DOKUMENTI O KONSTITUIRANJU ŠKOFJELOŠKE KOMUNE
ZAPISNIK
l.seje Občinskega Ijudskegu odljora Školja Loka. ki se je vršila v nedeljo,
dne 7. avgusta 1955 ob 9. uri v iprostorih Doma KUD Tone j^ifrer« v Škof ji l^oki.
Od 31 članov ljudskega odbora je navzočih 27.
Predsednik dosedanjega Ljudskega odbora mestne občine Škofja Loka Kobal
Svetko odpre po 15. členu zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Ur. list
LRS št. 24/55) kot sklicatelj ob na|X)vedani uri sejo. pozdravi navzoče odbornike in
zastopnike uradov, ustanov, političnih organizacij, društev in gospodarskih organizacij,
nato pa izroči vodstvo seje najstarejšemu odborniku Platiši Matevžu iz Loga.
Delovni predsednik Platiša Matevž prevzame vodstvo seje in objavi ljudskemu
odboru naslednji
d n e \ n i r e d:
1. Izvolitev verifikacijske komisije in verifikacija mandatov.
2. ZapTisega odbornikov.
3. Izvolitev predsednika, podpredsednika in imenovanje tajnika občinskega
ljudskega odbora.
4. Izvolitev začasne komisije za volitve in imenovanja, komisije ''•'•^ statut,
komisije za prevzem arhivov in inventarja od dosedanjih občinskih ljudskih
odborov in komisije za vskladitev pravnih predpiso\'.
5. Razno.
Predno preide na dnevni red. predlaga delovni pre<lsednik za zapisnikarja
dosedanjega tajnika LOMO Hafnerja Jožeta, kar odborniki soglasno potrdijo.
Nato prosi za predlaganje overovateljev zapisnika.
Predlagana in soglasno sta izvoljena odbornika HTibernik Jernej in Bauman
Ivan.
S tem preide na prvo točko dnevnega reda, to je izvolitev verifikacijske
komisije.
Ad 1. Delovni predsednik Platiša Matevž predlaga Ijudkim odbornikom, naj bi
sestavljali verifikacijsko komisijo za verifikacijo mandatov izvoljenih odbornikov
BaTiman Ivan kot predsednik in člana Kožuh Franc ter Cemažar Ivan.
Ko stavi predlog na glasovanje, se sprejme soglasno
s k l e p ,
da. tvorijo Derifikacijsko komisijo člani: Baiiman Ivan. Kožuh Franc in Čemažar Ivan.
Da bi mogla verifikacijska komisija pregledati volilni material in pripraviii
poročilo, odredi delovni predsednik pet minut odmora.
Ko preteče določeni odmor, poda predsednik verifikacijske komisije tov. Bauman
Ivan naslednje poročilo:
»V smislu določil 14. člena zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev
je ugotovila verifikacijska komisija v zvezi z izvolitvijo novega občinskega odlx)
Ta naslednje:
Okrajni ljudski odbor Kranj je z odločbo št. 1/1-5087/5 z dne 19. julija 1955
določil, da šteje novi občinski ljudski odbor Škofja Loka 51 odbornikov. Odborniki
lahko postanejo tisti, ki .so bili kot odborniki dosedanjih občin Poljane. Škofja Loka,
Zminec in Zabnica izvoljeni na teritorijo nove oibčine. ter tukaj voljeni odborniki
dosedanjega okrajnega odbora in poslanci republiške in zvezne ljudske skupščine.
203
To tej od'lo6bi volijo dosedanji občinski ljudski o(llK>ri \ uo\i občinski <Kll>or
naslednje število odbornikov: Poljane 1, Skofja Loka 25, Zminec 3, Zabnica 2.
Iz overjenih sejnih zapisnikov je razvidno, da so dosedanji občinski ljudski
fKlbori pravilno izvedli volitve v novi občinski ljudski odlK>r in sicer: v občini
Poljane dne 27. julija, v občini Skofja Loka dne 26. julija, v občini Zminec dne
51. julija in v občini Zabnica dne 19. julija 1955.
V občini Poljane je bil pravilno izvoljen z večino glasov za odbornika tov.
Demšar Tomaž, roj. 13. decembra 1906, po poklicu kmet v Zaprevalu št. 3.
V občini Skofja Loka so bili predlagani in izvoljeni z večino glasov za
odbornike:
1. Kobal Svetko, roj. 15. decembra 1920, nameščenec. Sk.Loka, Partizanska c. 2;
2. Sink Janko, roj, 9. maja 1908, industrijski delavec v Tovarni klobukov,
Puštal 40;
3. Baiiman Ivan. roj. 21. decembra 1910, upravnik Dijaškega internata, Skofja
Loka, Kidričeva 8;
4. Dolenc Vera, roj. 7. junija 1921, direktor podj-^tja »Odeja«, Skofja Ix>ka,
Partizanska c. 15-
5. Logar "Vladimir, roj. 20. decembra 1920, direktor podjetja »Motor«, Skofja
Loka, Novi bloki;
6. Hribemik Jernej, roj. 18. oktobra 1919. predilski mojster, Puštal 9;
7. Gaber Franc, roj. 23. novembra 1923, industrijski delavec v podjetju »Jelovica
«, Pungart 17;
8. Svoljšak Franjo, roj. 2. marca 1923, knjigovodja v To\arni furnirja Bodov-
Ije, .Stara Loka 64;
9. Pižent Martin, roj. 5. novembra 1916, mizar v podjetju Gradiš, Stari dvor 36;
10. Avguštin Franc, roj. 30. marca 1908. kmet iz Keteč št. 5;
11. Vraničar Drago, roj. 21. marca 1913, direktor Strojnega podjetja, Skofja
Loka, Mestni trg 9;
12. Brodar Ivan, roj. ll.novembTa 1919, nameščenec Komunalnega podjetja,
Skofja Loka, Stara cesta 3:
13. Cman Milka, roj. 30. januarja 1916. poslovodja mlina »pri Krevsu«, Suha 94;
14. IjOgonder Franc, roj. 8. maja 1927. kmečki sin. Virlog 9;
15. Derašair Ana, roj. 29.oktobra 1903. gospodinja. Demšarj^vo predmestje 5;
16. Franko Marija, roj. 4. aprila 1913, tovarniški industrijski mojster. Poljanska
C. 11;
17. Jereb Alojz, roj. 5. maja 1903. kmet iz Stare Loke št. 11;
18. Kalan Leopvold, roj. 11. novembra 1912. kmet iz Suhe ši. 28;
19. Križnar Janko, roj. 26. junija 1913, šofer državnih železnic, Godešič 76;
20. Poljanec Franc. roj. 24. julija 1906, skladiščnik v podjetju »Jelovica«. Stari
dvor 40;
21. Nastran Jože, roj. 17. februarja 1918. direktor trgovskega podjetja »Loka«.
Puštal 48:
22. Krajnik Vinko. roj. 20. janiiarja 1927. železniški uslužbenec. Godešič 15;
25. Žagar Stane, roj. 10. januarja 1919. direktor Gorenjske predilnice, Trata 3;
24. Jenko Ivan. roj. 8. februarja 1909. kmet v GoTcnji vasi št. 37;
25. Kajzer Peter, roj. 12. avgusta 1895. obrtnik. Virmaše 27.
V občini Zminec so bili predlagani in z večino glasov izvoijtMii odborniki:
1. Bergant Jože, roj. 2. februarja 1901. kmet. Sv. Florijan nad Zminceni št. 3;
2. Kožuh Franc. roj. 14. februarja 1928. industrijski delavec. Bodovlje 11;
3. Platiša Matevž, roj. 1. septembra 1894, kovač na Ix>gu št. 6.
V občini Žabnica sta bila predlagana in izvoljena z večino glasov:
1. CemažaiT Ivan, roj. 21. septembra 1894, kolar v Formah št. 12;
2. Jenko Franc, roj. 7. oktobra 1895, kmet v Pevnu št. 6.
Člani okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, ki so bili med temi predlagani
in izvoljeni v novi občinski odbor, so predhodno podali pismene izjave o piistanku
na kandidature.
