/Primorski Lamberto Dini je torej potrdil, da se namerava na volitvah predstaviti v zavezništvu z Oljko Romana Prodija in Wal-terja Veltronija. Napoved je prišla vse prej kot nepričakovano: nemogoče je namreč bilo, da bi se Dini kakorkoli povezal s tisto desnico, ki ga je v zadnjem letu silovito napadala in ga na vse načine skušala spoditi iz palaCe Chigi, prav tako pa ni bilo verjeti, da bi predsednik vlade mislil na »tretji pol« med Oljko in desnico, ki bi s sedanjim volilnim zakonom prav gotovo ne prispeval k tisti stabilnosti, za katero se je zavzel tudi sam Dini, ampak bi nasprotno zelo verjeno povzročil, da bi v novem parlamentu nobeno od zavezništev ne imelo večine. Naravnost histerične reakcije tudi bolj zmernih predstavnikov Pola svoboščin potrjujejo, da so se z Dinijevo odločitvijo predvolilne perspektive odločno prevesile na stran levega centra. Volilnih rezultatov ni sicer nikoli mogoče zanesljivo predvideti, prav gotovo pa lahko rečemo, da so šanse levega centra danes močne kot še nikoli prej. Na poti k volilni zmagi pa mora leva sredina premostiti nekatere nemajhne Ceri, ki bi lahko njene šanse zmage moC-no omejile, če že ne izničile. Glavni problem Prodijevega zavezništva je zdaj v raznolikosti političnih subjektov, ki ga sestavljajo ali so z njim tako ali drugače povezani. Leva sredina se bo morala volivcem predstaviti z enotnim liderst-vom in z jasnim programom, ki pa bo moral nujno biti sad kompromisa med različnimi. Ali bosta tako liderstvo kot program dovolj prepričljiva, ali pa bo zaradi potrebe po usklajevanju neuskladljivega skrpucana in dvoumna? Skratka, v prihodnjih tednih bodo morale sre-dinsko-leviCarske sile napeti vse sile, da najdejo zadovoljiv sporazum, pri katerem bo morala vsaka stran biti pripravljena tudi na vsaj delno odstopanje od svojih stališč v korist skupnega dogovora. Ce bodo znale pokazati to politično zrelost, jih bodo volivci nagradili, drugače bo zamujena priložnost, ki se ne bo tako kmalu ponovila. Št. 47 (15.491) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tei. 040/7795600 __ GORICA-Drevored24maggio1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7 Zn/) I ID POšTNNA KAČAMA V GOTOVN I DUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% DARILA! BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDA 28. FEBRUARJA 1996 I Ni preživelih v letalski nesreči KARTUM - PredsinoCnjim je 50 kilometrov južno od sudanskega glavnega mesta strmoglavilo vojaško transportno letalo hercules C-130, ki je imelo na krovu sedemdeset ljudi, vojakov in članov posadke. To vsaj trdi sudanski generalštab, medtem ko novinarji v Kartumu že navajajo, da je v nesreči izgubilo življenje najmanj devetdeset ljudi. Letalo je bilo baje že v plamenih, ko je strmoglavilo na tla. Na 11. strani I Prostovoljci xi priseljence TRST - Podatki Inpsa o priseljencih so zelo pretirani, so pojasnili na včerajšnji tiskovni konferenci organizacij Anolf in Ermi: v Furlaniji - Julijski krajini jih ni sto tisoč, paC pa samo 25 tisoč in ne ustvarjajo nobenih posebnih problemov. Sami pa doživljajo veliko težav: v Trstu deluje prostovoljna zdravniška služba za one priseljence, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. Na 5. strani I Zadnja vest V Meranu že četrti umor MERAN - V središču južnotirolskega mesta so sinoči nekaj po 20. uri umorili že Četrto osebo. Neznanec, ki ga je vidio kar nekaj mimoidočih je streljal s pištolo na 36-letne-ga MeranCana Paola Vecchiolinija, nakar se je po pričevanju očividcev podal v beg. Na kraj umora je prihitel namestnik državnega pravd-nika Rispoli, karabinjerji in policija. Umor je povzročil v Meranu pravi preplah in najbrž olajšal položaj aretiranega Luče Nobileja, ki ga dolžijo prejšnjih treh umorov. POLITIKA / BERLUSCONI SE JEZI DEŽELNI SVET FJK / VCERAJ-i