Leto V. TRST, v soboto dne 9. junija 1900. Štev. 16. Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po Številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. iLazzaro št. 11, TI. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Pokazali so jim. Karpelca : Ja uh, ja uh tateleben, krščeni nas bijejo, za nje naše kri prelivamo ! In kaj smo storili, če smo kaso jim spraznili — je-ii tako zlo. — Jn uh — po Izraelu bo. Sti. 2. Tutti - Frutt;. Koncem maju sem čital v nekem listu: »Ti« in » Vi« veliko, a »osel« in »kozel« kateri na visokem kolesu malo. Tudi izvrstni »vunbacitelji« so; »e« ' »prifural«. Tudi meni »Reven Slovenec išče botra« pod »boter« na eksp. lista«. oprezno po mestu . i —.....-------- ------- je takrat velelo ker ga ne morejo v jeziku več iztrebili trpeti, srce, kolo si kupiti in res, nekega lepega ponudbe in ako kake stvari ne razumijo, pa si izmisle dne sem ga že imel. Kolo mi o je ravno tu ! hm, hm! ali botra ni! — T smola! — In človeka kar srbi po licih. No počakaj, brate, naša botra vlada ti jih Hinkošti so zanjo novo besedo! dne 3m oziru »Narodni doni« bomo tudi J« v je-vgajalo, kakor Ce si se na ali na in njegovi podrepniki. Priznati kako kopico kamenja, vsaj si čuti! da si kmalu nekoliko prismoli! Koerber pritiska treba, da se »malček« za ta naš »Narodni padel in še tu pa tam si lahko kako zna- mnogo več briga, nego vsi naši slov. menje za spomin odnesel. veliko bolj kmalu dandanes novo konstruirana, v tem našem delovanju nam pomaga visokem prebrnil v kaki jarek «Piccolo« in njegovi podrenniki. Priznati kako k imeli v potu svojega obraza na državni meh, da dom« bi omogočil parlamentarno delovanje sebi kapitalisti m prvaki"! Čast komur čast! v prilog, in nemški parlamentarni kovači V tistem kraju kjer sem jaz bival, to mnogo več — obljube! koristi nego ,Povž". V človeški družbi ne odločuje, koliko venci jo vedno napadajo! To pa ni pošteno; imaš slabosti, pač pa koliko jih znaš pri-saj vlada nam gre vedno jako rada na1 kriti. — roko . . . ona je hotela celo proglasiti Slo- ' _ venski jezik državnim jezikom, ko se nej Kdor je v vsem podkovan, ta je naj-bi ravno v tem kritičnem času oglasil gotovo dvoparkljar. slovenski Falb Štrekelj, ki je prekrižal1 _ •>buzaronskem ko- pozna tudi naše razmere mnogo bolj nego bilo je tamošnjim poljedelcem kolo popolna, stoje zvesto ob strani. To bo harmonija, mi sami, in ako se kedaj zaganja v kako'noma neznano.' Gotovo sem veliko strmenja to bo soglasje ah v Čeh,h gotovo ne! Čehi naš() stvai. tedaj pa smo lehko p^p.-ičani, I oziroma govoričenja v,»moril, ko so me so sploh jako muzikaličen narod — in radi (]a nam tega so se v delegacijah vsi čudili, da je vladine prišlo ravno od češke strani tako velikansko, uhotrgajoče nesoglasje med debate ! — In to nesoglasno debatiranje je gotovo še bolj utrdilo trozvezo; kaj ne? Saj je (ioluhowski trdil da je trozveza trdna! Lesnike. No, taje gola! — Goluhovvski tega nitij Tudi v življenja prepad se zvrne mar-sam sebi ne veruje...., kako vraga bo trdna sikateri hribolazec. ako jo mora tako energično braniti ! Sploh — pa se mora dandanes vse braniti, vse se j Nazadujaštvo dela največje korake. v bran postavlja in zato se mora braniti' _ tudi naša branjevka-vlada ! Posebno Slo- Dolžnik dela jasno liee, kadar prosi, a kisli obraz kadar V Avstriji je mnogo slepcev ki vidij« \ko odbiješ od 100; kam žene veter ladijo; a je mnogo njih, ostane? Deček: 1 ki gledajo pa ne vidijo ne ladije in ne o vetra. vse račune vladi, »slovenskemu narodn» in naši »edinosti«. Edino dobro pri temu je še. to, da je naš narod jako plodovit na prerokih, in da so vsaj v temu vsi Slo- Otroški vrt nam daje pesek, kamen venci edini; in v par letih bomo že tako h, malto, brez njega delamo zaman, na edini, da se ne bomo niti razumeli več... jezikovnih mejah. Kje najdeš dandanes sploh še zdrav razum! _ Edino še v 1. razredu vsake šole; n. pr. učitelj : oslov, koliko ji] osel! Učitelj : Dobro, fante, ti imaš zdrav j sli razum! Kasneje pa neče nobeden več tega priznati, torej: Kje je zdrav razum? — V Slovencih ga sploh več ni! Oni bi hoteli vse poločiti ali s pestjo ali s filozofijo. Zato pa