Verifikacijska komisija ugotavlja, da so bile volitve pravilno izvedene v smislu
zgoraj citiranega zakona in odločbe OLO Kranj ter ne stavlja k izvolitvi nikakih
pomislekov ali pripomb. Zato predlaga, da se vse odborniške mandate potrdi.«
Ta predlog da delovni predsednik na glasovanje in ljudski odbor sprejme
soglasno
204
s k l e p ,
da se potrdi mandate oseh JI izvoljenih odbomikoo o naoi občinski ljudski odbor
^kofja Loka.
Pri tem objavi delovni predsednik tudi navzočnost izvoljenih odbornikov ter
ugotovi, <ia je navzočih 2? odbornikov, upravičeno odsotni pa so 4. To so Sink
Janko, Franko Mici, Lx>gonder Franc in Križnar Janko.
Ad 2. Delovni predsednik pojasni, da ljudski odborniki ne morejo opravljati
svojih funkcij, dokler niso zapriseženi. Zato pozove odbornike, naj vstanejo in ponavljajo
za njiim naslednjo prisego:
iPrisežem, da Ijom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval
svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč se ustave in
zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega
lx>ja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev
socializma, za napredek občine. Ljudske Tepublike Slovenije in Federativne Ljudske
republike Jugoslavije.«
Ko odborniki položijo ustmeno zaprisego, pristopijo posamično in podpišejo
tudi pismeno zaprisego.
Ad 3. Delovni predsednik poroča nadalje, da se mora novi odbor konstituirati.
Predvsem je treba izvoliti predsednika in podpredsednika ter imenovati tajnika.
Zato naj odborniki stavijo predloge.
Tov. Nastran Jože predloži v imenu 10 odbornikov od njih podpisano kandidatno
listo za predsednika in podpredsednika. Za predsednika je predlagan Kobal
Svetko, za podpredsednika pa Sink Janko.
Ko da delovni predsednik predlog na glasovanje, je sprejet soglasen
s k l e p :
Za predsednika novega občinskega ljudskega odbora Skofja Loka se izvoli
tovariša Kobala Soetka, nameščenca iz Škofje Loke, Partizanska c. 2.
Za podpredsednika novega občmskega ljudskega odbora Skofja Laka se izvoli
tovariša Sinka Jankota iz Škofje Loke, Puštal št. 40, po poJclicu skladi.ičnika v Tovarni
klobuikov.
Po predlogu o(llMwnika Platiše Matevža se sprejme soglasno
s k l e p :
Za. tapiika novega občinskega ljudskega odbora Skofja Loka se imenuje Hafnerja
Jožeta, dosedanjega tajnika LOMO.
Ker je bil izvoljen novi predsednik občinskega ljudskega odbora, proda tov.
Platiša Matevž njemu vodstvo seje.
Tov. predsednik Kobal Svetko se zahvali za izkazano zaupanje in poda pred
ljudskim odborom svoj nastopni referat v zvezi z novo ureditvijo občin in okrajev
s posebnim ozironi na perspektive domače občine:
»Tovari.ši Ijud.ski odborniki!
Konstituiranja novih ljudskih odborov, ki se te dni vrše po vsej Jugoslaviji,
po pravici sodijo meti liste zgodovinke mejnike, ki jim bo zgodovina prav gotovo
posvetila eno izmed najvidnejših mest v graditvi naše socialistične domovine.
Dovolite mi, 'tovariLŠi odborniki, tla ob tem zgodovinskem dnevu izrazim dobrodošlico
Ijudskejnu odboru naše nove občine tu v Skofji Loki, ki ji pripada sedež
škofjeloške komune. Hkrati bi rad izkoristil to priliko za vsaj bežen pregled nekaterih
bistvenih momentov, nekaterih najvažnejših nalog, ki stoje pred našim Ijudr
skim odborom.
Z izvolitvijo ljudskega odbora mestne občine Skofja Loka in njegovim današnjim
konstituiranjem se začne dejansko uveljavljati nova občina Skofja I^oka
v mejah, kakor jih je uzakonil republiški zakon o območjih občin in okrajev Ljudske
republike Slovenije. S tem se zaključuje skoro poldrugolctna doba temeljitega
študijskega dela ter obsežnih organizacijskih predpriprav za uveljavljanje novega
komunalnega sistema v vsej naši državi. Ta doba se v resnici začenja že z zgodo-
205
vinskimi sklepi VI. kongresa ZKJ, ki ie odločno nakazal našo smer T razvijanjn
socialLstične demokracije in sprostitvi najširše ustvarjalne pobude ljudskih množic,
ki ravno v razvijanju komunalnega sistema dobiva svoje najpojjolnejše uresničenje.
III. kongres ZK.S leta 1954 je že lahko izbral formiranje komun kot glavno temo
svoje razprave, v kateri so bile že jasno izražene osnovne zamisli o komuni. Z uveljavljanjem
sklepov III. kongresa Zveze komunistov Slovenije se je dejansko že
začelo konkretno .študijsko delo in široka množična razprava o komunah, ki je bila
zlasti na Gorenjskem zelo razgibana in temeljita. Akcija za neposredn(* formiranje
komun, ki je bila s^prva omejena le na Gorenjsko in še na nekatera gospodarsko
razvitejša območja države, se je naglo razširjala na vso državo in je glede na svojo
pomembnost dobila večji razmah, kakor katera kali druga dosedanja politična
akcija.
Za r\o\(> občino Skofjo Loko lahko Irtlimo, da je po svojih gospodarskih i'n
družbenih iJogojih, kljub s\oji precejšnji zemljepisni prostranosti, idealna komunalna
skupiiost s svojim izrazitim gospodarskim in kulturnim središčem. Središče
pa zaradi svoje relativno razvite industrije in drugih gospodarskih in družbenih
funkcij tesno navezuje svojo široko okolicx> v resnično krajevno skupnost.
Ta skupnost se je začela snovati že davno in se je utrjevala vzporedno z gospodarsko
in družbeno vlogo mesta. S sedanjim ukrepom, to je z združitvijo pretežnega
njenega območja o<! Visokega do Reteč z njegovim prirodnim središčem
Skofjo Loko, v resnici le vsklajujemo družbeno in upravnopolitično organizacijo
tega območja z že doseženim objektivnim stanjem in tako ustvarjamo nov važen
pogoj za postopno popolno uveljavljenje postavljenih zamisli o samoupravni socialistični
koniuni. Tudi preccjšitjtv zemljepisna prostranost območja i\aše komune, ki
Za sedaj še povzroča občutno oddvojenost nekaterih oddaljenih krajev, kot n.'Pr.
Visoko in Zapreval, od središča komune. IK) Z nadaljnjo krepitvijo gospodarske in
družbene utrditve mestu in z vzporednim razvijanjem poljedelstva, zlasti pa z izboljšanjem
prometnih prilik, postopoma docela izgubila svoj negativni vpliv na povezovanje
teh krajev v novo komunalno skupnost.
Ob tej priliki bi navedel nekaj podatkov, ki se nanašajo na našo novo občino.
