo, temveč samo navadno zadovoljstvo v hrani, pijači, zabavah, razkošju... Mi razvijamo v svojih otrocih samo eno polovico človeškega bistva, in to ono slabejšo polovico, a za drugo se ne brigamo... Zato se v naši družbi sredi boljših slojev dogajajo tako cesto slučaji strašne brezsrčuosti, ki so pri navadnem, preprostem človeku nemogoče... Da, da, ona ima prav. moja hčerka, prav ima!... Vsa naša čuvstva so pogojna, pravih -človeških čuvstev pa si nekako ne upamo odkriti ljudem. Dovolite, da vas vprašani, mila moja, ali ste tudi vi takšni, kakor je bila ona; ali vas je mnogo takšnih?« Manjička je zardela in ni takoj odgovorila na to vprašanje. »Ne vom, če je še mnogo takšnih... .faz jih nisem videla...« O sebi ije nalašč molčala. Kaj pa maj bi rekla o .sebi? Da bi mu pripovedovala vso zgodbo svoje duševne borbe, k\ še 1900—1910. prebivalstva 7'64; Slovencev 14'57, Nemcev 7'69. 1880—1910. prebivalstva 22'97; Slovencev 13*51, Nemcev 21'50. "z Skupaj. 1880—1890. prebivalstva 5'69; Slovencev 3'11, Nemcev 6'67. 1890—1900. prebivalstva 575; Slovencev 2'26, Nemcev 6*42. 1900—1910. prebivalstva 6*46; Slovencev 0'04, Nemcev 8'97. 1880—1910. prebivalstva 19'00; Slovencev 5'47, Nemcev 2370. Na 1000 prebivalcev. Spodnja Štajerska. 1880. Slovencev 901'1, Nemcev 98'1. 1890. Slovencev 889'8, Nemcev 109*1. 1900. Slovencev 883'5, Nemcev 115*9. 1910. Slovencev 854'4, Nemcev 144'9. Srednja in Severna Štajerska. 1880. Slovencev" 11 *1, Nemcev 985*2. 1890. Slovencev 12'3, Nemcev 986'4. 1900. Slovencev 13'1, Nemcev 985'4. 1910. Slovencev 10'4, Nemcev 988U Skupaj. 1880. Slovencev 327*4, Nemcev 670U 1890. Slovencev 320'4, Nemcev 678'3. 1900. Slovencev 311*8, Nemcev 687*1. 1910. Slovencev 2937, Nemcev 705'0. Iz tu navedenih številk pač ne moremo citati nič dobrega fv ,'.'Pynbjvateforo.. ^ nemških krajev raste mnogo hitreje nego slovenskih. Posledica tega je velika emigracija Slovencev v nemške obrtne kraje. To smo dokazali žj lami. V zadnjem desetletju se >je južno Štajersko pomnožilo za 4'14%, nemški del pa za 7'64%, torej za dvakrat več. K temu dodajam na temelju novih podatkov, ki mi lami še niso bili znani, da se je v tem desetletju nemško ozemlje namnožilo s priseljevanjem za 9314 duš. Kedo so bili t! priseljenci, leži na dlani. Število Slovencev, ki so se preselili v tej dobi med nemštvo, daleč presega to število 9300. Ne pozabimo, da leži .na severu ogromno atrakcijsko središče Dunaj, ki je pritegnilo ne malo število prebivalcev Gorenjega Štajerskega i;a se, povrhutega pa meji Štajerska tudi na Salcburško, kamor se tudi močno izseljujejo. Seveda ne smemo izipregledati, da sedaj ruši in uničuje vse njene moči? Čemu? Kal je njemu ona? On je tak človek, kakor vsi drugi. Izpoved Klavdije Antonovne ga ije ganila, pa so se mu v glavi porodile dobre misli. Zdaj loka in daje denar ,za dečka, ki- ga je ljubila njegova hči; ali vse to le zato, ker .je bila to njegova hči in ker jo je izgubil. Tin kaj mu je ona, Manjička? Kaj bi iji mogel svetovati on, človek tistega sveta, iz katerega, je pobegnila Klavdija Antonovna? »Ona je bila sveto dekle!« je spregovoril zamišljeno. »Da, a (koliko je bilo treba muk zato!... Moja žena je umirla iz žalosti po nji, in kako ije meni, — to vidite! ... Jaz sem pustil vse — službo, kariero ... Jaz nisem za nikamor več!... Toda predolgo zlorabljam vašo ljubeznivost... Oprostite!...