visi v njih vsako pod-uzetje ali med nesmrtnostjo ali pa med vislicami! Slovenec je flegmatik pri vsemu kar je nemogoče. V nas je že tak nered, da človek v reznici ne ve, niti kje da je, niti kaj bi govoril še menj pa pisal! Dam glavo, da ima od 1,200.000 Slovencev vsaj 100.000 naobraženih uro, vender pa nikdo Sibila pravi: Prus do Trsta, Rus do Carigrada! Ni tako razor;.ne zemlje, kakor na Slovenskem, pa rodi samo plevel. — Ke-daj je pa gospod Prepir oral in sejal pšenico. Nikdar!! Prazen strah. vse opazovali ljudje natem lesu « Stare mamice z rožnim vencem v roki, so prerokovale, da prihaja čas, ko se bo antikrist rodil, jedne so me celo že za antikrista držale, kar nekaterim ženicam vendar ni v glavo šlo češ Sibila je prerokovala, da se bo antikrist nekje v Babilonu od židovske matero rodil in bo povsod denar sejal, ta pa se je vendar na Štajerskem rodil, kjer so ga nesrečni liberalci popolnoma v svoje kremple dobili; denarja tudi ne seje, saj ga mora še včasi sam izposojevati. l).i sem z vragom zasto-pljen, si je marsikatera izrazila, ker tako »kunšt« zna le vrag naučiti. Nekega dne peljem se ravno v neki daljni kraj. Ker sem že vedel, da me kmalu nazaj ne bo, vzel sem svetilko seboj da bi se po noči lažje pota držal. Na mojem cilju zabaval sem se imenitno in sem se okolo 7 ure še le proti domu pomikal. Noč prihitela me je, prižgal sem si svetilko, ter kuril naprej kot »živ peklenšček.« Jako vesel sem bil da sem svetilko vzel, sicer bi v taki temi ne mogel niti četrt ure naprej. Ko jo med tem kurim čez neki gozd zaslišim v daljavi neko kašljanje in kmalu tudi stopinje , meni nasproti doneče. Mislil sem si, da je kaki popotnik, in da bi v njega se zaloputnil, zazvonim, češ bo že slišal in se umaknil. Pa strmi! Komaj spustim zvonec zapazim na tleh človeka klečečega s sklenjenimi rokami ki ravno začel »Češčena si Marija« i. t. d. moliti. Da sem se vstra-šil si lahko mislite; sreča je bila da nisem na njega telebnil. Oddahnivši se prvega strahu, opazim v njem svojega starega znanca Spenkovega Tončka, ki je mislil jo mahati na bližnji kolodvor. V prašam zakaj da je tako neumnost napravil ne ve, koliko ura da je že! Dandanes sej Leta 188(3 bila niso še kolesa, to je1 lahko bi oba nesrečna bila. Tonček se mnogo tiska, in vender se prav nič ne tisti »šmentani cepikelni« na dnevnem redu počasi ssojega straha zave, pomeri me srpo tiska... Pri vsem tem pa so Slovenci vender kakor danes. Opazoval si že lahko v ka-jv oči ali sem res pravi ali ne, za tem te besede na dan; še tako ponižni, da pišejo (ne po Levcu) kem večjem mestu, da se je tu pa tam'spravil je jeclaje Ji Ji i v !•: c Str :i »Oh moj Bog ali si Ti, mislil sem da hudič po mene pride, videl sem samo luč, pa kos glave, druzega nič.« Povedal sem mu. da nisem še in tudi da ni moja volja še kmalu ž njim sorodstvo skleniti. Nato krenila sva jo vsak na svojo stran. Bil sem kmalu doma, srčno sem se smejal redkemu slučaju. K Na vlaku. — Nikar ne silite, vse ljudi v naš voz, ali nismo natlačeni kakor sardele. Sprevodnik : K kaj, saj se še ne potite! ('emu se jeziš, se oko ti mrači, Ko vidiš mladino, da preživo kriči. Se čebela, ki resno za medom leti Večkrat v letu veselo roji. Trgovec : Moja hčerka ima na vsakem prstu deset tisočakov. Snubač (v naglici); Prosim, ali ima še vse | > rs te '? Jiogataš sme na prstu imeti prstan, ki ni zlat: vse mu veruje. Revtžu, ko hi nosil tudi res prav zlatega — mil nihče ne zaupa. Ženska : Zadnji čas je bil, da si tega zajca ustrelil, ker že močno diši. — (Mož-lovee: kako se 011 kislo drži). Z nski lovee: Gospa, verujte mi jaz imam samo jedno željo, jeden glas. Zena : Dobro, dajte ga mojemu možu ravno kar ho kandidiral za poslanca. Gospa : Marica, prosim te, ne puščaj otrok s teboj, kadar neseš prašičem. Bog ne daj da hi pri koritu dobili kakšno grdo razvado. Študent: Zalka, dovoli da grem na volišče, zdaj imamo prosto. — Ona : Le pojdi, nekdo je tudi meni ponudil svojo kandidaturo, pazi, da ko se vrneš, ne bode že izvoljen. K Olajševalni vzrok. Branitelj je nekega »gaunerja«, kateri je bil že dvajset osel) osleparil, skusil opravičiti na sledeči način: »Slavno sodišče, zatoženec, ki pred nami sedi, je res velik lump ; ali vendar ga priporočujem v vašo milost. Ker 011 je osleparil dvajset njih, torej je osleparjeni denar razdelil na je že vsacega Šuštarja sin. France b'naj dvajset osob, tako da ni nobeden imel pre- bil.