Občina Škofja Loka meri 11.769 ha. Od skupne površine odpade na obdelovalno
5160 ha ali 26,1 "/o. na senožeti, pašnike in močvirja 1239 ha ali 10,6 "/o, na gozd
6800 ha ali 58,4 "/o ter im nerodovitno in zazi<lano površino 370 ha ali 4,9 "/o.
Občina ."Skofja Loka je imela po popisu iz leta 1953 11.019 prebivalcev, danes
pa jim ima 11.517 ter je tretja komuna na Gorenjskem |x> številu prebivalcev.
Na območju občine je 9 industrijskih podjetij, eno gradlieno in eno transportno
podjetje, 20 obrtnih podjetij socialističnega sektorja, 134 privatnih obrti ter 49 trgovskih
lokalov.
Občina ima vse običajne šolske zavode za splošno šolsko izobrazbo, popolno
gimnazijo, vrsto ustanov ter najnujnejše zdravstvene in socialne zavode.
Iz gornjih podatikov je razvidno, da se v okviru občine zadovoljujejo vsi
osnovni, socialni in kulturni interesi prebivalcev. Prav to najtesnejše prepletanje
interesov prebivalstva in njihova č\rsta medsebojna povezanost daje naši občini
značaj resnične komunalne skupnosti in ustvarja pogoje za njeno hitrejše poraščanje
iz sedanjih ostankov upravnopolitične enote v resnično svobodno združitev proizvajalcev.
Res je, da nobena komuna, kakor tudi naša, ne predstavlja neke zaključene
in samo sebe zadovoljujoče enote, ampak je vsaka komuna le osnovna celica širše
ekonomske in družbene celote, s katero je organsko povezana JM> množici skupnih
interesov. Toda naj bo ta povezanost in odvisnost komune od širše skupnosti .še
tolikšna in naj se. odvisno od splošnih |K>goiev našega razvoja, meje komune
kakor koli menjajo, v vsakem primeru ho komuna osnovna družbena gospodarska
.skupnost s svojimi značilnostmi in funkcijami, ki bodo vedno samo njej pripadale.
Taki stvarni pogoji, kot so razvidni iz gornjih podatkov, nujno ustvarjajo tudi
potrebne subjektivne pogoje, da bo nova občina šfcofja Loka lahko uspešno opravljala
tiste gospodarske in družbene funkcije, ki ji po njenem objektivnem položaju
in uzakonjenem pravnem stanju pripadajo.
Občina se v novem komunalnem sistemu pojavlja predvsem kot ekonomsko-
.socialni organizem, to je kot neposreden vsklajevalec koristi posameznikov s koristmi
socialistične družbe kot celote. Zato bo glavni poudarek na njenih ekonomskih
in socialnih funkcijah, znatno manj pa na političnoupravnih, ki v glavnem še
naprej ostajajo okraju kot širši družbeni skupnosti. Z najnovejšimi zveznimi in
206
(
republiškimi predpisi so na nove občine prenesene skoro vse pristojnosti dosedanjih
mestnih občin s posebnimi pravicami, poleg teh pa še pomembne pristojnosti s področja
gosjK>darstva, ki so jih do sedaj opravljali le okraji. Med te pristojnosti spada
predvsem pravica občine do samostojnega družbenega plana in lastnih dohodkov,
pravica urejanja najvažnejših zadev o odnosu do gospodarskih organizacij, to je
zadev, ki se nanašajo na razdelitev njihovega dohodka, na oblikovanje plač, imenovanje
direktorja itd. Važne so tudi nove pristojno.iti na področju kmetijstva. Nove
pristojnosti občine so torej tolikšne, da lahko v celoti zadovoljijo tudi tako razv"ito
občino kakor je Škofja Loka in ji omogočijo neovirano izvrševanje njenih osnovnih
funkcij. Res je tudi, da so z novo razdelitvijo pridržane okraju še nekatere funkcije
s področja gozdarstva, inšpekcijskih služb, zemljiškopravnih in drugih splošnih
upravnih zadev, ki bi jih naša občina, kakor tudi druge razvitejše občine lahko
uspešno opravljale in ki bi pomenili važno dopolnitev funkcij komune.
Ce pa i>ogledamo to stvar z vidika enotne pristojnosti vseh občin v državi,
tedaj moramo objektivno ugotoviti, da je z novimi predpisi zagotovljena najširša
občinska samouprava, ki je sploh možna pri našem sedanjem stanju. Naša stvar
je sedaj, da s solidjiim opravljanjem danih pristojnosti opravičimo zaupanje skupnosti
in tako ustvarimo iK>goje za nadaljnjo krepitev pristojnosti občin.
Da bi nova občina čimprej uspešno uveljavila svoje funkcije in se v novih
mejah razvila kot samoupravno socialistična komuna, se postavljajo pred naš občinski
ljudski odbor in njegove organe tele temeljne naloge:
1. Učvrstiti je trelsa povezanost ljudskega odbora in njegovih organov z neposrednimi
proizvajalci, to je z delavskimi sveti gospodarskih podjetij, kmetijskim;
zadrugami in gospodarskimi zbornicami. Taka p>ovezanost bo predpogoj za uspešno
izvrševanje perečih gospodarskih nalog, hkrati pa 1K> tudi eden bistvenih pogojev
za utrditev isomune sploh.
Ta povezanost bo deloma dosežena že s takšno sestavo ljudskega odbora in
njegovih svetov, da bodo imeli v njih proizvajalci znatno večino. Pole;^ tega pa je
treba to zvezo uveljaviti tudi v vsakdanjem odločanju in poslovanju ljudskega odbora.
Treba je takoj doseči takšno stanje, da se bo čutil vsak proizvajalec neposredno
odgovornega za stanje v komuni in preko nje tudi v širši skupnosti. Ljudski
odbor pa se bo prav tako moral čutiti odgovornega za stanje vsake proizvajalne
enote in za položaj vsakega proizvajalca.
Takšna tesna povezanost ljudskega odbora s podjetji in zadrugami pa nikakor
ne sme služiti nezakonitemu, sporazumnemu okoriščanju komune in jM>djetja na
račun šjrše skupnosti niti iizrablijunju gospodarske pristojnosti komune za neupravičene
zahteve v podjetjih ali okrnjevanje njihove samoupravnosti. Ce bi se
odnosi med komuno in proizvajalci razvijali v tej smeri, bi bilo to v popolnem
nasprotju s pravim smotrom komune, da do najvišje možne mere razvije samoupravnost
proizvajalcev in jih ravno preko gospodarjenja v komuni navezuje na
najširšo družbeno skupnost.
Prav tako bi bilo zgrešeno krepiti samo povezanost med ljudskim odborom
in proizvajalci, ampak je treba vzporedno in v vseh mogočih oblikah utrjevati
medsebojno povezanost proizvajalcev samih. Takšno povezanost je treba krepiti
v okviru komune, kaikor tudi izven nje, da bo najbolj koristila uspešnemu gospiodarijenju
in samostojnemu uveljavljanju posameznih gospodarskih enot v našem
gospodarskem sistemu. Prav samostojnost in neposredna medsebojna povezanost
proizvajalcev je osnovni pogoj za končno ukinitev državnih intervencij v gospodarstvu
in za preraščanje občine v svobodno združitev neposrednih proizvajalcev.
