AKTUALNO VPRAŠANJE
Zadnje čase je bilo v kranjski javnosti izrečenih precej pikrih opazk na račun zavlačevanja gradnje stražiške šole in otroškega vrtca na Planini. Na gradbenem oddelku ObLO Kranj smo se pozanimali za to zadevo in dobili naslednje pojasnilo:
»Načrte za šolo v Stražišču smo poslali komisiji za revizijo projektov pri Sekretariatu Izvršnega sveta I,RS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve že 30. januarja leta 1957. Revizijska obravnava je bila 5. marca, na kateri je komisija glav-
ni projekt vrnila s pripombami za dopolnitev. Kranjsko projektivno podjetje je to uredilo in revizijska komisija je 25. maja odobrila glavni projekt. Dne 30. maja je Oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj poslal vso dokumentacijo Zavodu za stanovanjsko in kom. gradnjo, ki nastopa kot investitor, s priporočilom, naj razpišo licitacijo. Zavod jc po predpisih objavil razpis za gradnjo v Uradnem listu FLRJ, pogodbo t izvajalcem pa je smel skleniti šele 30 dni pa objavi licitacije. Zdaj je vse urejeno in pred dnevi so novo šolsko stavbo že zakoličili.
Glede otroškega vrtca na Planini smo zvedeli, da se je delo zavleklo predvsem zaradi komplicirane izdelave detajlov, kot šo na primer okna in vrata. Vrtec bo dograjen šo letošnjo jesen.
Pozanimali smo se tudi, kako je s načrti za novo osemletko na Planini. Zvedeli smo, da je letos na razpolago denar le za investicijski program, a sredstva za glavne načrte bo možno zagotoviti šele prihodnje leto.
-ey
AKTUALNO VPRAŠANJE
ŠPORT I
V NEDELJO NA LJUBELJ!
GOREIMUSkE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. — ST. 59 — CENA DIN 10.—
Kranj, dne 2. avgusta 1957
Letošnje V. mednarodne avtomobilski in motociklistične gorske dirke za nagrado Ljubolja in za državno hitrostno prvenstvo motociklov, ki bodo 4. avg., popularizirata prireditelja: AMZ Slovenije in AMD Tržič z geslom: pozimi Planica — poleti Ljubelj. Dejansko sta organizatorja ljubeljskih dirk s tem geslom povsem zadela razvoj in priljubljenost te športne veje v Sloveniji. Planica in Ljubelj sta pognala korenine približno hkrati in Tržiču lahko upravičeno rečemo, da je zibelka naše športne motorizacije.
V ta klasični kraj motocikli-stićnega in avtomobilskega športa pri nas prihaja zadnja leta vsako prvo nedeljo v avgustu, ko so dirke, čedalje več gledalcev ne le iz Slovenije, ampak tudi iz drugih naših ljudskih republik. Ko smo lani prvo nedeljo zgodaj zjutraj gledali, kako se je ure in ure vlekla dolga kolona avtomobilov, motorjev, mopedov, koles in pešcev proti ljubeljski dirkalni progi, da bi še pravočasno dobili primerno razgledo mesto, smo si mislili — to je vrhunec. Znašli smo se v strahu, da je popularnost Ljubelja nekako omejena na določeno število gledalcev, saj jih več kot toliko v tako kratkem
r
PRAZNIK V PODJETJU
»KAMNIK«
Del. kolektiv podjetja »Kamnik« je v soboto lepo praznoval 105. obletnico obstoja in dela tovarne. Na predvečer so člani kolektiva zasedli dvorano kulturnega doma. Predsednik sindikalne podružnice Lojze Pančur je govoril o borbi delavskega razreda v stari Jugoslaviji, program pa so izvajali člani Radia Ljubljana. Po prireditvi je bil razkošen ognjemet pred kulturnim domom. Podjetje je prikazalo na razstavi vse najboljše izdelke svoje pirotehnične delavnice.
V soboto dopoldne je bilo zbo-rovanjo delovnega kolektiva, na katerem je predsednik delavskega sveta Peter Plevel podal zgodovino podjetja. Zborovanje sta pozdravila tudi predsednik Republiškega odbora sindikata kemične industrije Franc Plazar in ljudski poslanec Alfred Janko. Vsem članom delovnega kolektiva so izplačali 50 % mesečne plače na račun dobička, 64 delavcev pa so posebej nagradili za veliko požrtvovalnost pri delu. Kolektiv se je nato zbral na Podjelši, kjer je podjetje pogostilo vse delavce, pa ludi upokojence. Z.
V.___J
Pred dobrim mesecem je okrajna konferenca ZB NOV Kranj obravnavala sklep III. kongresa ZB NOV Slovenije. Kot na kongresu je bila tudi na konferenci močno poudarjena skrb za borce.
Vemo, da je še nekaj borcev, ki iz kakršnih koli razlogov še niso dobili sebi primerne zaposlitve. Vendar lahko smelo trdimo, da so to le posamezni primeri, ne pa splošni problemi borcev. Zato menim, da je včasih zelo škodljivo za organizacijo ZB, če se najde nekdo, ki posplošuje posamezne primere kot splošni položaj borcev.
Podatki iz organizacij ZB in podjetij, ki jih je zbral Okrajni odbor ZB, kažejo, da se je treba nujno lotiti teh problemov, da se rešijo v skladu z objektivnimi možnostmi. Tako je konferenca sklenila, da je nujno zbrali podatke o vseh članih ZB, v kakšnem materialnem položaju so. To bo ena zelo važnih in težkih nalog, ki jo bodo morale opraviti vse osnovne organizacije ZB in občinski odbori. Na podlagi zbranega gradiva bo možno okrajnemu odboru ZB in tudi ostalim intervenirati v najšibkejših primerih. Vemo, da so lani osnovne organizacijo dalo vrsto podatkov, pa ni bilo zadovoljivih rešitev. S tem pa želimo ugotoviti stvarni položaj naših članov in razmisliti, kakšne ukrepe moramo podvzeti za rešitev problemov članov Zveze borcev.
Ena zelo važnih akcij je šolanje borcev. Vemo, da je mnogo naših tovarišev odšlo v NOV z minimalno šolsko izobrazbo ali strokovno kvalifikacijo in da so se v povojnih razmerah silno težko znašli na svojih de-
lovnih mestih. Delovni kolektivi in drugi so se v povojnih letih dokaj trudili, da so se borci izobrazili in pridobili strokovne kvalifikacije. Vendar je še zmeraj ostalo nekaj tovarišev, ki te možnosti niso imeli. Tem tovarišem je sedaj nujno treba omogočiti šolanje s tečaji ali rednim šolanjem. Prav organizaciji ZB je treba dati vse priznanje, da je začela to vprašanje urejati. Tako je bila 1954 ustanovljena dvoletna srednja ekonomska, kmetijska in gozdarska šola, v katero so se lahko vpisali samo bivši borci. Na dvoletni ESS je letos diplomiralo 30 borcev, bodisi na SKS, bodisi na GSS. V šolskem letu 1957/5« pa bo opravilo diplomske izpite 24 nadaljnjih tovarišev.
Na pobudo GO ZB NOV so lani organizirali dopisni tečaj ESS, v katerega se je prijavilo 171 kandidatov. Ko so bili znani pogoji za vpis v dopisni tečaj ESS, se jih je prijavilo 96, sprejetih pa je bilo 66. Ostalim je bilo zaradi premajhne šolske izobrazbe priporočeno, naj se letos prijavijo za sprejemni izpit za malo maturo. Izmed 66 kandidatov je do danes od nadaljnjega študija odstopilo 11 kandidatov zaradi preobremenjenosti v službi. Tako zdaj redno študira 55 kandidatov, ki bodo v treh letih lahko polagali izpite na ESS. Vedeti je namreč treba, da je dopisni način šolanja nekoliko težji od rednega, vendar je treba ljudem na nek način omogočiti, da bodo snov laže obdelovali. Anketa,, ki jo je priredila uprava dopisnega šolanja ESS med tečajniki, je pokazala, da nekatera podjetja še vedno niso olajšala študentom pogojev za študij. Tu mislim predvsem na skraj-
šanje delovnega časa itd. Te možnosti bomo morali zagotoviti, čo bomo hoteli doseči zadovoljive uspehe.
Na zadnjem posvetovanju s predstavniki okrajnih odborov ZB NOV na upravi dopisnega tečaja ESŠ je bilo sklenjeno, da se letos uvede dopisni tečaj za kandidate za polaganje izpitov za malo maturo. Ta tečaj bo organiziran po enakem načelu kot dosedanji, to je, da bod^ tečajniki dobili skripta in nato polagali izpite in s tem dobili pravico vpisa v tečaj ESS. Ta pripravljalni tečaj bo trajal od 15. septembra do 30. januarja. Februarja pa se prične novi letnik tečaja Ekonomske srednje šole.
Glavni pogoj je, da je kandidat član ZB NOV, prvenstveno pravico pa imajo borci iz leta 1941, 1942, 1943 itd. — Prijave sprejemajo občinski odbori ZB NOV oziroma OO ZB NOV do dne 25. avgusta. Po tem datumu vpis ne bo več možen. Tovarišem, ki imajo štiri razrede gimnazije ali njej enako šolo, pa se ni treba vpisati v dopisni tečaj.
S tem načinom šolanja jo borcem omogočeno, da izpopolnijo svoje znanje oziroma strokovno kvalifikacijo. Menim, da je sedaj zadnja prilika, da si bivši borci tako omogočijo boljše materialne pogoje, s čemer bo mogoče tudi lažo urejevati probleme zaposlovanja bivših borcev.
Mimo tega smo tudi obveščeni, da se bodo po vsej verjetnosti februarja začeli dopisni seminarji za polaganje izpitov za pridobivanje strokovne kvalifikacije.
Podpredsednik Okrajnega odbora ZB NOV Kranj Martin Košir
času ne more priti po ozki cesti in po klancih do 5,1 km dolge dirkalne trase. Dejansko je bilo že lani slišati tudi nekaj kritike na račun potovanja na ljubeljske dirke, in to med ljubitelji te prireditve, ki že leta in leta — naj bo vreme sončno ali deževno, narede izlet na Ljubelj. Sedanja cestna mreža menda res ne dovoljuje kaj več kakor to, da se na primer od zgodnjih jutranjih ur pa do deseto dopoldne, ko zapro progo, zvrsti po njej kakih 25.000 gledalcev. 2e pri tej številki morajo nujno nastati motnje in nezadovoljstvo, saj izlet v takšni gneči prav gotovo ne bi zapuščal prijetnih spominov, če ne bi obiskovalci ljubeljskih dirk kasneje med prireditvijo prišli na svoj račun.
Kako odpraviti ozka grla imenitno in privlačno tradicionalne ljubeljske prireditve? Na novo cestno mrežo v ozkem tržiškem kotlu, ki bi bila namenjena pravzaprav le temu dnevu in udobnosti obiskovalcev ljubeljskih dirk, no bomo mogli misliti tako zlepa. Prireditelja sta se v tem letu od zadnjo dirko ukvarjala tudi s temi problemi.
Kakor smo zvedeli, vabi AMD Tržič obiskovalce letošnjih ljubeljskih dirk zlasti iz delovnih kolektivov in večjih AM društev, naj se odločijo za camping, ki bo pripravljen v Tržiču nalašč zanje, da bi jim bil ljubeljski dan v še lepšem spominu.
Ljubeljske dirke so že sedaj eden najvidnejših predstavnikov množičnega domačega turizma, ki po svoji pomembnosti nič ne izgubi na pomenu, četudi gre le za en dan.
Tržičani oziroma njihovo avto-moto društvo vabijo obiskovalce letošnjih ljubeljskih dirk v svoj camping. Ker pa nimajo dovolj šotorov, naj si kolektivi in posamezniki sami preskrbijo šotor-ska krila. Tako bodo prav gotovo mnogo bolj spočiti .in sveži dočakali jutro, ko bodo pod Ljubeljem vnovič zagrmeli stroji in se bodo na njih pognali pogumni možje v ostre ovinke in velike strmine 1— za letošnjo slavo z Ljubelja.
J. K.
GORENJSKI SEJEM OBISKALO 32.000 UUDI
V ponedeljek je bil zaključen letošnji VII. Gorenjski sejem. — Mimo številnih predstavnikov našega gospodarskega življenja si je razstavljene izdelke ogledalo tudi 32.000 obiskovalcev. Podjetja, ki so razstavljala na sejmu, so prodala po še nepopolnih podatkih — za več kot pol milijarde dinarjev blaga.
I. A.
Kranjski »Tivoli«
V ŠOLI SO POGREŠALI DELO
V tovarno »Planika« Kranj že štirinajst dni zahajajo vsako dopoldne otroci staršev, ki so tam zaposleni, pa tudi nekateri drugi. Vseh skupaj je nekaj ,manj kot 30. Trener Mitja Cernjač skrbi za njihovo zaposlitev in razvedrilo. Da bi spoznali delo svojih staršev, so si otroci že ogledali tovarno. Večino dni izkoristijo za risanje in izrezovanje najrazličnejših figur iz barvastih ostankov usnja, ki jih potem lepijo na risbe in iz njih sestavljajo slike.
Ko sem spraševala otroke po njihovem delu, so bili vsi zelo zgovorni. Lado Keržič je dejal, da najraje riše jadralce, padalce in avione. Na vprašanje, če bo tudi on čevljar kot oče, se jo odrezal: »Ne, jaz pa ne!« To bi seveda lahko sklepala že po motivih njegovih risb, ki pričajo, da ga mika predvsem letalstvo.
»Kaj pa ti rišeš?« sem so obrnila nato še k Znidarjevemu fantu. »Jadrnico v nevihti,« je dejal, »izrezujem pa tudi živali.« Ali si v šoli prav tako navdušen risar?« »Tudi, le da ni tako prijetno kot tukaj. V šoli nimamo nobenega takega dela.«
Ivanka Smolnikarjeva je bila bolj skromna. Zaupala mi je, da jo očka vozi v tovarno z motorjem prav iz Kamnika. V novi družbi se dobro počuti. Napravila je že več risb z motivi cvetja, metuljev in podobno. Tudi pas bo skušala narediti iz usnjenih ostankov.
Tisto dopoldne so otroci nestrpno čakali, da jim bodo vrteli risane filme. Pionirji, ki obiskujejo matineje, so tovarišem navdušeno razlagali vsebino nekaterih zabavnih dogodkov s platna. »Kakšn' filmi vam najbolj ugajajo?« me je zanimalo. »Indijanski, kavbojski in risanke,« so odgovorili fantje kar v zboru.
»Ste zadovoljni z vašimi pionirji?« sem po razgovoru z otroki vprašala tovariša Cernjača.
»Zelo. Le to se mi zdi čudno, da jih tako težko pripravim za igro na prostem. Venomer me nagovarjajo, naj jih pustim delati. V začetku so bili tu po štiri ure, zdaj pa ostajajo nekateri celo po šest ur. V programu imamo tudi dva izleta. Starejše bomo peljali na Krvavec, mlajše pa v dolino Kokre,« je pojasnjeval prizadevni trener.
*Kranjski Tivoli« imenujejo nekateri novourejeno sprehajališče v kanjonu Kokre v Kranju, ki lahko sčasoma postane eden naj lepših parkov v Sloveniji
3SQ56
LJUDJE IN DOGODKI
IZRUVANO »OSUŠENO DREVO«
A Predsednik republike Josip Broz Tito je 30. julija prispel v Beograd. Včeraj popoldne se je med potjo ustavil v Kumrovcu, kjer si je ogledal novo osemletno šolo in obiskal svojo rojstno hišo, ki je spremenjena v muzej.
A V torek so se po daljšem potovanje iz tujine vrnili v domovino podpredsednik Zveznega, izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Ranković, predsednik Ljudske skupščine Srbijo Jovan Veseli-nov in državni podsekretar za narodno obrambo Otmar Kreačič ter njihove soproge. Kakor je znano, so biLi jugoslovanski državniki nekaj časa na oddihu v Sovjetski zvezi, nato pa na Finskem, Švedskem in Danskem.
A, Gospodarsko - socialni svet OZN je v sredo dopoldne sklenil, da bo zahteval od Generalne skupščine, naj takoj ustanovi SUNFED, posebni sklad OZN z?, razvoj nerazvitih dežel. Po dolgi debati in mnogih poskusih, da bi to akcijo odgodili, je plenum ECOSOC. sprejel ta sklep s 15 proti trem glasovom. —< Takoj po glasovanju je vodja jugoslovansko delegacije dr. Jože Brilej v obrazložitvi svojega glasovanja izjavil, da je bila jugoslovanska delegacija prepričan?, da bi morala OZN po razpravi v Generalni skupščini in v ECOSOC odrediti konkretno in praktične ukrepe z?, ustanovitev SUNFED. Jugoslovanska delegacij?, zelo obžaluje — je rekel dr. Brilej — da delegacija ZDA, Velike Britanije in Kanade niso glasovale za resolucijo sedmih dežel. Ta resolucija sloni na načelu večstranske mednarodne akcije preko OZN za gospodarski razvoj nerazviti dežel, kar ne zmanjša važnosti vloge, ki jo ima dvostranska pomoč. V podobnem smislu sta govorila tudi delegata Grčije in Holandije.
A Po enomesečnem bivanju v Londonu so je v sredo vrnil v Nikosijo ciperski guverner Harding. Na tiskovni konferenci jo izjavil, d?, britanska vlada poučuje cipersko vprašanje, da pa no more reči, kakšna bo končna odločitev. Glede ukinitve izrednih ukrepov na otoku, je dejal, da bi do nje že prišlo, če bi se Makarios »izrekel proti nasilju.«
A Predsednik Demokratične republike Vietnama Ho Si Minh bo prispel v Jugoslavijo 5. avgusta na uradni obisk. Razen Beograda bo s svojim spremstvom obiskal tudi LR Hrvatsko. V Beogradu bodo gostu kot poglavarju države priredili svečan sprejem.
