MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava) Maribor, Ooaposka mL II / Talatoo urodnlltvn 3440, uprav« 24SS Uhaja rasen'nadalje In prašnikov vsak dan ob 10. wl / Velja maaeCno prejeman v upmvi a> po pottl 10 Din, dostavljen na doar 12 Din / Oglasi po oenlka / Oglasa opre jama tudi oglasni oddelak Jutra- v Ljubljani t PeStai čekovni račun SL IMOS JUTRA 99 Produktivna javna dela In brezposelnost NEKAJ NOVIH MISLI IN NASVETOV. Mmister za socialno politiko in narod-dai „ ayje S. Ivan Pucelj je napove-Ija du -IRKD na Savi, da priprav-^ vlada veliko akcijo za omiljenje ra ZP °s e 1 no s t i. Dejal je, da name-2rad„?ripraviti 20b milijonov dinarjev za trebn- nov*b ces*» ki Jih tako nujno poviti Jetn?- To napoved moramo pozdravi Sp,.najve^im veseljem, kot državljani, jju n ,° svoji državi in svojemu naro-n ost razv°ia> Pa čutimo tudi d o 1 ž-tiso i Povedati nekai misli, ki menda bro s‘abe> saj so se drugod že prav do-gagj?bllesle, četudi morda v nekaj dru-načrt °b^i. Tu mislimo v prvi vrsti na cen,*/”0 gospodarstvo, v drugi pa na po* Vev. javnih produktivnih del s čim-aij,,® usodnostjo za danes brezposelne je zadostno zaposlene državljane. Obo-tem,6 -2hak našega časa in namenjeno pu. casu. In n reševanju brezposelnosti in pri de-Sa * notranjo izgraditev našega javne-gospodarstva bi potrebovali zelo nuj- Slstema, ki bi bil ugotovljen vsaj dogne^° časovno razdobje bližnje boli Ce namerava država žrtvova-milijonov za nove ceste, in sicer 0]T da bo odpadlo na vsako banovino enak 2(5 milijonov, je to sicer lep dokaz ce] Opravnosd naših banovin, ni pa do-ttij1 X skladu s socialnimi potreba-Uis‘ Vsi vemo namreč prav dobro, da tre, v vsaki banovini enako nujne po-v ve p.° modernih cestah in da tudi ni enaka brezposelnost. Med na-anoyino in n. pr. moravsko ali var-He 5ko je velika razlika. Tujsko-promet-H3rCeste, zlasti one, namenjene tudi med* stl <^nemu Prometu, so v Sloveniji doba t p0trebne kakor kjerkoli drugje, $ke i i naše budstvo, ki je radi industrij-jg krize, posebno v trboveljskih gQ Iriih brez kruha, je bolj nujno potreb-, Pomoči kakor ono drugih banovin. Če H razdeli vsota 200 milijonov enako- ^rpo, bo efekt povsod majhen, poseb- ij^.y Sloveniji pa nezadosten. Z 20 ^ lj°ni se da zgraditi kvečjemu ena sa- dft, Cesta, pa še ta ne bo Bog ve kako ‘8a. bi ne bilo zaradi tega potrebno, da tef e napravil načrt za več let, po ka-k}e 111 bi se gradile najprej ceste tam, zasi so najpotrebnejše in kjer je potreba n užka največja? Če bi dali prvo leto to0' vso vsoto le dravski in p r i-Ho^yki banovini, ki sta tujskopromet-bj Najvažnejši in socialno najbolj revni, šj]j *®P milijoni lahko skoraj docela re-problem cest in brezposelnosti obenem* Ostale banovine bi prišle potem na vrsto po načrtu in potrebah. Efekt bi se res poznal in izdana vsota ne bi bila razdrobljena. Po sličnem načrtu dovršitve najprej enega dela in le na enem mestu do konca, bi se dalo napraviti n. pr. v petih ali desetih letih silno veliko. Tu je torej zares nujno potreben načrt in sistem! Prav tako potrebno pa je tudi šeči po izkustvih Nemcev, Italijanov, Poljakov itd. Pri tem bi se z mnogo manjšimi vsotami dosegli neprimerno večji rezultati. Namesto da bi zaposlencem izplačevali polne mezde, naj bi jim nudili rajši del zaslužka v preskrbi hrane In stanovanja in le ostali, morda celo manjši del v denarju, ki nam ga tako primanjkuje. Da govorimo konkretno. Država danes ne more izterjavati davkov od poljedelcev tako, kakor so predpisani, ker kmet nima denarja. Ta kmet ima pa ži-v i 1 a, ki jih ne more vnovčiti. Mar bi kazalo tu pobirati del davkov pri kmetu v obliki živil? Ta živila, ki bi jih država prejela brezplačno in tam, kjer bi ostalo izterjevanje davkov v denarju brez haska, bi se potem lahko porabila za prehrano pri javnih delih zaposlenih brezposelnih delavcev ter eventualno tudi njihovih družin. Na enak način bi država lahko dobila za ta dela tudi gradbeni material, kar^ga ne bi črpala iz svojih lastnih pos'estev in podjetij. Delavcem bi se dalo dobiti tudi vino, mo-nopolska uprava bi pa dala tobak. Pri taki ureditvi bi bili denarni izdatki z doseženimi rezultati naravnost malenkostni. Z 200 milijoni bi se dal doseči efekt 500 ali celo 600 milijonov! Poglejmo v tem oziru k bratom Poljakom. Ti so prav te dni pričeli nekaj podobnega, dasi ne tako do skrajnih konsekvenc, kakor se glasi naš predlog. Ustanovili so prva vojaško urejena taborišča za samske brezposelne delavce. Ti prejemajo v e č i n o plačila v natmralijah in le manjši del v denarju. Toda vzor so bili tudi njim že nemški in drugi poizkusi, ki so se dobro obnesli. Sedanji čas krize zahteva novih metod in pred vsem iznajdljivosti. Treba je najti pota in sredstva za čim-večji vsestranski efekt s čim manjšo porabo efektivnega plačilnega sredstva, ki ga tako strahovito primanjkuje. Zadovoljni bi bili s tem vsi: davkoplačevalci, brezposelni In državljani, katerim v korist bi se započela in dovršila velika produktivna javna dela. ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER TITULESCU PRI FRANCOSKEM ZUNANJEM MINISTRU PAULU-BONC OURJU. — KOMENTARJI FRANCOSKEGA TISKA. — VSA POTA VODIJO V RIM. e*o za likvidacijo gospodarske konference **,PPAVE ZA ODGODITVENO SEJO. — SNOVANJE ŠTERLINŠKEGA . BLOKA. DOLARSKI BLOK. !q v9^D0N, 19. julija. Kakor poroča-f^ ^ajšnji iutrnjiki, so se predvče-knja ves dan nada^eval3 poga-kif'oied glavnimi delegati o postop-DrJlIki Se sa hllo treba poslužlti o ske °dgodItve svetovne gospodarja*,, '0t,Ierence. Dosežen je bil spo-raW’ da bosta na plenarni seji pred hiijj,astpni konference dne 27. t. m. Pret]c„ . acdonalda go' govorila samo še Čolnika °beh glavnih odborov v<*C°Hij„. Mimo tega pa bo do-v Drvi Se nekaterim šefom delegacij, Histru ^ francoskemu delegatu mi-^iave Y°nnetu- da dai° kratke svoje Ustvarti °^asno se vrše pogajanja za bredsti šterlinškega bloka med ^tandiavnikl angleškega imperija, °*a bi fcVs,c'b držav in Argentine. Na a bi bila omogočiti na iinanč nem in valutnem področju čim tesnejše sodelovanje. Kakor pa izgleda, niso dosedanja pogajanja dovedla do nobenih pozitivnih rezultatov. Angleži polagajo posebno važnost na to, da bi ustvaritev šterllnškega bloka v nobenem primeru ne predstavljala neprija-teljskega pakta napram Združenim državam. Nasprotno bo treba poiskati možnost sodelovanja med šteriinškim In dolarskim blokom. TROCKI.I POTUJE NA KORZIKO. HAMBURG, 19. julija. V spremstvu svoje žene je odpotoval včeraj na parniku »Blgaria« v Italijo Trockij, ki so mu zdravniki nasvetovali spremembo zraka. Trockij bo prebil daljšo dobo na Korziki. ' PARIZ, 19. julija- Zunanji minister Paui-Boncour je imel z romunskim zunanjim ministrom Titulescom, ki je prispel pravkar iz Londona v Pariz, dolg razgovor o najrazličnejših mednarodnih političnih