« — »Seveda France! France je vsak, velike škode. Pomislite samo kakšna velika k na pol nag po kmetih okol leta. Jaka nesreča !>i bila, ko hi hil moral en sam je vsejen lepš.« — »Kako pa, Jaka de človek te sleparije prenašati. ga hojo otroc zmerjal: Jaka tobaka. Raj Ravno isti sodnijski hranitelj je glo- nej ne ima nobenega imena, kakor pa tega. Sej je že znana govorica: »Ne boš širal »nezakonsko mater«, ki je bila izpo- Jaka it _ »[ no nej pa ena pove kakšen stavila dete. »Gospodje porotniki, jaz ne jme nej imei fantj ,]e i)(, v8em vfio(-. j. vidim v tem materinem činu tako velik ' sejala je neka že postarna žlahtnica. prestopek. Pomislite samo, da je postal j ' Nato je blo slišat vse poln: Nad, Mojzes tako velik mož, in da je pri Iz- Svitoslav, Oroslav, Miroslav, Liposlav, Ja-raeleih še danes prvi očak, in to le samo ro8iav ;n še hogved' kolk »slavov« ! Vmes vsled tega, ker ga je mati izpostavila v pa tiste|i tujeh imen, k' se jih mora človk malem jerbasu kraj reke; in kdo vč kaj z giave uf.it) preden jih zna izgovorit; v hi iztg.i dete:a te matere lahko ratalo,ako ' »Pratki« pa teh imen nikjer ni, pa tud v bi ga bila našla kakšna grofica ali princezi- cerkvi jih nisem slišala nikol. To morjo zinja. Torej porotniki pozor! Jezična Polonca XIII. Naša frava so šli pred enim tednam v Rim. Tist dan se je zbral več prijatlic in : hit vse novi svetniki, k' jih še ne poznamo. Cc pa tak otrok umre, kako dolg' more v nebesih klicat svojga patrona, preden ga dobi, al pa ga morbit še ne dobi, ker ga tam gor ni. Zdej se pa odpro vrata zadnje sobe, k so gospa bolni ležal in ven stopi tista j ženska, k' otroke nes', pa prav: »Punca je!« No to hi bli mogli vi gledat in poslušat, kako seje zdej vse razpršilo. Komaj i je dobila vsaka svojo obleko in ogrinjala pa kar še gosposke ženske na se natikajo in obešajo, in zguble so se vse, da je še incn kofe ves v kuhnji ostal, k' je bil zanje pripravljen. Se 11a »trinkgelt« men' so vse pozabile, pa sej ga od takih gospej ni nič, za to so le gospodje. Po štengah pa sem slišala jam ran je: »Oh punca je, o j°j> jeJ> Pa ne fantek! Zakaj smo tako ugibale po imenih!« Kaj čem pa zdej še povedat? Ta moj dinst mi ni nič kaj po volji. S tistim otrokam je tolk sitnost, kakor hi hil kakšen grof, ne pa enga revenga pur-garja sin. Tko ga crkjajo, kekor ga morjo, žlahtnic naše gospe in našga gospoda, k ^ da b'mu ja blo vse po volj, de v [ni nikol so pršle prčakvat nekej mejhnega. Pa so gmaha ne po dnev' ne po noč. se posvetovale, kakšno ime b mu mu dal j K' sem pa včeraj fravi rekla, da je per krstu. De bo fantek, to so že naprej otrok takrat zdrav, če se fajn na glas dere vedle vse žlahtnice, želele sta ga tud in de močen postane, če se ga pusti, de se izveka, so pa tako grdo pogledal, kakor bi vodli reč : Kaj boš ti vedla, k še nikol gospa in gospod in še jest, de po pravic povem; punc nas je že tako preveč na svet, še te smo ena drugi na pot' j nobenga otroka nis imela, pa ga tud nečem To je hil pogovor, kakšno ime h mu | imet; ker take ceremonije, koker jih imajo dal per krstu! Kar drdral' in škripal'je, zdej per nas, to je vendar že od sile. kakor pri tricah, jest tud ne morem prav natančno povedat, k je šlo vse navskriž. Zato pa povem, kar mi je v glav'ostal'. »Jože naj ho po očet'!« prav'prva. — Ne, to ime ni nobelj, Jože je tud naš Krava čjo samo kurjo župo imet, pa ne sme bit pregorka, ne premlačna, sitni so pa tako, kakor grčeva r... Tud gospod so tko čudni postal, zmirom hodjo v kulinjo gledat, kako kuham, pa če je vse v orengi. hlapec. Nej bo raj Tone.« »K pojd no s Za božjo voljo, če sem že okol dvanajst temi kmečkimi imeni. Jest b'rekla, de let per kuhi, bom že menda znala kaj na-b'bil Korelj.