Dini se je odločil: podprl bo Oljko RIM - Na volitvah z večinskim sistemom se bo politična skupina, ki jo vodi Lamberto Dini, povezala z Oljko, na volitvah s proporčnim pa bo nastopila samostojno. Tako je sinoči objasnil predsednik vlade Dini in s tem posredno odgovoril Romanu Prodiju, ki je dan prej od njega zahteval, naj jasno pove, kdo bo kandidat levosredinske koalicije za predsednika vlade. »Romano Prodi je kandidat Oljke, in tako je prav,« je namignil Dini novinarjem. Prodi se je seveda veselil Dinijeve odločitve, zato pa je bil Berlusconi kar razjarjen nad novo potezo predsednika vlade. Očital mu je, da je opeharil Italijane. Verjetno je upal, da bi z ustanovitvijo tretjega pola odjedel volivce in glasove Oljki. Tudi ostali partnerji desnega pola so Dinija grobo napadli. Očitno gre tudi njim za nohte. Na 2. strani Eksodus Srbov se nadaljuje Odobren zakon o ovrednotenju furlanščine V prejšnji tekst so na zahtevo vlade vnesli nekaj sprememb TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj odobril zakon, s katerim se želi zaštititi in ovrednotiti furlanski jezik in kulturo. Za zakon (za odobritev je bila potrebna absolutna vetina, se pravi vsaj 31 glasov) je glasovalo 35 svetovalcev, proti so se izrekli 4 predstavniki NZ in Liste za Trst, 1 svetovalec NZ pa se je vzdržal. Gre za besedilo, ki so ga v pristojni komisiji ustrezno spremenili v skladu s pripom- bami italijanske vlade, ki je prejšnji tekst zavrnila. Kot je vCeraj poudaril poročevalec zakona Sergio Cadorini (DSL), popravki ne načenjajo temeljnih postavk, temveč jasneje opredeljujejo namen in pomen zakona, Jd se neposredno nanaša na evropsko listino deželnih in manjšinskih jezikov. Predstavniki NZ in LpT pa so še enkrat zatrdili, da furlanščina ni jezik, temveč kvečjemu narečje. SARAJEVO - Sklep varnostnega sveta OZN, da ukine sankcije proti Palam, je pozitivno odjeknil med srbskimi voditelji, vendar ni preprečil nadaljnjega pobega srbskih družin z območij, ki bodo prešla pod hrvaško in muslimansko suverenost. V Breko je včeraj prispela skupina 200 beguncev iz Ilijaša, ki so jih srbske oblasti namestile v taborišče v Brezovem polju. V prihodnjih dneh pričakujejo prihod še večjega števila beguncev. Na sliki: Srbi odhajajo iz Ilijaša TRST - Prebivalci Furlanije - Julijske krajine bodo šli na volišCa tudi 23. junija, ko se bodo na petih referendumih odločali o zdravstvenem sistemu v deželi. Dvajset tisoč potrebnih podpisov za razpis referendumov, s katerimi naj bi ukinili deželno zdravstveno reformo, je zbrala Stranka komunistične prenove, datum referendumskega posvetovanja pa je vCeraj z odlokom določil predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti v dogovoru z vladnim komisarjem Mariom Moscatellijem. Danes v Primorskem dnevniku Povišanj tarif ne bo Napovedanih podražitev vode, cestnin in davka na odplake ne bo: čeprav so odloke že objavili na uradnem listu, jih je medministrski odbor Cipe zamrznil do 30. junija. Stran 2 Reakcije na omejitev prometa Občinski odlok o omejitvi prometa v tržaškem mestnem središču razburja duhove; po prvih ostrih kritikah trgovcev pa so na vrsti bolj umirjeni komentarji in tudi pozitivne ocene. Stran 5 Uspehi v boju proti mamilom Goriška policija je zasegla skoraj 9 kg lažjih mamil in aretirala dva razpečevalca. Stran 8 Pomiti prevzema krmilo Fiata Po 30 letih bo Gianni Agnelli danes prepustil vodstvo največje italijanske industrijske grupe Romitiju. Stran 9 Goriška jazz srečanja Marca bodo v Gorici tradicionalna srečanja z jazz glasbo. Poleg številnih zanimivih koncertov bodo organizirali tudi delavnice. Stran 10 BELGIJA / NESPOŠTOVANJE PROMETNIH PREDPISOV Pretirana hitrost v megli je terjala osem življenj BRUSELJ - Na belgijski avtocesti Antvver-pen-Gand je prišlo včeraj zaradi goste megle do