2. Izkoristiti je treba ugodne gospodarske pogoje naše občine za hitrejše razvijanje
proizvodnih zmogljivosti, zlasti tistih, ki neposredno služijo koristim delovnega
človeka in ki se dajo učinkovito razvijati tudi s sredstvi komune same. To so
zlasti kmetijstvo, obrt, gostinstvo in trgovina, ki danes znatno zaostajajo za razvojem
industrije in tako slabijo pozitivni učinek našega \-elikega gospodarskega
napredka na življenjsko raven ljudi. Prav na teh področjih obstojajo še znatne
možnosti učinkovitega gospodarskega uveljavljenja komune in hkrati tudi ustvarjanja
lastnih materialnih sredstev za rešitev številnih perečih nalog v komuni.
Pri tem pa ne bomo smelii zanemariti razvoja naše industrije. Misliti je treba
na postopno modernizacijo že hudo iztrošenega strojnega parka in nadaljnje povečanje
proizvodne zmogljivositi ter zaposlovanje delovne sile v skladu z zadovoljitvijo
tudi drugih potreb delavcev.
207
Zu vse t« IKKIO poCrcbnu /.nalcia malcrialua sredstvu, [iredvseni pu več smisla
za smotrno go.sixKlarjenje, oboje pa iK> v novi občini gotovo laže doseženo kakor
v dosedanjih nialili občinah.
3. V območju nove občine l>o treba računati tudi s kmetijstvom kot izredno
pomembnim gospodarskim činiteljem, ki dobiva z razširitvijo v okviru komune še
posebno pomembno vlogo. 2e sedanji koristni ukrepi zadružnih organizacij ter dosedanjega
okrajnega in občinskih ljudskih odborov v smeri povečanja kmetijske proizvodnje
in vključevanja individualnega kmeta v socialistično gospodarstvo kažejo
na to, da se z vztrajnim in pravitoo usmerjenim delom tudi ua tem težavnem področju
dosežejo precejšnji uspehi. Novemu občinskemu odboru bo treba v neposredni
povezavi z zadružnimi organizacijami samo nadaljevati dosedanje delo in podpirati
vsak napredek kmetijske proizvodnje in pritegnitev kmeta k naprednejšemu gospoiarjenju.
Uspeh naših prizadevanj pa bo seveda zelo odvisen od splošne ustalitve
ašega gospodarstva, zlasti pa od ustalitve tržnih prilik za kmetijske proizvode.
4. V okviru nove občine bo treba postopoma reševati še množico perečih komunalnih
problemov, od katerih so najbolj pereči pomanjkanje stanovanj, ureditev
sodobnega cestnega omrežja in prometa, vodovoda itd. Te težave so se v območju
mes.ta kakor tudi v okolici do skrajnosti zaostrile z neprestanim porastom
prebivalstva in proizvodnih zmogljivosti industrije v zadnjih desetletjih, še zlasti
pa po osvoboditvi. Za rešitev teh vprašanj bo potrebnih precej let in velika gmotna
sretlstva. Ta sredstva pa bo mogoče zagotoviti samo ob pK>polnem razumevanju vseh
odgovornih činiteljev, zlasti pa proizvajalcev samih, ki morajo smatrati te probleme
za prav tako pereče, kot probleme svojih podjetij.
Na reševanje perečih komunalnih vprašanj pa bomo morali gledati kot na
daljši proces ter s potrebno zaves.tjo in strpnostjo upoštevati tudi potrebe skupnosti
kot celote. Nesporno je, da so bili za uspešno reševanje teh pioblemov dosedanji
materialni fondi občin nezadostni in da jih bo v bodočnosti treba okrepiti. Vendar
ne smemo pričakovati, da bo že samo formiranje komune na mah odprlo doslej
neznane vire sredstev, s katerimi bi mogli že v kratkem času rešiti naše pereče
probleme. Nasprotno, zlasti za letos je treba računati samo s tem, kar že imamo
in kar bomo morebiti še dosegli, za bodočnost pa je treba prav tako računati, da
bo obsežne potrebe celotne socialistične skupnosti treba slej ko prej dosledno zadovoljevati
in da bo komuni ostalo le tisto, kar ji najobhodneje mora pripasti oziroma,
kar si bo sama pošteno prigospodarila. Vsako drugačno gledanje bi nas zavajalo
v škodljivi partikularizem, v neobjekti\no ocenjevanje potreb skupnosti in končno
tudi v splošno pasivizacijo nas samih pri zbiranju možnih lastnih sredstev, kar.se
nam je tudi do sedaj že cesto dogajalo.
V naši bodoči komujialn.i politiki pa ho poleg drugeg^a treba računati s pravilnim
vsklajevanjem razvoja mesta in vasi, katerega končni cilj mora biti odprav-
Ijenje njunih razlik in iz njih izvirajočih nasprotij. To pa bo seveda dolgotrajen
proces.
5. Pri delu občinskega odbora in njegovih organov bomo morali zagotoviti
dosledno zakonitost in demokratičnost. Vse delovanje ljudskega odbora mora biti
javno in mora biti o njem prebivalstvo čim hitreje in točno obveščeno preko pogostih
zborov volivcev, preko časopisja in v raznih drugih oblikah. Stremeti l)omo
morali za tem, da se z ukinitvijo občine Zminec ne 1K> zmanjšalo dosedanje neposredno
sodelovanje državljanov tega teritorija ter njihova množična pobuda in
kontrola v upravljanju javnih zadev in tla se ne bodo povečale težave prebivalstva
<xldaljenejSih krajev pri poslov;anju z občinsko upravo. Pri vkljivčevanju dosedanjih
odbornikov občinskih odborov v krajevno samoupravo bodo zlasti važno vlogo
Igrali krajevni odbori, ki bodo na ta način bistvena dopolnitev organizacije komtinalne
samouprave.
Osnovna oblika povezave ljudskega odboru s prebivalstvom morajo še naprej
ostati zbori volivcev, ki naj bi se v bodoče razširili tudi na zbore delavcev v gosp<>-
darskih organizacijah, čeprav občina zaenkrat nima zbora proizvajalcev. Učvrstiti
bo treba ugled odbornikov ljudskega odbora in njihovo odgovornost do volivcev
prav preko zborov volivcev.
Poleg neposrednega sodelovanja državljanov pri delu ljudskega odlx>ra in njegovih
organov pa bomo morali razvijati tudi čim širše sodelovanje državljanov
v družbenem upravljanju v prosveti, zdravstvenih, socialnih in drugih zavodih kot
bistvenem činitelju komunalne ureditve, kajti to je nesporno najbolj napredna in
hkrati najbolj uspešna oblika množičnega vključevanja državljanov v upravljanje
208
družbenih zadev. Hkrati pa je to skupno z delavskim upravljanjem podjetij ludi
najbolj uspešno sredstvo proti neprestano se porajajočemu birokratizmu lokalnih
državnih organov. Z neposredno povezavo občinskega ljudskega odliora z organi
delavskega in družbenega upravljanja in še zlasti z družbenimi organizacijami
se mora socialistična demokracija v komuni do kraja razmahniti. Pri tem se nam
ni treba ničesar novega izmišljati. am|j;ik razviti le oblike, ki so že uveljavljene
in so že do sedaj pokazale svojo življenjsko sposobnost.
To naj bi bil izbor najosnovnejših nalog bodočega občinskega ljudskega odbora
in nekak najbolj splošen program našega dela. .Stvar ljudskega odbora je, če ga
pri svojem nadaljnjem delu osvoji in konkretno izdela v celi množici razprav in
odločitev.