« — »Oh, Korelj, Korelj, to praviti, če en tak le smrkov otrok na svet pride. Sevede, če nič ni, ne morem nič skuhati, ker coprat* ne znam. Tko, zdej pa adijo za ta cajt! Polonca. kuliarca v Milan, per eneh zaknnskeh Meh. Zakon na poskus. Deputacija trgovcev in obrtnikov se predstavi ministru. »Zakon katerega je izdala vaša ekseelenea« nam silno škoduje. Xe samo nam, tudi malim trgovcem ne I to v korist. Minister v zadregi: Tudi nam ni l»il prav jasen ta zakon, izdali smo ga tako le samo na poskus. — Deputacija: Aha, lepa hvala gospod minister, mi naj l>i liili tedaj vasi zajčki na poskuševališču. Se lepo zahvalimo. % Za dve kronci. »Gospa Marija Zemelea!« V sodno dvorano vstopi majhna ženica, tožena za-' radi prestopka proti pasji steklini. , Zato ženka: Oho, že vem, častiti gospod sodnik, celo uro sem vas poslušala v predsobji... taki prijaznosti take ljubeznivost nisem že nikjer slišala... Zdaj sem že umirjena o moji zadevi. — Sodnik: Pustite to, saj vaš prestopek ni tako velik. Cujte, vaš pes nima »korboe«. Bodočnost je sad sedanjosti. Slovenci bodemo videli še lepe dneve, ako pomislimo, na složno delovanje po širni naši domovini.!! Ze danes se pametni ljudje kar veselja jočejo vide kako se na Gorisrem bije vlovi, bo njegovo, kar pa on vlovi, lm njeno... Da bi se bil tak ugovoro napravil med moškimi, udarila bi si bila v roko... Ali med zaljubljenci.... Poljubila in objela sta prav strastno, in ker sta bila obadva dobro vzgojena, |mljubila sta se po Valen- boj z t »zadnji vinar«, in za vgled Boj kaže biti tjčeve knjige »Vzgoja in omika«. — Naj- jako ognjevit in navdušen ker nameravajo planiti nasprotne čete kar »skokoma« a ne »polagoma« si v lase To bo veselo mesarsko klanje za slovensko čast Ravnoprav, da se bliža konte lupske vojne; zdaj lehko brusimo mi Slovenci meče, da ovarujemo »svobodno domovino«. — prej st:i se prisrčno pogledala v oči. zImi-čila špičasto ustniči ter se poljubila. Na čelo in na obe lici sta pritisnila ustnice malo. in le za toliko časa, dokler je bilo mogoče našteti 1, '2, 3; na obe tuji listuici pa tem močnejše in tem več časa — čim večja je hi'a v tem momentu njih ljuliezen. . No, Burci so imeli na razpolago »zlate Ljubezen je bila velika najmanj M0 Cel- rudokope«, mi imamo »trtno uš«. Zlato in siusa. — Vendar pa sta se |M>ljul>ovala uši to je vendar velika diferenca; zato pa le urno prvaki v boj za »zadnji vinar«. Kedo bode pa v tem litiju krone pobiral in polnil žepe? — Goriški Slovenci ne, ker po boju se še-le delajo računi in plačujejo dolgovi. — Vederemo. Radi bolhe. In v tebi, srce moje ti, pomlad pa ne cvet? ? O pat'! Se lepši mi rodi pomladni cvet srce. K vesoljni svadbi sveti tej pa svira zbor kriliit; po vseh gozdeh z zelenih vej opeva se pomlati. Zunaj se smeje pomladansko zlato Ž e m e 1 ea : Pa poglejte, (izvleče maj- J "olnce. Razpaljivi žarki uničujejo brez- h nega |isička iz žepa) pes je tako majhen, skoro tla nima zob. S o ti n i k : Zakon velja za v se pse Zemelea: Pa le poglejte goS|M>d te nožice, to glavco, ta gobček (spusti psa na tla, da je tekal po sobi) — moj »fitlel« ne stori nobenemu žalega. Sodnik: Pa korbeo mora vendar imeti. Zemelea: Saj ne more griziti. Stitl ni k: Vse eno, ker ste se pregrešila, Vas kaznujem na »ti v e kroni« globe. Zemelea: Dve kroni, kakor za velike pse. Ljubi sodnik znižajte vsaj na polovico. — Sodnik: Je že sojeno, ni več mogoče. — Zemelea: Pa denite še enkrat kapico na glavo in sodite! — Ko ni res šlo drugače je ženiea izročila dve kronci. — čutno spanje stare zime in začenjajo počasi oživljati suho kožo bele starke. Vse kar je živega p Resni pogovori pod Skednjem' (V miš-maš dijalektu.) — Ste cula buotra, ali ni dobro de je naš Vanek tudi pripomogli, da smo zvalili Banelota. — Zdaj k jemamo »ba-lanco«, če se tudi zlomi nogo, dr... mu bodi, tam mu jo hitro odrežejo in denejo novo. — Vi praveste buotra, ker ste ga pila na dan volitve; nezamerte, kedaj pa dobimo novo šterno, če jo bo dal Banelli? — Ali ste čudna, vse bo dal; tudi je obljubu, da bo na Banelov god, teklo vino iz štirne, ali ga bomo pile tiste k smo ga volile. — — Pa ne veste ali bo petejot ali ta-ljansko — kam ga buoste pa točile ? — Oh buotra v škafee, v golidee v vintlo, kaj nam manjka preštov. — — Sej ga boste dala počist en kanček. Povejte še buotra; kedaj bodo pa naš turn pofarbali? — Sv. Lovrenc je že