« Vstal je im ji ponudil roko. »Neizmerno rad bi si to vzel s seboj za spomin... te mile vrstice! Toda vi pmi gotovo ne pustite... Vam je to zelo dragoceno?« »Res, zelo dragocena imi je ta toji'^ žica!«... je rekla ManjiSka krepko in mu stisnila roiko z njej' sami nerazumljivo hladnostjo. # JPrid*$ty) ,ww,„.~ Je'.v neanSke kraje zaradi izbolj^anift razmer »čisto priTOdno slabi, kajti $ 90 Mih^prejšnijega stoletja so nemški Waii dobili priseljenih 18.142 d«S, v 80 letih pa 24.352. to gotovo tiiidi vpliva na upadek prebivalstva Ha južnem .Štajerskem in moglo .bi se imorda računati s tem, da slabi izseljevanje Slovencev na sever« ali pa da obcažen Slovenec se mora tiščati celo noč ob hrbtu kakega umazanega Ogra ali Ruamiina, ki se ni že poprej, prodno je prišel k vojakom, lep čas preoblekel. Barake so polne uši tn ni čuda, da pri tem pomočnem stiskanju .uši nemoteno 'delajo sprehode po telesih pripadnikov, raznovrstnih avstrijskih narodov. Ko ziirtraj rezervisti vstanejo, se slišijo po baraki samo kletvice: vse kolne, od gospoda felvebeijna dol do zadnjega -moža v kotu, ker so vsi pomi uši. Priporočamo »Mušketi* m »Simplicisfsimusu«, naj pošljeta tje dol svoje posebne risarje, /bodo imeli več dela nego y Črnigori m Stihiji. Hrana. Hrana je še vedno slaba. Zjutraj dobijo malo kao vozil avtomobil? Prosim Vas, mi Brici moramo ve« naš pridelek izvažati, vse, kar mi rabimo, moramo pa uvažati. Potreba »modernega občilnega sredstva »Je s tem dovolj uteme- Nadaljevanje volne na Balkanu. ' Odrin padel. Ko so prišla poročila z dne 25. t. m. o novih Uspehih Bulgarov pred Odrinom, se je vedelo, da Gdrin pade v najkrajšem ¦ času. Pričel je generalni naskok na Odrin-sko trdnjavo in po boju, ki je trajal 49 ur, je padel Odrin v br.lgarsko-srbske roke. Generalni naskok na Odrin. Sofija 26. Bulgarski brzojavni urad poroča o generalnem naskoku na Odrin sledeče: Osma tundžijeka divizija, ki je taborila ina južnem sektorju, je zasedla potem ko je zaplenila 20 topov in 8 mitra-Ijez in vjela 300 Turkov, vse sovražnikove pozicije. Ob petih popoldne se je oblegovalna armada približala trdnjavi na 500 metrov in se pripravljala za naskok. [ Sofija 26. Qb 10 zvečer včeraj je bila situacija pred Odrinom sledeča: Na vzhodnem sektorju se je približala bulgar-ska armada trdnjavi na 200 korakov. Tisoč vojakov je bilo vjetih, 6 mitraljez, 21 topov, med temi 7 ibrzostrelnih topov, je bilo zaplenjenih z vso municijo. Strahovit boj se je pričel ponoči za utrdbo Tokat-bača na južnem sektorju'. Na severoza-padnem sektorju so Bulgari zasedli utrdbo Ekmetšila. Sofija 26. Danes dopoldne je padla po silno krvavi bitki vsa vzhodna fronta , odrinske trdnjave v bulgarske roke. Turki so zapustili utrdbe Ajvas-Baba, Ajdžiogltt. IRestenlik, Uuručešme, JHdic-Tabija. Bul-garska pehota je zaplenila vse topove teh utrdb. Sofija 26. »Agence telegraphique J bnlgare« poroča: Poveljnik odrinske | posadke, Šukri paša ,se Je danes ob dveh popoldne udal s svojo armado bulg&rske-mu poveljniku, generalu Tvanovu. Srbi prvi udrli v Odrinske ulice. Sofija 26. Uradno se poroča: Danes zjutraj se je po strašnem Mu zadnjih dni nahajala cela vzhodna fronta v bulgarskih rokah. Od vzhoda je pričela prodirati armada kar v mesto. * Kavalerlja, ki Je