A V londonskih krogih poudarjajo, da bo Srednji vzhod verjetno najbolj prizadet zaradi sklepa ZDA, da bodo za 10 odstotkov zmnajšali uvoz nafte. Namen tega ukrepa, ki ga je včeraj sporočil predsednik Eisenhovver, jo zaščititi koristi drobnih ameriških proizvajalcev iz Texasa, Kalifornije in Lou-siane, njegova posledica pa bo, da se bo proizvodnja na Srednjem vzhodu nekoliko ustavila. — Senatni odbor za nafto jo ugotovil, da šest glavnih družb rajši uvaža tujo nafto, ker je spričo nižjih mezd cenejša kakro v ZDA, pa tudi zato, ker državni blagajni ne plačujejo ustreznega davka na dobiček, ki ga dosežejo v tujini. A Za novega generalnega konzula v Carigradu jo bil imenovan svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Boško Cakić. Dosedanji generalni konzul v Carigradu Kiro Hadživasiljev se je vrnil v Jugoslavijo in bo prevzel novo dolžnost v državnem sekretariatu zr. zunanjo zadeve. A Jordanske oblasti so v sredo sprejele poročilo, da so na javna poslopja in jordansko veleposlaništvo v Beirutu vrgli več bomb. Eksplozije so razbile samo okna na poslopjih. Jordanska vlada je zahtevala, naj libanonska vlada v tej zvezi ukrene vse potrebno.
A Francoska vlada je 31. julija objavila sporočilo o pripoznanju tuniške republike.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135* / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
Pretekli četrtek je tunizijska skupščina soglasno sklenila ukiniti monarhijo in uvesti republikansko državno ureditev. Tunizija je tako napravila važen korak v svoji kratki zgodovini neodvisnosti. Dogodek ni prišel nepričakovano, saj so skoraj vsi opazovalci že vnaprej z gotovostjo računali na takšen izid glasovanja in so tudi pravilno predvideli, da bo položaj prvega predsednika republike Tunizije zavzel dosedanji ministrski predsednik in voditelj največje tuni-zijsko stranko Neodestur, Habib But giba.
Nekateri opazovalci prisojajo tak razplet boja med monarhijo in republiko nedavni aretaciji princa Salahedina, najmlajšega sina tunizijskega vladarja-beja. Policija je ugotovila, da sta tihotapila mamila, tuje valute in zlato. Princ Salahedin je v jezi skušal povoziti policijskega inšpektorja, ki je nadzoroval stražo okrog bejeve palače. Policija ga je zato zaprla. Incident je povzročil precejšnje razburjenje in ogorčenje ljudstva, ni pa seveda bil vzrok za sklep parlamenta o odpravi monarhije. Razlogi so seveda drugačni in dosti globlji.
Tuniški vladar že dlje časa nima nobenega vpliva na politična dogajanja v deželi. Kot piše britanski časpois »Manche-ster Guardian«, je »bej že več ko 70 let samo navadna figura' Dokler je bila Tunizija pod francoskim protektoratom,« nadaljuje časopis, »je imel bej navidez absolutno oblast, v resnici pa je namesto njega vladala Francija.«
Prav takšna bejeva vloga v času francoske vladavine je precej zmanjšala ugled vladajoči rodbini. V očeh ljudstva je bil sluga francoskih gospodarjev, Francozi pa mu kol Arabcu niso nikoli dosti zaupali. Bej ni tako nikogar predstavljal, v resnici je bil samo navadni uslužbenec francoske uprave, kot je izjavil eden voditeljev stranke Neodestur v razpravi v parlamentu. Sedanji bej se tudi ni potrudil, da bi skušal razumeti osvobodilne težnje svojega ljudstva in se je upiral naporom narodnih voditeljev, da bi od Francozov izbojevali neodvisnost. Zato je bila bejeva dejavnost vseskozi pasivna ali pa celo zaviralna za napredek tunizijskega ljudstva. Vodiln?, strank?, Neodestur je to žo zgodaj spoznala in se zato izrekla v prid republikanski ureditvi države. Toda ker so jih takoj po pridobljeni neodvisnosti čakalo številne težke nlaoge, niso doslej odločneje načenjali vprašanja monarhije.
Beju so sicer takoj v začetku stopili na prste in mu dali vedeti, d?, v novi tunizijski državi ne bo imel dosti govoriti. Lansko pomlad, ko si je Tunizija končno izborila neodvisnost, je parlament nemudoma zmanjšal be-jevo dohodke iz državne blagajne od 1 milijarde frankov na 181 milijonov. Prav tako so ukinili vse posebne privilegije, ki jih jo dotlej uživala bejeva rodbina. Posebn?, komisija, ki je začela proučevati novo tunizij-sko ustavo, pa je v načrtu že predvidela ustanovitev republiko in odpravo monarhije.
Spričo vseg?, teg?, je postalo
razumljivo, da jo — kot je te dni zapisalo glasilo vodilne politične stranke Neodestur — dinastija tunizijskega beja samo »šo osušeno drevo, ki ga bo tu-nizijsko ljudstvo izruvalo s koreninami, vred. Ukinitev monarhije,« pravi časopis, »ne bo pomenila revolucije, temveč samo ureditev položaja.«
In res, sedanji soglasni sklep tunizjjsko ustavodajne skupščine je prišel le kot potrdilo dejanskega stanja. Preživela monarhija, ni imela več nobenega ugleda in je bil!». Ie mrtva veja n?. mladem rodovitnem drevesu Tunizije.
Kljub temu pa pomeni ta korak; vendarle važen sklep za nadaljnji razvoj mlade tunizijske države. Ukinitev monarhije pomen* tudi likvidacijo najbolj zaostalih sil v Tuniziji, ki so bilo cokla vsakemu nadaljnjemu napredku.
vPrav zato bo ta korak naletel tudi na širok odmev v ostalem arabskem svetu. V arabskih deželah poosebljajo vladajoče dinastije šo vedno zaostale družbene sile in umetno vzdržujejo žo preživeli, fevdalni red. Zatorej ni čudno, če sta n. pr. Sirija in Egipt, dve arabski republiki, med najnaprednejšimi arabskimi državami.
Prehod. Tunizije med te napredne republike bo zato vsekakor spremenil ravnotežje med naprednimi in nazadnjaškimi silami v arabskem svetu. Vplival bo pozitivno na nadaljnji razvoj naprednih sil na Bližnjem vzhodu, sami Tuniziji pa bo na široko odprl vrata v prihodnost.
MARTIN TOMAZlC
kratko, vendar zanimivo
ŽELEZARNA BO PRODALA LETOS 6000 TON IZDELKOV VEC KOT LANI
Železarna Jesenice bo letos dosegla blizu 25 milijard din bruto dohodka, ali za skoraj 2 milijardi več kot Jani. Računajo, da bodo prodali 6085 ton več izdelkov kot lani. Kapacitete so se po planu za letos in v primerjavi z lanskim bolj približale odstotku izkoriščanja, ki obstoju naprav še ni škodljiv. V jeklarni so planirali za 5200 ton večjo proizvodnjo, na težki progi 8100 ton, v valjarni 2400 za 2700 ton in tako dalje.
NA JESENICAH UREJAJO PARK IN OTROŠKO IGRlSCE
1. avgusta praznujejo Jesenice svoj občinski ipraznik, ki jih spominja na prvi večji spopad partizanske enote na Mežaklji, v katerem sta padla dva jeseniška partizana Ferdo Koren ter Viktor Arzenšek. Razen številnih kulturnih in športnih prireditev so so Jeseničani posvetili temu prazniku tudi s prostovoljnim delom. Pred železniško postajo urejujejo park in otroško igrišče. Pri delu je sodelovalo že okoli 1000 prostovoljcev.
JESENIČANI SO SPREJELI IZSELJENCE
S ponedeljkovim Tauern-eks-presom je dopotovala v domovino skupina 116 izseljencev iz Francije na tritedenski oddih. Na jeseniški železniški postaji so jih pozdravili predstavniki Slovensko izseljeniške matice, predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice tov. Maks Dolinar, prdstavniki množičnih organizacij in številni prebivalci z godbo na čelu.
Podoben sprejem je bil tudi v nedeljo zvečer, ko je dopotovala skupina 70 izseljencev iz Nizozemske. V prihodnjih dneh pričakujejo še nekaj skupin iz Francije in Nemčije.
2IROVSKI ČEVLJARJI V »PLANIKI«
V ponedeljek, 29. julija, se je mudilo na obisku v Industriji obutve Planika Kranj 20 preši-valk in čevljarjev iz Tovarne čevljev Alpina v Zireh. Ogledali so si potek proizvodnje in tako vrnili obisk kolegom iz Planike, ki so se ustavili pri njih v začetku julija.
sklepanju pogodb za odkup zelenjave
V Kranju se je letos že nekajkrat dogodilo, da je v zelenjavnih trgovinah zmanjkalo solate, medtem ko je je bilo na trgu dovolj. Seveda pa je tržni dan le dvakrat v tednu in vse gospodinje tudi" ne utegnejo nakupiti živil v dopoldanskih urah. Preskrba z zelenjavo bi bila verjetno boljša, če bi v okolici sadili več povrtnine, ki bi jo trgovska podjetja odkupovala. O sklepanju pogodb s kmetijskimi zadrugami in posestvi smo izvedeli za naslednja mnenja:
Direktor Trg. podejtja »Zelenjava« Kranj: »S kmetovalci, kmetijskimi zadrugami in državnimi kmetijskimi posestvi na Gorenjskem doslej nismo imeli pismenih dogovorov za odkup zelenjave. V zgodnjh pomladanskih mesecih nabavljamo vso zelenjavo v Dalmaciji. Poleti, ko se začne sezona povrtnine pri nas, gre zlasti solata slabo v denar. Velik del prebivalstva namreč prideluje zelenjavo na lastnih vrl ovih. V tem času odkupujemo zelenjavo deloma od Kmetijskega posestva Zabnica in od vrtnarja Aljančiča iz Križev. Za količino odkupa ne sklepamo pogodb, ker se nam to ne izplača.«
Direktor Trg. podjetja »Sadje« Kranj: »Poleti dobivamo zelenjavo od nekaterih okoliških ekonomij in posestev, spomladi 'pa iz Dalmacije. Pred nedavnim smo sklepali pogodbe za odkup sadja in zelenjave s kmetijskimi zadrugami na Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem. Za količino se pri teh dogovorih podjetje ne mere obvezati. To je odvisno od povpraševanja na trgu. Menim, naj bi okoliški pridelovalci ne prodajali povrtnine in sadja g ros is tom, temveč naj bi uredili lastno maloprodajno mrežo.«
Andrej Triler, član KZ Naklo: »Zelenjave bi tudi zadružniki sadili več, če bi jim kdo zagotovil odkup. Prepričan sem, da bi se to dalo Urediti, ako bi bila trgovska podjetja na veliko pripravljena sklepati odkupne pogodbe!«
Upravnik KZ Kranj: »Za pridelovanje zelenjave imamo urejeno vrtnarijo. Povrtnino in zelenjavo prodajamo v lastni prodajalni. Odkupne pogodbe z grosističnimi podjetji sklepamo lo za krompir in nekatere druge pridelke.« -ey
»PLANIKA« SKRBI TUDI ZA OTROKE
V juliju je tovarna »Planika« Kranj omogočila počitnice ob morju tudi otrokom svojih delavcev in uslužbencev. Trinajst prijetnih dni so preživeli pod šotori v Portorožu. Med tem so bili na izletu v Piranu in v Fiesi, ogledali pa so si tudi prekooceansko ladjo »Pohorje«.
OKROG 2000 ZELEZARJEV BO LETOVALO
Na minuli polletni konferenci sindikalno organizacije jeseniške železarne so med drugim izvolili tudi veččlanski odbor za organizacijo oddihov. Med delovnim kolektivom Železarne je vedno več zanimanja za letovanja, ta-borenja in izlete. Letos se je prijavilo okrog 2000 delavcev in uslužbencev. — Spričo obsežnih priprav in vodenje vsega deda, sindikalni odbor ni bil več kos nalogam.
SEMINAR ZA MLADE UČITELJE V GOZD MARTULJKU
Prejšnjo soboto se je v Gozd Martuljku začel seminar za mlade učitelje, ki se ga udeležuje 40 učiteljev iz kranjskega okraja. Namen seminarja je, da ši mladi učitelji izpopolnijo ideološko politično znanje, ker tudi sami menijo, da jo to zanje zelo koristno. Seminar bo zaključen jutri.
BRIGADA MOSE PIJADA PRVIČ UDARNA
Jutri se bo vrnila v Kranj brigada Moše Pijada, ki je tri tedne urejevala kopališče in park v Izoli. Med tem časom je bila brigada proglašena za enkrat udarno, enkrat pa je bila pohvaljena. Za tem bo v soboto odšla na delo druga, zadnja letošnja i brigada iz kranjskega okraja.
NA BLEDU IZ DNEVA V DAN BOLJ ŽIVAHNO
Število stalnih gostov na Bledu se iz dneva v dan postopoma povečuje. V predsezoni so bile hotelske zmogljivosti zasedene blizu 50 %. Tedaj je uočilo največ prehodnih gostov, med njimi šolskih skupin, stalnih gostov pa je bilo manj.
Od 1. julija dalje pa se je število stalnih 'gostov precej zvišaio in to že v prvih dneh. Na nedeljo, 7. julija so zabeležili že blizu 900 nočnin. Ta dan je bilo 143 Angležev, precej pa tudi Nemcev in Italijanov. Do minule nedelje je število še nekoliko naraslo.
OBČINSKI PRAZNIK V TRZlCU
Tržič — znana industrijska občina praznuje dne 5. avgusta svoj občinski praznik. V okviru praznovanja so prireditve cd 23. julija dalje. Praznovanje se je začelo z otvoritvijo foto-" razstave in ribiškim športnim tekmovanjem. Sledil je odbojkarski turnir med sindikalnimi podružnicami in garnizonom, gasilskimi mokrimi in reševalnimi vajami, orientacijskim' tekom tabornikov in izletom turistov v neznani, cilj, daljo s šahovskim turnirjem ter koncertom slovenskega okteta, nogometno tekmo ter plezalnimi vajami na pečino sredi Tržiča. Slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora, promenadni koncert tržiške godbe ter velika parada na predvečer praznika bo tržiške občane spomnila na dneve I trpljenj a med okupacijo. Na sam občinski praznik bo partizanska patrola v spremstvu prebivalstva položila vence na spomenik prvih padlih borcev pod Storžičem, zvečer pa bo žalna komemoracija ob vseh spomenikih v občini.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V KAMNIKU
V okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Kamnik je bila te dni v Kamniku odprta razstava umetnikov. Razstavljali so: Franica Kratnar-jeva, Sonja Ravter-Zelenkova, Maks Bergant, Lev Homar, Ferdo Majer, Polde Mihelič, Lojze Perko in Karlo Zelenko. Tudi zadnja tri dela pokojnega Maksa Koželja so lepo izpopolnila plodno ustvarjanje kamniških umetnikov. Razstavljena so večinoma olja, med katerimi prevladujejo motivi iz Kamnika in okolice. Želimo, da bi razstava postala tradicionalna prireditev ob vsakem občin, prazniku.
Z.
75-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA KAMNIK
V nedeljo bo kamniško Prostovoljno gasilsko društvo slavilo 75-letnico obstoja. Priredilo bo velike gasilske vaje, razstavo gasilskega orodja in sklicalo zbor vseh gasilcev kamniške občine. Kamniško gasilsko društvo je kot osrednja organizacija odigralo važno vlogo -pri vzgoji gasilskega kadra v vsem kamniškem okolišu.
Z.
MLADINSKA KONFERENCA V INDUSTRIJSKO-KOVINARSKI šoli »ISKRA«
Pretekli teden je bila v Industrij-sko-kovinarski šoli »Iskra« Kranj redna letna konferenca LMS. Organizacija je delala predvsem na kulturnem in športnem področju, manj pa na po-litično-vzgojnem. Konferenca jo sklenila uvesti na šoli pouk o delavskem in družbenem upravljanju eno uro v tednu. V počastitev VI. kongresa LMS, VII. kongresa ZKJ in 15. obletnice USAOJ je napovedala organizacija LMS tekmovanje vsem mladinskim organizacijam na gorenjskih šolah v politično-vzgojni, športni in kulturni dejavnosti. M.
V SPOMIN na
i. kranjsko Četo
26. julija 1941. leta je bila v Cegel-nlci pri Naklem ustanovljena I. kranjska četa, ki je štela 33 borcev, njen komandir pa je postal znani revolucionar Franc Mrak iz Kokrice. Četa je imela svoj sedež na Storžiču. 1. avgusta 1941. leta je četa napadla na Poljanah pod Storžičem dva nemška vohuna; prvi je bil ranjen, a je kljub temu odšel v bolnišnico na Golnik, drugi (Walter Hekker, direktor nemške banke v Kranju) pa je obležal mrtev na Poljani. Partizani so ga zakopali, vendar so ga Nemci odkrili in " odpeljali v Kranj. 4. avgusta so se iz četo formirali trije vodi, ker se je število borcev že v nekaj dneh povečalo na 66. Se istega dne je 46 borcev odšlo proti Begunjam, kjer so imeli namen skupno z neko drugo partizansko enoto osvoboditi zapornike iz Begunj. Akcija se ni posrečila, ker je bila izdana. Nad Lomom pod Storžičem jo v lovski koči ostalo 22 slabo oboroženih borcev. Ker so bili izdani, so jih Nemci 5. avgusta zjutraj obkolili in napadli s križnim ognjem. Kočo so zažgali. V njej je zgubilo življenje 8 borcev. Komandir čete Franc Mrak p?, jo sam težko ranjen prišel na Ko-krico. Od tu so ga, ilegalno pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je ozdravel, vendar so ga pozneje Nemci izsledili in ustrelili. Te kranjske čete in prvih borb se spominjajo prebivalri občine Kranj, Tržič ter Predoselj in Naklega. 4. avgusta bo na tem mestu pred spomenikom večj?, žalna komemoracija. C. R.