jezen. — — Neč nej vas ne skrbi, Banelli bo vse sturu, on bo zidaru in malavaru, on bo tudi pobelu. — — Sej res sem čula, da bodo vse Ba-nelovke nosile mavto. — Ce jo tud bomo, sej jo bomo za našega konšelirja. —• Moj Vanek je že bil desetkrat pri njemi, pa ga ni blo doma; —• je pustu kartu od vižitu, kaj mislte buotra. — — Kaj res de bo Vanek kupil osla, da bo nosil bige v Trst. ? — O ga ni treba, ga že imamo doma. — co, co. — Jf Kmečki pregovori za mesec junij. Ce v začetku tega meseca zelo dežuje, je mokro po tleh. Ce se o Šentjanžu bliska in grmi gre rad dež. Ce greš v tem mesecu o polnoči mimo pokopališča, no ležiš doma v postelji. Ako odrežeš odevetelo prapret tik korenine in jo vtakneš v peč, kadar se kruh peče se hitro posuši. Ako zadnji dan v tem mesecu zelo teče, ni treba, da bi moral tudi drugi mesec teči, razven če mu sila preti ali če se mu kam mudi. Kdor je cel ta mesec zapravljal ves svoj denar, nima navadno veliko denarja. Otroci, ki so spolnili v tem mesecu sedmo leto, gredo v osmo,' ako ne umrejo prej, Ako dekleta v tem mesecu preveč s fanti okrog hodijo, jih včasih glava bo'i in še marsikaj drugega. Ako se deklica v tem meseca omoži, čez dve leti gotovo že ziblje. Ce mačka zadnjo nedeljo v tem mesecu stri petero mladih in ji vsi poginejo, nima nobenega. Ce sta si »Slovenec« in »Narod« konci tega meseca še huda nasprotnika, še ne bosta prihodnji mesec bratovščine pila. V tem mesecu se še mačke zastonj ne švigajo. Ako gre ta mesec vsak ;!an dež, se ni bati pomanjkanja vode; tudi suše ni. Mož, ki je v tem mesecu rojen in je velik pijanec, se z ženo velikokrat skrega ako je skrbna gospodinja. Žena, v tem mesecu rojena, ako je velika klepetulja, en večer celo vas skozi zobe prevleee. Mladenič in deklice, ki se v tem mesecu ljubijo, bodo kdaj stopili v zakonski stan ali pa ni.vdar. Vrednost. — Kdo je več vreden Nemec ali Slovenec ? — Gotovo Nemec. Na ljubljanski, kranjsk in novomeški gimnaziji prid : povprečno e n Nemec na d v a j set Slovencev! In zato je učni jezik nemški! Zdaj se pa le še vsajajte, vi zabiti Slovenci, ki ste same ničle. To je pač jasen dokaz, da je slina za nič. Kdor tega ne razume, s tem ni več mogoče govoriti. Velikanska neumnost je torej, prositi za slovensko gimnazijo. Ce je zdaj ne dobimo, je tndi ne bomo, ko pride na sto Slovencev no b e d e 11 Nemec ! ! Stoindvajsetkrat zaročen. Cujmo kaj nam Lojze Frankenberger pripoveduje: Rojen sem bil leta 1855. na Nemškem. Končavši male in srednje šole sem lenobo pasel na očetovem domu. — Leta 1881. mi je umrl oče, kmalu potem sem prodal očetovo premoženje za 50.000 gld. Te denaree sem v par letih »pofreal« da ni ostalo mi kakor še par stotakov. Vpisal sem se v francosko vojsko in šel v Tunis v Afriko. Tam sem črnooke Arabke in plavolase Židinje snubil. — Leta 1897. sem se vrnil v Monakovo na Bavarskem. Tu Ali vajen na lenobo nisem maral delati. Udarim jo v Gradec na Štajersko ter se vržem na »snubarijo«. V listu »Tagespost« objavim: »Gospe, ki se žele poročiti z bogatim gospodom naj se oglase«. Naslov.... Ponudbenih pisem sem dobil na koše: bogate gospe, sobarice, dojilke, kuharice, dekleta : vse je norelo za menoj. Jaz se zaročim z vsako, ki mi je ponudila in pre-živel^sem nekaj mesecev prav srečno. Prišel sem po mojih »zaročnieah zopet do'par j tisočakov, ter se vrnil zopet v Monakovo. Tukaj sem začel snubiti udove in dobro se mi je godilo. Od tod sem jo mahnil na Pasavo, kjer s-em pri dvanajstih dekletih znslužil 2000 gl. z trinajstim dekletom sem pa pobegnil in ves denar ž njo »pofreal«. — Zopet se vrnem, seveda brez žene v Monakovo, tu se zopet zaljubim v več udov in deklet. Z svojo sleparijo sem kaj veselo živel, pa tudi sem bil tako pre-I viden, da ni ena od druge kaj zvedela. Slednič jo popiham na Dunaj, od tam v Gradec, kjer me je zadnja »ljubica« zgrtin-tala in ovadila. V tem času sem bil 120 krat zaročen. Tako je popisal Lojze svoje življenje pred sodnikom v Gradcu. A za njegove kunštne snubarije in sleparije je dobil samo 2 leti in pol; pa izgon iz Avstrije. DOPISI. Gorica. Nekaj mesecev tega, čujemo v ponočnik urah — čudno krohotanje — in smeh, ki prihaja iz bivališč — laških