obstojala skoro iz samih Srbov, Je prva udrla na ulice. Na četu te kavalerlje Je Jahal srbski major Peter ŽIvkovIč. Prebivalstvo je ob pogledu kavaleri-je divje begalo na vse strani. Vrh tega so neprestano eksplodirale razne smodtiiške zaloge. Šukri paša je dal zažgati vsa javna in vojaška poslopja. Šele okolo poldne so bili vsi forti v rokah združene bulgarsko-srbske armade in ob dveh popoldne )e Šukri paša izročil sabljo generalu Ivanovu in predal sebe, svoj generalni štab in vso posadko. Takoj pO padcu (trdnjave sta bila imenovana mestni komandant in šef garnizije in obenem tudi napravljen mir. Mesto je popolnoma minno. Velike srbofilske manifestacije v Sofiji. "* Sofija 26. (Uradno.) Tu Je prišlo danes popoldne do velikanskih manifestacij pred srbskim poslaništvom. Poslanik Spa-lajkovič seje s solzami v očeh zahvaljeval za manifestacije. Ljudstvo se je kakor instiktlvno pokazalo v pravi luči. Nič več ni onega srbo-fobstva, ki je vladalo zadnje dni in se je pojavilo v zadnji seji bulgarskega sobranja. Bulgarski narod si je dobro v svesti >elike pomoči srbske armade in v svesti si je tudi, da Odrin brez Srbov ne bi nikdar padel v bulgarske roke. 51.000 vojakov, 16 paš in 64 nemških oficirjev vjetih. Sofija 27. Po poročilih, ki so do-sla semkaj, so Bulgari vjeili v Odrinu 51.000 vojakov, 16 ipaš in tudi 64 nemških oficirjev, ki so se bojevali na turški -sirani. Govori se, da se .nahaja med vjet-niki tudi turški prestolonaslednik Jussuf lzzedin. Turški poraz pri ČataldžI. Sofija, 27. marca. (Oficielmo.) Bulgarske predčete na čataldški črti zmagovito in neprestano (napredujejo im so zasedle črto ATnavtkoj-Gefkeli-Kaltakoj-Sofasskoj-Onnanli. Turške divizije se umikajo druga za drugo pod varstvo težke artilenije na čataldški čnti. Carigrad, 27. marca. Pri Čataldži . se bijejo že pet dni krvavi boji, ki so se pa vsi končali za turško armado nesrečno. II. anmaclini zbor v centru je bil prisiljen, da se umakne. Desno krilo pod Mahmut pašo se je z Builgari spopadlo v bajo^et-nem boju im se .moralo umakniti. Tudi X. armadni zbor iz San Štefana je bil poražen. Levo krilf\ ) je I. zbor pod Hussein Izzet ipašo tuic: \ • mogel vzdržati ofenzive Bulgarov in se . ika nazaj. V Carigradu vlada vsled ter: velika panika.' London, 2',. marca. Skoro cela čatald-ška črta je \ rokah Bulgarov. fialie v prilogi. Moll-ov Seidlitz-prašek je Večernega Vremena« na Cetinju brzojav-lja po avdijenci 913 v Gorici ob 10. uri predpoldne v dvorani pri »Zlatem Jelenu«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Poročilo a) tajnikovo. b) bi agajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Naše zrakoplovstvo. — Današnji »Piccolo« poroča, da so včeraj izvečer občudovali v Trstu krasen polet zrakoplova, ki je prišel od severa, divno krožil nad mestom in zopet odplul čez moTje proti severu. To je bil našim čitateljem že dobro znani nadporočnik Holeka, ki j3 vikljub nezgodi z motorjem srečno dovršil znamenit polet Gorica-Ljubljana in nazaj. — Včeraj popoldne ob 4V2 se je dvignil v Gorici in iplaval mimo Krmina, Oradeža in Tržiča do Miramara, kjer biva zdaj prestolonaslednik. Nad Miramarom je napravil krog in na to .plul dalje na Trst; tu je v obliki osmice nad mestom obrnil čez morje, (iradež in čez Brda domov v Gorico kjer se je srečno spustil na tla