OBČINSKE
LE MOV
Razgovor s predsednikom ObLO Jesenice Maksom Dolinarjem
Ob prazniku občine Jesenice smo se pri Predsedniku ObLO tov. Maksu Dolinarju po-fcanimali za uspehe, probleme in delovne načrte te komune. Prvo vprašanje našega sodelavca je bilo:
»Eden izmed poglavitnih namenov razvijanja komunalnega sistema je nedvomno V tem, da bi pritegnili čedalje več državljanov k neposrednemu sodelovanju pri urejanju Problematike. Kako je v tej smeri uspelo Občinskemu ljudskemu odboru povezati svojo dejavnost z delom organov delavskega in družbenega upravljanja in v kolikšnem ob-Se,gu mu je uspelo pritegniti k delu širši Istog državljanov?«
»Pomemben napredek smo dosegli s pritegnitvijo državljanov 'k urejanju komunalnih problemov,« je odgovoril tov. Maks Do-hnar. »Vrednost sredstev, vloženih v razne negospodarske investicije, smo v posameznih primerih povečali na ta način tudi za 100 odstotkov. Konkreten primer: volivci v Ratečah so zahtevali, naj povečamo pokopa-iišče, staro že 200 let. Občina je za preureditev pokopališča dala le strokovne delavce in nekaj, materiala kot, denimo, cement, prebivalstvo pa je pomagalo s prostovoljnim de-iom in prevozi materiala. Za ureditev vaških poti v Žirovnici je občina plačala le gramoz, drugo pa so prispevali volivci. Volivci iz Vrbe so sami izkopali cevi nekega starega vodovoda, ki jih potrebujejo za novi vodovod.
To sodelovanje prebivalstva je ljudski odbor uspel doseči ob pomoči krajevnih odborov, ki so štirje v občini. Za taka komunalna dela dodeli ljudski odbor sredstva komunalni upravi, ki dela potem opravlja ob sodelovanju, pomoči in nadzoru krajevnih odborov.
Občinski ljudski odbor sodeluje z delavskimi sveti, zlasti po svojem svetu za gospodarstvo. Tako smo s sodelovanjem z de--avskjm. svetom obrtnega podjetja »Ključavničarstvo« uredili še kleparsko in vodovodno inštaja|;e,rsico, obrtno delavnico. Na podoben način nameravamo urediti tudi tesarsko delavnico. Svet za gospodarstvo sklicuje tudi Posvetovanja z delavskimi sveti (o družbenem planu, petletnem perspektivnem planu °bčine itd.). Zdaj nameravamo sklicati take Posvete po posameznih panogah (za industrijo, za obrt, za trgovino itd.).
Prav tako sodeluje občinski ljudski odbor z organi družbenega upravljanja. Šolski odbori nam pomagajo pri pripravah na šolsko reformo. Stanovanjska skupnost namerava psnovati z lastnimi sredstvi oddelek za vzdrževanje snage. Skupno smo že razmišljali o tem, koliko naj bi bilo v občini v prihodnje stanovanjskih skupnosti. Kaže, da potrebu-
RoleradsKi hrošč ogroža pridelek
Koloradski hrošč se iz leta v leto bolj širi in se je zaradi premajhnega zatiranja tako razmnožil, da v nekaterih območjih kranjskega okraja resno ogroža pridelek krompir-la. Kljub predpisom o zatiranju tega škodljivca nekateri kmetovalci še vedno dopu-^cajo, da se hrošč nemoteno množi in se ne zganejo niti tedaj, ko vidijo, da je nasad ob-leden že do stebel. S tem povzročajo škodo sebi in sosedom, ki se trudijo, da bi hrošča uničili.
Na plačilo denarne kazni so bili zaradi ""malomarnega odnosa do zatiranja koloradskega krošča kaznovani naslednji lastniki krompirjevih nasadov:
Jože Naglic, Kokrica — 30.000 din; Franc Hartman, Bitnje —- 25.000 din; Anton Janko-vič, Bitnje — 25.000 din; Anton Porenta, Bitnje —. 22.000 din; Franc Mesec, Bitnje — 15.000 din; Janez Dolenc, Zabnica — 15.000 dinarjev; Marija Lužan, Zabnica — 15.000 dinarjev; Pavel Logonder, Zabnica — 15.000 dinarjev; Ivan Porenta, Zabnica — 15.00 din; Franc Rajgelj, Bitnje — 13.000 din; Franc Langerholc, Bitnje — 13.000 din; Jakob Jam-n[K Zabnica — 12.000 din.
Vse lastnike krompirjevih nasadov opozarjamo, da bo kmetijska inšpekcijska služba pri °bčinskem in Okrajnem ljudskem odboru Kranj stalno nadzorovala zatiranje hrošča do jeseni.
Te dni je prišel iz zemlje drugi zarod hroščev v velikih množinah in na njivah bo v enem ali dveh tednih ogromno ličink. Lastike krompirja ponovno opozarjamo, naj poskrbijo za pravočasno škropljenje in prašenje ckuženih nasadov. Potrebno bo še najmanj dvakratno kemično zatiranje, da bomo preprečili ličinkam rast in pot nazaj v zemljo. °o sedaj se je redno dogajalo, da smo zati-,T,nje opustili v času, ko se je krompirjevec **čel sušili, čeprav jo tedaj še ogromno za-Jege do njivah. Tu je tudi vzrok, da so okužbe vsako leto večje. Ce se pridelovalci ne bodo ravnali po opozorilih kmetijske inšpekcijske službe, škodljivcu celo s kemičnimi sredstvi ne bomo več kos.
Kmetijski inšpektorat OLO Kranj
jemo za zdaj eno samo, ko pa bo največje novo naselje »Plavž« strnjeno, bo morda tam nastala samostojna stanovanjska skupnost. Manj živahni kot le-ti organi družbenega upravljanja pa so v naši občini nekateri (potrošniški sveti.«
Drugo vprašanje: »Kateri so, razen teh, poglavitni problemi, ki jih čutijo prebivalci občine irt kako te zadeve skušate reševati?«
»Ti problemi so v posameznih centrih občine različni. Na Jesenicah so najbolj žgoče vprašanje šolski prostori in stanovanja. Po izjavah nekaterih merodajnih činiteljev bo odločba o potrditvi projekta za šolo v kratkem izdelana. Avgusta bo licitacija, predvidoma septembra pa bi gradnjo šolskega poslopja začeli. V Zabreznici pa šolsko poslopje gradimo in bo odprto v začetku šolskega leta 1958-59. Izven centrov pa volivci zahtevajo predvsem komunalne objekte kot, denimo, vodovod, ceste in deloma ponekod tudi še elektrifikacijo.
Letos je bilo v občini dograjenih v druž-
benem sektorju kakih 22, v privatnem pa okrog 20 stanovanj. Približno toliko stanovanj pa je še v gradnji, tako da gradimo letos več stanovanj v primerjavi z zadnjimi dvemi leti.
Manjka nam trgovskih objektov. V novih stavbah bomo dobili tudi nekaj novih trgovskih lokalov. V izdelavi je projekt za tržnico, ki jo bomo začeli graditi še letos. — Uspeli pa smo doseči to, da je KZ Jesenice odprla paviljon, v katerem prodaja sadje in zelenjavo. Hud problem pa je to, da še vedno nimamo nujno potrebne mlečne restavracije, ker zanjo ni primernega prostora, in pa zato, ker na Jesenicah nimamo mlekarne. Pripravlja se projekt mlekarne, katere dnevna zmogljivost bo okrog 10.000 litrov. Mlečno restavracijo pa nameravamo urediti v centru, v bližini postaje.
Tudi razvoj obrti ovira predvsem pomanjkanje prostora. Zato se usmerjamo na to, da bomo razširjali delavnice pri že obstoječih obrtnih podjetjih.«
Metalurška šola na Jesenicah
NOVI VODOVODI NA PODROČJU TRZISKE OBČINE
Občinski ljudski odbor v Tržiču je v predvidenem novem naselju v Podvasici dogradil krajevni vodovod, vreden 2,500.000 din. Naselje bo štelo približno' 20 hiš in če ibo vsaka hiiša imela štiri vodovodno iztoke, potem bo vodarina iz tega naselja donašala letno manj kot 40.000 din. Toda isamo amortizacije bo treba letno ostvariti skoraj 20.000 dinarjev. Podoben izračun nerentabilnosti pokazu-jejo tudi vsi drugi tržiški javni vodovodi, posebno oni, ki jih je občinski ljudski odbor zgradil v zadnjih letih. Vodovodi nimajo toliko dohodkov od vo-darine, kolikor je stroškov.
Za sedaj skušajo Tržičani rešiti vsaj del tega problema s tem, da uvajajo pristojbine za priključek na vodovod. Kdor želi napraviti nov iztok, bo moral plačati pristojbino 1500 din, če pa se priključi cela hiša ali poslovni prostor, bo seveda priklju-čitvena pristojbina znašala nad 10.000 din za stanovanje. Ker v Tržiču primanjkuje pitne vode iz javnih vodovodov, bodo industrijski Obrati morali nabaviti vodomere. J. V.
V PODLJUBELJU ŽELIJO ZGRADITI VODOVOD
iNa nedavrlem sestanku, ki so ga sklicali Podlju-beljčani sami, so vaščani razložili povabljenim občinskim zastopnikom, da želijo vodovod. Dolg bi bil približno 3 km. Pripravljeni hi bili opraviti vse potrebne zemeljske izkope in zasutja. Zastopniki občine so obljubili pomoč občinskega ljudskega odbora. Za sedaj bi izdelali program, nato načrte in proračun, nakar bodo skušali dobiti potrebna sredstva. Vaščani so soglasno izvolili poseben iniciativni odbor za gradnjo vodovoda. Napredni Podij ubeljčani, ki so pred nekaj leti izposlovali, da jim je občinski ljudski odbor elektrificiral vas in celo oddaljena naselja, resno pripravljajo gradnjo Zadružnega upravnega poslopja in sedaj hočejo še vodovod. J. V.
AMD KRANJ PRIDNO DELA Z MLADINO
AMD Kranj je zelo delovno in žanje pri svojem delu prav lepe uspehe. Veliko dela tudi s pionirji in mladinci. Pionirjem je naredilo majhen motorček, s katerim se učijo pravilne vožnje že v mladih letih, so pa tudi ljubitelji brzine .in že so priredili dirke, na katerih so bili najboljši nagrajeni z lepimi nagradami, prvi pa je dobil še pokal.
Kaj pa mladinci? Ti pa niso več zadovoljni z majhnim motorčkom, ampak že mislijo na »Jap«. Navdušeni so bili, ko so videli prve dirke na stadionu v Stražišču in tudi sami bi -rr.di zajahali jeklene konje ter zdrveli po stezi. AMD je ustanovilo društvo mladih tekmovalcev in trinajst jih je uspešno opravilo izpite za športne funkcionarje. Po opravljenih izpitih pa so pričeli z rednim treningom na dnkališču. Prvič so imeli priliko pokazati svoje znanje ob obisku delegatov AMD iz Banja Luke. Sicer je bilo to srečanje z ožjim krogom gledalcev-stiO'kovnjakov, upajo pa, da se bodo kmalu srečali s širšo javnostjo.
OTVORITEV VODOVODA NA TRSTENIKU
Vaški odbor SZDL in Vodovodni odbor Trstenik pripravljata za nedeljo otvoritev dograjene I. etape vodovoda na Trsteniku in okoliških vaseh. Za ta pomemben dogodek prebivalcev izpod Storžiča se že nekaj časa pripravljajo. Povabili so več predstavnikov političnih in množičnih organizacij. Pričakujejo, da se bo slovesnosti udeležilo tudi večje število prebivalcev iz bližnje in daljne okolice. Domače gasilsko društvo pa bo nato izvedlo mokre gasilske vaje z novomon-tiranim hidrantom.
KRAJEVNO GOSTILNO V SENCUR-JU  SO OBNOVILI
Krajevna gostilna »Na jami« v Šenčurju je bila nujno potrebna obnove, sicer bi jo zaradi sanitarnih predpisov morali zapreti. Pred meseci so začeli z adaptacijo. Podrli so nekaj nerabnih in zastarelih objektov na dvorišču, prezidali prepotrebne sanitarne objekte, na dvorišču pa postaviii okusno zgrajeno lopo. Na istem dvorišču prav sedaj podirajo tudi staro mlekarno in bodo že v naslednjih mesecih pričeli graditi nedaleč od tu novo moderno zbiralnico mleka.
TEŽAVE PRI GRADNJI JESENIŠKE ŠOLE
Občinski ljudski odbor Jesenice je na zadnji seji sprejel pravila Doma onemoglih, izdal garancijsko pismo obrtni delavnici Radio-servis na Jesenicah in sprejel odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na maloprodajni promet. Gradbeni odbor za gradnjo jeseniške osemletke je na seji predložil odbornikom poročilo o pripravah za gradnjo. Sole namreč še sedaj niso pričeli zidati, ker republiška komisija ni potrdila načrtov, ker niso razmejili zemljišča, razen tega pa tudi sredstva niso odobrena. Predsednik ObLO Maks Dolinar je obljubil, da bo ukrenil vsq potrebno za pospešitev gradbenih priprav. V*
STRANKAM NE PEČEJO KRUHA
Gospodinje ha področju Jesenic Pod Mežakljo morajo kruh sproti kupovati ali pa ga peči doma, ker ga ne morejo dati peči k peku, kot so bile prej navajene. Pekarski obrat pa bi bilo moč urediti, ker so v ta namen na razpolago tudi sredstva, ki zdaj čakajo neizkoriščena. Prepeka pa je v tem, da delavski svet »Pekarne in slaščičarne« smatra, da bi bila peka tega kruha Pod Mežakljo za podjetje nerentabilna.
»ELAN« SKORAJ ŠE ENKRAT VEC IZDELKOV KOT LANI
V prihodnjih dneh bodo iz »Elana«, tovarne športnega oroda in opreme v Begunjah, odposlali prvi vagon smuči v Zahodno Nemčijo. Skupno bodo letos odposlali v Nemčijo, Švico^ in Francijo 1000 parov smuči. Na zadnji razstavi športne opreme, ki jo bila v začetku julija meseca v Wiesbadenu v Zahodni Nemčiji in na kateri »Elan« sodeluje že tretje leto, je bilo izredno zanimanje za izdelke te tovarne. Zastopniki podjetja so to pot sklenili ugodne pogodbe za več tisoč parov smuči, smučarskih palic, hokejskih palic in kajak čolnov. Mimo tega izvažajo še razne druge proizvode, kot rekete za perjanico, katerih so samo letos izvozili nad 300.000 kosov. Tudi v Ameriko izvažajo nekaj svojih proizvodov, predvsem smučarsko opremo.
Računajo, da bodo do konca leta razen telovadnega orodja in druge opreme izdelali 15.000 parov smučarskih palic iz duraluminija, od katerih bodo 10.000 parov izvozili, 7000 parov sank, nekaj tisoč parov smuči in druge opreme. V »Elanu« so povsem ukinili izdelavo masivnih smuči in se odločili za izdelavo lepljenih.
Iz podatkov podjetja je razvidno, da iz leta v leto povečujejo svojo proizvodnjo in izboljšujejo proizvodne postopke. Po letošnjem načrtu bodo izdelali za okoli 600 milijonov din proizvodov več ali skoraj še enkrat toliko kot lani. Poj.
GRADNJA OBRTNIH, TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH OBRATOV TER STANOVANJ
Kljub vsem težkočam je gradbena dejavnost v Tržiču živahna, Občinski ljudski odbor je na licitaciji kot navidezno najbolj ugodno sprejel ponudbo gradbenega podjetja STANDARD Tolmin.
Pokazalo pa se je, da bi bilo bolje oddati delo malce dražjim krajevnim podjetjem, ker je Standard v konkurenčnih težnjah dal prenizke cene. Zato je prišel v prisilno sodno likvidacijo in gradbena dela na tržiški pekariji ter trgovsko stanovanjski hiši so počivala več kot mesec dni. Občinski ljudski odbor je sedaj oddal nadaljevanje del krajevnim podjetjem. Upajmo, da bodo Tržičani kljub zamudi meseca dni žo konec tega leta kupovali kruh iz sodobne pekarije in da bo največje delavsko naselje tržiške občine še letos dobilo težko pričakovano trgovino, mesnico, prodajalno zelenjave, mlekarno in gostilno.
Lepa trinadstropna stanovanjska-hiša v Prečni ulici, katero jo adaptiral občinski ljudski odbor, Je dograjena ter je v okras okolici. Tudi 11-stano-vanjska hiša ob Cankarjevi cesti bo v kratkem izročena svojemu namenu. Dokaj hitro napreduje gradnja 16 stanovanj v bloku za Mladinskim domom.
UVAJANJE  ŽLAHTNEJŠIH  IN ODPORNEJŠIH SADNIH SORT
Morda je tržiški občinski ljudski odbor izmed vseh občin v našem okraju storil največ za napredek planšarstva, saj je leto za letom gradil na planinah in skrbel za razvoj živinoreje. Letos je za melioracije predvidenih le 800.000 dinarjev.