tragičnega verižnega trčenja, v katerem je življenje izgubilo najmanj osem ljudi. ObraCun žrtev ni dokončen, ker so številni ranjenci v kritičnem stanju. Bolj kot megla pa je temu obračunu botrovala pretirana hitrost, saj je bilo v verižnem trčenju vpletenih le nekaj deset vozil. Na avtocesti Bruges-Courtrai, kjer je bilo vpletenih kar sto vozil, ni umrl nihče, ker so vozniki prilagodili hitrost vidljivosti. Na 11. strani ITALIJA X Sreda, 28. februarja 1996 p ITALIJA / ZA UMIRITEV INFLACIJE -n POLITIKA / RAZJASNITEV Podražitev vode, cestnin in odplak (začasno) ne bo Medministrski svet Cipe zamrznil poviške do 30. junija Dini: Prodi ostaja kandidat Oljke za predsednika vlade Na volitvah v večinskem sistemu se bo Dini povezal z Oljko RIM - Napovedanih podražitev vode, cestnin in davka na greznične odplake ne bo. Tako je včeraj odločil medministrski svet za gospodarsko načrtovanje Cipe, ki je tudi sklenil, da teh tarif ne bodo spremenili do prihodnjega 30. junija, ko bodo v okviru Evropske unije prevetih stabilnost italijanskega gospodarstva oz. njeno spoštovanje finančnih kriterijev, ki jih določajo maastrichtski sporazumi. Pred kratkim so iz istega razloga že zamrznili poviške tarif plina, elektrike in telefona. Dekrete o podražitvi vode, cestnin in davka na odplake so predvčerajšnjim že objavili na Uradnem listu: voda bi se morala podražiti za največ 3,5 odst. (nadalj-ne 4 odst. bi lahko podražili v primeru izrednih investicij), cestnine bi upravitelji avtocest lahko povišali za 2,6 odst, za greznice pa bi morah plačati do 170 Inna kubični meter odplak. Vlada je torej spet pokazala, da namerava podpreti umiritev inflacijskega benda, kot se je dogovorila s sindikati in kot zahtevajo evropski partnerji. Z druge strani pa združenja potrošnikov ugotavljajo, da so napovedane podražitve bile v resnici znatnejše, kot bdijo uradni vhi: voda in davek na odplake naj bi se podražila celo za 30 odstotkov RIM - »Romano Prodi je kandidat Oljke, in prav je, da je njen kandidat. O tem ni nobenega dvoma.« Tako je Lam-berto Dini odgovoril novinarjem, ko so mu postavili vprašanje, ki ga je dan prej javno zastavil sam Prodi o uradnem kandidatu levosredinske koalicije za premiera. A Dini ni govoril o kandidatu za predsednika vlade. Omenil je le, da njegova politična skupina ne bo predstavila svojega kandidata za Palačo Chigi, »ker to ni pobebno«. »Sploh nisem pomislil na možnost medsebojnega tekmovanja v okviru levosredinske koalicije,« je še dodal. Njegov namen je združiti sedaj še zelo razpršene sredinske sile. Dini je tudi »razkril«, kako bo njegova skupina sodelovala na volitvah. V pro-porčnem sistemu bo nastopila samostojno, v večinskem sistemu pa v koaliciji s silami, ki so zadnje leto podpirale njegovo vlado. Po njegovem posegu se je italijanska predvolilna slika izosbila. Prodi je bil seveda zadovoljen, saj ostaja kandidat Oljke za predsednika vlade, kar je do- poldne pobdil tudi VValter Velboni. Di-nijev partner Segni je še popoldne izjavljal, da je bolj kot vodja koalicije pomemben program: bil je za dialog z Oljko, a o premieru bi morali še razpravljati. Po Dinijevi odločitvi ni skrival razočaranja in se je spet kritično obregnil ob Oljko. Vodstvo DSL je menilo, da Dini ne pripravlja betjega pola, Bas-sanini je ponovil, da se Oljka ne sme sporazumeti s Severno ligo, če se le-ta ne odpove separatističnim težnjam. Dosmrtni senator Leo Valiani je opozoril na novo fašistično nevarnost; pravosodni minister Caianiello je pozval sodnike, naj ne kandidirajo na volitvah v krajih, v katerih so opravljali svoje delo. Na desni so sinoči požbali grenke sline. Berlusconi se je zagnal nad Dinija, češ, da je opeharil Italijane: sprva se je izdajal za »tehnika,« v resnici pa je bil ves čas »politik«. Mastella (KDC) je Di-niju očital, da je »igral na dveh straneh«; Buttiglione je Dinija opozoril, da »pod senco Oljke ne raste ničesar«; Ga-sparri (NZ) ga je obtožil, da »se drži stolčka«. NOVICE Satanski obredi in orgije v benediktinskem samostanu CATANIA - V benediktinskem samostanu v Catanii, enem od najpomembnejših spomenikov tega sicilskega mesta, so se odvijali satanski obredi, »črne maše« in spolne skupinske orgije. Pobudnik naj bi bil 31-letni Antonio Germana, ki je za občino prostovoljno skrbel za obnovo in ovrednotenje umetniško-kultumega premoženja tega samostana. V te obrede pa naj bi bil vpleten tudi benediktinec Michele Mu-sumeci odgovorni za samostansko cerkev S. Nicolo la Rena. Med satanskimi obredi naj bi oskrunfli stoletne benediktinske grobove in poškodovati njihove posmrtne ostanke. To izhaja iz prve preiskave namestnika državnega pravdnika Maria Amata, ki je sprožil sodni postopek proti obema prej navedenima osebama, ki jima delajo družbo še 20-letni Davide Pulvirenti, 28-letni Nicolo Elio Ambra in 37-letni Santo Privitera. Preiskava se seveda nadaljuje, ker hočejo ugotoviti istovetnost še drugih »obiskovalcev« samostana. Vse bremeni sledeča obtožnica, in sicer združevanje v zločinske namene, skrunjenje grobov, uničevanje, odnašanje in skrivanje posmrtnih ostankov, poškodovanje kulturnih dobrin v obtežilnih okoliščinah in opolzkih dejanj. Peterica je seveda že zavrnila obtožnico, a bo le s težavo dokazala svojo nedolžnost, ker je vse prišlo na dan zaradi spontanih izjav nekaterih udeležencev teh obredov. Po prisluškovanjih in zasledovanjih je nato prišla vsa resnica na dan. Crcutija spet operirali RIM - Bivšega sociahstičnega tajnika Bettina Crarija so v Tunisu znova operirah. Operacijo, kateri bodo sledile še druge, so zaradi Craxijevega zdravstvenega stanja (ki se sedaj sicer izboljšuje) morah opraviti brez splošne anetezije. Potresni sunek v Furlaniji VIDEM - Na področju Clauta (Pordenone) so včeraj nekaj po 12. uri zabeležili podtresni sunek jakosti 3, 7° po Richterjevi lestvici. Sunek so čutih tudi v Kar-niji in v pokrajini Behuno. O žrtvah ah veliki gmotni škodi pa ne poročajo. Policija ni bila preudarna MERANO - Po mnenju odvetnikov mladega Luče Nobileja, ki ga obtožujejo treh umorov v Meranu, policija ni bila posebno preudarna, obtožila sta jo tudi narcizizma. Odvetnika Glaudio Antonucci in Marco Manica trdita, da fant sploh ni vpleten v umore: manjkajo štiri osnovne reči, in sicer razlog, orožje, očividec in priznanje. Nobile naj bi preiskovalcem nudil vsa potrebna pojasnila in naj ne bi padal v pri-tislovja. Nuna tepla učence QUARTO DALUNO - Prve dni aprila se bo pred sodnikom v Padovi znašla neka bivša 63-letna nuna, učiteljica v eni od osnovnih šol v Qurtu d’Altinu, ki naj bi imela kaj nasilne vzgojne metode. Rosa Ruti-gliano, tako je ženski ime, naj bi učence vlekla za lase in ušesa, v enega od njih naj bi celo porinila klop, nekega drugega pa naj bi tako poškodovala, da se je moral celo zateči po zdravniško pomoč. PALERMO / MAFIJI ZADALI TEŽAK UDAREC Pravi arzenal v samotnem kmečkem poslopju Preiskovalci so našli tudi raketomet - Orožje je bilo iz bivše Jugoslavije- Za skrivališče so vedeli le izbranci PALERMO - Z daljinskim upravljanjem so v eni od sob v starem, samotnem kmečkem poslopju lahko premaknili del poda, ki se je spremenil v dvigalo, s katerim so se lahko spustili v spodnje prostore (dve sobi, kopalnica in majhna kuhinja). V njih so našh zatočišče razni mafijci (Riina, Bagareha, Bmsca), bile pa so tudi natrpane z orožjem (navadne in avtomatske puške, pištole). Težko orožje, med katerim je bil tudi raketomet in minotet, je bilo drugje, na 50 m oddaljeni vzpetini, globoko pod zemljo, kjer so izkopali dva prostora. Poleg raketometa so med drugim odkrili še 10 bazuk, 25 avtomatskih pušk kalašnikov, 50 ročnih bomb, 