vprašanjih. Ob tej priliki sta mogla ugotoviti oba zunanja ministra popolno soglasje svojih mnenj in stališč. V zvezi s tem izjavljajo politični krogi, da je pakt štirih velesil mnogo pripomogel k popustitvi napetosti v mednarodnem političnem položaju. V zvezi z razgovorom med Paulom-Boncourjem in Titulescom piše »Pe-tit Parisien« naslednje: »Svoj čas se je Titulescu, ki je prihitel po naročilu male antante v Pariz, zavzemal za odklonitev pakta štirih velesil. Če pa je sedaj Titulescu javno pokazal svoje zadovoljstvo nad podpisom tega pakta, je to jasen dokaz, da je treba smatrati pakt kot dober. Mala antanta je dosegla vse, kar je hotela doseči. V zadovoljstvu Prage, Bukarešte in Beo grada nad sklenitvijo pakta štirih velesil se vidno opaža tudi vpliv v Rimu podanih izjav o novi politiki Italije v Podonavju. Titulescu je mož, ki zna pravilno ceniti vrednost itall-jansko-francoskega sodelovanja. Iz-gledi na končno zadovoljstvo v Podonavju, kakor tudi na Jadranu, so zato le še narasli in pridobili.« »Journal« piše: Italijansko-romun-ski sporazum pod vodstvom tako modrih državnikov, kakor sta Mussolini in Titulescu, omogoča navezanje tesnejših stikov z malo antanto, pred vsem pa v trenutku, ko je bila s podpisom pakta štirih velesil povsem odstranjena mednarodna napetost. Ovire za odkrit sporazum med obema sosedama na Jadranu so torej padle. V tem smislu se lahko sedaj uveljavi pregovor, da vodijo vse poti v Rim«. Delovanje narodnih socialistov v Avstriji KONFERENCA V TRBIŽU. OSKRUNJENJE CERKVE NA KOROŠKEM. NOV ATENTAT V INOMOSTU. DUNAJ, 19. julija. Po vesteh Iz Celovca je prispel bivši voditelj koroških narodnih socialistov in nemški državljan Kothen v italijansko obmejno mesto Trbiž in imel tamkaj konferenco z voditelji avstrijskih narodnih socialistov. Na tej konferenci je sodeloval tudi princ Saški-Meininški, ki je sicer nemški državljan, vendar pa skoro stalno prebiva na svojih veleposestvih na Koroškem. Čeprav je navidezno v Avstriji najlepši mir, izvajajo narodnosocialističnl voditelji tudi še dalje silno propagando, ki so jo začasno ustavili proti Židom in jo tem ostrejše vodijo proti katoliški cerkvi in katoliški duhovščini. V noči na včeraj so narodni socialisti v Bodendorfu ob Osoj-skem jezeru vdrli skozi okno v tamkajšnjo župnijsko cerkev, ki je bila šele nedavno renovirana in so vso cerkveno notranjost pomazali z nezaslišanimi napisi, med njimi na pr.: »Za ta rimski in nečisti hram so bombe že gotove« ali »Doli z rimskim...! Živel Hitler!« Doslej so oblasti zaradi tega onečaščenja svetega prostora prijele že tri osebe. Zanimivo je, da je tamkajšnji župnik rojen v Nemčiji in da je sodeloval v svetovni vojni kot nemški topničarski častnik. Škofijski ordinariat je odredil, da se mora cerkev takoj zapreti in prečistiti, nakar bo na novo posvečena. CELOVEC, 19. julija. Včeraj je skušala dopotovati semkaj žena bivšega voditelja koroških narodnih socialistov Kothena, ki jo je pa avstrijska policija žc na obmejni postaji v Beljaku ustavila in jo odpravila nazaj v Italijo. INOMOST, 19. julija. Včeraj dopoldne se je peljal s kolesom skozi mesto neki pomožni policijski stražnik heimwehro-vec. Nenadoma je oddal nekdo proti njemu iz samokresa strel, ki je stražnika nevarno ranil. Ranjenec je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico. Atentatorja oblasti doslej še niso mogle najti. Visoko odlikovanje de Jouvenela PARIZ, 19. julija. Po informacijah agencije »Havas« iz Rima je izročil predsi-nočnjim državni tajnik v zunanjem ministrstvu Suvich bivšemu francoskemu poslaniku v Rimu de Jouvenelu inslgnije velikega reda sv. Mavrlcija in Lazarja. Ob tej priliki piše včerajšnji »Matin«: »To visoko odlikovanje je znak hvaležnosti Italijanske vlade za velike osebne zasluge de Jouvenela, da je bil podpisan pakt štirih velesil. Jouvenei je bil prvi v Franclji, ki je takoj razumel velik pomen Mussolinijevega predloga za ohranitev miru v Evropi. V tem prepričanju je z veliko vztrajnostjo vodil te, mnogokrat nehvaležne razgovore in pogajanja, dokler ni uresničil onega cilja, za katerega se je ogrel že v samem začetku.« POLJAKI V AMERIKI. VARŠAVA. 1.9. julija. Po podatkih posebne uradne statistike iz Amerike, živi v Združenih državah Severne Amerike 4.650.000 Poljakov. ODKRITA ZAROTA V GRČIJI. PARIZ, 19. julija. Semkaj so prispele vesti, da je prišla atenska policija na sled veliki zaroti, naperjeni proti sedanji grški vlad]. Po teh vesteh je bila zarota baje že v kali onemogočena in zadušena. Rezervni polkovnik Zervas in še nekaj rezervnih ter aktivnih častnikov je bilo aretiranih. OGROMEN ROOSEVELTOV USPEH WASbUNGTON, 19. julija. Po sporazumu. Ki ga je sklenil predsednik Roosevelt z najvažnejšimi ameriškimi industrijami,’ je bilo sprejetih v delo na novo okrog milijon delavcev, obenem pa so se zvišale mezde za 5 do 15 odstotkov pri 34 do 40urnem delovnem tednu- POLET ROMUNSKEGA PRINCA. PARIZ, 19. julija. »Echo de Pariš« doznava, da namerava Princ Nikolaj Romunski v bližnji bodočnosti izvesti polet preko oceana iz. Evrope v. Severno A«*erlko. ✓ Dnevne vesti Iz vojaške službe. Za pomočnika poveljnika mesta Beograda je postavljen pehotni brigadni general g. Dragomir Popovič, dosedanji pomočnik poveljnika dravske divizijske oblasti v Ljubljani. K poveljstvu mariborskega vojnega okrožja je premeščen topniški podporočnik Mi-hajlo Tomaševič. Iz policijske službe. Predstojnik tukajšnje inestne^policije g. dr. Hacin je predvčerajšnjim nastopil svoj redni letni dopust in ga zastopa v njegovi odsotnosti policijski komisar g. Stanko Kos. Te dni je nastopil svoje novo cnesto pri pred-stojništvu mariborske mestne policije višji policijski komisar g. Ivan Antičevič, doslej na službi v Splitu. Poroka. V Hercegnovem v Dalmaciji sta se poročila poročnik tehnične čete g. Josip Bajcer in gdč. Amalija Fošna-ričeva iz Maribora. Bilo srečno! Mariborski delegati za kongres JRKD v Beogradu bodo odpotovali iz Maribora drevi z osebnim vlakom ob 17.47. uri. V delegaciji je tudi mestni župan g. dr. Franjo Lipold, ki ga bo zastopal v njegovih županskih poslih v času odsotnosti podžupan g. Rudolf Golouh. Mariborski učitelji v ljubljanskem radiu. V četrtek 20. julija ob 19. uri nastopijo v ljubljanskem radiu mariborski učitelji gg. Vrane, Volmajer in Pavšič, ki predvajajo prizor »V poklicni po s v e t o v a 1 n i c i«. Starši in vzgojitelji bodo slišali, kako se mladini lahko pomaga, da najde pravilno pot v bodočnost, zato opozarjamo na aktualno predavanje. Lep izdelek domače tiskarne. Mariborska tiskarna je izdelala krasen večbarvni reklamni izvesek za Mariborski teden, ki vpodablja Maribor z glavnim mostom. Delo služi zares v čast podjetju in našemu mestu. Mestni vojaški urad v Mariboru ponovno opozarja vse lastnike konj, vprežnih vozil, koles, da