Verjetno le malo ljudi ve, da je Občinski ljudski odbor že pred leti uredil velik nasad »miču-rink« v Podljubelju. Ta nasad je prvi poizkus, kako uvesti v visokogorskih krajih žlahtnejše in odpornejše vrste jablan, kar je seveda ogromnega pomena za razvoj sadjarstva na Gorenjskem. Občinski ljudski odbor je letos določil precejšnja sredstva za nego tega nasada.
Spomladi so opravili globinsko gnojenje, ki ga bodo jeseni ponovili skupno z gnojenjem s hlevskim gnojem, vsako drevo pa bodo posebej zavarovali proti škodljivcem.
INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA ŠOLA V TRŽIČU UKINJENA
Ker ni sredstev za finansiranje te šole, mora biti ukinjena. Učenci se bodo vključili v tržiško vajensko šolo. Res je škoda, da se šola po komaj enoletnem obstoju že ukinja.
KAJ JE NOVEGA V TRŽIŠKIH PODJETJIH
V trgovskem podjetju »Prehrana« so sklenili, da bodo ostro kaznovali poslovodjo in osebje poslovalnice, če se ne bodo ravnali po odrejenih cenah. Prva kazen bo znašala 5000 din, druga kazen pa takojšnji odpust iz službe. Ce bi v trgovini nastali kaki primanjkljaji, trpi 60 odstotkov primanjkljaja poslovodja, ostalih 40 odstotkov pa osebje poslovalnice.
V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču je upravni odbor ugotovil, da je podjetje plan prvega polletja doseglo v predilnici s 104,4%, v sukalnici s 100,8%, v tkalnici s 104,4%, po votkih s 107,9%, v belilnici s 110,6%. Julija so prešli v tkalnici ha delo v dveh, namesto v treh izmenah.
Da bi ne bilo zastoja v produkciji v času dopustov, sprejemajo na delo upokojene tkalke in pre-dice za dobo 2 mesecev.
V tovarni obutve PEKO v Tržiču so operativni plan izpolnili v prvem polletju z 9D.95 %, finančni plan pa s 106,98 %. Kvaliteto izdelkov so izboljšali in do skrajnosti znižali število defektov.
V TRŽIČU NI DOVOLJ TRGOVIN S SADJEM IN ZELENJAVO
Dolge vrste gospodinj čaka vsak dan pred trgovinami s sadjem in zelenjavo v Tržiču. Nujno potrebno bi bilo, da bi vsaj v poletni dobi odprli v Tržiču Še nekaj novih poslovalnic, da ne bi gospodinje zamudile toliko časa.
VODOVOD BISTRICA—NAKLO
Delavci pod nadzorstvom inženirjev Zavoda za nizke gradnje LRS že dalj časa kopljejo okoli »Zegnanega studenca« nad Bistrico v Tržiču ter iščejo nadaljnje vodne izvire. Uspehi so se pokazali. Medtem so začeli že količiti traso novega vodovoda Bistrica—Kovor—Zvirče—Loka—Breg—Ziga-nja vas. Delo torej napreduje.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
MALI OGLASI
Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred   vplačilom. —
Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki trna j o 20 % popusta.
TELEF. STEV. NAROČNIŠKEGA IN OGLASNEGA ODDELKA JE: KRANJ 190.
Rezervno gumo izgubljeno za
avtomobil »Opel - Adam« vrniti proti nagradi Mehanični delavnici Tržič.
Novo svileno obleko sem izgubila od Naklega do Police 28. Julija. Prosim najditelja naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek.
Ugodno prodam dobro ohranjeno (hrastovo) delovno sobo (omaro, pisalno mizo in sprejemno mizo s 6 stoli). Poizve se v upravi lista.
Hiša z lokalom ali posamezna stanovanja naprodaj v centru Medvod. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam spalnico nepleskano. Naslov v oglasnem oddelku.
Vzidljiv levi štedilnik prodam. Primskovo 22. >
Prodam lep fikus. — Rakovec, Ovsiše, Podnart.
Prodam kompletno opremo za motorno kolo Puch - roller (zelen), in sicer: dvoje očal, preobleko za sedeže, rezervno kolo in ščitnik (vetrobran). Poizve se v upravi lista.
Prodam kravo 9 mesecev brejo in 2 prašiča 35 do 40 kg. — Juvan, Breg ob Savi 4.
Dobro zaraščen gozd v Pristavi pri Tržiču nad hišo št. 9 ugodno naprodaj. Poizve se Žeje, Primožič.
Prodam kravo dobro mlekari-co s teletom. — Cebavs Franc, Ljubno 12, Podnart.
Prodam motorno kolo NSU 250 ccm v zelo dobrem stanju. — Sp. Duplje 23. -
Prodam žensko kolo. Poizve se Podreča št. 42, p. Smlednik.
Poceni prodam 800 komadov rabljene strešne opeke. Gorska pot 2, Koroška Bela, p. SI. Ja-vornik.
Kmetijska   zadruga Cešnjica,
P. Železniki proda stanovanjsko hišo na Cešnjici štev. 73, Železniki.
Grem za blagajnika kjerkoli. Imam dobro prakso. Naslov v oglasnem oddelku.
Podjetje »Marmor Ilotavlje« sprejme takoj pisarniško moč z znanjem strojepisja in korespondence. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo podjetja.
Čevljarskega   vajenca sprej-
Uprava podjetja razpisuje sledeča delovna mesta:
2 TEHNIKA  Icsno-induslrijskc stroke,
lahko začetnika
1 DAKTILOGRAFI NJO, lahko začetnico VEC MIZARSKIH POMOČNIKOV VEČ DELAVCEV nekvalificiranih ali delavk za obrat Polica pri Kranju
3 KLJUČAVNIČARJE
Interesenti naj se zglasijo osebno v podjetju ali pošljejo pismene ponudbe. Nastop službe je možen takoj.
„Roleta - mizarstvo" Kranj
AVTO-MOTO DRUŠTVO, TRŽIČ
sprejme v službo KNJIGOVODJA, MEHANIKA in ŠOFERJA
Pogoji:
za knjigovodja srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba in tri leta prakse v stroki.
za mehanika pomočniški izpit in šoferski izpit C in D.
za šoferja šoferski izpit C. Plača po dogovoru.
Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1957.
Obrtno pođjelje „Plcskarslvo", Kranj Koroška c. 19 Sprejme kvalificiranega ČRKOSLIKARJA in PLESKARJA
za imitacijo lesa. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Pismene in ustne ponudbe sprejema pisarna podjetja Koroška cesta 19, Kranj.
IŠČEMO
LABORANTA
za foto oddelek. — Plača po tarifnem pravilniku, stop službe takoj.
Časopisno - založniško podjetje »Gorenjski tisk« — Kranj
— Na-
ZELEZNINA
trg. podjetje z gradb. materialom, gospodinjskimi predmeti, okovjem, sanitarno opremo, barvami in laki
IMA ŠE
na zalogi uVožena Puch-California moška kolesa ter moška uvožena kolesa češke Šport.
mem. Cernilec Andrej, Koroška 31, Kranj.
Sprejmem vajenca za pečar, obrt. Močnik Peter, Tavčarjeva 38, Kranj.
Podpisana Gros Marija prekli-cujem neutemeljene besede, ki sem jih govorila o Gros Janko-tu iz Zvirč 21.
Od Primskovega do »Pletenine« sem izgubila svileno blago za obleko. Najditelja prosim, naj ga proti visoki nagradi odda vratarju »Pletenine«.
Kupim hišo z vrtom nekje na Gorenjskem. — Oblak, Gregorčičeva 2, Kranj.
Ugodno prodam klavirsko harmoniko 60 basov. — Ogled pri Prevc, Titov trg 17, Kranj.
NUDIM VISOKO NAGRADO tistemu, ki mi preskrbi enosob-no stanovanje ali sobo. Naslov v oglasnem oddelku.
Naprošamo osebo, pri kateri je ostala anketna lista za avtobusno progo skozi Predoslje, naj jo odda na Krajevni urad Predoslje.
IZŽREBANE VSTOPNICE OBISKOVALCEV VIL GORENJSKEGA SEJMA
1. Električni štedilnik »TOBI« št. 19810; 2. moško kolo »ROG« št. 14548; 3. radioaparat »RR« št. 11225; 4. konj (igrača) št. 9645 ; 5. konj (igrača) št. 11286 ; 6. miki-miška št. 5733 (dijaška).
Dobitke je dvigniti najkasneje do 15. avgusta 1957 v prostorih Obrtne zbornice Kranj — Prešernova ulica 13.
Uprava Gorenjskega sejma.
»STORŽlC« KRANJ, 2.   in 3.
avgusta ameriški barvni film
»Štirje jezdeci« ob 18. in
20. uri. 4. avgusta matineja jug. filma »svetovno prvenstvo« ob 10. uri ter ameriški film »obzirni kapetan« ob 16., 18. in 20. uri.
LETNI »PARTIZAN«, 2. in 3. avgusta mehiški film »ko bom odšel« ob 20. uri, 4. avgusta jug. film »svetovno prvenstvo ob 20. uri.
»SVOBODA« STRAŽlSCE, 3. avgusta premiera amer. filma »obzirni kapetan« ob 20. Uri, 4. avgusta amer. barvni
film »Štirje jezdeci« ob
16., 18. in 20. uri.
NAKLO, 3. avgusta premiera jugoslovanskega filma »svetovno prvenstvo« ob 20. uri. 4. avgusta ameriški barv. film »bitka v soteski« ob 17. in 20. uri.
»RADIO« JESENICE, 2. avgusta, angl. film »skozi pekel« ob 18. in 20. uri. 3. in 4. avgusta premiera amer. filma »kogar sonce greje«. v soboto ob 18. in 20. uri. v nedeljo ob 18. in 20. uri — v slučaju slabega vremena tudi ob 16.
uri. v nedeljo ob 11. uri matineja amer. barv. risanke »pustolovščine paja in plutota«.
»PLAVŽ« JESENICE, češki kriminalni film »kavarna na glavni cesti« ob 18. in 20. uri. 3. in 4. avgusta angleški film »skozi pekel«. v soboto ob 18. in 20. uri. v nedeljo ob 1<8. in 20. uri — v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. Ob 10. uri matineja ameriške barvne risanke »pustolovščine paja IN plutota«.
žirovnica, 3. in 4. avgusta amer. barv. film »houdini«. , V soboto ob 20.30 uri. v nedeljo ob 18. in 20.30 uri.
DOVJE mojstrana, 3. in 4. avgusta češki kriminalni film »kavarna na glavni cesti«. V soboto ob 20. uri. v nedeljo ob 17. uri in ob 20. uri amer. barv. risanka »pustolovščine paja in plutota«.
KOROŠKA BELA, 3. in 4. avgusta amer. film »kogar sonce greje« ob 19. uri.
BLED, od 2. do 4. avgusta ameriški barvni fantastični film »borba v vsemirju«.
LJUBNO, 3. in 4. avgusta ameriški barvni film »poslednji apač«. v soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri.
»SOKA« SKOFJA LOKA, od 2. do 4. avgusta amer. barv. film »GLAVE KVIŠKU«.
v soboto ob 20.30. uri.
v nedeljo ob 16. in 20. uri.
Opozarjamo na zalogo UVOŽENIH
KLAVIRSKIH HARMONIK
vseh velikosti od 12 do 120 basov v naši trgovini Galanterija, Prešernova ulica št. 5.
Trgovsko podjetje ELITA, KRANJ
»KRVAVC« CERKLJE, 3. in 4.
avgusta ameriški barv. film »BRODVAJSKA USPAVANKA«.
TRŽNI PRE6LEO
V KRANJU
Stojnice na kranjskem trgu so bile v ponedeljek spet pestro naložene. Naprodaj jo bilo izredno veliko gob (jurčkov), tudi takih za vlaganje. Kaže, da je zadnje deževje nabiralcem po dolgom času le prineslo srečo. Novi krompir se je tokrat že pocenil na 20 din za kg. Tudi jajca so bila zaradi velike ponudbe spet po 17 in 18 din komad. Kumar je hitro zmanjkalo, četudi jih prodajajo še kar po 50 din kg. Gospodinje so imele v ponedeljek na izbiro tudi precej perutnine. Kokoši so bile po 450 din, mladi petelinčki pa po 220 in po 250 din.
Ostale cene: ajdova moka 70 dinarjev liter, kaša 80 din liter, ješprenj 70 din liter, skuta 90 dinarjev kg, maslo po 480 din kilogram, gobe 200 din kg (merica 50 din), čebula in rdeča pesa 40 din kg, kolerabe 30 din kg, stročji fižol 75 din kg, zelje 30 dinarjev kg, lisičke 30 din liter, grah 40 din liter, solata 20 din kilogram, rdeči bezeg 100 din liter in brusnice 200 din liter.
V KAMNIKU
Kamniški živilski trg je bil v torek dobro založen. Na pretek je bilo novega krompirja po 20 dinarjev kg. Ostalo cene: paradižnik 60 din kg, čebula 52 din kilogram, česen 140 din kg, stročji fižol 70 din kg, zelje 20 dinarjev kg, jabolka 62 din kg, breskve 115 din kg, hruške pa 78 din kg. Prvič so prodajali gobe po 40 din merico, lisičke pa po 20 din liter. Jajca so bila najceneje po 17 din. Sirček so prodajali po 6 do 10 din komad.
GIBANJE PREBIVALSTVA
NA JESENICAH • Rodile so: Marija Rolc, gospodinja — deklico; Marija Cop. gospodinja — deklico; Bogomila Dornik, gospodinja — dečka; Ana Gorenc, gospodinja — deklico; Nada Grošelj, gospodinja — deklico; Frančiška Sipelj, poljska delavka — deklico; Ana Jeršin, gospodinja — deklico; Jožefa Keserovič, gospodinja — deklico; Marta Hlebanja, trg. pomočnica — deklico; Božena Cufer, učiteljica — deklico; Marija Mencinger, uslužbenka — deklico; Egidija Erjavec, uslužbenka — deklico; Draga Vucela, gospodinja — deklico; Marija Medved, gospodinja — dečka; Ivana Koprivec, krojaška pomočnica — dečka; Karla Mar-kočič, knjigovodja — deklico; Marija Nadižar, tov. delavka — dečka.
Poročili so se: Andrej Noč, šofer in Helena - Marija Petrič, šivilja; Franjo Cižmišija, delavec in Marija Kopasič, kuharica.
Umrli so: Barbara Pangeršič roj. Rozman, gospodinja; Branko Kokot, učenec; Štefka Fuj s, otrok; Franc Aleš, črkoslikar; Valentin Stare, invalid, upokojenec; Frančiška Trček, oskrbo-vanka.
V TRŽIČU
Rojeni so bili: Janja Bodlaj, Zlata Meglic in Irena Popelar.
Umrli so: Kristijan Perko, upokojenec; Frančiška Sajovic rojena Legat, preužitkarica.
Poročili so se: Jožef Lužar, mizarski pomočnik in Marija Stular, tovarniška delavka; Jakob Drobnič, delavec in Verona Mrvar, tovarniška delavka.
Rojeni: Izidor Ropret.
Umrli so: Jožefa Gačnik rojena Bodlaj, upokojenka.
NESREČE
OBRATNA  NESREČA ZAHTEVALA NOVO ŽRTEV
V sredo zjutraj je prišlo v mehanični delavnici SGP »Projekt« v Kranju do težje obratne nesreče, katere žrtev je postal 17-letni meh. vajenec Anton Ož-vald iz Kranja. Ko je le-ta s
K prazniku		
občine T fi rivniictn		r z i c
čestitajo vsem delovnim kolektivom in vsemu	Občinski Občinski Občinski	ljudski odbor komite ZKS odbor SZDL
prebivalstvu občine	Občinski Občinski	odbor ZB odbor IMS
	Občinski	odbor ZVVI
	Občinski	odbor ZROJ
	Občinski	sindikalni svet
kompresorjem polnil avtomobilsko gumo, je iz neznanega vzroka gumo razneslo, pri čemer je vrglo varovalko obroča Ožvaldu v čelo. Hudo poškodovanega ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico; njegovo zdravstveno stanje je zelo resno.
SMRTNA NESREČA Z BOMBO
Dne 23. julija se je na Bledu smrtno ponesrečil dijak III. razreda gimnazije Mirko Mandeljc, ko se je igral z italijansko ofenzivno bombo.
§§ S SODIŠČA
A. K., doma iz bližine Grosu-pelj, je bil že predkaznovan zaradi tatvine koles, vendar se je ponovno spustil na to pot. Dne 13. januarja letos je v večernih urah pred gostilno Kanonir na Sp. Jezerskem vzel in si prilastil dvokolo, last Petra Sluge iz Kokre. Kolo je potem skril v neki opuščen bunker v bližini Kamnoloma Kokre. Na glavni obravnavi je hotel tatvino kolesa prikazati v drugi luči, predvsem tako, da si ga ni imel namena prilastiti, ampak le izposoditi za predstoječo vožnjo. Sodišče njegovemu zagovoru ni verjelo, ker so vse okolnosti, predvsem pa ta, da je kolo skril in da je šele po daljšem zasliševanju povedal, kje je kolo, kazale tudi njegov-prisvojitveni namen. Obsodilo ga je na 6 mesecev zapora.
o—o
F. J., doma iz okolice Gorenje vasi v Poljanski dolini, se je letos 25. maja udeležil veselice v domu Partizana v Železnikih. Na veselico je prišlo mnogo gostov s kolesi, med njimi tudi P. K., kateri je pustil kolo v veži. Ko se je P. K. v jutranjih urah hotel peljati domov, je bil dokaj presenečen, ko jo opazil, da njegovega kolesa ni več v veži. Iskal ga je vse tam okrog, okoli 5. ure zjutraj pa ga mu je poškodovanega pripeljal neki znanec. Na kolesu je manjkala dinama z reflektorjem, prednja zavora, ročaji in dva ključa. Še istega dne so organi ljudske milice ugotovili, da je vse te dele .ukradel F. J. Obdolženec je dejanje priznal, navajal pa je, da je to dejanje storil v vinjenosti in sploh ni vedel, kaj je hotel. Vse okolnosti pa so pokazale, da se je obdolženec prav dobro zavedal, kaj je delal, saj je n. pr. ukradene predmete tudi dobro skril. Ob upoštevanju, da do sedaj še ni bil kaznovan, da je dejanje v glavnem priznal, ga je sodišče obsodilo na 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let.
o—o
M. S. in P. S. iz Seničnega sta iz skladišča za drva Zdravilišča na Golniku letos maja vzela troje obrabljenih plošč za štedilnike v vrednosti 8660 din in si te stvari prilastila. Zagovarjala sta se, da sta to napravila, ker sta imela majhen zaslužek in da sta rabila denar. To dejanje sta napravila v povratku, saj sta bila leta 1956 od istega sodišča že predkaznovana, zato jo sodišče obsodilo za to tatvino vsakega na 5 mesecev zapora. Odmerjena kazen jih' bo verjetno spametovala, da bosta v bodoče tuje stvari pustila pri miru.