10 protitankovskih min, 400 kg eksploziva, 7 puškomitralje-zov, 10 tisoč nabojev itd. Z najdbo orožja, ki je prihajalo iz bivše Jugoslavije, so zadah nov, težak udarec mafiji. Ze marsikateri skesanec je omenil, da mafija razpolaga s težkim orožjem, ki pa so ga stalno premeščali in je zanj vedel le malokdo. Med temi je bil Monticcioli, ki naj bi bil zaradi krvne vezi »zanesljiv«, vendar je skrivališče izdal. PERUGIA / NENADEN RAPTUS UMIRJENEGA IN USLUŽNEGA UPOKOJENCA V duševni stiski je zbežal k sosedom in s pištolo streljal na varnostnike Po treh urah so ga onesposobili - Med streljanjen ni bil nihče ranjen PERUGIA - Tri dolge ure so se vsi bali, da bo 44-letni upokojeni železničar iz Perugie Giampiero Minciotti zagrešil pravi pokol, ker. je s svojo ostrostrelno 22-kalibrsko športno pištolo streljal na vse, ki so se približevali stanovanju dveh priletnih upokojencev, v katerega se je zabarikadiral. K sreči so ga varnostniki po dolgem obleganju onesposobili, ne da bi bil kdo ranjen. Vse se je začelo ob 2. ponoči, ko je do tedaj umirjeni Minciotti, ki je poročen in oče desetletnega sina, izgubil razsodnost. Najprej je začel telefonirati vsevprek z blodnimi sporočili, da je žrtev tajnih služb, da ga hočejo ubiti in da pripravljajo državni udar. Ob štirih je segel po svoji pištoli in začel streljati s terase svojega stanovanja v ulici Cri-stoforo Colombo v predmestju Perugie Ferro di Cavallo, takoj nato je pozvonil na vrata svojih sosedov, ki so mu jih odprli, nič hudega sluteč, saj so ga dobro poznali. Prav priletnim zakoncem je Minciotti ukazal, naj pokličejo policijo, ki je poslopje skupaj s karabinjerji obkolila. Varnostniki si niso upali blizu, ker je železničar vsakič sprožil več strelov, eden je celo oplazil nekega podoficirja, ki je potrkal na vrata. Končno so ga onesposobili, ko je utrujen za nekaj hipov odložil svojo pištolo. Najprej so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki dali pomirila, nato pa na kvesturo. Priletna zakonca, ki sta bila tri ure neobičajna talca neprisebneža, sta izjavila, da ju ni bilo strah, ker Min-ciottija že vrsto let poznata kot umirjenega in dobrega človeka, ki jima je bil vedno na voljo, tako da je za njiju kot pravi sin. Ko je vstopil v njuno stanovanje, naj jima bi povedal, da ga hoče žena ubiti, da ga vsi sovražijo in da mu hočejo škoditi. Zeleznčarju se je bržkone kaj zgodilo, tako da je izgubil razsodnost. To bo morala ugotoviti preiskava, vsekakor pa je že sedaj jasno, da se bo moral Giampiero Minciotti zdraviti. Na sliki (Telefoto AP): Giampiero Minciotti, potem ko so ga varnostniki onesposobili. CELOVEC / ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Koroška za skupno kandidaturo 2006 Tokrat podpirajo ZOI tudi svobodnjaki, pričakujejo pa tudi druge avstrijske tekmece CELOVEC - Koroška deželna vlade se je na svoji včerajšnji seji soglasno izrekla za ponovno skupno kandidaturo Koroške, Slovenije in Furlani j e-Julijske krajine za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006 ob tromeji Slovenija-Italija-Avstrija. Člani vlade so pri tem menili, da je kandidaturo za ZOI leta 2002 le za las propadla in da so izgledi pri ponovni skupni kandidaturi za »Igre brez meja« leta 2006 zato znatno boljši. Ponovno kandidaturo treh dežel je šele pred nekaj dni v pogovoru s koroškim referentom za šport in namestnikom koroškega deželnega glavarja Michaelom Ausservvinklerjem podprl tudi predstavnik deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine Cristian Degano, pozitivne signale pa da je možno zabeležiti tudi s strani Slovenije, je bilo poudarjeno na pogovoru med obema politikoma. Koroški deželni glavar Christof Zematto je po včerajšnji seji vlade nadalje poudaril, da pričakuje po sogla- snem sklepu v vladi tudi soglasno podporo koroškega deželnega