kaporjonov. Na dimnikih nekaterih srbo-ritih kolovodjev slovenske stranke se vže čuje — vik sove uharice. Kaj neki to po-menja ? — Ples V Černičah. Ples brez fantov in deklet ni mogoč, ker pa Crniče imajo premalo te lepo poskočne robe, šli so fantje pred tedni v bližnji Šempas po blago. — Seveda plesalke niso marale kar po golih ■ tleh v Crniče; zato so jim obljubili, da jih popeljejo v kočijah na ples. — Ali kaj pomaga še najbolj zvesta obljuba, ako se ije pa Blažev »brum« polomil. Ni kazalo diuzega, kakor upreči uhača in naložiti nežno blago. Tudi Pintar je upregel obe I kravici ter pripeljal srečno dve hčerki v .vas. — Same tudi ne bi mogle k nogam, posebno starejša ne, odkar jo je bil oro-I žnik pri Martinu popeštal. Iz Novevasi je tudi peljal gospodski »koš« dve golobičici ' v Crniče. — Ko so se peljale mimo po- sem postal knjigovodja v neki pivovarni, slančave hiše, stal je ravno gospodar na fctr. 6. B R I V E C pragu, pa vprašal svojo ženko: Kje je neki danes trg, ko vozijo že od jutra toliko l)laga proti Crničem? »Ali si brezpameten, kaj ne veš, da se vozijo Šempaske dekleta na ples«, — ga zavrne žena. Radbiplesal. * : Iz Prvačine. Dne 14. m. m. je l>ila prinas komisija za konečno pregledanje načrta drž.; železnice. Ko je nastopil ponedeljek, vi-| delo seje kako se Dornberški občinski za-sto|)niki skrivaj pomenkujejo. Okolo 0. ure se je odpeljal župan s svojimi kolegi proti Gorici. Ljudje so vreli oz vseli krajev na svoja zemljišča ob progi. Okoli devete ure je bilo že vse v redu, ni bilo treba več kot spovednika; ljudje so bili pripravljeni in nabrani kakor jagode na molku. Zupan je bil dal oklieati naj bodo pripravljeni, kar se je tudi zgodilo. Ko se je začni glas velikega zvona v Prvačini se je »fulek« pripravljal k sočnemu obedu. Kakšen prizor! Ležali so z lonci I ter hlastno srkali ječmenček po grapah | grivah i dr. Tako nadepolni so čakali1 tje do .3. ure pepoludne. Naenkrat se je raznesel glas, da je že od 11. ure komisija v Dornbergu in da se bavi s prenosom postaje iz I1, v D. Komisijo je pripeljal župan na tihem v Dornberg. Pravijo da je med tem soproga prvaškega podžupana zaprla na kaščo. — Ko se je že dan nagibal se je neki rešil s pomočjo lojter. Ko je prišel omenjeni podžupan h komisiji, ga je vprašal komisar ali so zadovoljni prvačkovci za prenos. On je neki tako-le odgovoril: »Jej, jej, pej nej bo!« Lope nade županove so vsejedno plavale po Vipavi v Prvaeino, kjer so jih drugi možaki ulovili in obdržali. Sedaj se jim sline cede po njih in tožijo »ferdamej te« prov neč ne ukaže naš župan«. Gre gor, Iz Livških ravni 25. maja 1909. Dragi Brivec ! Ker je zdaj prav luštno in fletno v naših hribih, napoti se zopet z britvijo na Ravne, da bodeš zopet kaj bril. Prej ko prideš ti pa svetujem, ne zaljubi se tudi v naše dve seničici, saj vem, da te bodo tako milo pogledovale, da bodeš mislil, da si v deveti deželi. Da se tudi tebi to ne pripeti, kakor vee njim poslušaj sledeče: neko nedeljo so šle te fietne seni-čiee na bližnje beneško v družbi več domačih fantov. V neki gostilni, kjer je bil tudi domači fantovski »bal« so zapustile domačo družbo in se pridrušile italijanskim financom in. ž njimi plesale, ker pa niso hotele tudi z italijanskimi fanti plesati, o prešmentrana smola, kakor iz jasnega naenkrat so bile na vratih. Italijanski fantje pa iz ljubezni do teh dveh seničie so se pa ravsali, kakor tiste stare babice na trgu v Čedadu. Zdaj vidiš da tudi slovensko dekle laško kri zmeša. — Podmataj uro vič. lž Rakeka. V najnovejšem času nočejo biti — emancipirane ženske — več ženske, temveč »možakaree«. Na Rakeku pri Ivanjem selu je društvo emancipiranih ljudij, katero sestoji iz udov »možakarjev« in »možakarc« ; vsi »rakovški samci« so se prelevili iz »br-koveev« v možakarje. Briti ni treba žensk čeravno so možakaree. K Petnajsti julij. Strašen dan, jo dan plačila, Ko dobimo naznanila, Julija petnajsti dan. Vsak dijak že prej tre pečo Dolgo, k' se boji preteče Dvojke na ta strašni dan. Strah in groza me obhaja, Ce kedaj konca tečaja Spomnim se. Strašno je b'lo ! Strah dijake je obhajal, Ko profesor je prihajal, Češ, delil zdaj dvojke bo. Ko je stopil na kateder, Rekel je: »Jetzt wird ein jeder Ernten, waš geseet. er hal«. Čudno je beseda pela, Po ušesih nam donela, Kakor še nobenokrat, Bukve b'le so prinesene,' V kterih dela so storjene Zapisane bile vse." Vsem so hlače trepetale, Ko so bukve se prebrale, »Prizanesi Bog nam še!