ob 68/4. Plul je v višini 1200 do 1500 m. — Z njim je sedel kot pasažir nadporočnik Schartner. Čujemo, da se vodja goriškega zrakoplov-skega oddelka, nadporočnik Stohanzl pripravlja na pot iz Gorice "čez Triglav, v višini do 4000 m, v Beljak. Tako krasne vspehe so že dosegli naši vrli zrakoplovei. Čast jim I Goriška podružnica S. P. D. priredi na belo nedeljo dne 30. marca 1913. izlet, na Šentviško goro (645 m). Odhod zjutraj z vlakom drž. železnice ob 6.8' do postaje v Grahovem, odtod peš na Bukovo in ma Šentviško goro. Povratek po dogovoru čez Pečine na Slap ali čez Ponikve in k sv. Luciji. Nekaj ijedi je treba vzeti s sabo. Vabljeni so Člani in ljubitelji hribov. Sloveči češki filharmonični orkester iz Prage (52 članov) pod vodstvom izbor-nega dirigenta Zemaneka pride na jug in bo igral ciklus (koncertov. Prvi 'koncert bo v Goirici d ti 6 4. maja. Toliko v preinazinanilo. Društvo Narodna čitalnica »Balkan« v Gorici. — Na južnem delu mesta, se je •ustanovilo društvo Narodna čitalnica »Balkan«. Sedež bo imelo na Tržaški cesti. Občni zbor društva bo v kratkem. »Jugoslovani« sodijo, da je za južni del mesta tako društvo neobhodno potrebno, «ato so je ustanovili. Tako imamo sedaj v Gorici: v Trgovskem domu »Slov. Čitalnico«, v ulici sv. Ivana 'Bralno društvo, ma Blančah Narodno Čitalnico in sedaj dobimo še Narodno čitalnico »Balkan«, tako da bodo slovenska bralna društva na. raznih važnih straneh mesta. Lahiko vsa prav doibro vspevajo; le dobrih odborov, treba v društvih. Dva veterana. — Pri proslavi spomina na Novaro v nedeljo sta bila navzoča tudi dva furlanska veterana: Primos, ki šteje 87 let, in Jakob Betjol, M ima tudi 88 let. Udeležila sta se toojev v Italiji od": 1348. naprej. Porotne razprave v Gorici prično, flča-". kor smo Že poročali, v ponedeljek 31. t. m j Prva razprava bo proti Armuindu Zamu-telu iz Beljana radi oskruimbe. V torek hO' sedel na zatožni klopi osni iMihael-Marega, ki je letos ha pustni -torek ustrelil svojega tovariša delavca Pertofa. Skupaj sta ibMi zvečer obe družini do polnoči, potem se Je zgodil zločin in dve družini sta postali nesrečni. Določenih je za to zasedanje samo S razprav. Magistratove botege. — Goriški hia* gistrat ije le oddal tisti dve botegi na Korsu, ali ne tako, kakor so najbrže'nameravali gospodje. V jedilo pride' jerhie-nar, v drugo posodaf '— meščanstvo" pa ; je sodilo, da bi želel magistrat Žistone'-1' kaj drugega, nekag, kar bi vplivalo 'tje čez cesto, pa se m' uresničilo. f$„1$0i v. Goric j. -~ V >Vasovalec«, Četverospev. 9. A. L. Bistriški: »Lokavi snubač«, šaloigra v 1 ,deja«ju, JO. Javni ples. Vstopnina k veselici: I. sedeži 1 krono, II. sedeži 70 vin., stojišča 40 vin. Pri veselici in plesu igra sokolska godba iz Prvačine. Začetek ob X uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Za C. M. obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1088. Kamen pok. gospe Jedert Pretnarjeve, roj. Vodnik, plačano 200 K; 1089. Podr. družbe sv. C. in M, v >Nabrežini, plačala 200 K; 1090. oibitelj Fran Mikeliča v Ro~ ianu, plačala .200 K; 1091. Kamen g.e Jele dr, Murkove, roj. Sernec v Gradcu, plačano 200 K. DOPISI. h komenskega okraja. Komen, 28. m. 1913. — Čitatelji »Soče« se gotovo spominjajo na oni famazrii j-klep komenskega klerikalnega starešinstva, s katerim je bilo