Omenil bi še nekaj neposrednih nalog pri organiziranju nove občine. Ze na
naslednji seji l>o potrebno, da bo ljudski odbor sklepal o nekaterih važnih zadevah,
ki jih terja izvršitev zakonov in za katere je dosedanji pripravljalni odbor za
ustanovitev komune že delno pripravil ustrezne predloge. Predvsem mora sprejeti
občinski statut in ga predložiti v potrditev okrajnemu ljudskemu odlxiru. S statutom
si bo v skladu z zakonskimi predpisi podrobno določil svojo notranjo organizacijo
in razmejitev dela. določil bo število in delovno področje svojih svetov in komisij
ter organizacijo in delovno področje osnovnih organizacijskih enot občinske uprave.
S statutom bo odredil tudi krajevno območje tei naloge krajevnih odborov ter zborov
volivcev. Vse to bo bistveno pripomoglo k pravilnemu uveljavljanju nove občine
in k solidnemu poslovanju občinske uprave.
Dalje bo občinski odbor že na prihodnji seji izvolil svoje svete in stalne
odborniške komisije. To je potrebno zato, da bi se zlasti novi sveti v zadnjih dneh
avgusta vsaj nekoliko seznanili z bodočimi nalogami, tako da bi jih s 1. septembrom,
kot datumom neposrednega jjrcvzcma |x>slo\ po novih občinskih odborih,
začeli redno in dobro opravljati.
Poleg tega bo ljudski odbor na isti seji lahko sklepal o že izdelanem predlogu
sistemizacije svojih upravnih organov, ki jih je prav tako treba organizirati do
1. septembra, da bo s tem dnem zmožen prevzeti svoje posle za celotni obseg
nove občine.
Kakor vidite, nas čaka kar na z,ačetku kopica važnih nalog in samo od našega
skupnega prizadevanja zavisi uspešnost njihove izvedbe. Prepričan sem. da bomo
opravičili zaupanje, ki so nam ga dali volivci oziroma dosedanji ljudski odbori
z izvolitvijo v noxi občinski ljudski odlKir in vas vse polivam k aktivnemu sodelovanju.
Hkrati uporabljam to priliko ludi za to, da se zahvalim dosedanjim odbornikom
ljudskega odbora mestne občine za njihovo dosedanje požrtvovalno delo.
Lfpam. da bo novi ljudski odbor tudi v bodoče užival vso njihovo^ podporo.
Tovariši in tovarišice! Zdaj gre za to, da združimo svoje napore za procvit
svoje nove občine. Isti objektivni pogoji, ki so nas do sedaj postavljali v ospredje
razprav o komunah, nam bodo tudi v bodoče omogočili, da organiziramo tako
komuno, kakršno si zamišljamo. Objektivne pogoje za to imamo in samo od nas
je odvisno, če jih bomo znali izkoristiti za uresničenje tega velikega smotra.«
Ad 4. Ob prehodu na to točko dnevnega reda vabi predsednik ljudske odbornike,
naj predlagajo člane, ki ]iaj bi bili izvoljeni v začasno komisijo za volitve
in imenovanja, v koniLsijo za statut, komisijo za prevzem arhivov in inventarja
in komisijo za vskladitev pravnih predpisov. Poleg tega se odborniki pridružiijo
mnenju tov. Svoljšaka Franja, da je potrebno izvoliti komisijo za ugotovitev premoženjski
pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino, ločeno od komisije za
prevzem arhiva in inventarja, kakor je bilo prvotno mišljeno.
V imenu pripravljalnega odbora za formiranje nove občine predlaga tov. Nastran
Jože člane vseh navedenih komisij, nakar se z glasovanjem sprejme soglasno
naslednje
s k l e p e :
/. V začasno komisijo za volitue in imenovan ia se iznoUjo: Žtigar Stane, predsednik,
Jenko Franc, 1'evno, član in Platiša Maieož. Log. član.
2. Ker bo delo komisije za aiaiut o prihodnjem tednu končano, se izvoiijo
isti člani o komisijo za statut in v komisijo za oskladiteo pramiih predpisov in sicer:
Logar Vladimir kot predsednik. Kobal Jože. predsednik sodišča, kot član. Hafner
Jože, tajnik občinskega ljudskega odbora, kot član. Nastran Jvže kot član. Habjan
lilaž kot član in Pibernik Janko kot član.
14 209
>. )' koiniiijo la i>icuzeiii urliiooo in iitveniarja o<J dosedanjih občinskih ]\udsk-
ih odboroo so izvoljeni: Baunian loan kot predsednik. Hafner Jože. čhin. in V.tidnik
Zoezdana, član.
4. V kojnUiijo za ugotooiteo ifremoienjuk-ih pntoic in ohoeznosti. ki preidejo
na noDo občino, se izoolijo: Svoljitak Fritnjo kol predsednik. Pehar Jože kot član
in Klobaos t rane kot član.
Ad 5. Na vprašanje predsednika, če ima kdo kaj posebnejra |)ri|)(tnuiiti k današnjemu
dnevnemu redu ali k razpravam, se ne oglasi nihče.
Zato zaključi predsednik sejo i>h 11. uri in istočasno povabi odbornike, naj
bodo prisotni ob 11.30 na tem mestu, ko bo svečanu prva zlata civilna poroka
v naši občini.
Smrt fašiziiui — SVOIHKIO ljuilst\iil
Zapisnikar: Podpredsednik:
Hafner Jože 1. r. Vrauičar Drago ". r.
Overovalelja:
1. Hril>ernik Jernej I. r.
2. Bauinan Ivan 1. r.
ZAPISNIK
2. seje občinskeg^a ljudskega odbora Škofja l.oka. ki se je vršila dne 26. avfcusta 1955
ob 18. uri v prostorih Gasilskega doma v .'ikofji Loki.
Od 31 odbornikov je navzočih 25.
Opravičili so se: Demšar Tomaž, Šink Janko in Vrauičar Drago.
Opravičili se aiso: Avguštin Franc. Gaber Kranc in Svoljšak Franc.
Od članov Okrajnega zbora je navzoča Lcsjak Ttmčka.
Predsednik občinskega odbora Kobal Svetko odpre ob napovedani urj sejo,
ugotovi sklepčnost in prosi predloge za overovatelja zapisnika.
Predlagana in izglasovana sta Dolenc Vera in Hribernik Jernej.
Na predlog predsednika se odobri naslednji
d M e v n i r e d j
1. Pregled sklepov l.seje občinskega o:l'bo-ru.
2. Sprejetje statuta občine Škofja Loka.
3. Izvolitev odborniških komisij.
4. Izvolitev svetov ljudskega odlni-ra.
5. Razprava o sistematizaciji delovnih mest LO.
6. Imenovanje vodilnih uslužbencev LO.
?. Pooblastitev odl>ornikox za sklepanje zakonske z\eze.
8. Razno.
K dnevnemu retlu je bilo naknadno |W)slan;j načelno \ prušanje odbornika Čemažarja
Ivana, v katerih krajih se IMKIO oklepale zakonske zveze oličanov, ki
prebivajo na teritoriju manjših delov dosedanjih občin. Nkljiičenili k naši občini.
Predsednik občine odgovori na to vprašanje, da se bo zadeva pojasnila na
prihodnji seji, ker notranja uprava ni izdala še nobenih navodil.
Predno preide k razpravi o točkah dnevnega reda. pozove prcflsednik odlx>rnika
Franko Marijo in Križnarja Jankota. naj pristopita k ustni in pismeni zaprisegi,
ker sta bila na prvi seji dne ".avgusta 1955 odso^tnu.
Imenovana odbornika poidata ustno in ipismono zaprisego.
Po zaprisegi preide predsednik k pr\i točki dnevnega reda.
Ad 1. Tajnik prečita sklepe zadnje seje občinskega <Kll>ora z dne 7. avgusta
1955, h katerim ni bila stavljena nobena pripomba.