se prijavijo z navedenimi predmeti na sejmišču mestne klavnice v Mariboru po že objavljenem razporedu, in sicer: od črke A do M danes popoldne od 15. do 19. ure, od N do Ž na jutri 20. t. m. od 15. do 19. ure. V p%k 21. t m. od 7. ure zjutraj do 19. uto zvečer pa naj se zglase vsi oni, ki iz kakega tehtnega razloga prejšnja dneva niso mogli priti k pregledu. Novo letalo, ki je prispelo pretekli petek v Maribor, je dobil mariborski krajevni odbor aerokluba »Naša krila« v propagandne namene za širjenje letalskega športa med najširšimi krogi prebivalstva od osrednje uprave aerokluba »Naša krila« v Beogradu, in ne od vojnega ministrstva, kakor smo to pred dnevi r?odlagi napačnih informacij poročali. Mladina okolici Maribora! Slovenski živelj ob zahodni in severni meji kliče po živi besedi! Knjižna akcija zopet diha. Po prizadevanju mladine in naklonjenosti zavednega mariborskega prebivalstva se je posrečilo nabrati okrog 3000 precej dobrih in poučnih slovenskih knjig in revij. Majhno je to število za zavedni Maribor, posebno ker smo v glavnem delu mesta že vse pobrali. Sedaj se bomo zatekli še v okolico. Ze prvi dan smo nabrali 430 knjig. Knjižnica drž. železnice je darovala 178 knjig, g. Franc Zupančič, nadučitelj v p. pa 39 knjig in še revije. Prisrčna hvala! Okolica, sedaj pridemo v tvoja manj razkošna bivališča, a kakor smo to opazili že prvi dan, v razkošnejšo požrtvovalnost. Poravnava spora med mariborskimi brivci. Včeraj dopoldne je razpravljal sodnik poedinec dr. Dev o tožbi načel nika tukajšnjega združenja brdskih in lasničarskih mojstrov g. Novaka proti 12 mariborskim brivskim mojstrom zarad razžaljenja časti. Spor se je po uspešnem posredovanju sodnika poravnal brez razprave in sodbe. Iz »Nanosa«. Jutri v četrtek bo v društvenem pokalu širši sestanek članstva s predavanjem tov. Viherja. Na dnevnem redu je tudi več zelo aktualnih točk, važnih za našo mariborsko emigracijo. Udeležba članstva obvezna. Iz Nanosa. Ker je bila nedeljska prireditev zaradi neurja prekinjena, se bo vr šila v nedeljo 23. t. m. Vstop prost. Tridesetletnico mature na mariborskem učiteljišču, torej v šolskem letu 1902/03, so praznovali te dni v Mariboru takratni sošolci-abiturienti, ki so sedaj že vsi ugledni in obče spoštovani šolniki na raznih šolah doma in v tujini. Na spominskem sestanku so se zbrali gg. Ferdinand Bobič, vadniški učitelj v Mariboru, Alojz From, nadučitelj pri Sv. Kungoti, Josip Gratze, nadučitelj v Št Vidu v Avstriji, Ivan Korže, šolski upravitelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Franc Pavalec, šolski upravitelj v Gradcu, Karel Pintarič, nadučitelj pri Sv. Miklavžu pri Ljutomeru in šolski upravitelj Resman iz Koflacha v Avstriji. Od nekdanjih zavodovih profesorjev je bil navzoč samo rnsgr. Vreže iz Maribora. Jubilanti so se odpeljali po prisrčnem sestanku z avtomobili v vinorodno okolico Slovenske Bistrice, nato pa so obujali v prijaznem vinskem hramu sredi vinograda nekdanjega sošolca g. Bobiča v Pekrah prijetne spomine na svoje mlade dijaške dni. Trgovske In prepisne knjige v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Borza dela za inteligenčne poklice, centrala v Mariboru, uraduje odslej redno vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 16. (2.-4.) ure v III. nadstr. Delavske zbornice. V ostalem času se naj obrača-o vsi interesenti bodisi iz vrst p. n. de odajalcev ali deloiskalcev na naslov: Šegula Pavle, Maribor, Krekova ul. 14/9 Vse p. n. deloiskalce, ki so se prijavili pri naši Borzi dela, in to pri centrali v Mariboru ali pri naših podružnicah v Ljubljani odn. Kranju, prosimo, da potr-pe. Zdaj v začetku nam primanjkuje sredstev in časa, da bi vsakomur posebej odgovarjali na dopise. Mi imamo vse, ki so se prijavili, v redu zabeležene v naših seznamih ter bomo odslej obveščali le one, za katere smo dobili primerno in zaželjeno službo. Delodajalci, obračajte se na Borzo dela za inteligenčne poklice. Delavska zbornica III. nadstr. Mariborski vrtnarji so nam poslali z ozirom na govorice, ki so se pojavile v mariborskem javnem življenju 'glede njihovega položaja in prihajanja tujih vrtnarjev na mariborski živilski trg, daljše pojasnilo, v katerem pravijo med drugim: Res je, da prihajajo v zadnjem času z vedno večjimi množinami raznega sočivja in zelenjave na mariborski živilski trg bolgarski vrtnarji iz Čakovca in Varaždina, vendar pa njihovo blago večinoma ni boljše in cenejše od pridelkov domačih vrtnarjev in kmetovalcev. Pomisliti pa je treba, da privažajo bolgarski vrtnarji z več avtomobili v Ma> ribor ne le lastne pridelke, temveč tud blago, ki ga dobivajo v vagonskih po šiljkah iz južnih krajev države, baje celo brez oblastvenega dovoljenja. Uvedena je bila tudi že zadevna uradna preiskava. Tudi ni res, da bi bili bolgarski vrtnarji pri svojih pridelkih cenejši za 30 do 60% od domačinov, ker imajo na vadno našim enake cene, le tu pa tam prodajajo po 11. uri dopoldne preostalo neprodano blago skoraj za vsak denar, da jim ga le ni treba voziti nazaj. Mariborski vrtnarji tudi niso zaprosili za zaščito mestne občine, temveč so ji le pojasnili, da ni nobene krajevne potrebe za bolgarske vrtnarje, ki vozijo na mariborski trg kar cele grmade blaga, do-čim ostaja domačinom nad polovico pridelkov. Naši vrtnarji pa so obenem zaprosili mestno občino, da tudi njim dovoli prodajati svoje blago na tovornih vozilih, ker je pač dokazano dejstvo, da najde velika grmada na prodaj ponujanega blaga več pozornosti in odjema pri kupujočem občinstvu, kakor pa majhen jerbašček, ki ga prinese na trg^ kmetica na glavi morda celo 5 ur daleč. Nabave sena, slame in ovsa. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da se bo pričel nakuip hrane za vojaško živino mariborske garnizije: za seno z 20. julijem, za slamo, oves (ječmen) pa s 1. avgustom. Ponudniki naj se obračajo na Nabavno komisijo živinske hrane v Mariboru (voj. okrožja). — Podrobnejše ustmene informacije daje tudi mestni vojaški urad na Slomškovem trgu- Promenadni koncert v mestnem parku. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Mariboru bo priredilo jutri v četrtek zvečer od 20. do 21.30. ure promenadni koncert v mestnem parku. Igra-a bo vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. Mestni vodovod se razširja. Gradbena dela pri izkopavanju in betoniranju novega rezervnega vodnjaka mariborskega mestnega vodovoda v škofijskem gozdu v Betnavi stopajo v svojo zaključno fazo. Delavci so dosegli pri izkopavanju zemlje in gramoza že globino 13 metrov in so zadeli na močne izvirke vode. Upati je, da bo Maribor že v letošnjem avgustu zadostno preskrbljen z zdravo pitno vodo. Voditelj liških vstašev Rukavina po-miloščen. Kakor smo že poročali med brzojavkami, je bil pretekli teden pred državnim sodiščem za zaščito države obsojen na smrt glavni obtoženec v liškem vstaškem procesu, bivši aktivni častnik Jurij Rukavina. Obsojenec je vložil prošnjo za pomilostitev, ki ji je Nj. Vel. kralj ugodil in spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Preokret v vohunski aleri podpolkovnika Mičiča. Kakor je mariborski javnosti znano, je bil pred kakimi petimi tedni aretiran v zvezi z znano vohunsko afero bivšega mariborskega podpolkovnika Mi-čiea v korist neke sosedne države tudi mariborski zobotehnik g. Ivan Javvurek, ki je bil odveden v preiskovalni zapor državnega sodišča za zaščito države v Beogradu. Na podlagi preiskovalnega gradiva in dosedanjih oblastvenih ugotovitev pa je biF g. Jawurek izpuščen iz zapora in je bila obtožba proti njemu umaknjena. Pravoslavna cerkev v Ljubljani dograjena. V soboto je bila v sirovem stanju dograjena v Trubarjevem parku Ljubljani tamkajšnja pravoslavna cerkev, ki je zgrajena v mikavnem bizantinskem slogu. Cerkev bo posvečena sv. Cirilu in Metodu. Zidali so jo komaj 8 mesecev in je bilo porabljenih nič manj, kakor 550.000 opek. Popolnoma izgotovljena bo cerkev šele prihodnjo pomlad, ko bo posvečena na najsvečanejši način. Posvetil jo bo predvidoma sam patrijarh srbske pravoslavne cerkve Nj. Sv. Var-nava. Potni pavšal za uslužbence davčnih uprav. Finančni minister je izdal pravilnik o določanju in plačevanju potnega pavšala uslužbencem davčnih uprav. Pavšal znaša za uradnike 4. in višjih skupin 600 Din, za 5. skupino 550 Din, za 6. skupino 500 Din, za 7. in 8. skupino 450 Din, za 9. skupino 350 Din, za 10. skupino in za pripravnike 9. skupine nad poldrugim letom službe ter za pripravnike 8. skupine 300 Din, za pripravnike 9. skupine izpod poldrugega leta službe 250 Din, za pripravnike 10. skupine pa 200 Din na mesec. Pavšal se bo izplačeval vsak mesec naprej v znesku do 60 odstotkov, ostalih 40 odstotkov pa bodo dobivali uslužbenci davčnih uprav v teku meseca v štirih obrokih po 10 od stotkov. Grajski kino. Danes se začne krasen zvočni film Smetanove komične opere »Prodana nevesta«. Jarmila Novotna in Domgraf Fassbander igrata glavni vlo gi. »Prodana nevesta« je eden najlepših in najboljših filmov tega leta. Krasna Smetanova glasba, izborno petje in sijajni posnetki. V vsem film, katerega si naj vsakdo ogleda. Pride: Kalmanova »Grofica Marica«. Hubert Mariška, Do-rothea Wieck, Ernest Verebes in Szoke Szakall. Kino Union. Od danes dalje prvovrstni ljuhavni in veseli velefilm »Poročno potovanje v troje« z Brigito Helm, Oskarjem Karlweisom, Oskarjem Simo in lepo dunajčanko Susi Lanerjevo v glavnih vlogah. Razen lepe vsebine se odlikuje ta film po krasni glasbi, petju in čarobno-lepih morskih posnetkih z otoka Caprija. Pri zaprtosti in hemeroldih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franc Jožefova grenčica«, večkrat na dan povžita. izvrsten priporno ček. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesja, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nazorno sliko današnjih težkih razmef nudi uradna statistika tukajšnjega okrajnega sodišča, ki izkazuje prav obupno visoke številke. V prvih 6 mesecih letošnjega leta je bilo pri tem sodišču izvršenih nič manj kakor 4.760 rubežni na premičnine, nepremičnine, mezdo in pl** čo. V istem času je bilo vloženih 110 sodnih stanovanjskih odpovedi, ki so mora-e biti deloma zaključene tudi z deloža-cijo. . Naš izvoz na Češkoslovaškem. Te dfl* so se mudili v Pragi zastopniki jugoslovanskega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v svrho likvidacije spora, ki je nastal glede uvoznega kontingenta jugoslovanskih prašičev. Od celotnega kontingenta 5000 prašičev v mesecu juliju je bil naši državi doznačen kontingent 2000 prašičev. Jugoslavija ni iz2f* pala majskega kontingenta 4000 prašičev, ki ga bo izrabila na ta način, da W v tekočem mesecu uvozila še posebf' 1500 prašičev, ostalih 2500 pa v Petl® zaporednih mesecih po 500 prašičev u*’ mo rednega mesečnega kontingenta. Od 2.—11. septembra t. L priredi Ljubljanski velesejem svojo letošnjo jesensk prireditev »Ljubljana v jeseni«. V okvl" ru te prireditve se vrši dne 18. septeIIl‘ bra veliko nagradno tekmovanje juž^ slovanskih harmonikarjev, ki se ga za' more udeležiti vsak igralec na harmoti' ko iz Jugoslavije. Za dobre igralce s® predvidene lepe nagrade ali diplome. teresenti naj se čimpreje prijavijo roma zahtevajo podrobnejša navodila uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Nesrečen padec vojaka. Pri popravljanju strehe na vojašnici v Melju je padci s precejšnje višine na tla 211etni voja* Darimir Majčic in se nevarno notraflf poškodoval. Z rešilnim avtomobilom j* bil prepeljan v tukajšnjo vojaško boW^ nico. Preprečena požarna katastrofa. včerajšnjim bi bil v skladišču tukajšnjega trgovca Weilerja v Barvarski ul skoro izbruhnil katastrofalen požar. kotlu za kuhanje firneža se je vnela z® . firneža in kolofonije in je bruhnil P° delavnici ogromen plamen. K sreči. s bili mariborski gasilci že v nekaj trenj* kih na mestu in so z modernimi kemiuUfj mi gasilnimi sredstvi kmalu poga^ ogenj in odstranili nevarnost. Ukradeno kolo. Včeraj je izginilo govskemu vajencu Maksu Škorgetu,^ veže hiše v Razlagovi ulici štev. 15 govo 1000 Din vredno kolo zna*1' »Puch« z evidenčno številko 10.090. » Tatvina ženske obleke. Z verande ‘ nadstropja na Aleksandrovi cesti št. , je bila ukradena včeraj dopoldne E Klemšetovi modra ženska obleka s binežo vredna 300 Din. Tatvine je ostf11^ ljena neka starejša beračica, ki se J‘e tistem času potikala po hiši. •.« Letovišča se mu Je zahotelo. Pokc je prijavil šofer mestnega pogrebu®® zavoda Alojz Bauman, da je v P®®^ ljek po kosilu pobegnil z doma njež^ 131etni sin Rudolf in odnesel s seboj vje očetov prihranek 1500 Din. Deček ^ svojim tovarišem že precej časa vedoval, da jo misli popihati v Spin morje., Fant je dobro razvit za svoja ta, oblečen pa je bil le v belo srajc® kratke hlače ter nosi rjave čevlje. e Današnji trg je bil razmeroma do založen. Kmetje so pripeljali 5 voz kr® pirja in druge zelenjave ter 7 voz šenj. Perutnine je bilo okrog 1500 k ^ nov. Cene se napram pretekli soboti niso prav nič spremenile navzdol- ^ Trg za seno in slamo. Včeraj J® . jj na trgu za seno in slamo na Pr0 ,Lv< voz sena po 30 do 35 Din in voz 0 po 40 Din stot. Vremensko poročilo mariborske «®a orološke postaje. Davi ob 7. uri je k toplomer 13.9 stopinj C; minimalna peratura je znašala 12 stopinj C; meter je kazal pri 18.7 stopinjah t reduciran na ničlo pa 741.9: relati vlaga 87; .vreme je tiho in jasna Iz sodne dvorane KRIZO SO HOTELI REŠEVATI S PONAREJANJEM DENARJA. ZARADI UKRADENE KOKOŠI ZAŽGAL HIŠO. — KRVAV ZAKLJUČEK JOŽEFOVA-NJA. — POLDRUGO LETO JEČE ZA PREDOLGE PRSTE. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je imel včeraj dopoldne precej dela, saj je moral razsojati kar o šti-nh različnih zločinih. Senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Tombak, prised-nika sta bila okrožna sodnika dr. Kotnik !n dr. Kuder, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Zorjan. V sedanji dobi splošne težke gospodarske krize nikomur ne preostaja denarja, najmanj pa ga je seveda tam, kjer ni gospodarstvo v pravih, preizkušenih in trdnih rokah. V Polancih v ptujskem okraja ima svoje posestvo 57-letni Ivan J., 1 ie zašel preteklo zimo v velike denarne težave. Premišljeval je, kako bi se kopal iz stiske in kako bi prišel do denarja. Posvetoval se je o tem tudi s svo- jim smom, katerega je obiskal v tukajš- "J’! kaznilnici, kjer je fant presedeval dalj s° kazen. Nadebudni sinko je zaupal očeti, da prenaša z njim isto usodo v kaz-nnici tudi neki bivši trgovec Jovan Popovič iz Beograda, ki da je strokovnjak ^ izdelovanju ponarejenega angleškega denarja. Uče si je sinovo pripovedovanje vtisnil v M V spomin i*1 Priš&l 26- januarja t. 1. -Maribor, kjer je bil Popovič tega dne .“Puščen na zlato svobodo. Počakal ga n- ln,2a odvedel v neko gostilno v Sod-s* u|ici, kjer je že tudi sedel njegov so-■p iz Polancev, 34-letm posestnik Alojz • ■’ ki je potegnil kratko prej znatnejšo ®varovalnino za svojo pogorelo doma-iJO-L je takoj razložil svoj načrt: Po-0vic naj bi izdelal večjo množino potrojenih angleških funtov sterlingov, ce-p akcijo pa naj bi financiral z zavaroval-posestnik T., vsi trije pa bi imeli harejenega bogastva enake deleže. Popovič se je nekaj časa branil, nato Ea sprejel ponudbo in se odpeljal s T. v t^reb, kjer je baje moral nakupiti za Ponarejanje potrebne kemikalije. V ta na-”,etl mu je T. izročil 12.700 Din. Popovič * n' zaman sedel v kaznilnici. V neki r°geriji je nakupil zavoj cenenih in ne-Porabljivih kemičnih izdelkov, tako najine soli, žvepla, bakrene galice, mav-t nekaj kislin in fotografskih soli. Za -ojj ie izročil T. in ga posadil v neko go-, 'n0, kamor se je obljubil takoj vrniti, nakupi še nekaj potrebnih predme- ta tov . t je čakal uro za uro, toda Popovič J? Zginil z 12 tisočaki brez sledu. Napoje k-Si ni zna^ drugače pomagati, ker e hil brez vsakega denarja, da je odšel č hphcijo in vso zadevo povedal. Poslan bil domov po odigonu, obenem pa je vložila policija tudi ovadbo na državno tožilstvo zaradi nameravanega ponarejanja čvrste angleške valute. Istočasno pa je bila izdana za Popovičem tiralica, na podlagi katere je bil Popovič 14 dni pozneje aretiran v neki mariborski gostilni. Seveda je bil že brez vsakega denarja, ker je užival s polno žlico sladkosti življenja, zamujene z odsluženjem svoje kazni v mariborski kaznilnici. Vsi trije grešniki so se našli danes zopet pred sodniki. Dočim sta Popovič in T. svoje grehe skesano priznala, se je J., ki je bil glavni iniciator vsega zla, zagovarjal, da ni imel namena ponarejati denarja. Obsojena sta bila J. in T. na 6 mesecev strogega zapora in 400 Din denarne kazni, pogojno za dobo 5 let, Popovič pa bo romal zopet za eno leto v tesno celico mariborske jetnišnice. £ Viničarju Jerneju Škofiču v Žikarcih pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je izginila 10. julija t. 1. zvečer iz kokošnjaka lepa kokoš. TatVine je obdolžil 221et-nega želarja Ivana Mikla iz iste vasi. Miki se je sklenil za to obdolžitev maščevati in je naslednjega večera s cigareto zažgal slamnato streho Škofičeve vini-čarije, ki je bila last posestnika Jožefa Kokola. Viničairija je bila v nekaj trenutkih v plamenih in je pogorela do tal. Škode je bilo na zgoreli hiši 17.500 Din, ki jih je dobil Kokol izplačane z zavarovalnino, dočim je ostal Škofič, ki ni bil zavarovan, brez sredstev pod milim nebom, reven kakor cerkvena miš. Miki je svoj zločin priznal in je prejel za svojo maščevalnost zasluženo kazen 4 leta težke ječe. * Na letošnje Jožefovo je bilo v obmejni Cankovi veliko cerkveno proščenje, ki so se ga udeležili mnogoštevilni kmetje iz vseh bližnjih in oddaljenejših vasi, deloma tudi iz sosednje Avstrije. Proti večeru je nastal med skupino naših fantov in pa skupino Avstrijcev prepir s pretepom, med katerim je obležal na bojišču smrtno zaboden v pleča neki Fenes iz Avstrije, ki je naslednjega dne podlegel poškodbi v radgonski bolnišnici. Ubijalca so izsledili orožniki v osebi 191etnega delavca Alojza Martinca iz Zetincev, pri katerem so tudi našli okrvavljeni nož. Martinc je svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom. Obsojen je bil na 3 leta strogega zapora. * V letošnjem maju je vlomil 27letni brezposelni mehanik Martin Senčar iz Pod- vincev iv neko zaklenjeno barako v Str-nišču pri Ptuju in odnesel razne sestavne dele dveh elektromotorjev in stroj za brušenje žag, vredno vse skupaj okrog 3000 Din. Z ukradenim blagom je odšel v Maribor, kjer ga je prodal dvema obrtnikoma, nato pa z izkupičkom pobegnil v Avstrijo. Zaradi nekega prestopka pa so ga avstrijske oblasti zaprle za 14 dni, nato pa ga izročile mariborski policiji, ki mu je temeljito izprašala vest in dognala tudi še več drugih grehov. Tako je med drugim 21. oktobra lanskega leta na Spodnjem Bregu pri Ptuju vlomil v zaprto uto Ivana Vincekoviča in mu odnesel 14.000 Din vreden elektromotor, ki ga pa je dobil Vincekovič vrnjenega, ker ga Senčar ni mogel vnovčiti. Senčar ie tatvine priznal in prejel zanjo nagrado v obliki 1 in pol leta težke ječe. Uspela planinska slavnost na Boču Štiriletnica zgraditve razglednega stolpa. V nedeljo je imela poljčanska podružnica SPD skupno z rogaško na Boču veselo planinsko rajanje, in to na čast znamenitemu razglednemu stolpu, ki se že četrto leto ponosno dviga v sinje nebesne višave. Ze v zgodnjih jutrnjih urah je bil okupiran od številnih njegovih starih znancev in mnogih novih prijateljev, zlasti jih je bilo prišlo precej iz mariborske stra ni, dalje iz Celja, Rogaške doline in drugod, pa tudi domačine je dvignil krasen julijski dan že zgodaj iz postelje, tako, da je imel zeleni Boč ob proslavi štiriletnice postavitve svojega stolpa prav lepo število oboževateljey. Pri Miklavžu, kjer so bili postavljeni z zelenjem odeti šotori, so vihrale v pozdrav planinarjem državne zastave. V starodavno cerkvico, ki je bila za ta dan še posebej okrašena, je vrvelo ljudi, da poprosijo tam notri svetnika za dobrote za zimo, za zdravje itd. Ves čas so planinci naskakovali tudi stolp, kamor so romali že tisoči in tisoči in se divili lepemu razgledu raž njega. Popoldne in sploh ves dan je bilo glavno vrvenje na obširnih planjavah pri Miklavžu (624 m). Brhke planinke in živahni planinci so ti tam postregli z vsem, kar si hotel. Eni so polegli v senco, drugi so se pekli na solncu. Ti so seveda pogrešali osvežujočega kopališča. No, pa so našli vode za oblivanje dovolj. Pa v kratkem bodo še na boljšem. Kot smo