zbora. Glede možnih kandidatur drugih avstrijskih smučarskih središč (več ali manj je svojo kandidaturo že napovedal dvakratni organizator ZOI Innsbruck) pa je Zernatto menil, da se teh ne boji. Prva skupna kandidatura leta 1995 da je pokazala, da ima ideja »Iger brez meja« veliko simpatij tako v mednarodni javnostni kot tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju samem. Koroška želi izvesti olimpijska tekmovanja v sledečih športnih panogah: alpinske discipline v Podkloštru in na Mokrinah, nordijske discipline v novem nordijskem centru Zahomec in Beljaku, hokej na ledu v Celovcu, olimpijsko vas pa naj bi zgradili v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Olimpijska tekmovalna središča v Sloveniji pa naj bi bili Kranjska gora, Planica in Ljubljana, v Furlaniji-Julijski krajini oz. Italiji pa Sella Nevea, Trbiž in Gortina. . Ivan Lukan AVSTRIJA / MANJŠINSKA POLITIKA Gradiščanski Hrvati proti izolaciji manjšine Soglasno odklonili zahtevo Centra narodnosti DUNAJ/ZELEZNO -Gradiščanski Hrvati soglasno nasprotujejo prizadevanjim dunajskega Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) za ustanovitev t. i. etničnih (narodnostnih) zbornic za vse avstrijske manjšine in tudi za uvedbo zajamčenega manjšinskega mandata v zakonodajnih telesih. Na zadnji seji sosveta za gradiščanske Hrvate pri Uradu zveznega kanclerja so namreč zastopniki vseh merodajnih narodnostnih organizacij Gradiščanskih Hrvatov, političnih strank in tudi Cerkve soglasno odklonili tovrstni (zakon- ski) predlog CAN-a in ob tem poudarili, da podpirajo »gradiščansko integracijsko pot« ter da odklanjajo vsako politiko, ki bi manjšino vodila v izolacijo. Kot znano, na Koroškem tudi ZSO odločno odklanja ustanovitev etnične zbornice, prav tako se izreka za politično integracijo Slovencev v večinske stranke. Proti etnični zbornici pa so se že prej izrekli Madžari na Gradiščanskem, Cehi in Slovaki na Dunaju in tudi avstrijski Romi. Edina manjšinska politična organizacija, ki še podpira model etnične zbornice, je Narodni svet koroških Slovencev. Sosvet za gradiščanske Hrvate se je na svoji seji hkrati izrekel za krepitev vseh narodnostnih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja, kot sta to -še pred decembrskimi državnozborskimi volitvami - v obliki skupnega zakonskega osnutka predlagali socialdemokrati (SPO) in Ljudska stranka (OVP). Osnutek predvideva ustanovitev posebne Konference predsednikov in podpredsednikov vseh manjšinskih sosvetov (trenutno obstajajo sosveti za koroške in štajerske Slovence, gradiščanske Hrvate, madžarsko manjšino na Gradiščanskem, Cehe in V SKLADU Z ŽELJAMI, IZRAŽENIMI NA ZADNJEM OZ ZDRUŽENJA Srečanje SDGZ in SSO TRST - V Trstu sta se srečala te dni Svet slovenskih organizacij in Slovensko deželno gospodarsko združenje, saj je bila na zadnjem občnem zboru Združenja izrečena splošna želja, da bi moralo priti čim-prej do zbližanja in skupne zavzetosti vseh komponent v zamejstvu ne glede na idejne razlike in da bi v tem smislu morala dati zgled tudi SDGZ kot enotna stanovska organizacija slovenskih podjetnikov. V stopnjevanje poskusov, da bi se ustvarili pogoji za enotnejši nastop vseh strani, se seveda uvršča tudi prvo spoznavno srečanje med obema organzacijama. Predsednica SSO Marija Ferletič, podpredsednika za Goriško Damjan Pavlin in za Tržaško Marij Maver ter član vodstva SSO Humbert Ma-molo so si najprej ogledali sedež in se seznanili s servisno in organizacijsko strukturo Združenja, ki s podjetjem Servis zaposluje preko 30 oseb in opravlja razne knjigovodske storitve za članstvo na Tržaškem in v Benečiji. Predsednik SDGZ Boris Siega je orisal razvoj stanovske organizacije, ki slavi letos 50-let-nico in povezuje razne kategorije podjetnikov v zamejstvu, pri čemer je ob tehničnem prav tako