Ad 2. Predsednik občine Kobal Svetko poda l>esedo tov. Logarju Vladimirju.
predsedniku komi.sije za pripravo sta>tuta nove občine v okviru pripravljalnega
odbora za formiranje komune.
Tov. Logar Vladimir predloži ljudskemu (Klboru statut nove občine Škofja
Loka, katerega je pred tem obravnavala komisija za siLitiii m ves pripravljalni
210
odbor za pripravo 'komune na podlagi tipiziraiieg^a osnutka statuta, prejeteg'a od
pripravljalnega odbora za formiranj« gorenjskih komun. Pri tem poda pregleden
hi-storiat vseh priprav za formiranje komun, predvsem dela pri sestavi raznih osnutkov
statuta. Poudarja pri tem, da je bilo to delo dolgotrajno in skrbno, ker je
bilo treba zajeli v statut pravilno konc-epcijo današnje družbene ureditve ter delavske
in ljudske samouprave. Ko je komisija ta tipični statut prilagodila razmeram
.škofjeloške občine, ga je dala v pregled posebni komisiji okrajnega ljudskega
odbora, katera ga je korigirala v nekaterih formalnih in tudi načelnih točkah
in členih. Ta osnutek statuta je bil z vabilom na sejo dostavljen vsem občinskim
odbornikom, da se dobro seznanijo z njim in da dajo na današnji seji svoje prijK
»mbe. da ga dopolnijo in odobrijo. Predlogu statuta so tudi priložene vse pri-
!>ombe okrajne komisije. Po teh pripombah, oziroma ob upoštevanju teh pripomb,
ni tukajšnji pripravljalni odbor ničesar več spreminjal, izvzemši 33. člen. kjer se
predvideva za mandatno-iniunitetno komisijo le po tri člane namesto petih članov,
kot je bilo to v prvotnem osnutku.
Nato je bilo še enkrat prečitano prvotno besedilo statuta in besedilo vseh
popravljenih mest v njem, nakar predlaga tov. Logar, da se statut v celoti sprejme.
Predsednik občine Kobal Svetko prosi odbornike, naj izjavijo svoja opažanja
in načelna mnenja o statutu kot celoti.
Tov. Kajzer Peter: Vidim v 10?. členu določilo, da ljudski odbor upravlja
s splošnim ljudskim premoženjem na svojem območju. To pooblastilo nam bo služilo
tedaj, ko bomo odločali o zemljiškem skladu, ki ga ima danes kmetijsko posestvo
na Suhi. Ta zemlja je danes zanemarjena in slabo obdelana in ne sme več iti
tako naprej.
Tov. Nastran Jože zahteva nekaj pojasnil o inšpekcijskih službah, tov. Bauman
pa o komipetcneali Sveta za šolstvo glede na popolno gimnazijo.
Po končani razpravi da predsednik statut na glasovanje.
Z dviganjem rok se soglasno
s p r e j m e
atatut občine Sho/ja Loka.
Ad J. Na ix>dlagi 60. iu 62. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev
(Ur. list FLRJ št. 26/55) in po predlogu pripravljalnega odbora predlaga tov. 2agar
Stane kot predsednik začasne komisije za volitve in imenovanja sestavo stalnih
odborniških komisij, katere pretlvideva 33. člen sprejetega občinskega statuta.
Člane koimisij se voli z dviganjem rok. Predsednik začasne komisije prečita
Za posamezne komisije predlagani sestav, nakar se da predlog v razpravo in
glasovanje.
Na la način se postavijo naslednje
s t a l n e o d b o r n i š k e k o m i s i j e:
1. Mandaino-imuiiilelna komisija, ki ima tri člane: predsednik Krajiiik Vinko,
Uodeiič, člaii-a Ilribernik Jernej. 1'u.ital, in Jereb .llojz. Stara Loka.
2. Komimja za volitve in imenovanja, ki ima pet članov: predsednik Nastran
Jože. Puital. člani Jenko Franc. Pevno. Platiša Matevž. Log. Kajzer Peter. ]'irmaše,
in Pižent .Martin, Stari dvor.
3. Komisija 7.a gospodarstvo, ki ima pet članov: predsednik Svoljšak Franjo,
Stara Laka, člani Gaber Franc, Pungart, Kajzer Peter. Virmaie, Jenko Ivan, Gorenja
vas. in Brodar Ivan. ^kofja Loka.
Ta komidjia je bila izvoljena z večino glasav, ker so se nekateri odborniki
a/asooanja vzdržali na pripombo Jenka Franca, da je kmečki živelj glede na številčno
stanje v občini preslabo zastopan.
4. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov: predsednik
Bauman Ivan, Škofja Loka, člani Logonder Franc, Virlog, Franko Mici,
Skofja Loka, Poljanec Franc, Stari dvor, in Avguštin Franc, Reteče.
5. Komisija za prošnje in pritožbe, ki ima pet članov: predsednik Vraničar
Drago, Skofja Loka, člani Brodar Ivan, Skofja Loka, Oman Milka, Suha, Kalan
Leopold, Suha, in Kožuh Franc, Bodovlje.
14» 211
A(I -i. N'ii podlagi 60. in 62. člena splo.šncga zakona o ureditvi občin in okrajev
(Lr. li^i M-HJ .št. 26/55) in po predlogu pripravljalnega odbora komune |jr«ilaga
lov. Žagar .Stane \ imenu začasne komisije za volitve in imenovanja sestavr> svetov
občinskega ljudskega odbora, katere predvideva 50. člen sprejetega občinskega statuta.
Glasuje se z dviganjem rok za se.stavo vsakega sveta posebej po predhodni
razpravi.
P(vsamezne priiHMribe k predlogom so bile naslednje:
Jenko Franc iz F^evna ponovno interpelira, da je tudi v 11-članskein Svetu
/a. go-ipcchirstvo en laiii kmet. Zato se nekaj odbornikov vzdrži glasovanja o sestavi
">veta za gospodarstvo.
Brodar Ivan priptunni. da se tehnik Sekovanič vozi v Ljubljano in se ne
l>o mogel udeleževati večeraih sej Sveta za komunalne zadeve.
V .Svetu za kulturo in pr(>s\eto je po prvotnem predlogu predviden pomotoma
-amo en tKllM>riiik. /.ut(> se predlog spremeni na ta način, da se vključi še eden
odbornik.
I'o razpravi so bili končno z glasovanjem
p o s t a v l j e n i in pot r j e n i n <i s I e d n j i s v e t i:
/. Soet za. splošno upraoo, ki ima pet članoo: predsednik Ličen Karel, KPD
'>kofia Loka. člani 1'latiša Mateo/.. Log. Vraničai Drago. Škofja Loka, Bertoncelj
Aogust. Stari dvor, in Rabič Katja. Stari dvor.
2. Svet za gospodarstvo, ki ima ti članov: predsednik Logar I tadimir. tovarna
iMoton, člani Sooljšak Franjo, Stara Loka. Marguč Silvo, Komunalna banka. Braniselj
Franc. Skofja Loka. Pehar Franc, podjetje ^Jelovica', Na.ttran .joie, podjetje
/'Loka«., Žagar Stane, Gorenjska predilnica. Cemažar Ivan. kolar, Forme, Zagorc
Ignac, Kmetijsko posestvo, .Suha, Bergant Joie. kmet. Sv. Flnrijan. in Pele Miro.
predsednik KSS.
3. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ima devet članov: predsednik
Ooljak Vencelj, Transturist, člani Poljanec Franc, podjetje »Jelovica^, Llribernik
Jernej, Gorenjska predilnica. Sovine Franc, krojač. Brode, Sekovanič Joie, Komunalno
podjetje, Žagar Valentin, Gorenja oas, Demšar Tomai. Zapreval. Gaber Franc,
Pungart, in Tratnik Miro, Strojno podjetje.
4. Soet za šolstvo, ki ima sedem članov: predsednik Sitar Peter. Tovarna fiir-
'lirja Bodovlje, člani Kokalj Janko, upravitelj osnovne šole Škofja Loka. Demšar
Franc, direktor gimnazije Skofja Loka, Zupančič Joie, upravitelj osnovne šole Reteče,
Krajnik Vinko, Godešič, Koiuh Franc, Bodovlje, in Triler Franc mL, Dorfarje.
5. Svet za kulturo in prosveto, ki ima sedem članov: predsednik Kavčič France,
iovania klobukov »Še-štr«, člani Čemaiar Ivan. Forme, Bauman Ivan. Dijaški dom
•škofja Loka. Fojkar Maks. učitelj, Gabrk. Žagar Vinko. Reteče-Gorenja vas. Oblak
.Anica. Škofja Loka, in Stankooič Boško, Traia.
6. Svet za zdravstvo, ki ima sedem članov: predsednik Malenšek Anton. Dom
4epih Stara Loka, člani dr. Braiko Marija, zdravnica v Škof ji Loki, Habjan Blaž,
Sopotnica, Pire Anton, Tovarna klobukov »Šešir«. Oman .Milka. Suha. Demšar Ana.
Skofja Loka, in Križaj Anica, Godešič.
7. Svet za socialno skrbstvo, ki ima sedem članov: predsednik Dolenc Vera.
podjetje i-Odeja«. Skofja Loka. člani Kobal Joie. predsednik sodišča Skofja Loka,
Igličar Albin. Zavod za socialno zavarovanje Škofja Loka, Kovač Franc, Log, Gregore
Fani, predsednica RK, Piient Martin, podjetje Gradiš, in Zontar Franc, So. Duh
Ad 5. Predsednik občine tov. Kobal Svetko predloži v itnenu pripravljalnega
odbora nove občine shemo delovnih mest v upravnih organih občine, da jo občinski
ljudski odbor potrdi in izda o tem odlok.
K predlogu so bile stavljene nek.^itere pripombe od strani odbornikov. Prevlaliijc
mišljenje, da sta dva kurirja za tak teren premalo. Pošta v hrvbovske vas.!
ne prihaja redno ali pa vsaj zelo počasi. Odborniki iz priključenih delov so mišljenja,
da bi moral biti tam poseben kurir.
Predsednik pojasni, da je komisija za pripravo gorenjskih komun bila nasprotnega
mnenja.
212
Tov. Br<Klar Ivan pripominja, da ni pre(lM'tIeno mesta ekonoma in da ena
snažilka ne bo mo^la čistiti vseh prostorov.
Dalje je bila stavljena pripomba, da mora biti jrradbeni referent po poklicu
tehnik, kar pa sedaj ni.
Na podlagi 59. člena .Splošnejra zakona o iirediUi občin in okrajev (Ur. list
fLRJ št. 36-269/55) ter 9. odstavka 8 člena. 8. točkt- 10. čJe.na. 18. točke 24. člena in
2. odr;tavka ?1, člena statuta občine Skofja T^oka. je sprejel Občinski ljudski odbor
.Skofja Loka
o d l o k
o notranji organi7,aciji in sistematizaciji cleloonili meat upravnih organov
Občinskega ljudskega odbora skofja Loka
1. člen
Upravni organi Občinskega ljudskega odbora .t'^f kofja Loka. za katere se določa
notranja organizacija in sistematizacija delovnih s teni odlokom. «-0:
I. Lajniik.
Temeljni upra\ni organi:
a) Oddelki:
II. Oddelek za splošno upravo in jjroračun.
J11. Oddelek za gospodarstvo in komunalno zadeve.
b) Inšpekcije:
IV. Gradbena inšpekcija.
V. Tržna inšpekcija.
c) Uprave:
VL Uprava za dohodke.
d) Urugi upravni organi:
Vil. Krajevna pisarna Zminec^
2. člen
Notranja org-anizucija upravnih organo\ Občinskega Ijnilskega odbor.) .ŠkoFja
Loka je naslednja:
V oddelku za splošno upravo in proračun su: 1. pravna služba. 2. matična
služba. 3. vojni referat, 4. referat za statistiko in evidenco, T. odsek za zdravstvo,
in socialno skrbstvo. 6. odsek za proračun. 7. po^niožne sliužbe. 8. g-lavna pisarna.
V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve so: L upravno-pravn:i služba.
2. referat za ekonomsko planiranje. 3. referat za kmetijstvo. 4. refeT*t za gradn^je.
>. \cteriiiarska služba. 6. tržna inšpekcija. 7. gradbena inšpekcija. 8. pisarna.
V upravi za dohodke s^o: L referat za takse, dediščine in darila. 2. referat za
odniero dohodnine. 5. referat za davek na promet proizvodov in kontrol« dohodko\.
4. davčni izterjevalec. 5. davčno knjigovodstvo.
~i. člen
^'sakokratni tajnik ljudskega (idluira vrši |)ur^le načelnika odseka za splošno
upravo in proračun.
.'^ef uprave za dohodke vrši ist<K-asno posle referata za takse, dediščine iii
darila.
4. člen
Za upravne organe. iuiv(-dene v L členu, se določajo delovna mesta, strokovna
izobrazba in potrebna praksa, kakor sledi:
1. Tajnik
Tpk Štev. de!.
., l)i'lovnii nu'sl() SircikoMia izobrazba Potrebna praksa ,„est
\. Ta j ti i k pravna fakulteta 3 let strok, prakse 1
213
T*.t ^ 1 • 1 . ^U'\ . tjpl.
~i Delovno mesto Strokovna izobrazba rolrelina praksa mc^t
II. Otldflek za splošno upra\<) in pr;>ra<'uii
f. Pravni refereni pravna fakulteta 2 leti strok, prakse 1
2. Matičar nepop. sred', .šola /. 2 leti prakse v matimatičarskim
tečajem carski službi 2
5. Vojni referent srednješolska izobraz- 2 leti prakse \ upravba
ni siliižbi 1
4. Referent za statistiko in srednješnlska izobraz- 2 leti prakse v s-tatievidenco
ba ali sred. strokov, stični stroki ali ~> leta 1
izobrazba v upraNni -^lii/h-
5. Referent za zdravstvo sred. strok, izobrazba "i leta iipravn.,' prakse 1
6. Referent za sotialno sred. strok, izobrazba '^ leta prakse v
skrbstvo ali popol. sred. šole upravni službi 1
ali šola za soc. de- 1 leto prakse
lavce
7. Referent za proračun sred. strok, izobrazba 5 let prakse v finančnih
poslih, od tega 2 1
leti v prorač. poslih
8. Blagajnik nižja strok, izobrazbe; 2 leti iirakse v blagajniških
p<>slili 1
9. Stenodaktilograf sred. strok, izobrazba znanje stenografije
ali 2-lotna adtnin. šo- za Jiaziv dehatni stf- I
la oziroma višji ad- nograf in strojepisec
mm. tečaj
10. Administrativna moč 2-letna adniin. .šola 2 leti pisarniške
ali višji admin. tečaj službe 5
ali nižja strok, izobrazba
11. Šofer voznik motornih vo- 1
zil B-kategorije
12. Hišnik-kurjač 1
15. Snažilka 1
14. Kurir 2
m . Oddelek za gcip-darstvo in komunalne zadeve
t. Načelnik pravno-ek<>n()ni. fa- 2 leti upravne i)rakse
kulteta ali srednja 1
strok, izobrazba 4 leta prakse
2. Pravnik pravna fakiiile-ta ~i Ifta prakse v
Mpra\ II i h jioslili 1
5. Referent za ekononis^ko ckononi^ika rakiilicia I !;'lo prakse \ goplaniranje
sjicclarskili poslih I
ali sred. strok, izo- "i lita prakse v g''i>-
bvazba spodar.skih jM>slih
4. Referent za kmetijstvo agronomska fakultel;i I l;'l;t prakse v kmel
i j s i v i i I
srednja strokovna "i Icla prakse \ knicizobrazba
tijst\ii
5. Gradbeni referent srednja strok, izo- 5 leta gradbeniške
brazba [irakse I
6. Veterinar vederinarska fakulteta 2 leti orakse v veterinarstvu
1
214
TfK. ,^ , ^. , - t 1 1» 1 L ? Sier. dfl.