imenovanih Ikar deset ljudi, iki nimajo trohice zeslug za ko-mensko občino, za častne občane. Ljudstvo je uvidelo, da se hoče prodati njegove najsvetejše občinske pravice tujcem, ki naj v bodoče- odločujejo pri občinskih vo.litvah. V našem sicer tako mirnem ljudstvu je začelo vreti. Protestiralo je odločno in moško proti teptanju teh n je g o v i h pravic hi posledica je: , župan komenski je dobil od glavarstva v Sežani nalog, naj nemudoma vkrene vse potrebno za nove občinske volitve. Z drugimi besedami povedano je to, da je komensko r,lavno županstvo razpu-ščeno pred poteklo dobo. Onemu pa, ki je komandiral neviden, kakor zla usoda na našem županstvu, naj bode to »memento mori«. Bojda ni bilo božjega blagoslova v njegovih ukazih, kajti nijedna stvar, nije-den vkrep klerikalnega občinskega stara-šinstva se ni skazal dober. Župan sam ni kriv pri vsem nič. On je bil le orodje v rokah drugega. Cenetu vso čast kakor srospodarju in kmetu, za župana pa-le ni bil. — Kraško iam&ko društvo v Nabrežini bo imelo v nedeljo 6. aprila ob 2. popoldne v prostorih g. Nemca svoj ustanovni sestanek. Društvo je velevažno, zato zasluži polnega upoštevanja od slovenske strani. "*-", 'fN| Iz kanalskega okraja. Iz Lokovca. (Utopil se je.) — 18-Ietni Jožef Leban je šel v družbi z nekim svojim tovarišem domov, bila je noč. Ne ve se prav, kako se je zgodilo, da sta padla in se je na »vrvah« utopil Leban. Potegnili so mrtvega iz vode in truplo prenesli v mrtvašnico. ilinski teleti Sokol si -prizadeva uspešno zamašiti vrzeli v družamtem življenju; iz-kazite-anu tudi topot polno zaupanje! Preskrbljeno je že za ravnovrstno zabil vo. Agitirajte imed prijatelji in znanci! O d hod rofino o h 2. i z p r e d k a v a r-ii e »Central« skozi Rožno dolino h »Kornelij, kjer je daljši odmor. Skupen odhod ob 6 skozi Kronberg. V izogib pritožbam glede postrežbe prosimo, da se udeleženci prijavijo pri rediteljih Podgorniku in Kozmanudo 5. aprila •zvečer. Na zdar! — Odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Rihem-hergu priredi dne 18. maja t. 1. svoj prvi nastop -s plesno veselico, na kar že sedaj. opozarjamo bratska društva v bližini, da isti dan ne prirejajo svojih veselic. Sokolska godba v Prvačini sklicuje svoj vsakoletni redni občni zbor na da i 11. IV. 1913 v Sokolskem Domu ob 8. .u i zvečer z navadnim dnevnim redom. Na zdar! Odbor. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« a n gg. odbornike k odborovi seji, katera ;e vrši prihodnji torek Ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Sokolski vestnik. Telovadno društvo »Sokol« v Gorici priredi v nedeljo 6, aprila t. 1. za svoje člane, njih družine in prijatelje prvi peš-izlet in sicer le popoldanski na Ajševico. Razlogi, ki so dovedli Sokola do tega sklepa, so iv narodnem oziru vpo-števanja vredni. S Slovenci, ki Živijo v lepi Rožni dolini in samotarijo v Starigori, smo imeli dosedaj aelo malo stikov. Bratje! SekoJov peštelet naj bode dru* Gospodarske vesti Jutri ob 972 url predpoidne se bo vršil občni zbor »Trgovsko-obrtnega društva« v hotelu »Pri Zlatem Jelenu«. Na svidenje! — Odbor. Živnostenska banka, podružnica v Trstu je otvorila v Opatiji ekspozituro, • ki prične poslovati dne 1. aprila .t. 1. Štipendiji za obiskovanje mlekarske in gospodinjske šole na Vrhniki. (Kranjsko). — Visoko