važno sindikalno delo. Tudi ostali člani vodstva Združenja, Marino KoSuta, Vinko Ozbič, Marino Pečenik in Robert Vidoni, so zlasti poudarili potrebo po konstruktivnem in dejavnem pristopu, ki ga gospodarstveniki uveljavljajo v svojem delokrogu - na tržišču - in ga pričakujejo od ostalih komponent manjšinske organiziranosti, še posebno v sedanjem, za vse zelo zahtevnem obdobju. Zamejsko gospodarstvo je po vojni dalo bistven prispevek, seveda skupno z drugimi dejavniki, pri procesu deasimilacije, tako z ustvarjanjem delovnih mest, kot z ohranitvijo in razvojem postojank slovenskega javnega prostora: trgovin, delavnic, uradov, bank. Nekateri sektorji doživljajo danes krizo, ki je obča ali fiziološka (npr. trgovina in zunanja trgovina), a je tudi povezana s političnimi in drugačnimi, ne zgolj ekonomskimi vzroki (npr. banke). Zato si gospodarstvo pričakuje, če želimo, da bo še naprej izpolnjevalo svojo funkcijo, doslednejše podpore na institucionalni ravni in ovrednotenja s strani nase politike, krovnih organizacij in širše družbe. Predstavniki SSO so pozdravih to prvo srečanje v Trstu, saj je gospodarstvo bistveni aspekt in predpogoj obstoja in razvoja manjšine. Ce je SSO bil nekje po sili razmer odrinjen s tega sektorja, čuti dolžnost, da v novih razmerah pristopa do gospodarskega vprašanja z vso odgo- vornostjo. Predstavniki SSO so osvojili pomen družbene vloge gospodarstva in pri tem pokazali še na nekaj splošnejših potreb, ki bi jim bilo treba zadostiti na osi sodelovanja med gospodarstvom in drugimi manjšinskmi strukturami: pomanjkanje kvalificiranega osebja od krajevnih uprav vse do raznih strokovnih poklicev; problem načrtovanja teritorija v zvezi z oženjem narodnostnega prostora; finančne težave slovenskih podjetij v Benečiji; ureditev posebnega statusa za naše hranilnice; sklad za nove podjetniške pobude v zamejstvu; enotnost gospodarske organiziranosti v FJK; in nenazadnje po- treba po skupnem političnem manjšinskem zastopstvu, v odnosih z deželnimi in državnimi oblastmi ter z matico, kjer bi morali obče gospodarski interesi imeti važno mesto. Prisotni so se ob sklepu zavzeli za boljše sodelovanje in za nadaljevanje načete razprave, tako na širše institucionalni ravni, kot tudi pri posameznih vprašanjih. Jasno pa je prišla do izraza obojestranska volja, da opravi vsak na svoji strani dejavne korake za postopno zbliZanje in skupno delo okrog vseh pobud in ciljev, ki lahko omogočijo razvoj gospodarstva in s tem vse nase skupnosti. r AVSTRIJA / STATISTIKA Turizem v krizi Manj zimskih turističnih nočitev CELOVEC - Koroška bo - kot že prejšnji dve leti -tudi tekočo zimsko turistično sezono zaključila z minusom. Pristojni referent za turizem v koroški deželni vladi Karlheinz Grasser je na tiskovni konferenci namreč moral priznati, da je vmesna zimska bilanca negativna in da do konca sezoni ni več pričakovati prirastka na-pram številkam lanskega leta Število nočitev je od novembra 1995 do vključno januarja letos napram zadnji zimski turistični sezoni padlo za 5,1 odstotka, še posebej negativne pa so številke za januar z nazadovanjem nočitev za 7,2 odstotka. Število nočitev tujcev je padlo za 6,5 odstotka, domačih gostov pa je bilo manj za celo 8,9 odstotka. Grasser je v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma na Koroškem dokaj pesimističen, saj naznanjujejo najnovejše ankete, da bodo tako Avstrijci kot tudi tujci v prihodnosti na dopustu manj potrošili, neugodno za Koroško pa je tudi cestnina, ki jo pobirajo pri gostih iz severne Evrope, (i.l.) Slovake na Dunaju ter za Rome in Sinti), le-ta pa naj bi koordinirala stališča vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti in bila tako-rekoč legitimiran organ vlade za usklajevanje želja in zahtev avstrijskih manjšin napram zakonodajalcu oz