špovi
PETI MEDNARODNI TURNlB
»POKAL KRANJA« IGRALKE »TRIGLAVA« PRV*
Od ponedeljka do srede srn" bili priče zelo razburljivih tekem v namiznem tenisu. Tak' kvalitetne zasedbe kot je bil» letos na mednarodnem turnirju, v Kranju še ni bilo. Tudi take izenačenosti še ni bilo.
Madžarski igralci iz klub8 »Lombik« nas niso razočarali sami pa niso pričakovali, da bo' do naleteli v Kranju na boijŠe od sebe. Pri moških je bila m »Ljubljana«; pri ženskah pa naše domače igralke. Dunajski »Sem' perit« ni nastpoil kompleten Tudi »Opatija« je imela večj« želje. Računali so vsaj na drugo> zadovoljiti pa so se morali s tretjim mestom. Veliko presene-čenje so mladi igralci »Ljubijo ne«. Njihovi zmagi ni nobeneg* ugovora. Bili so najbolj izen»' čena ekipa. Ženske so mogoče računale na več, vendar pa je P* prikazanih igrah njihov plasma" realen. — Vso pohvalo pa zaslU' žijo našo domače igralke. Naj' prej za odlično zmago nad Mad' žarkami, kjer so vse tri: Bog»' tajeva, Plutova in Teranov* enako prispevale in bile tudi vse enako dobre. Drugič pa za zrna' go nad Ljubljano, kjer je pred' vsem Plutova pokazala velik" borbenost in tudi precej znanj* Moška ekipa je z dvema zrna' gama nad. Opatijo in »Semperi' tom« lahko zadovoljna.
Teran je z Madžarom VVarkO' nyjcm zasluženo po dobljenih igrah na prvem mestu. Sicer m igral v svoji najboljši formi« prispeval pa je levji delež * obema zmagama. Skoda je le, d* svojih živcev ne obvlada v vsel* trenutkih, kar bi tako mlad igra' lec vsekakor moral.
Tablica V. mednarodnega tuf nirja je takale:
MOŠKI:
1. "Ljubljana 4-3-1-17:10-3 J
2. Lombik-Budimp. 4-3-1-18:14-3
3. Opatija 4-2-2-18:14-2
4. Triglav Kranj 4-2-2-14:18-?
5. Sempcrit - Dunaj 4-0-4- 9:20-*
ŽENSKE:
1. Triglav Kranj 3-3-0-9-4-'
2. Lombik-Budimp. 3-2-1-8:4-2 |
3. Ljubljana 3-1-2-6:6-1
4. Semperit - Dunaj 3-0-3-0:9-*
RS
KOLESARSKE DIRKE V STRA- • ŽISCU BODO V NEDELJO
Kolesarske dirke na stadion* v Stražišču, ki so bile napovf dane za nedeljo 28. julija, so bile | zaradi dežja preložene. Prireditev bo prihodnjo nedeljo gusta ob 15.30 in si jo bode ko ogledali tudi tisti, ki se bodo vrnili z dirk na Ljubelju.
S. L.
nredi-4. avlo lah-
MLADI STRELCI Z JESENIp ODŠLI NA TABORJENJE
Strelska družina »Matija Verd-nik-Tomaž« na Jesenicah je organizirala za pionirje svoje družine tritedensko taborjenje v Bohinju. 30 jeseniških pionirjev, ki so se v minuli sezoni izkazali kot dobri strelci, je odšl" na taborjenje v ponedeljek.
U.
Prešernovo gledališče
v številkah
.filmi, kiflf cjZcdamo
Z nastopom v Zabnici, kjer je uprizorilo v čast D neva borcev Fuginovo dramatizacijo partizanske bitke z Nemci na Spičastem vrhu »Ob krvavi zori«) je Prešernovo gledališče 4. julija zaključilo svojo sedmo sezono. Kljub vsem težavam, s katerimi se šledališče še vedno bori, je bila pretekla sezona vsekakor uspešna. Z •ansamblom 14 igralcev in igralk, od katerih sta bila'dva dlje časa v bolniškem stanju, je gledališče naštudi-*alo deset premier, obnovilo Cankarjeve »Hlapce« za proslavo 20-letnice "velike tekstilne stavke v Kranju, ter naštudiralo že omenjeno dramatizacijo Ivana Fugine »Ob krvavi zori« za Dan borcev. Razen tega je pripravilo tudi Večer starogrške lirike, za katero pa Je bilo med Kranjčani žal premalo zanimanja. Uprizorjena dela so se vrstila v tem-le zaporedju: A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«, F. Delderfield: »Visok je zid«, So-*oklej: »Kralj Edip«, F. Milčinski: ^Mogočni prstan«, Aristofanes: »Lizi-*trata«, A. Remec: »Magda«, A. Sala-"Crou: »Noči jeze«, W. Inge: »Avtobusna Postaja«, A. Leščan: »Slepi potnik« in Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. 2a Teden ma-tere in otroka je bila štirikrat ponovljena Skufčeva mladinska igra »Janko in Metka«. Ob priliki Proslav 20-letnice tekstilne stavke je gledališče gostovalo s Cankarjevimi •Hlapci« v Tržiču, na Jesenicah in v Skofj i Loki. Od uprizorjenih del je Pet slovenskih, eno jugoslovansko, štiri moderna, ter dve klasični. Komedijski repertoar je bil s težjim uravnovešen.
V sezoni 1956/57 je ansambel odigral skupno 173 predstav, od tega 121 v domači hiši, ostalih 52 pa na gostovanjih. K temu je prišteti še gostovanja dru-8ih gledališč v naši hiši. katerih je Pilo letos precej. Ob otvoritvi proslave 20-letnice tekstilne stavke je gostovalo Pri nas Slovensko narodno gledališče m Maribora s Patrickovo komedijo "Vroča kri«. Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane je gostovalo z Rous-sinovo komedijo »Mož, žena in smrt«. Mestno gledališče iz Ljubljane se je v pretekli sezoni prvič predstavilo kranjskemu gledališkemu občinstvu z dramo M. Gorkega: »Malomeščani« in 8 komedijo Barilette-Gredy: »Pero«. Tudi Mestno gledališče iz Celja nas je obiskalo prvič od svojega obstoja z Nashev im »Vremenarjem« in sodobno dramo.poljskega dramatika Lutovskega •Dežurna služba«. Mestno gledališče 2 Jesenic nam je letos vrnilo obisk 2 Roussinovo komedijo »Otroci prihajalo«. Tako je bilo odigranih skupno 188 predstav, kar pomeni napram lanski sezoni 30 predstav več.
Obisk se je ponovno zvišal, vendar Je z ozirom na večje število predstav nesorazmeren. Skupno število obiskovalcev znaša 47.656, od tega doma 33.475 ali 70.227o, in na gostovanjih l4-181 ali 29.78%. Posamezna dela pa so imela tak-le obisk: Matiček se ženi ?474, Visok je zid 3035, Kralj Edip 3f5®3, Mogočni prstan 4584, Lizistrata 3205, Magda 5889, Noči jeze 1726, Avtobusna postaja 4192, Slepi potnik 2872, Zakonska postelja 269.?, Hlapci 2825, Janko in Metka 898. Grško liriko je Poslušalo na dveh prireditvah 135 ljudi! Predstavo v Zabnici si je kljub delavniku   ogledalo   700  ljudi. Naši
gostje pa so imeli skupno 15 predstav in 3745 obiskovalcev.
Gostovanja so bila v pretekli sezoni kljub pomanjkanju denarnih sredstev zelo številna in je število predstav na gostovanjih večje napram prejšnji sezoni za 16, obisk pa za 2566. Število krajev je večje za 10 ali 100%. Gostovali smo v sledečih krajih: Cerklje 1 predstava, Golnik 7, Gorenja vas 3, Jesenice 3, Kamnik 2, Kočevje 3, Križe 1, Kropa 1, Lancovo 1, Ljubljana SNG 1, Preddvor 1, Radovljica 3, Sorica 2, Skofja Loka 9, Tržič 1, Visoko 3, Solkan 3, Zabnica 1, Železniki 4 in 2iri 2 predstavi. Največ predstav je bilo v Škof j i Loki, kjer je KUD »T. Sifrer« razpisal sezonski abonma, največ obiskovalcev pa je bilo na Golniku: 2270. Iz navedenega sledi, da je gledališče razširilo svoja gostovanja od lanskih 10 krajev na 20. Obisk na gostovanjih
bi bil neprimerno večji, če bi bil čas gostovanj prikladnejši. V mnogih krajih na podeželju smo gostovali ob sobotah zvečer, kar zlasti za izrazito kmečke vasi ni posebno prikladno. V splošnem je opaziti, da zanimanje za naše predstave na podeželju še vedno raste, izjema je Tržič. Zdi pa se, da bi bilo mogoče tudi v Tržiču organizirati redna gostovanja, saj precejšnje število Tržičanov   poseča  naše  premiere v
Kranju.
Na gostovanjih je bilo povprečno zasedeno 78.60% dvoran.
To je slika pretekle sezone. In prihodnja? Vodstvo in ansambel gledališča sta polna optimizma in volje do dela, zato smo lahko prepričani, da nam bo ob podpori naše oblasti in naših obiskovalcev uspelo, da bo prihodnja sezona zebeležila nove uspehe.
F. T.
UPORNIK
Tudi s tem ameriškim filmom v črno-beli tehniki še ni prekinjeno obdobje dobrih filmov v kranjskih kinematografih. Film utegne biti še posebno zanimiv zategadelj, ker zelo ostro in na neprisiljen način biča napake in nezdrave razmere v ameriškem družbenem življenju. Zgodba pripoveduje o nadarjenem arhitektu, ki vnaša v projektiranje in gradnjo nebotičnikov v New Yorku, nov, revolucionarni stil, pri tem pa naleti na zagrizen odpor nosilcev konzervativnih naziranj v gradbeništvu. Le-ti, s? pravi, razne gospodarske in politične skupine, ga skušajo s tiskom, diktiranim javnim mnenjem in plačano propagando uničiti. — Po dramaturški plati je film brezhiben, pa tudi režiji in igri Garry Coopra, Patricie Neal ter ostalih igralcev ni kaj očitati. Vsekakor gre za film, ki bo ostal gledalcem še dolgo v spominu.
Štirje jezdeci
Ne bo odveč pripomba, da so ameriški filmski producenti kar neuničljivi v iskanju napetih zgodb za filme z Divjega zapada. — In kaj nam ima povedati barvni film »Štirje jezdeci«? Vodilna misel tega filma utegne biti: Človek je dober! V notranjosti vsakega človeka, pa naj bo še tako slab, je utajena iskrica dobrega in plemenitega. Pogosto pa prav okoljo in družbene prilike, iz katerih' je človek zrasel in v katerih živi, duše njegova plemenita nagnjenja, ki pa se često sproste tedaj, ko grozi sočloveku stiska. Kav-bojka pa ne bi bila to kar je, če ne bi producenti dodali zgodbi šo divje galopiranje, medsebojna obračunavanja s pestmi in orožjem in za nameček še Indijance, da o ljubezni ne govorim.
Zgodba je spretno zasnovana, režija odlična, kar velja v glavnem za igro — skratka, film utegne biti še kar privlačen, posebno za ljubitelje vesternov.
ZANIMIVA ANKETA
Delavci v Žireli pridno obiskujejo gledališke predstave in koncerte,
manj pa športne prireditve
Lani med počitnicami je skupina študentov pravno-ekonom-ske fakultete v Ljubljani pod vodstvom profesorja dr. Jožeta Goričarja napravila v treh slovenskih podjetjih anketo o tem, kako naš delovni človek preživljr. prosti čas. Med anketiranimi podjetji jo bilo tudi čevljarsko podjetje »Alpina« iz Zirov. Anketiranih je bilo 70 delavcev v povprečni starosti 25 let.
Anketa je dala zanimive rezultate, ki kažejo, da žirovski delavci precej ber6, dokaj pridno obiskujejo gledališče in tudi koncerte, medtem ko za športne prireditve med njimi ni tolikšnega zanimanja.
Najmanj je zanimanja za dopolnilno strokovno, pa tudi splošno izobrazbo. Od anketirancev obiskuje po en delavec zdravstveni tečaj, dramski tečaj pri Svobodi, seminar ZKS in šoferski tečaj. Športne prireditve redno obiskuje 34,2% anketiranih ali 25. Za razliko od ostalih dveh podjetij, kjer je med anketiranci največje zanimanje za nogomet. Zirovco najbolj privlačuje telovadba. Nogomet je na drugem mestu, nato pa sledita smučanje in atletika.
24 anketiranih (34,2%) obiskuje redno gledališke predstave v okraju, 30 (ali 42,8 %) pa jih obiskuje priložnostno. Več kot tri četrtine anketiranih delavcev hodi torej v gledališče* Od anketiranih delavcev jih redno obiskujo glasbene prireditve v Kranju 18 ali 25,7 %, priložnostno pa 19 ali 27 %, torej skupno več kot polovica. Filmske predstave redno obiskuje 50% ali 35 anketirancev, 25 ali 35,7 % pa jih zahaja v kino priložnostno. V sezoni 1955-56 so jim bili najbolj všeč: V vrtincu, Prostor na soncu, En dan življenja, Ivan-hoe, nato šele kavbojke itd.
V analizi ankete, ki jo je dr. Jože Goričar objavil v letošnji 6. številki revije »Sodobna pota«, s tem v zvezi ugotavlja, da
je med delavstvom podjetja »Alpina« v Zireh mnogo boljši od-i nos do teh področij kulture (misli na gledališče, glasbo in na filme), kakor pa med anketiranimi delavci mariborskih podjetij Boris Kidrič in Metalna. Kar zadeva odnos do gledališča je to verjetno posledica dobre repertoarne politiko Svobode v Zireh in pa gostovanj Prešernovega gledališča iz Kranja...
Značilno pa je, da je tudi zanimanje za glasbene prireditve med anketiranimi delavci v podjetju »Alpina« mnogo živahnejše kakor pa med delavci obeh mariborskih podjetij. Enako velja tudi za odnos do filma...«
Slabše — čeprav še vedno nekoliko boljše od delavcev ostalih dveh podjetij — je zanimanje za knjige. ?2 ali 45,7% anketiranih delavcev je naročnikov Prešernove družbe, 7 ali 10 odstotkov pa je naročenih na Mohorjevo družbo. Razen teh si je kupilo v letu 1956 knjige le 8 delavcev oziroma 11,4 %. — 18 anketiranih delavcev je izjavilo, da si želijo kupiti knjige, a jim družinski proračuni zasedaj to onemogočajo.
USPELA RAZSTAVA
Ob 75-letnici obstoja gasilskega društva in ob 60-letn.ici prosvetne dejavnosti v Begunjah so se tudi bolniki tamkajšnje bolnišnice za duševne bolezni odzvali z razstavo ročnih del. Posamezna dela, kakor razni dekorativni prtički, prti, objiokce, in številni drugi dekorativni predmeti so zelo kvalitetni.
Milan Batista: Pesnik v noči (lesorez, 1957)
ALLAN RAY:
PODOBNOST
V.
»Mrzlo je, da,« je odvrnil Ned in prijel za vilice, da bi razkosal pecivo. Ko je hotel Potisniti vilice v pecivo, so mu prsti odpovedali, tako čisto so bili premrli. Stisnil jih je v pest in spet razklenil. Takoj se ji je zasmilil.
»O, revež, saj imate čisto premrle prste,« je dejala, »dajte, stopite z menoj, spravim vam jih spet v red!«
»Saj bo kmalu spet dobro,« se je branil in si tri roko ob roko, ona pa mu je le trdovratno prigovarjala, tako da ji je nazadnje kar ubogljivo sledil. »Saj je res prijetno, če se takole brižljivo ukvarja ženska s teboj,« si je mislil med potjo. V umivalnici je natočila Poln bazen vode. »Vtaknite roke v vodo!< Tako ljubko je znala ukazovati! Ned je tri roki v mrzli vodi. Ko jih jo vzel iz vode, je že stala ob njem s svežo brisačo. Hitro mu je osušila roki in ju rahlo drgnila, da bi spet pognala kri po žilah. Ned jo je gledal °d blizu. Ognjenočrne lase je imela, ravno tako oči, lepe, temne kot noč, črnikaste polti je bila z žametno kožo in imela je okrogle jamice v licih. Južnjaški tip vsekakor, toda ne mehkužen, temveč jedrovit, kipeč sile in zdravja.
»No, kako je zdaj — bolje?« je dejala smehljaje.