c. kr. namestništvo je opozorilo »Goriško kmetijsko društvo« z dopisom od 26. marca t. 1. št. II. 573/13, da namerava poslati c. ter. poljedelsko niinister&tvo v tekočem iletu v gospodinjsko šok) ina Vrhniko 2 dekleti v starosti ifi—28 let, a v »Mlekursko šolo« istotatn 2 mladeniča od 16—28 let. Da se jim omogoči obisik tu navedenih zavodov, namerava se podeliti za doibo tečafci, ki traja od 15. aprila do 1 5. s e p t e m b;r a, štipendije in sicer dekletom po 200 kron vsaki, mladeničem pa po 250 kron vsakemu. Prosilci za te štipendije naj predložijo prošnje, opremljene z izadnijim Šolskim in zdravniškim spričevalom, najkasneje do 3. aprila t. 1. »Goriškemu kmetijskemu društvu« v Gorici. «• Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu bo imelo v nedeljo 6. aprila svoj redni letni občni zbor, in sicer oib 3. pop. Sesljan. — Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se ot-vori že s 1. aprilom t. 1. Falimenti v Avstriji.;— Dosedaj je bilo letos v Avsitriji falimeritov trikrat več nego lami v i^tem času. Letos jih je bilo 174, lani 47, torej iza 127 več; pasiva letos znašajo več za 35 milijonov kron. Raizne vesti. Veleiziiiajstvo. — Notarja v Deču, Marka MaŠiča so zaprli in izročili zaradi veleizdajstva sodniji v Mitrovici, češ da je nagovarjal češke prebivalce na izseljevanje v Macedonijo, kjer da vlada večja svoboda kakor v Avstriji. Kako Čehi slave padec Odrina. -~ Oospodarski odsek mestnega sveta v Pragi je sklenil v proslavo zavzetja Odrina zgraditi konvikt za jugoslovanske dijake. »Narodni listi« svetujejo, naj se mesto ilu-minacije nabira za sirote pred Odrinom padlih vojakov. Koliko popijejo Rusi žganja. — Leta 1912. se je spilo, v Moskvi in moskovski guberniji 5,590.960 veder žganja za 302.215 veder več nego leta 1811. V Novi Srbiji ije sedaj poleg vojaških 17 državnih sodnij. Zdravniška mesta v Srbiji. — V kratkem bo razpisanih kakih 15 zdravniških mest za Srbe, Hrvate in Slovence. Mesečna plača znaša 500 dinarjev in razne pristojbine za dalj&e poti. Na pol mrtvo so našli v Trstu neko 28 letno Frančiško Maušer z Dunaja; v hotelu Abbazia se je u pisala za airadriico Landerbanke. Ker je ni bilo iz sobe, so odprli in jo našli tam pol mrtvo. Pila je strup. Prenesli so jo v bolnišnico. Dalje na poti strani. Uspeh ljudskega §tet|4 v okraju De-bar. — V zadnjem Času še je v novih srbskih krulili ma najskrupuloznejši način izvedlo ljudsko Štetje; prisostvovali so tako 'Curki kakor Arnavt. Statistika v debar-skem oikraju ipodaja naslednji uspeh: Vsega prebivalstva je 31.085 duš; od teh je 9494 Srbov in 16.592 Turkov, skupaj tedaj 26.086 proti 5719 Arnavtom. Vasi je 70, med temi l^js^^Hi^^ttmnMiJip. ostale so turške ali mešane.* "$ ^8 rarefatrf vaseh govore izključno srbsko in ne znajo ne turško, ne arnavtsko. Od vseh 16.592 Turkov govori srbski jezik 12.318, turški pa samo 4274. ^rnavtsko govore jgmp Arnavti, to je manj nego* petina vsega, prebivalstva, kar je naijboljši dokaz, kaiko malo arnavtski je Debar. Aleksander Skinac — usodepolno ime za grškega kralja. — Tisti Grk, iki je proglasil rajnkega kralja, ko je prišel v Atene, v parlamentu za kralja, se je z val Aleksander Skinac. Tisti Grk, (ki ga je ustrelil, se tudi imenuje Aleksander Skinac. »Atentat« na Italijanskega kralja. — Preteklo soboto: je šel italijanski