izvedeli od planinskih funkcionarjev, se dela na to, da se morda šeriekom tega meseca zgradi zgoraj ustrezajoči osvežujoči bazen. Tla za to so ugodna. Pa o tem drugič več. Sedaj naj le še omenimo, da je poteklo slavlje v najlepšem redu, le z nastajajočim mrakom ga je malo zmotil vihar, ki je prihrumel z dežjem, da so se morali vsi umakniti v zavetje pod streho v planinsko restavracijo. Poseben poudarek je dal proslavi, ki je uspela gotovo tudi gmotno, z gosti pomnožen domači sokolski pevski zbor, ki je navduševal in vžigal v srcih vseh navzočih narodno zavest s svojimi lepimi narodnimi pesmimi, ki, so gromko in milo donele po kraljestvu zelenega Boča. I.K. Ptuj Ogenj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Posestniku Jožefu Emeršiču je ogenj uničil pretekli teden gospodarsko poslopje z orodjem in senom. Škoda znaša 16.000 Din. Vlom v Apačah. V hišo posestnice Terezije Zajškove je bilo vlomljeno in od-nešeno 350 Din gotovine in za 800 Din zlatnine. Vloma je osumljena neka ženska iz Ormoža, ki je še niso izsledili. Žrtev fantovskega pretepa. Od Sv. Elizabete v Halozah so pripeljali v bolnišnico 24letnega Antona Kokolja, ranjenega nevarno z nožem v prsa. Umrl je nagle smrti pri Sv. Urbanu ugledni 52letni pekovski mojster Andrej Rakuš. Blag mu spomin. Čudovito kaznovanje zakonoloma. Naravni narodi imajo najrazličnejše nazore o zakonolomu. Ponekod kaznujejo zakonolomoa, ponekod popustijo, da pobegne in se maščujejo nad lastno ženo. Pri narodu Bakulia v Vzhodni Afriki mož svojo ženo, ki jo je zalotil pri zakonolomu, pretepe in zapeljivec mora plačati za kazen dve govedi. Pri Wahimih (Afrika) postopajo še strožje. Tu zapeljivca' sploh zavržejo in varani zakonski mož ima pravico zapleniti njegovo premoženje. Mož pri pamperajskih Indijancih (Ar~ gentinia) ima pravico zapeljivca svoje žene ubiti. Vendar se to večinoma ne zgodi, ker se da zakonski mož potolažiti z darovi. Ali nikdar več ne sme potem svoji ženi zaradi tega pregreška česa očitati. Bolj neprijetno se že konča stvar za ženo, ki jo zalotijo pri zakonolomu, pri Bo tohudih (Vzhodna Brazilija)^ Tu ima varani mož pravico, da izreže svoji ženi večji kos mesa iz sedala. Še hujše kaznujejo ta prestopek pri komančevskfh Indijancih. Tu možje nezvestim ženam navadno razparajo po vsej dolžini nos. Američani se vesele inflacije. V Združenih državah severne Amerike je bilo izdelanih v mesecu juniju letos 33 milijonov parov čevljev, torej 14% več kot v istem rekordnem meseca leta 1929. in 50% več, kakor v lanskem juniju. To je jasen znak, da imajo Američani sedaj več denarja in da morejo zato: več kupovati. Inflacija m pravem trenutka gotovo pomaga. Sheff: Med Kita!d L J*? cestah kitajske četrti v New Yorku j . izstavljeni razni izdelki, ki jih izde-ta prodajajo Kitajci, živeči v Ame- tajski del mesta se imenuje Ghina-^ njem je mnogo več siromakov °r bogatinov. Ti ljudje se pehajo in u-.aio za majhen zaslužek noč in dan * - živina. ko je prišel Yiok v Ameriko, je flfjj ^tajsko pranje novost. Danes je vse cer Ce- Kitajci še vedno perejo, in si-Polovico ceneje kakor francoske, v® ki je komaj tretjič oprana, že ,__ gel. ^S|kateri Kitajec si je tedaj opomo-hii 'Sr ^mašni Kwon Yick ni bil med te-zak^ži. Bil je preveč boječ in vase lo kr-n)en Človek. Za ljudi se je bore mast,.- Potreboval ni skorai ničesar. ež ic spal na deski, na kateri je cunje. Sk r(hnn. tudi likal perilo, vdihaval ameriški zrak in užival skromne porcije riža. Sicer je bil modrijan. Med likanjem je reševal najtežja vprašanja in si mučil z njimi glavo. Oženjen ni bil. Mož je. bil zelo grd. Njegov obraz je bil podoben izžeti citroni, a telo veliki neokretni opici. Neko zimsko soboto je likal pozno v noč- Železna pečica je ogrevala prostor, ki ga je imel za spalnico in hkrati tudi za kuhinjo. Duri je imel odprte, da bi lahko vsak. kdor-bi ga iskal, takoj našel vhod z ulice. Sicer je mraz silil v sobico, a Yick se za to ni zmenil. Med delom je začul, da ga nekdo kliče po angleško: »Gospod! Brž vzemite moje perilo!« Skočil je k vhodu. Zagledal je mlado Angležinjo. Ponujala mu je zavoj. Yick je vzel kos papirja, popisanega s kitajskimi znaki. Pretrgal ga je. Kosec je izročil tujki za potrdilo, da je perilo sprejel. »V sredo, gospa!« je zavpil, ko je ona že odhajala. Kwon Yick je položil zavoj na mizo in delal dalje. Hipoma je presenečen dvignil glavo in prisluhnil. V lokalu ni imel mačke. Njegova je pred tednom dni poginila. Požrla je strup v sosedni hiši. Bil je nastavljen podganam. Yiok je kimal z glavo. Nekje je morala biti mačka, saj je dobro razločil mijavkanje. Mahoma so ljjegove drobne oči neza-upno pogledale' zavoj, ki ga je prinesla Angležinja. Brez dvoma je prihajalo mijavkanje iz tega zavoja. Že je hotel zbežati in se skriti za hišni oltar, ki je predstavljal na deski stoječe, pisano božanstvo. Pamet in radovednost sta zmagali. Urno je odvezal vozel. Presenečen je zaploskal z rokama: Pred njim je ležal na cunjah majhen dojenček. Ko se je Kitajec nekoliko otresel strahu in presenečenja, si je otroka natančneje ogledal. Spoznal je, da je dete moškega spola, staro kakih šest tednov in kavkaškega plemena. Več ni mogel ugotoviti. Poleg otroka je našel listek. Sam ga ni znal prečitati. Sklenil je, da povpraša nekega znanca, učenega Kitajca, kaj je na listku zapisano. Mali deček je Yicku zelo ugajal. Takoj ga je vzljubil. Ni ga hotel javiti policiji. Ko je gledal dete, mu je bilo kar toplo pri srcu. Zazdelo se mu je, da je njegov mrki prostor večji in svetlejši in da pečica nekam topleje diha. Zamrmral je: »Sinček! Sinček! Sinček Kwona Yioka!« čez nekaj dni je odnesel listek, ki ga je naišel pri otroku, nekemu svojemu rojaku. Tudi ta ni mogel raztolmačiti pisave. Obljubil mu je, da bo sam poizvedel pri nekem znancu, kaj je na listku zapisano. In res je Yioku kmalu sporočil, da so na listku zapisane besede: »Ta deček se piše Jurij Kvas.« Kitajski Jurček se je razvil v lepega, krepkega mladeniča. Nanj ni bi! ponosen samo njegov oče, temveč vsa kitajska četrt. Kdo bi ga ne vzljubil, kadar je stopal v kitajski obleki z lepimi, v dve kita spletenimi lasmi po cestah Chinetowna, živo gledal, se smehljaje ozira! s svojimi modrimi očmi, vsakega prijazno pozdravil in bil vedno uslužen. Vsi so ga rad! imeli, od bogatega trgovca s čajem, do zadnjega kuMja. Povsod je bil dobrodošel gost. Tudi drugi so izvedeli, kako je YicS dobil svojega posinovljenca. Marsikdo si ga je želel videti. Ker ni mogel drugače blizu, je prišel s perilom. Ljudje so občudovali Yiokovo dobro srce in mu še bolj nosili perilo. Dete je res prineslo Kitajcu srečo. Moral si je najeti pomočnika in prevzeti večji lokal v pritličju. 