»Prisrčna vam hvala!«
Vsedel se je na svoje staro mesto nazaj, ona pa je šla spet po svojih opravkih. Zdaj je mogel pojesti svoj košček peciva, pri tem pa jo je neprestano opazoval. Drgnila je podstavek aparata za kavo, dokler se ni svetil, potem je odšla na hodnik, ki je od zadaj vodil v sobo, ter začela pometati. V sobo spredaj pa je ni bilo več.
Vrata so se odprla in v sobo je vstopil moški. Naglo in z zanimanjem se je ozrla, takoj pa se je njen obraz spet potemnil. Prišlec ni bil oni, ki ga je pričakovala. Prodala mu je zavojček cigaret in šla spet na delo. Moški je zapustil lokal.
»Veste«, se je spet nasmehnila Nedu, »vi ne tako živo spominjate na nekoga, zato vas tako rada vidim.«
»Oho, namiguša,« je pomislil Ned. »Toda ne, ne, preveč resna je, preodkrita, preveč naravna je za to.«
»Prav gotovo na prijatelja, kajne?«
»Da, je rekla nenavadno resno, »oh, tako dolgo ga že ni bilo tu!«
Spet se je ozrla na vrata, hrepeneče. »Kadarkoli se odpro vrata, zmerom mislim, da bo vstopil Frank Collina. Usta so se ji zakrivila v lahen nasmešek in spet je rahlo zardela. »Tako je pač,« je rekla poltiho in na-
daljevala z delom. »Komaj je prišel, pa je spet izginil,« je dejala po kratkem premisleku. »Najbrž sem ena izmed mnogih zanj,« je pristavila filozofsko. »Toda on pomeni zame Čisto nekaj drugega! Zanj bi mogla storiti, mnogo, vse... Z njim bi mogla na majhni farmi biti srečna, z nekaj piščeti, s kravico, v matli hišci. . . Niti tega mi ni povedal, kam gre, kdaj se vrne... Morda,« po odmoru — »bi mu sploh ne smela zaupati, ali ?a se bo nekega dne kar pojavil — z ženo in kopico otrok? Toda, če bi se še kdaj pojavil in bi me hotel, bi mu hotela postati vse, da . . .«
Ned je postal kar ljubosumen in je bil nevoščljiv idiotu, ki je odšel od nje in jo pustil samo. Pomislil je, kako bi ga sprejela Nora, če bi zdajle prišel domov. Ne, saj ga ne bi niti sprejela, da bi mu pogrela roki kot to dekle, ki je čakalo na onega . . . Ne, Nora bi ga sploh ne čakala. Jezila bi se, da jo je zmotil v njenih opravkih...
S težavo je pogoltnil zadnji košček peciva in se obotavljaje dvignil, da bi odšel.
»Pa res ne vem, kako si drznem tako govoriti z vami,« je rekla, »če bi. . .«
»Ce bi tega ne bilo, da vas tako spominjam nanj . . .,« je nadaljeval Ned.
»Prav res, ravno zato,« je povzelo dekle. »Ko ste vstopili, sem prav zares mislila, da je on — samo,« — tu je potegnila s prstom ob desnem sencu — »samo on je imel obronek, v cik-cak nasekan obronek nad desnim očesom ...« KONEC
Drugo srečanje
z grafiko Milana Batiste
(Iz razgovora s slikarjem)
Številni obiskovalci, zlasti pa ljubitelji likovne umetnosti, ki so si ogledali v Mestnem muzeju v Kranju razstavo lesorezov akademskega slikarja Milana Batiste, so vsekakor bogatejši za zanimivo doživetje, ki jim ga je posredovalo srečanje s črno-belo tehniko. Ker je razstava s svojimi mestoma že kar nenavadnimi izraznimi prvinami, pa tudi po svoji izvirni tematiki zelo zanimiva in ker menim, da bodo ljubitelji grafične umetnosti kaj radi prisluhnili pomenku o tej slikarski tehniki in posebej o ustvarjalnosti M. Batiste, bom posredoval nekaj bistvenih drobcev iz razgovora z razstavljavcem.
O svojem likovnem študiju je slikar M. Batista, ki to pot že drugič razstavlja v Kranju, takole pripovedoval:
»Likovne študije sem končal na Akademiji za upodabljajoče umetnosti v Ljubljani, in sicer pri prof. Božidarju Jakcu, kjer sem obiskoval tudi grafično specialno šolo.«
Ali se v svoji ustvarjalnosti poslužujete razen grafike še kakšnih drugih tehnik?
»Ukvarjam se tudi s fresko-tehniko (stensko slikarstvo) in akvarelom, nekoliko manj z oljem.«
Kaj vas privlači, da se ukvarjate v pretežni meri z grafiko?
»Predvsem raznolikost grafičnih tehnik, ki nudijo slikarju pravcato zakladnico izraznih sredstev: od lesorezov preko jedkanice pa do litografskih tehnik. Po kreativni moči pa me zelo privlači prostran svet svetlega in temnega, ali določneje povedano: irjtimnost, ki jo vsebuje grafika in pa to, da nudi slikanje v črno-beli tehniki neomejene izrazne možnosti, je hudo vabljivo, hkrati pa se obojo prilagaja mojim grafičnim stremljenjem.«
■ Kakšni motivi so vam najljubši?
»Vsekakor je izbira motivov odvisna od duhovnega zorenja in trenutnega razmišljanja. Ce pa hočem dati izbiri motivov neki specifični poudarek, tedaj jo moj osrednji motiv — človek, s svojo notranjo vsebino.
Le-to skušam zajeti in hkrati dojeti vse spremembo v človekovi notranjosti. Pri človeku, ki ga upodabljam, prihajam tako do nekakšnih racionalnih oblik (potencirane geste itd.); v zadnjem obdobju svojega dela pa si prizadevam postaviti človeka v neko okolje in ga hkrati povezati s primarno obliko arhitekture. Prav stapljanje ambien-ta in človeka daje mojemu delu vsebino,- ki je včasih kritična (Sredi mesteca), drugič intimna (Pesnik v noči), tretjič nazorska (Dva svetova, Dekleta v interjerju) itd. Naposled tudi ne smem zaobiti likovnost same forme; posebno privlačnost ji pripisujem zlasti zato, ker mi nudi najširše možnosti za kompozicijo.«
Kaj menite o svojem izpovedno-izraznem stremljenju?
»Ne bi mogel reči drugega kot: svoj umetniški obraz vztrajno iščem. Menda — včasih *se mi zdi — sem pravo pot do tega cilja našel. O končnih uspehih tega iskanja pa ne bi rad govoril. Po najboljših močeh si prizadevam v svoje umetniško stremljenje utelesiti naše slovensko čustvovanje in utrip naše krajine. Pretirano hlastanje po sodobnih prijemih v likovni umetnosti in fantastika so mi tuji. Iz realnega sveta si skušam postopoma zgraditi svoj predstavni svet; (strašilo, ribiške mreže, pristan, oblaki). Značilno za vsa moja dela je nekakšen surrealizem z bolj ali manj močnim prizvokom liričnosti.«
Kaj je glavni namen vašega ustvarjanja in kaj hočeto posredovati ljudem?
»Preprosto in v kratkem povedano: ljudem hočem prikazati človeka takšnega, kakršen je, z vsemi njegovimi notranjimi težnjami, veseljem in tegobami, brez kompleksov in brez strahu. Odkriti hočem tistega človeka, ki se spreminja v svojih etičnih in moralnih vrlinah. Seveda je temu težko prisluhniti, saj so vsa intimna čustvovanja pogosto kar pregloboko utajena v človekovi notranjosti.« s. s.
i
Kozmetika
OCl JE TREBA NEGOVATI
Pregovor, da oči izražajo duševno razpoloženje človeka, je že star in v njem je veliko resnice. Tudi oči terjajo nego, zlasti zvečer, ko se vračate utrujene domov. Osvežite jih s kope-ljo, za katero potrebujete samo nekaj destilirane vode, ki ste ji dodale dve, liri kapljice rožnega olja. To vodo lahko uporabite tudi za obkladke in jih devate na oči. Ako se vam oči hitro utrudijo, si privoščite kratek odmor po kosilu. Vsaj za nekaj minut si pokrijte oči s kako ruto, da jih zaščitite pred svetlobo. Pri branju se bodo oči manj utrudile, če položite čez besedilo rumen celofanski papir. Za osvežitev oči je priporočljiv A-vitamin, ki jim daje svežino in sijaj. Veliko ga je v ribjem olju, svežem rumenjaku, siru in pa seveda v raznih medicinskih preparatih. Pred odhodom na zabave okopljite oči z rožno vodo, ki ste ji dodale nekaj kapljic   pomarančnega soka.
POČITNICE SO TUDI DOMA PRIJETNE
RECEPTI
Vidmar je vi letos niso šli nikamor na počitnice. Enajstletni Milan so jo zaradi tega nekaj dni zelo kislo držal. Staršem je vsak dan očital, da bo večina njegovih sošolcev šla na morje, on pa ne bo nič novega videl. Za očetovo obljube, da bo preživel počitnice ob Jadranu prihodnje leto, ko bo podjetje zgradilo svoj počitniški dom, se sploh ni zmenil.
Staršema je bilo žal, da sinu ne moreta nuditi zaželenega razvedrila, ker sta porabila denar za druge namene. Premišljala sta, s čim naj bi zadovoljila Milanovo željo po spoznavanju novih stvari. Tedaj se je oče nečesa domislil.
Ze naslednje jutro je predlagal izlet iz Kranja na Cemšenik k zajetju vodovoda. Tisti dan je vsem trem minil v prijetnem kramljanju. Milan je pozabil na morje. Oče mu je komaj odgovarjal na vsa vprašanja o vodovodu, o načrtih za nove gradnje v občini in podobno. Spotoma so nabrali tudi nekaj gob, ki jih je Milan s posebnim veseljem iskal. Pogovor je zavil v drugo smer: koliko vrst gob imamo, kam jih izvažamo in kje najraje rastejo.
V naslednjih dneh so odšli Vidmarjevi nekajkrat na kopanje v dolino Kokre, potem pa jim je deževje to preprečilo. Nekega popoldneva sta oče in Milan zavila v muzej. Ogledala sta si slikarsko razstavo, vendar sin tokrat od očeta ni mogel dobiti zaželenih pojasnil. Kratko predavanje z magnetofonskega traku jima je prišlo kar prav. Bolj 1 kot slikarstvo so ju zanimali zgodovinski predmeti, predvsem izkopanine, ki pričajo o davni naseljenosti mesta. Milan je radovedno vpraševal za življenje starih Slovanov itd. Obiskovalec, ki je hodil poleg, mu jft
svetoval, naj prebere Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Knjigo si je Milan takoj izposodil v knjižnici. Zelo mu je ugajala in le težko so ga od branja priklicali k malici oziroma h kosilu.
V julijskih dneh se je Milan najbolj navdušil nad ogledom Gorenjskega sejma. Vse je hotel vedeti — kje je ta ali ona tovarna, kako se kak predmet izdeluje, čemu so uporablja itd. Se celo to je sklenil, da se bo izučil za mizarja in da bo svoje
Preprosta poletna obleka na levi je' ukrojena iz blaga z belimi pikami na rdeči podlagi. Pikčasti vzorci vseh velikosti so letos zelo moderni. Prednost imajo predvsem bele pike na temni alli pa zelo svetli podlagi. Ta vzorec je priljubljen zlasti Še zaradi tega, ker je primeren za vse postave. Desno: Eleganten model popoldanske enobarvne obleke, izdelan po princess kroju.
najboljše izdelke pošiljal na razstave.
Tako so Milanu minevali počitniški dnevi brez dolgočasja. Po zaslugi staršev je odkril marsikaj novega, predvsem pa spoznal domače mesto, po katerem ;e prvič hodil s povsem odprtimi očmi. -ey
V letošnjem muhastem vremenu nam kostim iz balonske svile ne bo odveč. Model na sliki je zelo praktičen.
JEDILNIK
Fižolova musaka Marelični cmoki
Fižolova musaka: 1 kg fižola operi in zrežl. Na masti prepraži drobno zrezano čebulo, dodaj narezan stročji fižol, prilij nekoliko vode in duši do mehkega. Med tem zmelji pol kilograma govedine in četrt kilograma svinjine ter prepraži s čebulo na masti. Ohlajenemu mesu dodaj jajce, sod, poper in sesekljan peteršilj. V kozico zlagaj plast dušenega fižola in plast mesa, tako da bo na vrhu fižol ter dol i j malo juhe. Povrhu lahko vliješ tudi raztepeno jajce predno postaviš jed v pečico, da se zapeče.
Marelični cmoki: pol kg krompirja, pol kg moke, eno jajce, pol kg marelic, 15dkg masla, 10 dkg drobtin.
Iz kuhanega in pretllačenega krompirja, moke, jajca in masti napravi krompirjevo testo. Na deski testo razvaljaj, izrezi kvadrate, v katere polagaj raspolovljene marelice s koščkom sladkorja. Nato oblikuj cmoke in jih kuhaj v slani vodi.
PRAKTIČNI NASVETI
Medeninasta posoda rada potemni. Da Ito preprečimo, jo obrišemo s krpo, prepojeno z raztopljenim
parafinom.
Stekleno posodo lepo osnažimo s surovim nastrganim krompirjem ali s koprivami oz. preslico.
Iztepač po končanem delu obrišemo in obesimo. Umazanega umijemo v razredčeni milnici.
Krpe za brisanje prahu in poda bodo trpežnejše, če jih podolgem in povprek preši jemo z bombažnimi nitkami. Vse krpe, s katerimi pomivamo, brišemo, drgnemo itd., po uporabi operemo in posušimo. Za različne vrste čiščenja uporabljamo različne krpe, eno za pomivanje kuhinjskega pohištva, drugo za kopalnico, juto za tla itd.
Osivel, črn dežnik osvežimo, če ga skrtačimo z močno kavo ali čajem. Odprt dežnik zdrgnemo po vsej površini s krtačko za zobe. Ce je raztrgan, ga zalepimo znotraj s črnim obližem, ker bi ga s šivanjem lahko še bolj' raztrgali.
Oftfft
•'1*3*4 ^cASi
PES IN VOLK
Pes čuvaj je bil hudobnemu volku močno v napoto. Kadar koli se je le-ta približal staji z namenom ukrasti ovco ali jagnje, se je pojavil pes in z lajanjem priklical človeka. Volk je dobro vedel, da se s človekom ni šaliti, kajti človek ima strašno puško, ki bruha ogenj in skeleče kroglice. Tuhtal je, kako bi se dalo strašni puški izogniti ter je odločil, da sklene s psom pre-mir j e.
V temni noči se je priplazil v bližino človekovega bivališča in izza varnega plota nagovoril psa.
»Čakaj no, ne lajaj« je dejal, »dopusti, da se nekoliko porazgovoriva!«
Pes je že hotel zalajati, a ker je bil radoveden, je renče prisluhnil.
»Dragi pes,« je priliznjeno nadaljeval volk, »kaj bi name lajal, saj sva brata! Neumen si, ko služiš človeku! Pojdi z menoj! Skupaj bova hodila na lov ter brez truda in dela jemala človeku dobrote iz njegovih staj! Brezskrbno bova pohajkovala po širnih gozdovih in žrla, kolikor bova hotela. V moji družbi boš užival brezdelje in svobodo, kajti nad teboj ne bo več zoprnega človeka, ki bi te priganjal k delu. Z menoj pojdi, brat pes!«
»Izgini!« je zarenčal čuvaj, »nič mi ni do tvoje družbe!«
»Ze prav, že prav,« je pomirjujoče menil volk, »že grem, ti pa dobro premisli moje besede. Vrnem se, kajti vem, da boš uvidel, da ti hočem dobro!«
Volk je odšel in se čez nekoliko dni vrnil. Potihoma se je priplazil do psa, ki — glej čudo — ni zarenčal kot prvič. Spet je slikal psu vse radosti svobode v gozdovih in pes ga je poslušal. Ko je volk končal, je pes dejal:
»Saj ne rečem, da bi ne bilo lepo, toda meni je dovolj dobro tu, kjer sem.«
»Ze prav, že prav,« je menil volk, »premisli "dobro, vrnem se!«
Pes je odslej pričel vse pogosteje misliti na besede brata volka. Pričelo se mu je dozdevati, da mu pri človeku
le ni tako dobro, kot je to prej vedno mislil. Res da ni bil lačen, ali večno delo, večno bedenje na straži človekovega bivališča, je bilo res malo prehudo. V gozdovih bi lahko pohajkoval brez dela in v svobodi. Močno je~o tem premišljeval in ko je v tretje prišel volk, mu ni bMo treba mnogo pri-
govarjati. Pes je sklenil z njim prijateljstvo in zapustil človeka. Poprej pa je volk odnesel iz staje najlepšo- ovco, kar je opravil z lahkoto, ker ni bilo več čuvaja.
Globoko v gozdu sta raztrgala ovco in jo med seboj bratsko razdelila. Za psa je bilo to neznansko doživetje.
»Res sem bil neumen, brat volk,« je dejal, »spoznavam, da si mi hotel dobro.« Zadovoljen in sit je brezskrbno zaspal v volčjem brlogu.
Naslednjo noč sta se spustila do staje in spet odnesla rej eno ovco. Tretjo noč pa je, čim sta se približala bivališču, počila puška in komaj sta odnesla pete.
»Nič hudega, brat pes!« je menil volk, »bova pač jemala pri pastirjih!«
Tokrat sta bila lačna in psu se je zazdelo, da ta reč s svobodo le ni taka, kot je kazalo spočetka.
Naslednje dni jima je na paši uspelo odnesti par ovac, tako rekoč pastirjem izpred nosa. Potem pa se je stvar
spremenila. Tudi pri pastirjih se je oglasila puška in spet sta morala bežati, ne da bi kaj odnesla.