kralj na sprehod izven Porte Salarie. Ceste, po katerih se je peljal ikralj, so nadzorovali karabinjeri »kakor navadno; nekateri so bili v civilni obleki. Okoli 2.30 popoldne se pojavi na Šetališču Parioli zatvorjena kočija. V kočiji je sedel človek, ki se je zdel sumljiv karabinjerjem. Ko je stopil iz kočije, je Šel »proti zidu in se postavil na zid. Bil je nekam nenavadno oblečen, Jmel je klobuk s širokimi krajci, kratko suknjo, zapeto do pod vrat, svetle hlače, velike čevlje. Iz žepa je kar naikrat potegnil pištolo in »prožil. Tedaj pa so ak dan sveže pivo se lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. Pečenko, Corso Jos. Verdi št. 26. — Tamkaj je tudi zaloga različnih vin. Cene interne. iw-b Je divjal vihar v Chicagu, Mer le izbruhnilo več požarov im je bilo 100 oseb ranjenih. Vremenska katastrofa v Severni Ameriki ima zelo velik obseg. Mnogo tisoč ljudi je poginilo, več 'kakor milijon delavcev je brez kruha,. 250.000 ljudi brez strehe. Mesto Davton je deloma pod vodo, deloma pa gori. 50.000 ljudi je v. gorečih ^^o^^^^^jv^lcev jeje^poginilo. **^*Šamoumor princa Vmeenca Win-dischgraetza. — Dunaj, 27. marca. Princ Vincenc Windischgraefcz, vojaški ataše v Rimu,,sin predsednika gosposke zbornice, jse je v Rimu baje zaradi živčne bolezni ustrelil. Korporal obešen. — Opava, 27. marca. Danes ob pol 8. uri zijutraj je dunajski krvnik Lang obesil poljskega rezervnega korporala Padacsa, ki je bil po službeni vaji ustrelil je smel posetiti Aleksandra Skinaca, morilca grškega ikralja Jurij*, in govoriti ž njim. Skinac sedi — tako piše-aSecolo«;, — cel dan na tleh, zavit v ogrinjač. Vojaška straža ves čas pazi skrbno na njega, ker se je bati, da bi si vzel življenje. Ko je prišel časnikar v celico, se je Skinac stisnil k zidu in motril došleca s svojimi steklenimi očmi. Morilec ije velik, suh človek, upadlih .lic, kar kaže jetiko; ima tudi suh kašelj. Morilec ima kratko brado, ušesa nenavadno velika in čudne oblike. Razgovor ž njim napravlja aitis, da se ima pred seboj človeka slabega uma, ki nima nikake prave volje in .nobene prave zavesti. On tudi, da je umoril ikralja v tre-notkoi duševne otrpnelosti in ne ve, kako in zakaj'-je to storil. Kazni se ne boji. Njegovi odgovori so. konfuzni. Na vprašanje, zakaj je ubil kralja, je odgovoril: Nisem jaz usmrtil kralja ampak zrno iz revolverja. Poprašan, kaj pa je revolver dovedjo do takega čina, je odgovoril: Neka velika prirodna sila je oborožila -mojo roko proti kralju brez moje vednosti. Še pred dvema mesecema sem bil boder Grk; trpim že 14 let na nevraste-niji, ki »me je ovirala v delu. Mnogo sem trpel. Pred mesecem in pol sem dobil su-šico. Poslednji dni sem imel halucinacije. Hotel sem porušiti isvet in vse pobiti. Slučaj je hotel, da sem v tem duševnem razpoloženju inaletel na kralja in ga ustrelil. Ustrelil bi bil tudi svojo sestro, ako tbi bil oni dan naletel na njo. Ko je izstrelil revolver na (kralja, takrat dalje ve le, da so ga povlekli v lekarno in potem v zapor. Na vprašanje, če je anarhist, je odgovoril odločno: Ne, jaz sem socialist. To sem postal, ko sem v Atenah študiral medicino; ali me vem kako. Socialist se postane počasi, malo po malem. Vsi dobri in učeni ljudje so socialisti. Dopisnik lista »Secolo« je Skinaca na tn* fotografiral. Privolil je v to brez