« Vzel potem je naznanila, V k'terih zapisana bila Mnogotera dvojka je. Razdelil jih med dijake, Med slabotne, odličnjake, Kakor kdo zaslužil je. Nekateri so plakali, Tarnali jadikovali, Drogi veselili se. So nekteri se kesali. Da porabit' leta znali Niso, zdaj prepozno je. Spričevalo ko zagleda Moje, hudo me pogleda, Zakrieaje nad mano. Se sedaj me strah obide, Ce kedaj na misel pride Mi, kako je b'lo hudo. „Sind verloren. sie mein lieber! Packen sie davon sich lieber, Niehts mit ihnen ist zu thun«. — Da mi spričevalo v roko, Jaz priklonim se globoke. Hitro se poberem vun. Ko pregledam naznanilo, Vstrašim se, da bi me bila Skoraj konec. O moj Bog! Fleiss hinreiehend ! Božja mati! Kaj? porekli bodo mati?! Kaj ? Prijeli bodo drog. In mi dobrft naklastili ! Bog pomagaj mi v tej sili, Da bi prehudo ne blo. Dalje: Sitten ničli eirtsprechend ! Veroznanstvo: nieht geniigend, Deutaeh : ganz un geniigend c'lo! Stal sem na miklavšksm hribu, Vzdignil roke proti nebu, Da tolažbe pošlje mi. »Ljubi moj nebeški oče! Saj vem, da ti je mogoče, Zdaj usmili se me ti !« Kocelj. 0°0 LETIGRAMI. Dunaj. Nemška »Levica« silno žaluje po sestri »Desnici«, Katero so danes pokopali. ■— Vitez Javvorski pojde v zaslu-jženi pokoj. Mladočehi so mu častitali a I ob enem državni zobor razbili. Gradec. Nemški »Sulverein« je obhajal letos dvajsetletnico. — Fant je silno ošaben, čudno je pri njem to, da ne more živeti brez »slovanske krvi«. Ljubljana. Zdaj vemo, da so na Kranjskem vsaj župani — edini. Trst. Judje so začeli hoditi k sv. 'Jakobu k večernieam; preteklo nedeljo so že peli slovenski »tantum ergo«. Nasprotno pa zahajajo nekateri laški duhovniki v »sinagogo. Lokev. Naš »tajnik ljubezni« je zopet v službi : pomagač mu je lažinositelj. BRIVEC Sir. 7 Gorica. Za »|ict« slovenskih otrok je avstrijsko vpravno s »dišče darovalo Slo-vencein — celo »vojašnico«. Pa porečete da nas ni.najo radi. Par misli. Od pamti veka se je znalo, da desnica je močnejša od levice ; samo avstrijske vlade tega nočejo pripo/.nati, kadar hi v desnici tekla tudi slovanska kri. Cemu to rej desnice, ako vladi levica zadostuje. Listnica uredništva. (losp. K-k Vaš »pogovor dveh klepetulj« v Petelinovi vasi, ne moremo objaviti, ker ni dovolj jasen. Stvar bi se dala morda drugače zaviti, da bi imela veljavo za vse »omožene«. — Čudno je res, kako je vaša Nana zadovoljna, če tudi jo mož »lajba« iz hišu in kosti lomi — samo da dob; za flašeo »geniža«. — No Tonea že obečuje, kako ga bo ona »rihtala« kedar se navadi — dobra priča so ji že Polona in Kusovka. — Torej bo treba res polentarje da se izžene ta surovost iz slo venske hiše. — Gosp. R. Vaši nasveti so dobri; ako Vam je mogoča poskrbite nam nekaj onih podlistkov, morda jih hrani še Br. Al. — Nazdar! — Našim naročnikom v spomin. Slovenci se radi naročajo na časopise a še rajše jih berejo brezplačno — Brivec ima toliko naročnikov, da bi prav lehko izhajal in še boljše dopisovalce od-škodoval za njih trud. Ker pa leto za letom zastane toliko nedoplačane naročnine, se tudi Brivec ne more gibati kakor bi želel Od naročnikov je torej odvisno, ali se list povzdigne ali se celo ustavi. Torej cenj. naročniki pozor! Upravništvo. Pozoi!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri 3hll'iHU LII k Šil na Prošeku. IV Cene ugodne. Prijatelj, ako želiš kupiti „BRIVC A", dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah: V Trstu prodaja: LOVRENC K', nasproti kavarne Fabris KER8TEN, pri Kjozi. PIPAN, Poute detla Fabbra. TOBAKAHNA nasproti restavracije Rossetti. „ na Corsia Stadion blizo Leiteuburga „ Moliu grande pri uhodu mestu, vrat Via Nnova in Moliu piceolo. „ ulica Barriera veccliia v hiši ka varne Harmonia. TOBAKAHNA Grego na voglu via del Bosco. ,, v ulici Sette Fontane. „ ulica Erta pri sv. Jakobu „ nasproti policije. „ v ulici S. Marko. „ pred cerkvi Sv. Antona starega. ., tik