Vse težje in težje je bilo priti do plena. Bila sta večkrat lačna ko sita in psu je pričelo tako življenje močno presedati. Najhuje pa je bilo, ko je prišla v deželo zima. Dneve in dneve sta se podila po zasneženem gozdu in če jima je bila sreča mila, sta ujela kakega mršavega in premraženega zajca, za katerega sta se stepla. Pes je volka zasovražil. Lačen in drgetajoč od mraza je s hrepenenjem gledal v dolino, kjer se je iznad človekovega bivališča tako vabljivo in domačo dvigal dim iz dimnika v sivo in neizprosno mrzlo nebo.
Neke temne noči ju je glad spet prignal v bližino staje. Tedaj je blisk raztrgal temo in v gluho noč je jeknil strel. Pes je občutil skelečo bolečino v bedru. Kazno je bilo, da je človek budno čuval svoj hram. Z muko in krvaveč se je pes priplazil v brlog, kjer si je lizal ra.no; ležal je nekoliko dni in toliko, da ni poginil od lakote.
Ko si je nekoliko opomogel, je zapustil volka in pri belem dnevu izginil v dolino. Odšel je naravnost v človekovo bivališče. To pot ga človek ni sprejel s strašno puško; dal mu je jesti in toplo ležišče in pes je bil srečen, da je spet doma.
Kot nekoč, je zopet vestno in zvesto vršil svoje čuvajske dolžnosti" Spoznal je, da brez poštenega dela ni kruha niti zadovoljstva. Odslej je postal največji sovražnik ter strah in trepet hudobnih, tatinskih volkov.
@e hi hil...
Ce bi bil slavček mami zvečer pod oknom bi pel, ko dolgo v noč bdi in zame skrbi.
Če bi bil sonček,
vedril bi ji dni,
nežno poljubljal bi jo na oči;
božal bi čelo nagubano ji,
ki so zorale ga težke skrbi.
če bi bil veter, tz daljnih dobrav bi ji prinesel topel pozdrav, od očka, ki nam v tujini je pal, za dom svoj predragi življenje •       . je dal.
Tončka Perčič
Miha Klinar:
3$k
re
Iz ozkih  dimnikov  nad plavži iskre na večer prše. Svetle rdeče — zlati tropi kakor zreli žitni snopi se mi zde.
Nini mala .pa seveda
vse drugače iskre gleda;
misli, kam so poletele,
premišljuje,
se vprašuje,
a odgovora ne ve.
Se se muči in odlaša, a naposled me le vpraša, kam so odhitele.
Kam? ... V nebo so odbrzele in so zvezdice prižgale, da ponoči bi sijale kakor te, ki že žare.
Ko so zvezdice prižgale
in nazaj so odpršele,
so kresnice jih ujele, ,
z njimi si prižgale lučke,
da bi ne zašle v temi.
Ko so zvezdice sijale, si svetile v noč kresnice, iskre kakor saje pale šo na naše Jesenice.
JOŽE VARL
RAZOGLAVI MAK
Travnik je bil kakor mehka pisana preproga. Vse vrste cvetic so ga krasile. Marjetice so blestele v soncu, zlatice žarele kakor mali biseri in tam sredi pisanega cvetja je rdeči mak ponosno kimal s svojo rdečo glavo. Lep je bil in čebelice so rade priha'-jale k njemu. Sedale so nanj in ko,so se odpočile, so odletele naprej po svojih opravkih.
Mak je bil z dneva v dan bolj ponosen sam nase in na to, da so pridne čebelice tako rade prihajale k njemu v goste. Vedno bolj in bolj se je vzpenjal, $ia bi ga vendar videli vsi preko širnega travnika.
»Ne bodi preponosen,« ga je svaril modriž.
»Zakaj? Naj me vsi vidijo in letajo k meni,« mu je mak odgovarjal. »Poglej mojo rdečo kapico, revček! Ali imaš ti tako?«
»Skloni jo raje,« mu je svetoval modriž, »da ne boš ostal brez nje. Napuh nikomur ne koristi!«
Tedaj je zapihljal vetrc. Ponosni mak se je obrnil k njemu in se zasmejal: »Kako prijetno hladiš, boterl Pihaj še!«
Res je vetrc zapiljal močneje in odpihnil ono lepo makovo kapico, na katero je bil mak toliko ponosen. Prav nič mu ni pomagalo jadikovanje in jokanje. Ostal je brez nje, sam, samcat visoko nad ostalimi cvetkami, kajti odslej so letale tudi čebelice drugam, na lepše cvetice.
REŠITEV REBUSA:
GORENJSKI SEJEM
C-+A
36
qorcni»Le
^ "bo
Ali res ni mogoče drugače?
A Za uvod nekaj kratkih z Gorenjskega sejma v Kranju. — Bežna pripomba: sreča, da prirejajo ta sejem le enkrat na leto in še takrat samo za deset dni, sicer bi bankrotiral. Kako ne, saj deluje zabavišče na sejmu kot brezhiben sesalec, ki temeljito posesa *epe do zadnjega fičnika. Skoda, da niso sesalci za prah tako-močni!
A Organizatorjem Gorenjskega sejma v premislek! — Morda bi kazalo na prihodnjem sejmu opremiti, če ne Vse, pa vsaj nekatere razstavljene izdelke s cenami. — Načela: razstavo čimbolj približati obiskovalcem! se je poslužilo le podjetje »Elektrotehna« iz Ljubljane, ki je vse izdelke opremila s cenami. In uspeh tega ukrepa? Obiskovalci so bili zadovoljni.
A Vodstvo zabavišča na Gorenjskem sejmu naj v bodoče — se pravi — drugo leto posveti več pozornosti napovedovanju po zvočnikih. Ni posebno okusno puščati pred mikrofonom pijane napovedovalce, kar se je zgodilo zadnji dan sejma.
A Puškar je podjetja »Kovinar« v Kranju bi vprašal, če v vsej kranjski okolici ni primernejšega mesta za Preizkušanje pušk, kot prav v novo Urejenem sprehajališču »Tivoli« v soteski Kokre? Kako bi bilo, če bi v bodoče preizkušali puške na strelišču v Struževem? Vsekakor je to ustreznejši prostor, kjer ne bo ogrožen mir In življenje sprehajalcev.
A Komenčani so gad je! Letos so se na občinski praznik še posebno lepo Pripravili. Menda so jih zgrabili dekorativni popadki; vse tako kaže, da so oglasno desko pred krajevnim uradom namenoma razbili, nato pa vso pokve-čeno vrgli na cesto, nanjo pa prilepili Plakat, ki oznanja občinski praznik.
A Strela Skrhana — sem mislil, da So kranjski mulci kaj boljši od kokr-&kih, pa sem se zmotil. Razlika je le v tem, da se kranjski mulci laže po-skrijejo v mestu, kot njihovi vrstniki v vasi. Ondan sem jih namreč zasačil Pri »čednem« opravilu. Kar preminite — spravili so se celo nad veliki jez v Savskem Logu. Se dobro, da sem Jih pravočasno razhajkal, sicer bi šel Jez rakom žvižgat. En konec so> ga že frderbali — malo oni, malo pa voda, ki je začela vdirati skozi nastale luknje. Madonca, če jih ne bi pregnal, bi nas še ob elektriko pripravili. Vas pozdravlja
VAS BODICAR
Tako se vprašujejo potrošniki Jesenic, ki pred prazniki ali nedeljami delajo dolge vrste pred prodajalnami kruha in mesa.
Vsak delovni človek se veseli praznika, vendar je to veselje vezano na precej neprijetnosti, posebno sedaj v letnem času. Trgovska mreža namreč še ni uvidela, kako zelo potrebno bi bilo tudi ob nedeljah in praznikih za nekaj ur nuditi potrošnikom sveže meso in kruh, medtem ko je to že dolgo uvedeno v nekaterih drugih mestih.
Za Dan vstaje 22. julij so moral; jeseniški potrošniki že v soboto 20. julija nakupiti kruh in meso. Poleg
V LAHOVdAH RASU GASIISKO-PROSVETM DOM
Gasilsko društvo v Lahovčah je eno izmed tistih gasilskih društev na Gorenjskem, ki zaslužijo za svoje delo vse priznanje. V društvu je poleg starejših članov zelo delavna mladina, pa tudi članice in mladinke.
Zaradi oddaljenosti iz Kranja in Kamnika so Lahovčani takorekoč odrezani od kulturnega življenja, zato je razumljivo, da je njihov prosvetni odsek tako delaven, čeprav v vasi še< nimajo prosvetne dvorane in so zaradi tega morali z vsemi igrami nastopiti na tujih odrih. 1952. leta so napravili načrt za gradnjo novega gasilsko prosvetnega doma. Spomladi naslednjega leta so postavili pri starem malem gasilskem domu na sredi vasi temelje novemu domu. Pri gradnji je pomagal skoraj sleherni vaščan, tako z denarnim prispevkom, gradbenim materia-lol in prostovoljnim delom, da je zelo hitro napredovala. Leta 1955 je dom že stal pod streho.
Ko bo dograjen, bo eden največjih gasilsko-prosvetnih domov na Gorenjskem. Tako bo poleg gasilskih prostorov v domu še kulturno-prosvetna dvorana, v kateri bo prostora za približno 400 ljudi. Več prostorov bo tudi za druge organizacije, poseben prostor za gospodinjske in druge tečaje in stanovanje za hišnika. Vsa dosedanja gradnja bo stala 600.000 din, njegova vrednost pa žo presega preko 5 milijonov din. Poleg denarnih in materialnih prispevkov so vaščani napravili pri domu do sedaj že 16 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Okrajna gasilska zveza Kranj je prispevala 500.000 dinarjev, Občinski odbor SZDL Cerklje pa 50.000 dinarjev. C. r.
tega pa so morale gospodinje ta dan po 2 ali 3 krat v vrsto za kruh in navsezadnje vzeti črnega, ki ne traja niti dva dni, da se ne bi kvaril, belega pa dobile niso. Pri vsem tem je le treba misliti,' da vsi potrošniki ne razpolagajo z dobrimi shrambami ali celo hladilniki.
Posebno je ta problem pereč ob praznikih, ki so skupaj z nedeljo. V takem primeru morajo potrošniki nabavljati živež za 3 dni skupaj. Prav tako pa tudi delovni čas v nekaterih poslovalnicah ne ustreza industrijskemu mestu. Potrebno bi bilo omogočiti delovnemu človeku, da lahko kupi kruh,   meso  in  mleko v času ko j a
prost, torej že ob 5. uri zjutraj. Sedanji delovni čas v poslovalnicah, ki se odpirajo šele ob sedmih, samo množi zapuščanje delovnih mest v službenem času zaradi odhajanja v poslovalnice.
i. m.
Opomba uredništva: Tudi mi se strinjamo s piscem članka v tem, da jeseniška trgovina v marsičem še ni prilagojena potrebam industrijskega centra, kar često vzbuja upravičeno nejevoljo potrošnikom. Glede mleka pa je po naših informacijah težava v tem, da pripeljejo mleko iz Tolmina šele ob 5.30 uri zjutraj in ga poslovalnice nato dokaj kasno dobijo. Jesenice namreč še nimajo lastne mlekarne, za katero pa zdaj že pripravljajo načrte.
praznik v
Prebivalci bivše občine Predoslje bodo od 3. do 11. avgusta že četrtič praznovali svoj krajevni praznik. 5. avgusta 1941. leta je padel prvi borec tega kraja, Andrej Kmet. Težko ranjen pa je bil v istem boju nad Lomom pod Storžičem komandir I. kranjske čete Franc Mrak iz Kokrice.
Letos bodo prebivalci bivše občine Predoslje praznovali z vrsto športnih in kulturnih prireditev. 3. avgusta bo odšla večja skupina članov zb, mladine in strelcev v partizanskem maršu
Padli borci
l kranjske čete
k spomeniku padlim pod Storžič. Med tednom bodo športna tekmovanja v atletiki, nogometu, strelstvu, šahu, gasilski nastopi itd. V soboto 10. avgusta bodo po vaseh kresovanja, v zadružnem domu na Kokrici pa bo slovesna akademija, ki jo pripravljata KUD in SZDL iz Kokrice. Predvajali bodo tudi jugoslovanske filme. Ob zaključku praznika bodo 11. avgusta dopoldan žalne komemoracije, popoldan podelitev pokalov, plaket in diplom prvo-plasiranim tekmovalcem, nato pa bo v Predosljah partizansko slavje. C
„DOBRA SOSEDA"
Tam, kjer se rečici, bežeči izpod visokih planin Prek ravnega gorenjskega polja mudi v naročju Save, sta doma. Oba sta lastnika kmetij, ki ter-jaJo za obstanek žilavih, utrujenih rok in tršatih Slav. Oba se s temi vrlinami lahko postavita, v svojeglavosti pa drug drugega še prekašata. Franceta so šteli v časih pred našo svobodo za prvega Pristaša kmetij cev, Tomaž je pa veljal za prvaka ljudske stranke svojega kraja. V letih osvobodilne v°jne se nista omadeževala, vsak po svoje sta Podpirala pravično borbo našega naroda. Dovolj lrna zemlje eden kot drugi, dela pa oba še preveč.
Kljub temu, da jima nič ne manjka in da si |N večje in boljše posesti drug drugemu ne moreta zavidati, pa se le »ne moreta«. Ne da se jima °čitati, da se odtegujeta združevanju kmetskih sil Po željah današnje družbe, toda če zadeneta drug ob drugega, pa bodisi na vaških zborih, bodisi v zadružnem odboru, se takoj udarita. Udarita se Pač zato, ker se še vedno »ne moreta«. Nihče ne Pomni, da bi kdo od njiju kdaj odnehal. Ostali vaščani, ki nimajo med seboj tako »načelnih« nasprotij, narede pač ob takih prilikah tako, kakor' Urn veleva pamet in odločijo navadno mimo njih. Cas ju pušča zadaj.
Zgodilo pa se je v zadnjih tednih, da je dobila Vas kosilnico. Nekateri so jo spočetka sprejeli z nezaupanjem in so ji prirokovali neuspeh. Toda, kakor vse napredno, je uspela tudi kosilnica. Odtegnila se ji nista niti naša soseda. Ko je pa šlo za dodelitev vrstnega reda, v katerem naj bi kosilnica obredla kmetije, sta se France in Tomaž se-
veda spet trčila drug ob drugega. Vsak je zahteval prvenstvo zase in ker se nista mogla zediniti, so odločili drugi, da bosta prišla na vrsto kot tretji in četrti. Za malo se jima je sicer zdel ta sklep — (v tem sta enkrat vendarle soglašala), a sta morala hočeš nočeš vgrizniti tudi v to.
Toda, motite se, če mislite, da je šlo brez spotike naprej potem, ko sta pokosila prvi in drugi
iz vrstnega reda. »Da bi Tomaž kosil pred menoj, nikoli!« »Da bi Francć kosil pred menoj, nikoli!« Tako sta se pridušala oba in prepričevala vsak svoje domače podložnike o svoji višji vrednosti.
Po odločitvi ostalih zadrugarjev naj bi kosil kot tretji Tomaž. Toda, ko je prišel v zadrugo po kosilnico, je bil tam že France, ki jo je pravkar nakladal na voz. Uslužbenca zadruge, ki ni še poznal njegovih preklarij s Tomažem, je prepričal, da mu je ta odstopil prednost.
Tomažu je zavrelo po žilah. Spustil se je v Franceta, spustil se je v tega tudi Tomažev sin, ki je bil z njim in pograbila sta za kosilnico. Toda tudi France ni bil sam. Z njim se je pripeljala še žena Jerca, znana po svojem urnem jeziku. Vsula je nad Tomaža zvrhan koš najbolj izbranih psovk. Ko pa je videla, da bo nastropnikoma uspelo priboriti si kosilnico, je bliskovito izdrla iz voza ročico in jo potisnila možu v roke. »Udari ga hudiča,« je še izbruhnila in že je ročica zažvižgala nad Tomaževo glavo. Tomaž se je opote-kel in se zrušil na tla. Na temenu glave mu je zazevala rana, iz katere je privrela razgreta kri. France in Jerca sta pognala in odpeljala kosilnico. Priborila sta jo za ceno Tomaževe krvi. Tomažev sin se pa od strahu še premakniti ni mogel z mesta.
Epilog krvavega obračuna je zaključilo sodišče. France in Jerca sta bila obsojena zaradi hude telesne poškodbe Tomaža, poslednja pa še zaradi hudega jezika. Tomažu je trdoglavost tokrat le prišla prav, sicer bi obležal za vedno. ,
Tak je bil torej za enkrat konec nasprotij med obema sosedoma, ki sta se tako »načelno« sovražila samo zaradi strankarskih razprtij iz onih dni, ki jih je naše ljudstvo že zdavnaj pokopalo z njih tako malo načelnimi nasprotji vred. j. F.
od podnarta do krope protiprasna cesta
Ze lani je Cest. uprava Kranj razširila cesto od Podnarta do Krope. Pred nedavnim pa so začeli delati protiprašno cesto. To bo koristilo predvsem tovarni »Plamen«, ki mora letno prepeljati s kamionom v obe smeri okoli 10 tisoč ton raznega materiala in izdelkov. Razen tega bo taka cesta koristila tudi razvoju turizma. c. r.