ugovora. Ko je dopisnik odhajal, je rekel Skinac: Gospod, bil sem dober kakor Kristus. Cel Solun more to potrditi. Svet in družba povzročata, da postanejo ljudje hudobni ter da zagrešajo zločine. — Ko .je šel že skozi vrata, je še cul ponavljanje Ski-načevo: »Bil sem dober«! _____ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. T.sVa: .Ooriška Tiskarna. A. Gabršcck (odgov. J. FabčiS. Zalaga: Družbn za izdajanje listov »Soča* in .Primorec«:. Mali oglasi. lajmujlt pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglu obseln^li «e računa ta wako besedo S »la. Rajprtpr&mjle lnserlranje »trgovce In obrtnike. KOUko }b manjlih trgOTcev In obrtulkor t dorM, katerih na delali (In oelo r mestu) nihBa m poin«, bar niklav ne tmarlralo. Skoda nI majluse. Fotograf d. Jerkfc SSJttaSFJg raenu in tudi zvečer pri električni svetilki „Jupiter". — Senzacionalna novost, krasen umetniški efekt! UHBILO VII. REDNI OBČNI ZBOR »Dinarskega in gospodarskega društua" u Komnu vpisane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. aprila 1913 ob 8. uri popolmlne u društuenih prostorih u Komnu hšl. 88 DNEVNI RED: 1. Či tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva In nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1912. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev nadzorstva za leto 1913. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. V KOMNU, dne 28. marca 1913. Dinarsko in gosp. društuo u Komnu vpisana zadruga z omejeno zavezo. 117-2 Rudarje se sprejme za premogouni rudnik fldria Britof (pri Diuači, Kranjsko). Slovenci! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnice v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti lonta). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča IRAN H0VAK, brivec in lssnlCar. KINEMATOGRAF IDEAL GORICA, Tekaližfe Frana Josipa Štev. 26 _ _ Danes In jutri se predvaja v kinematografu IDEAL KRISTUSOVO žiul]en]e, muke, smrt In ustajenle. Napredek uede! _^g^_ NajenergiCnej Jr ^ ae »Aravi si ¦j^^^B tovnim i CD -I'RUBIN ^^^^L Stotine zdrav j^P^^^l potrjuje, da ^^H||^^^^^ zoženja, prc ncHit. honfefl jBe in gotovo seVdravi sifilis s svetovnim sredstvom •I'RUBIN GASILE- Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna. »oženja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s feanfefl Casllfe Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da M bilo|trebaJrabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo inubla2ujejc pečenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, •uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za zadrževanje urina, sluzaste tokove itd.— Skatlja konfetijev Casile K 4'—. Iorubin Casile, najboljge protisifiHtiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, nenrasteniji, energiCen razfaojavalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3*50. Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, nretretis, endo-I metritis, vnetje in izpad maternice itd. — |; Steklenica vbrizganca Casile E 3-50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje | Gorica, Via Ascoli št 20. »IZIDOR IANUT autorizouana stavbena turdka $ djofici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. i Priporoča se za Čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. ic9-5i Posluži se s proračuni in prospekti. i il A.