jj Delovno iiic-io strokovna i/obra/lui I'o(rebna praksa mc^l
". .\(liiiiiii-.triili\ ri:> umri 2-loina adniin. šola 2 leti prakse v pLsaruli
višji adniin. tečaj niški stroki 2
IV. (iradbena inšpekcija
I. (iradjicni iiišpckiar uiinišku fakulteta. 2 loti prakse \ gradiriiidlK-
ni (KICI. ali teli- l>eni stroki 1
iiiška srefl. šola, ?rad- 4 leta gradbeniške
l)i'iii odd. prakse
\ . I ržiiii inš])ekriia
I. Tr/iii irišpeklor sred. -irok. izobrazbi. ' leta prakse v
upravnih poslih 1
VI. Uprava /n (l<>limlke
1. :>ef uprave ekonomska iakiili;'Ui "> leta prakse v finanenili
poslih 1
ali sred. <lrok. izu- 10 lei prakse v librazba
nančnih poslih
2. Referent za odmero dav- sred. strok, izobiazba "^ let prakse \ likov
nančnih podlih I
~i. Referent za davek na sred. strok, izobrazba "> let prakse v fiproiuat
proizvodov in nančni stroki I
kontrolo dohodkov
4. Davčni izterjevalec- sred. strok, izobrazba 2 leti prakse v finančni
stroki I
5. Davčni knjigovodja sred. strok, izobrazba ' leta prakse \ finančni
stroki 2
Vil. Krajevna i)isarna Zininec
1. Vodja 2-letna adniin. šola 5 let pisarniške
ali višji admin. tečaj prakse 1
5. člen
Za vsa pod I —Vil navcdeiia delovna ineMa se zahteva tudi strokovni izpit
IZ ustrezne stroke.
Potrebna praksa in strokovna izobrazba sta povsod mišljeni kot minimalni.
Za prakso se šteje tudi (Ui'ba pripravniške službe v odgovarjajoči stroki.
0. čkji
Ce uslužbenec ne izjvolnjiije v 4. členu predpisanih pogojev glede strokovna."
izobrazbe in strokovnega izpita, se lahko po>tavi na to delovno mesto le kot vršilec
dolžnosti s tem, da potrdi njegovo namestitev per.-onalna komisija Okrajnega ljudskega
odbora.
Za tako delovno ni;'sto mora komisija za volitve in imenovanja po preteku
določenega roka razpisali natečaj, razen če pridobi uslužbenec med tem časom
jiredpisano strokovno izobrazbo ali če je opravil strokovni izpit.
Ce se za delovna mesto pri natečaju ni priglasil nihče s predpisano prakso
v smislu 4. člena tega odloka, lahko komisija za volitve in imenovanja postavi na
delovno mesto tudi osebo z manjšo strokovno prakso, če sicer izpolnjuje vse ostale
,j)ogojc.
215
?. člen
Poleg delovnih mest. navedenih v 4. členu, so pri upravnih organih Občinskega
ljudskega odbora .še pripravni.ška mesta za tele službe:
a) pravna — 1 pripravniško mesto.
b) finančna — 2 pripravniški mesti,
c) pisarniška — 1 pripravniško mesto.
8. člen
Ta odlok velia. ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Kranj in .se objavi
v »Uradnem vestniku okraja Kranj«.
Ad 6. Po i>otrdiitvi delovnih mest imenuje <>bčinski Hudski odbor M>glasn(>
na.slednje vodilne uslužbence na njihova delovna mesta v smislu 6S. člrna splešno^a
zakona o ureditvi občin in okrajev pod pogojem, da bo dala soglasje k temu tudi
I>ersonalna komis-ija Okrajnega ljudskega od!lK>ra Kranj. Usluž.benci, ki nimajo zadostne
strokovne izobrazbe, opravljajo svoje funkcije kot vršilci dolžnosti.
Po predlogu predsednika se pod gornjimi pogoji soglasno
i m C n n j e n a s l e d n j e ^ <r d i 1 n e u s l u ž b e n c e:
Za načelnika oddelka za go^podarfitoo too. Pibernika Janka, referenta XII. plač.
razreda s srednjo .ttrakoDno izobrazbo, dosedanjega načelnika gospodarskega oddelka
pri LOMO fikofja Loka.
Za oeterinarsko službo veterinarja dr. Kolendo Viktorja, dosedanjega okrajnega
veterinarja.
Za gradbenega inšpektorja oišjega gradbenega tehnika Veselinoviča Vojislava.
dosedanjega gradbenega inšpektorja pri LOMO Skofja Loka.
Za še/a uprave dohodkov tov. KInboosa Franca, davčnega inšpektorja dosedanje
uprave dohodkov LOMO ^kofja Loka.
Za šefa krajevnega uradu '/.miner tov. Maček Milico, pisarniškega referenta
Xy. plač. razreda, dosedanjo tajnico občinskega LO Zminec.
Tajnik občinskega ljudskega odbora je bil imenovan na prvi seji LO.
Ad ?. Tajnik prečita okrožnico Državneija sekretariata /a notranje zadeva"
št. B/IV-26()S/1 — 2. jul. 1955 o i^ravilnem sklepanju zakonske zveze, kjer se izre(n!>
zahteva, da obred sklepanja zakonske zveze vrši predsednik ljudskega odbora ali
tudi drugi odbornik, ki je za to pooblaščen. P<^ konstituacijski seji v letu 1952 sta
bila poleg tedanjega predsednika Brodarja Ivana jiooblaščena za to Se takratni
podpredsednik Kajzer Peter in Vraničar Drago. Poleg njih ni nihče <fpravljal obreda.
Ker je sedaj izvoljen drugi predsednik, je treba to zadevo ponovno urediti.
iNa predlog predsednika Kobala Svetka se soglasno
s k 1 (.Ml e :
Obred zakonske zveze vrši odslej praviloma /iredsednik občinskega ljudskega
odbora, če je ta zadržan, ga riadomesiujv podpredsednik ,^ink Janko in. če še tega
ni. tov. Brodar Iviui.
Ad 8. Predsetlnik Kobal sporoči, da se bo vršila še ena seja siaroga LOMO
Skofja Loka in sicer v torek, dne "50. septembra 1955.
iSlato zaključi sejo ob 21. uri.
Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu!
Zapisnikar: OverovatL>lja: Predsednik:
Hafner Jože 1. r. Dolenc Vera 1. r. Kobal Svetko 1. r.
Hribernik Jernej 1. r.
216