2. Neki večer sta bila Yick in njegov sin v lokalu, kjer je sprejemal Kitajec perilo. Sedel je na blazinasti klopi. Z debelimi naočniki na nosu je čital neko kitajsko razpravo o moralnih predpisih Konfucija. Mladenič je med tem zavijal oprano perilo in ga prevezaval z vrvico. Jurijeve misli se niso bavile z modrim Konfucijem, Hitele so za mnogo manj pobožno osebnostjo, za neko mladenko, ki je imela rjave oči, mehke, kodraste lase in jamice v licih. To je bilo vse, kar je mladenič vedel o svojem idealu, ki ga je večkrat srečal in se mu nasmehnil. Tudi deklica se mu je nasmehnila. Govorila pa še nista. (Se bo nadaljevalo.)' St«!««; OCEANOPOLIS Ram m m a rtrfvNOll! ffovtik« proifotf« Mesec Rais se je pa še bolj in bolj približeval naši zemlji, dokler ni prispel v tako njeno bližino, da je pospešil svojo pot do blazne naglice in letal okoli nje kakor krogla, izstreljena iz topa. V tem boju, ki se je bil med zemljo ir. mesecem, je zmagala naposled zemlja. Mesec se je razpočil, začel se je drobiti in iz njegovih drobcev je nastal obroč podoben onemu, ki ga opazujemo sedaj na Saturnu. Tl drobci so potem več let polagoma padali na zemljo in povzročali strašna upostošenja. Pri razpočenju meseca, v trenutku ko je prenehala delovati njegova protisila, so se nenadoma sprostile vode, nakopičene na ravniku in se s strahovito besnostjo razlile proti obema tečajema. Tako je nastal prvi veseljni potop, ki je uničil še tisto, kar je bilo ostalo od prejšnjih katastrof. Nastala so nova morja in celine in docela spremenile svoje oblike. Živalstvo, ki so ga našli na zemlji prvi ljudje, je bilo skoraj do konca uničeno, pa tudi ljudi se je rešilo le malo. Kakor po čudežnem naključju je ostala sredina selišč Atlantide, zgrajenih na visoki planoti, skoraj nedotaknjena. Tako se je ohranila stara kultura in civilizacija. Vsa draga ljudstva, ki so se strahovito razredčena ohranila na drugih celinah, so v teku desetletja trajajoče katastrofe sko- raj popolnoma podivjala. Mnogi rodovi, ki so vzrastli, niso več poznali prejšnjih srečnejših časov in niti vedeli niso več, od kod so prišli njihovi predniki. Tej dobi silnih preizkušenj je sledil potem vek novih srečnih let. Celine so zopet ozelenele. Zrastle so nove rastline, razvile so se nove živali in narodi, razkropljeni po vsem svetu, so si pričeli gra diti nove domove, mesta, svetišča in prometna sredstva. Na zemlji ie zopet zavladal raj. Polagoma so se obnavljali stari stiki med ‘celinami. Zopet so ladje plule po ooeanih in svet je postal vse manjši in manjši. Ta prva katastrofa, ki jo je doživelo človeštvo na naši zemlji, pa ni bila zadnja. Usoda meseca Raisa je doletela pozneje še drugo nebesno telo, ki se je prav tako preveč približalo zemljini krož ni poti okoli solnca. Ta mesec je bil Se-tis. Z njegovim približevanjem in končnim razbitjem je doživela zemlja tisto katastrofo, ki je opisana tudi v Svetem pismu kot veseljni potop. Tudi takrat se je rešilo le malo ljudi, med njimi najbolj znani praočak Noe, oče Semisov, ki je postal ustanovitelj Semisirisa in začetnik novega rodu Atlantov, ki je po potopitvi te prastare celine ostal skrit pod globokim morjem v Oceanopolisu. Semisiris je bil zgrajen na ruševinah tistega kraja, ki so ga bili ustanovili že prvi potomci Adama in Eve po prihodu na zemljo. Zaradi tega je lahko nadaljeval tradicijo davne prošlosti. Postal pa je tudi izhodišče vseh semitskih narodov, ki so se od tod napotili v opastošene dežele Afrike in Male Azije, Potomci teh izseljencev so bili tudi začetniki ljudstva starih Egipčanov, ki so zasedli plodno dolino reke Nila pod vodstvom faraona Menizisa, praočeta onega Menizisa, ki je ustanovil prvo egipčansko državo, ki je znana tudi zgodovinarjem na površini zemlje. Zaradi tega so se Egipčani tudi imenovali proselene, to je ljudstvo, ki je živelo v Egiptu že takrat, ko naš sedanji mesec še ni obkrožal zemlje. Takrat, ko se je razvijala v Egiptu ona kultura, ki jo danes proučujejo egiptologi in ko se je v Ameriki bližal čas Inkov'in Astekov, Atlantide že ni bilo več. Pogreznila se je bila v morje in z njo vred je izginil pod neskončnimi valovi tudi mogočni Semisiris, najstarejše človeško velemesto na zemlji in središče vsega sveta. Iz Semisirisa je nastal Oce-anopolis v globini tisoč tri sto metrov pod oceanom. , Spomin na Atlantido, na Semisiris in na visoko kulturno ljudstvo sc je ohranil samo še pri nekaterih semitskih narodih Afrike, polagoma pa je bledel. Z uničenjem knjižnice v stari Aleksandriji so izginili tudi še zadnji pismeni viri. Samo še v grških rokopisih je ostalo kot neverjetna pravljica povest o nekdanji ta-jinstveni deželi zibelke človeštva. Tako je Doljan v glavnih obrisih spo* znal vso skrivnost prošlosti človeštva na zemlji. Spoznal je ono, kar je prikrito vsem znanstvenikom nad morjem, ki se zaman trudijo, da bi pogledali v oči sfingi, nemo čuvajoči svojo skrivnost. XXI. Neuspeh, ki ga je doživela v Semiso* vem parku, je Morajo neprenehoma silil k novim načrtom. Njena prvotna ljubezen, ki ni bila nikdar čista in iskreni se je polagoma mešala s prvim sovraštvom do Doljana in z željo po maščevanju. Najbolj je črtela Intelo, kajti vedela je prav dobro, da je ona tista, ki se vmešava v njene zadeve in ji onemogoča doseči smoter svojih želja. Bila pa ;e kljub svoji mešanici ljubezni in sovraštva bolj previdna kakor poprej. Skrbn® je zasledovala Doljanova pota in pazila zlasti na to, da ne bi prišel v stik z l”' telo. Ko je opazila, da se izogiba saniote in je neprenehoma v družbi svojih pri' jateljev, tovarišev in znancev in da z In* telo vse tiste dni sploh ni govoril, se i® , nekoliko pomirila. Z novim mirom pa J® rastlo v njenem srcu tudi novo hrepa* nenje. Ir. nekega dne je brezžično sporo* čila Doljanu, naj ji odgovori na njeno v parku stavljeno vprašanje. Doljan je bil zopet vznemirjen. DO' končnega odgovora ji ni hotel dati. V®* del je dobro, da Intela še ni pozabi!3 nanj in če se je že moral naposled od' ločiti za eno, se je hotel odločiti vseka' kor za Intelo. Le njo edino je ljubil, !e po njej edini je hrepenel, dasi je to svoi® ljubezen dušil z vso svojo moško voli®' Spo rt CPR Bucuresti: SK Železničar V nedeljo 23. t. m. gostuje prvič v Mariboru romunsko moštvo, in sicetr prvak Bukarešte CER Bucuresti. Romuni bodo nastopili proti SK Železničarju. CFR Bucuresti, letošnji prvak prve lige, lahko reprezentira nekaj dobrih rezultatov. Kljuib ne prevelikemu poznavanju romunskih športnih prilik, so vendar tudi pri nas znana imena Ripensia, Juverrtus, Universitas. Letošnji rezultati nedeljskega gosta s temi klubi so: Ripensio je dvakrat premagal, in sicer 4:2 in 2:0; z Ju-ventusom je igral 2:0, z Universitas pa 1:0. Razumljivo je, da bo prvo gostovanje romunskega prvaka, ki absolvira svojo turnejo po Jugoslaviji, vzbudilo -tndi v Mariboru veliko zanimanje. Konstituiranje odbora Mariborske zimskošportne podzveze. Na včerajšnji seji M29P se je konstituiral odbor takole: predsednik Bruno Parma (MSK), podpredsednik Aljančič (Maraton), tajnik Bergant (ISSK Maribor), gospodar Čerin (MSK), tehnični vodja Vetrih (MSK), načelnik propagandnega odseka Kralj (SPD Maribor). Reorganizacija nogometnega odseka ISSK Maribora. Kakor doznamo, je načelstvo ISSK Maribora razrešilo dosedanje vodstvo nogometnega odseka njegove funkcije. ISSK Maribor namerava nogometni odsek popolnoma reorganizirati, v prvi vrsti pomladiti. Imena kot dr. Planinšek, Tomažič, Kurnik in Konič jamčijo, da bo predvladoval zopet športni duh in da bodo pripeljali belo-črne zopet na ono stopnjo, na kateri so bili za časa načelovanja našega zaslužnega javnega delavca g. dr. Planinška. Po-treha je pač, da se odstranijo iz vrst slovenskega prvaka oni, ki so malomarno zapravili in podkopali ugled kluba in disciplino igralcev. Energični, a prepotrebni ukrep kluba toplo pozdravljamo. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 23. t m. bodo na igrišču ISSK Maribora naslednje tekme: ob 15.45 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva: SK Železničar rezerva in ob 17.45 mednarodna tekma CFR Bucuresti :SK Železničar. Službujoči odbornik g. Lorber. Tajnik. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Pokalno tekmo ISSK Maribor :SK Železničar v četrtek sodi g. Bergant; v nedeljo pa sodita RFC Bucuresti :SK Železničar g. Nemec, predtekmo ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. g. Mohorko. ISSK Maribor, nogometni odsek. Jutri, v četrtek 20. t. m., nastopi naše moštvo v tekmi za pokal MOLNP proti moštvu SK Železničarja. Tekma bo ob 17.30 na našem igrišču. Igralci Borovka, Gutmeier, Hreščak, Jurgec, Kirbiš, Kokot, Konič II, Kraiger, Kukanja, Obersnel, Ogrizek, Peklar, Starc I in II morajo biti točno ob 17.10 na igrišču! Igralec, ki bi bil navedenega dne zadržan, ima svoj zadržek javiti pismeno ali ustmeno na odsekov naslov: J. Konič, Nekrepo- va ulica 4. Poznejših opravičil klubsko vodstvo ne bo upoštevalo ter bo proti neopravičenim najstrožje disciplinsko postopalo. Kako je bila ustvarjena žena Stara indijska modrost Naslednja prav prikupna zgodba o ustvaritvi žene v Indiji nam jasno kaže, kako se pojavljajo pri Indijcih podobni ženski problemi kakor pri nas. Neki zdrav nik pripoveduje to zgodbo o ustvarjenju takole: »V začetku časov je ustvaril Tvaštri — Vulkan v hindski mitologiji — svet. Ali ko je hotel ustvariti ženo, je opazil, da je porabil že pri ustvaritvi moža vse snovi, ki jih je imel na razpolago. Preostala mu ni nobena trdna in trajna prvina. Osupel in izbegan je‘začel Tvaštri globoko premišljevati. Ko je dovolj premislil, je storil takole: vzel je okroglost meseca, valovitost kače, zapletenost rastlin ovijalk, trepetanje trave, vitkost tršja, sproščeno živahnost solnčnega žarka, solze oblakov, nestanovitnost vetra, strahopetnost zajca, ni-čenrurnost pava, mehkobo puha, ki krije vrat vrabca, trdino diamanta, sladkobo medu, krutost tigra, toploto ognja, mrzlino snega, blebetanje šoje in gruljenje grlice. Zmešal je vse te stvari in ustva ril žensko. Potem jo je daroval moškemu. Osem dni pozneje je prišel mož k Tvaš-triju in govoril: »Gospod, stvor, ki si mi ga daroval, zastruplja moje življenje. Ne- znansko blebeta, mi krade čas, stoka 13 nič in vedno je bolan. Prišel sem k tebi* da bi ga vzel nazaj, kajti jaz z njim n® morem živeti!« In Tvaštri je žensko nazaj. , Ali osem dni pozneje je prišel ta ni®* k bogu in je rekel: »Gospod, moje žiV' Ijenje je tako samotno, odkar sem ti vf' nil ta stvor. Kar naprej mislim, kako ie plesal in pel pred menoj. Spominjam se tudi, kako me je milo gledal, se igral \ menoj in se pritisnil k meni.« In Tvaš®" je dal možu ženo nazaj. Le trije dnevi so pretekli, ko je spet stal pred Tvaštrijem. »Gospod,« i* rekel, »ne vem, kako je to, ali zdaj vi' dim, da mi ženska napravlja več ieze kakor pa zadovoljstva. Gospod, prosim te, vzemi jo zopet!« Ali Tvaštri' je za* vpil: »Proč, mož, in uredi si, kakor vfi in znaš!« In mož je rekel: »Jaz z žensk® ne morem živeti!« Tvaštri je odgovoril' »Ti tudi brez ženske ne boš mogel živ®' ti!« In mož se je oddaljil in vzdihoval' »O jaz nesrečniki Jaz ne morem žive® z žensko, pa tudi brez nje ne morem **' veti!« Strašen požar na polju. . V Maroku, na ozemlju Rabata, je pf* dnevi objel požar, ki je nastal še r.a pojasnjen način, nepregledno žitno P°‘\ in uničil 200 ha njiv, polnih zrele pše®1' ce. Materialna škoda je ogromna, pri i3' šenju pa je bilo ranjenih tudi več gas*£ cev. Sumi se, da je ogenj zanetila iskl* iz stroja, s katerim so domači želi P&* nico. Mali o RADI OPUSTITVE TRGO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik. Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 2307 ŽELEZNE. ZLOŽLJIVE IN BELO EMAJLIRANE POSTELJE, ležalne stole, kupite najceneje pri NOVAKU. Vetrinjska ul. 7, Koroška cesta 8, Glavni trg št 9. 264-4 OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čev-Jf’ Bodala, knjige, porcelan, f , ri!le >td. v Graiski starinar- ar**1 «•§§ (Ttfte dneiSnO- BPASUMAUE 1 inrcčbza din.5-l. A N DE/J LE POPRAVILO MADRAC na domu s strojem, najceneje pri tapetniku Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26 2421 Sobo lile ZAKONSKI PAR. trezen in brez otrok, Išče enosobno stanovanje ali službo hišnika, sluge, ali nočnega čuvaja. Naslov v upravi lista. 2641 Prodam HIŠO Z VRTOM na Pobrežju za Din 40.000.— proti mesečnemu odplačevanju proda: Jugoslovanska hra nilnica in posojilnica Maribor, Kralja Petra trg 6. 2586 HIŠO z štirimi sobami, kletjo, vrtom in vodnjakom, prodam. Pobrežje, Gubčeva ul. 68. 2640 DVA LEPA MLADA KONJA. Šarca, dobra za vozarenje, sta ua prodaj po ugodni ceni. Istočasno so na prodaj nekateri vozovi za tovor v dobrem stanju. Za oddati po 15. juliju. Naslov v upravi lista. 3634 POCENI PRODAM mak) rabljen luksuzni avto znamke Talbot v zelo dobrem stanju kakor tudi malo Tab-ljeno motorno kolo znamke B. S. A. Naslov pove uprava lista. 2635 Sobo odda OPREAiLJENO SOBO v novi hiši oddam gospodu ali gospodični Poljska cesta, pri Rapidovetn igrišču 2627 OPREMLJENO SOBICO s prostim vhodom in elektriko oddam. Trdinova ulica 2. Melie. 2646 OPREMLJENO SOBO oddam. Cvetlična ul. 23. III., Muči*. 2643 Službo ISie POŠTEN MLADENIČ. trgovski pomočnik, obenem izučen šofer, išče službo. Naslov v upravi lista. 2645 Kupim ZLATO, zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata, Orožnova ulica 8. 2642 — M >».—m |....................... Za potovanje! Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova costa Fini pisemski papir v največji izbri v knjiga*111 in papirnici Tiskovne zadruge. Maribor Alekiandrova casta Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja Jn urednik: RADfVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA! v Mariboru