železarna  jesenice presegla polletni proizvodni plan
Jeseniška Železarna je presegla plan proizvodnje za prvih šest mesecev letošnjga leta za 3 odstotke, plan blagovne proizvodnje pa za 6,3 odstotka.
u.
v Železarni so sprejeli
proizvodni in finančni plan
Delavski svet Železarne Jesenice, ki je zasedal pretekli četrtek in petek, je sprejel pravilnik o plačah, določil povprečno stopnjo individualnih tarifnih postavk na podlagi doseženega učinka v prvem letošnjem polletju, sprejel pravilnik o normah, premijah, pridnostnem dodatku, dodatku za izredno težka dela, nagrajevanju za tehnično izpopolnjevanje in pravilnik o izplačevanju potnih in selitvenih stroškov. Sprejel je tudi proizvodni ter finančni plan podjetja.
milijon dinarjev za subvencije organizacijam in društvom
Na zadnji seji je delavski svet Železarne Jesenice odobril milijon dinarjev subvencij Občin-, skemu odboru SZDL Jesenic« za pomoč organizacijam in društvom, ki so se do sedaj obračala na upravni odbor podjetja.
Ob Savski cesti nasproti kranjske klavnice stoji že štiri leta velika dvonadstropna stavba skoraj popolnoma prazna. V spodnjih prostorih je imela nekaj časa skladišče tovarne usnja, potem pa je tudi te izpraznila. V »Standardu« smo zvedeli, da je hiaš last splošnega ljudskega premoženja in da je podjetje želelo ureidti v njej 6 dvosobnih stanovanj in 4 garsonjere. Niso pa dobili dovoljenja, čemur se delavci spričo velike stanovanjske stiske upravičeno čudijo.
PREDSEDNIK KRANJSKE OBČINE JE SPREJEL 50 ŠPORTNIKOV
Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Vinico Hafner jo v nedeljo dopoldne sprejel v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora 50 najzaslužnejših športnikov in organizatorjev v občini. Sprejemu so prisostvovali tudi predsednik Sveta za telesno vzgojo Rudi Balderman, sekretar Občinske športne zveze Edo Vončina in dr. Čop.
Pri tem sprejemu so se športniki s predstavniki pogovorili o raznih problemih kakor tudi uspehih, ki jih imajo športniki v občini. Vinko Hafner jim je obljubil še nadalje vso naklonjenost in podporo občine pri
razvoju športa. Predstavniki strelske družine s Primskovega so ob tej priliki izročili predsedniku Hafnerju diplomo častnega člana strelske družine, ker kot kum njihovega prapora nesebično pomaga in se zavzema za uspešen razvoj strelstva na Gorenjskem.
Nato je predsednik občine nagradil z lepimi praktičnimi darili šest najboljših, ozir. najzaslužnejših športnikov v občini.
C. R.
ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA VSTAJE IN OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE RADOVLJICA
Pred dnevi so v Radovljici odigrali šahovski moštveni brzoturnir v počastitev Dneva vstaje in občinskega praznika občine Radovljica 28. julij. Prehodni pokal je že drugič osvojila Radovljica s 34 in pol točke v po-
stavi: Pikelj, Mali, Kaše, Eržen, profesor Wagner in Rožič. Sledijo: Lesce 29 in pol, Podnart 25 in pol, Bled 21, JLA KNOJ Radovljica 16, ekipa predvojaškega centra iz Radovljice 15 in pol, Elan Begunje 14 in Radovljica II 12 točk.
za ljubeljem vožnja »po gorenjski«
Za mednarodnimi dirkami na Ljubelj pripravlja Avto-moto društvo v Radovljici ocenjevalno vožnjo motornih vozil po Gorenjski. To tekmovanje bo letos že tretjič (sicer pa prvič za prvenstvo Slovenije) v Radovljici dne 1. septembra 1957. Društvo je pripravilo tekmovalno progo po najlepših predelih Gorenjske ter po delu že znano proge Alpskega rallyja mimo lepega naravnega jezera pri »Sobcu«  v Lescah, skozi Bled-<~Pokljuko—
Gorjuše—Koprivnik (kjer proga doseže 1100 m nadmorske višine) v Bohinjsko dolino na Jelovico—iRovtarico preko Selške doline skozi Skofjo Loko in Kranja—•Podnarta ter mimo Krope v Radovljico, kjer je zaključek in cilj vožnje.
Društvo jo pripravilo za zmagovalce lepa praktična darila ter častne pokale. Prijav tekmovalcev prireditelj sicer še ne sprejema, pričakuje pa, da bo tekmovanje, ki prevzema značaj Alpskega rallyja, z ozirom na ugodne tekmovalne pogoje in pestrost proge, privabilo precejšnje število tekmovalcev. — Zato že sedaj opozarja vse člane AMD Slovenije, da se na to tekmovanje posebno pripravijo.
95
7i
7i
»Dobro.« Dominik je čutil, da je razdražen zaradi Miklavževe drznosti, toda potajil se je in dejal: »Upam, da vsaj »plavih« niste delali.«
»Kakšnih »plavih« neki! Saj ni bilo nedelje vmes. »Miklavžu očividno ni bilo do pomenka z Dominikom. Mirno si je nadeval težki usnjeni predpasnik, na trebuhu obit z žeblji. »Vsak čas bo zmanjkalo železa,« je rekel in se počasi pripravljal k delu.
Dominiku se je zdelo, da zveni v Miklavževih besedah prikrita škodoželjnost, ki jo je dobro razumel. Vedel je, da bi se Miklavž veselil, če bi morali ustaviti dela. Ne, tega veselja stari ne bo dočakal!
»Železo bo že danes ali jutri tu,« je rekel suho. »Sicer pa poslej ne bomo več kovali sekancev, ampak samo še kladivca.«
»Kladivca?« je neverno zategnil Miklavž. »Veliko naročilo?«
»Veliko!« se je ponesel Dominik. »Takega v Kropi že dolgo ni nihče dobil.«
»Tako?« je rekel Miklavž in začel razgrebati žerjavico.
Delavci so začeli prihajati drug za drugim. Vsak je urno vzel svoj predpasnik in si pripravil železo. Potem so stali v polkrogu okoli ognjišča in greli »čajne«. Dominik je stopil bliže in jim naročil, naj danes končajo s sekanci, ker bodo jutri začeli kovati kladivca. Vsi hkrati so se obrnili, v njihovih pogledih je opazil spoštovanje. Obrnil se je proč, da bi zakril smehljaj. Postal je še nekaj časa in gledal, kako so delali.
Voda je šumela, vzvod pod stropom se je obračal in suval. Na ognjišču je žarelo oglje, razžarjeni »čajni« so se krivili. Delavci so jih jemali iz ognja in vlagali druge. »Čajni« so kakor dolge, žareče kače švigali po nakovalih, kladiva so tolkla po njih in jim ugašala žarečino. Kovači so se premikali v enakomernem ritmu, nobenega odvečnega giba, nobene prazne besede, vse je bilo preračunano do podrobnosti. Mišičaste roke, gole do ramen, so se stegovale in krčile, drobci žarečega železa so odletavali in gasnili na mrzlih črnih tleh. Voltrešč in stric Miklavž sta razbijala vsak na svojem nakovalu. Imela sta vsak svojega pomagača, fanta nista bila prida, toda starima sta plesali kladivi v rokah, kakor bi bili igrači, spretno sta obračala čajne in vmes s kratkimi, zvenečimi udarci potrkavala po robu nakla. Dominik je z očmi in ušesi pil trdo pesem kladiv. Zanj, samo zanj so grmela, zanj se je obračalo debelo bruno pod stropom, zanj so sopli mehovi, zanj so žarela ognjišča, zanj je šumela voda pod vigencem! Prevzel ga je opoj, kakršnega ni čutil še nikoli. Ko je pomislil, da bodo kmalu tudi v velikem vigencu delali zanj, mu je hotelo prsi raznesti od ponosa. Toda trezna skrb ga je priklicala nazaj v resničnost. Marsikaj mora še storiti, preden ♦ se bo to zgodilo. Zakričal je skozi trušč da se bo popoldne vrnil, in šel.
V Kamni gorici ga je pozdravilo jutranje sonce. Izognil se je Bičkove gostilne, ker ni maral srečati Polone in je čez vrtove zavil domov. Domači so bili pri delu. Pred vrati je stal konj, ki so ga pravkar kovali. Bil je Herderjev, Dominik ga je poznal, lep, mlad, muhast rjaveč. Stari Zgonc je klečal na enem kolenu in živali pritiskal vročo podkev na kopito, rog se je smodil in smrdelo je daleč okrog. Konj je poplesaval z zadnjima nogama in sisil proč, toda Zgončev Nace ga je držal za noge in Herderjev hlapec mu je stiskal gobec. Kljub temu je neštetokrat izmaknil nogo, preden se je Zgoncu posrečilo pribiti podkev. Stari je vstal in si obrisal znojno čelo.
»O ti hudič, kako se-brani in otepa!« je vzkliknil. »Če bo tako nagajal, ga do poldneva ne bomo podkovali!«
»Mar bi ga vzdignili in privezali z jermeni,« je svetoval Nace.
»Ne, ne,« je ugovarjal Herderjev hlapec, »konj je mlad in gospod bi se jezili, če bi zvedeli, da smo ga privezali v obroče.«
Prijeten nedeljski izlet me je zvabil, da sem stopil v avtobus. Cilj: Rogaška Sla-' tina in maršalov rojstni kraj Kumrovec.
V sredi poti, med Rogaško Slatino in Kumrovcem pa leži Podčetrtek, odskočna deska za takoimenovane »atomske toplice« v vasici Harina Zlaka, ki leži 3 km pred Podčetrtkom, na levi strani Sotle, ki je važna po tem, da loči Slovenijo od Hrvatske; toplice so torej na hrvatski, Podčetrtek pa na slovenski strani.
Cesta pelje tik ob Sotli. Ze od daleč smo zagledali na drugi strani Sotlo precej avtomobilov in drugih prevoznih sredstev; na visokem drogu je visela zastava. Prepričani smo bili, da je tam ljudsko slavje. Zmotili smo se. To vrvenje na travniku •pod nizkimi (hribi so bile »Atomske toplice«.
Tik ob mostu smo se ustavili. Most je lesen, star in brez ograje. Avtobus je ostal na slovenski strani — most je bil sumljiv, tonaža pa ni bila predpisana.
Takoj na drugi strani smo srečavali mnogo ljudi, peš in s kolesi, tudi na invalidskih vozičkih jih je bilo nekaj. — Kakšnih 100 m daljo so čakali avtomobili, osebni in tovorni. Se dalje smo srečavali vprežna vozila. Končno se jo vse strnilo v maso ljudi.
Kdor tega ni videl, ne more verjeti. Množica ljudi, starih in mladih (starejši so prevladovali) se je gnetla pred bazenom, Če ga lahko tako imenujemo, saj je le 7 m dolg in 6 m širok. Ima betoniran rob, tla pa so naravna, to je zmes ilovice, ki je zelo prstena, zato se voda hitro skali. V bazenu so zamaknjeno sedeli razni »bolniki« in uživali blagodat »atomske vode«. Vsi so bili sveto prepričani, da bodo v nekaj dnevih ozdraveli.
Ob z viru, ki daje 66 litrov, 33 stopinj tople vode na minuto, je stala dolga vrsta ljudi, mirno in disciplinirano. Po cele ure čakanja, vendar brez prerivanja in godrnjanja. Nekateri so imeli litrske steklenice, drugi pletenke, eni so pripeljali sode po 100 in več litrov. Z avtomobili, vozmi, odvažajo vodo. Glas o zdravilnosti te vode sega preko mej naše države in gre ne-zadržano naprej.
Vas Harina Zlaka ne spada med bogate vasi. Razen treh hiš so vse strehe krite s slamo. Po teh hišah stanujejo »srečni« bolniki, dočim manj srečni polegajo na skupnih ležiščih raznih skednjov, šup in manjših šotorih. Cena v hišah 150 din, na skednjih po 70 din. Povsod pa do 15. avgusta vse »zasedeno«.
Preko Kolpe so gostinci iz Podčetrtka napravili brv in v neposredni bližini postavili mali buffet. Vina prodajo bolj malo, ker ljudski recept trdi, da tisti, ki pije atomsko vodo in se zdravi, ne sme piti alkohola; baje pride do hude reakcije.
Nazaj grede sem se ustavil zopet ob bazenu. Vrvenje kot prej. Stopil oziroma prerinil sem se na rob »bazena«. Sklonil sem se in vprašal prvega o zdravju, zdravljenju, vodi in marsičem. Namesto enega sem dobil sto odgovorov, vsevprek. Med vso to zmešnjavo sem si zapomnil, da zdravi ta voda: ekcem, kožna vnetja, živce, krvni pritisk, revmatizem, poapnenje žil, trombozo in ne vem kaj šo vse.
Dvakrat na dan se kopljejo po pol ure in pijejo trikrat na dan po 2 dol vode pred jedjo. Po tej vodi baje dobiš levji apetiti.
Se in še so se oglašali, hvalili vodo — blagajnik pa je ravnodušno pobiral po 10
UTRINKI IZ ATOMSKIH TOPLIC
dinarjev za kopel.
B. D.
V zgodovini bivše Kranjske dežele predstavlja Kranj zelo znamenito mesto. Po njem je dobila vsa dežela svoje ime. Mejni grofje so si izbrali v mestu svoja bivališča in zgradili trdnjavo, ki je imela nadvse primerno in proti sovražniku dobro zavarovano lego na strmem bregu ob izlivu Kokre v Savo.
Leta 788 si je podjarmil fran-kovski kralj Karol Veliki poznejšo deželo Kranjsko in jo razdelil v krajine (marke). Kljub temu pa je obdržala dežela še svoje lastne slovenske kneze, ki so bili podložni furlanskim mejnim grofom. Ker se mejni grof Balderik ni zoperstavil prodiranju Bolgarov, je bil 826 za kazen odstavljen. Njegova grofija je bila razdeljena na štiri mejne grofije, med katerimi je bila tudi Kranjska z Gorenjsko in delom Koroške. Kranjski mejni grofje so bili podložni kraljevim namestnikom na Bavarskem, kasneje koroškim vojvodom in nazadnje oglejskim patriarhom. Glavno mesto Kranjske marke je bil Kranj.
Nemški kralj Ljudevit je izročil leta 854 vladarstvo na Koroškem in Kranjskem svojemu sinu Karlmanu, ki je dolgo gospodoval v Kranju in še pred smrtjo prepustil vladarstvo svojemu sinu Arnolfu. Od leta 972 dalje so gospodovali Kranju domači grofje Breže-Seliški, Span-
heimi in Andechs-Meranci, ki so mesto pogosto obiskovali.
Prva desetletja 13. stoletja je imel Kranj v lasti zopet bavarski vojvoda Ludovik. Ze leta 1230 pa je ponovno prišel v last oglejskih patriarhov, kar je razvidno iz pogodbe, ki jo je sklenil kranjski župnik Peter z opatom vitrinjskega samostana Tomažem, v zadevi dohodkov pred-dvorske cerkve in desetine.
Leta 1266 je stanoval v Kranju koroški vojvoda Ulrik, ki je fri-žinski cerkvi izročil nekaj zemljake v. Po smrti kralja Rudolfa so Cehi leta 1307 izvolili kraljem namesto njegovega brata Friderika Habsburškega koroškega vojvodo Henrika, kar pa ni bilo pogodu cesarju Albrehtu, ki je koroškega vojvodo napadel. Tako sta prihrumela v Kranj goriški mejni grof Henrik in or-tenburški grof Majnard I., ki sta podjarmila deželo in si kot odškodnino pridržala Kranj, Kamnik in Višnjo goro. Leta 1310 pa se je moral koroški vojvoda umakniti nemškemu kralju Henriku VII. Po pogodbi se mu je sicer Koroška vrnila, kranjska posestva in z njimi tudi mesto Kranj pa je mora? odkupiti od Friderikovih vojskovodij. Po petih letih (leta 1315) je koroški vojvoda in bivši češki kralj odkupil Kranj od Majnarda Orten-burškega. Kasneje je bil Kranj last celjskih grofov.
32
O
o
125.
Nagrmadili so na hlod veliko suhih vej in posušili ob ognju svojo mokro gnjat in priredili pojedino. Potem so sedeli ob ognju, pretiravali in slavili svojo ponoćno prigodo do jutra, kajti na otoku ni bilo niti koščka suhe zemlje, da bi se lahko ulegli. Ko je zjutraj posijalo sonce, jih je obšla utrujenost. Podali so se na peščeno obalo in tamkaj polegli ter zaspali. Ko so se zbudili, se jih je spet lotilo domotožje.
12G.
Tom je opazil znake malodušnosti in si prizadeval, da bi cba »pirata« razveseljeval, kolikor se je le dalo. Toda ni ju mogel spraviti v dobro voljo. Končno se je le spomnil nečesa, s čemer jim je vzbudil zanimanje za novo >tvar. Predlagal je, naj bi nekaj časa prerchali biti pirati in naj bi se šli za sp>-e?'iembjO Indijance. Tomov predlog jo obveljal. Na mah so bili slečeni in od peta d • glave progasti od črnega blata.
127.
Razdelili so se na troje sovražnih plemen in drug na drugega streljali iz zasede. Med seboj so si pobili in skalpirali na tisoče mož. — To je bil spet zanimiv dan ... Vendar so pri večerji ugotovili, da je nemogoče jesti za isto mizo, ne da bi prej sklenili premirje, kar pa je i,opet popolnoma nemogoče, če ne bi kadili »pipe miru«. Drugega izhoda torej ni bilo. .. Tom in Joe sta se po večerji zopet vadila v kajenju in ugotovila, da jima gre bolje kot zadnjič.
128.
Mrak se je neopazno prikradel in z njim tudi tista tesnoba, ki je čedalje bolj povzročala željo po vrnitvi domov. In tokrat je želja tudi zmagala. — Vsi so bili enakih misli. Ni bilo treba besed. Spogledali so se in sklepa ni bilo treba izgovoriti: Konec naj bo tega piratstva, konec naj bo Indijancev. »Gremo domov«, toda tako, da ne bo nihče vedel, kje smo bili. — Velja?« je dejal Tom prvi. — »Velja!«