museja Revoltella. „ Afrič v hiši Economa Oainpo Maržo. TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „ nasproti tiskarne „Edinosti" ulica delle Poste. G.spa GASPERŠIC, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljah. V Gorici: TOBAKARNA .Josip Schwarz, šolske ulice. En. Jellersich. Nunske ulice blizo cerkve. V Ljubljani: Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13. „ PODREKAR, Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SEŠAREK, Šeienbergove ulice štv. 3(>, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosp. JOSIP MAČEK, Glavni trg. „ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4 V Kranju: FLOR1JAN. bukvama. Bruni nova tobakavne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list „BRIVEC". Slovenska šivilja priporoča se cenj. slovenskem gospicam. HF" Točna postrežba, nizke cene. Ulica Oommerciale 12 II. nad. I. VlClČ, krojač v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad. Izdeluje moško obleke vsako vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil ost. Priporočujc se slovenskim krogom in drugim. Za obilno naročitev udani I. Vičič, krojač. Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiern še. — Nepreviden je vsaJc gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174 000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld. POZOR! Trst — ulica Giulia št 25. — Trst. Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežin) in vsakovrstnim kolonijalnim bliigom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaje se obilo obiska beleži udani Vekoslav Plesničar. f&lv h turi | pohištva vsake vrste od Krčma 1 Trst ulica S. Marco štev. <». Trst. | Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj- se tudi vedno mrzla jedila. Udani i Ant. Babič. Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko \ vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao- La/\aaaa l;igo, i. h. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gumo) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ČUDEN FRAN urar Glavni trg, - LJUBLJANA - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. {{ Leposlovni list za ženske i z-haj a v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne podučile nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravnišlvo „Slovenke" — Trst. f0000009000000( Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobd vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. „Slavisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstn ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč. Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-liar ne bi smel biti brez tega lista. B RV E_C_ OVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina- št. 9. - TRST - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posodi ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, .Jama i k a, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trpvina i želežjem Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, počinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnu ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. in re^istrovana zadruga k omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zarod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. I7.6t53.7fi 189:1 38.245.1:1 1891 „ 49.711.(51; 1895 88.(541.52 18915 ,. 125.448.27 1897 „ 1(51.907.79 1898 „ 2(51.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10 Pri slovenski tržaSki posojilnici in hranilnici se denar podvoji tjkrat prej kakor pri drugih hranilnicah Svoji k Svojim T Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruli; vse po nizkih cenah. Pekarija je v W ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. < i i Odlikovani fotografski atelier A. JERKIĆ (jiospo.ska ulica št. 7. - GORICA - Gosposka ulica št. 7. v hiši „Goriške ljudske posojilnice". Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15 '/* rabat. 'o. Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenešene, da se jili ne moreš nagledati. Ponosni sinemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši. m > ► > Lastnik in urednik: Miloš Kamuščič, Izdaje in tiska tiskarna „Edinosti" v Trstu