državi. Krepitev pristojnosti sosvetov pa naj hi se izrazila tudi v tem, da bi vsak sklep, ki ga sosvet sprejme z dvotretjinsko večino, obvezal pristojno ministrstvo oz. zvezno instanco, da v roku dveh mesecev zavzame stališče do sklepa in da v primeru odklonitve svoje stališča obrazloži napram sosvetu. (Doslej so sosveti sprejeli za manjšine pomembne sklepe, toda stranke in pristojne politične instance le-te niso upoštevale). Glede vprašanja zastopstva manjšin v zakonodajnih telesih (državni in deželni zbor) se je sosvet za gradiščanske Hrvate izrekel za pot politične integracije manjšine. Pripadniki manjšin naj bi v večinskih strankah zastopali interese manjšine, kajti integracijski modeli preprečujejo polarizacijo med večino in manjšino in so tako primernejši za krepitev sožitja, je bilo poudarjeno na seji sosveta za hrvaško narodnostno skupnost na Gradiščanskem. Ivan Lukan BENEŠKA SLOVENIJA / NA ROB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Natečaj »Naš domači jezik« pokazal navezanost mladih ljudi na svoj jezik Proslava v Benečiji je bila lep dokaz navezanosti na lastne kulturne in jezikovne korenine SPET'EK - Proslava ob Dnevu slovenske kulture v Benečiji je bila lep dokaz navezanosti ljudi na svoje kulturne in jezikovne korenine. Se posebno natečaj »Naš domači jezik«, ki ga je pripravila špetrska občinska uprava in se z njim vključila v niz pobud ob letošnjem kulturnem praznovanju, je utemeljil gornjo ugotovitev. Dvajset in več udeležencev natečaja različnih starostnih dob je potrdilo, kolikšna je volja ljudi, da izpostavijo svojo ustvarjalnost in obenem, da s sodelovanjem nagradijo prizadevanja špetrsHh upraviteljev, ki so s takšnimi in podobnimi pobudami dokazali, da so v Nadiških dolinah začeli pisati novo, prijaznejše poglavje v stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti. Takšnih znakov odprtosti do slovenske stvarnosti je vse več in z njim raste tudi volja ljudi, da se tudi v javnosti predstavijo za to, kar so. Strah, ki je več desetletij v bistvu prepredi Benečanom, da so se tudi javno izražali in se istovetili kot pripadniki naše skupnosti, je prepustil mesto ponosu in volji po narodnostnem bogatenju. »Na meji je zrastel novi človek«, je v začetku leta na tradicionalnem srečanju v Kobaridu podčrtal Viljem Cemo. Res je: v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji prisostvujemo narodnemu prebujanju, ki je svoje korenine začelo poganjati že pred dvajsetimi leti, potem ko je potres razdejal beneške domove, utrdil pa je njihove duše. Ce se za trenutek povmemu k špetrske-mu natečaju, si posebno pozornost zasluži skupina mladih, ki so se odločili, da bodo sodelovali. Tudi to ni slučajno. Gre za rezultat dalekovidnosti tistih, ki so pred približno desetimi leti razmišljali in tudi uresničili dvojezični pouk. Začeli so ob velikih dvomih in brez nikakršnih gmotnih jamstev. Vztrajali so in danes je njihov trud poplačan. V špetrski občinski dvorani so se predstavili mladi, ki so s svojimi spisi zagotavljali, da tudi v bodoče »naš domači jezik« ne bo šel v pozabo. Rudi Pavšič Na sli: Mladi so porok, da »Naš domači jezik« ne bo šel v pozabo OGLEDALO Preteklost pred sodiščem ; w ' " ;-v"; Ace Mermoua Tržaški zgodovinar Giampaolo Valdevit je objavil v Piccolu zanimivo mnenje o napovedanih sodnih obravnavah proti domnevnim likvidatorjem, ki naj bi leta 1945 pometali v fojbe nedolžne ljudi. Valdevit opozarja, da je sodna resnica omejena. Sodnik lahko na osnovi zapisanih zakonov določi, če jih je posameznik prekršil ali ne. Sodna razprava ugotovi dejanje, če ni dovolj konkretnih dokazov zanj, mora zabeležiti neobstojnost zločina. Gola dejanja preveri v luči zakonskih členov in izreče obsodbo. Kompleksnejša in globlja je zgodovinska »resnica«. Individualna dejanja vključi v čas in prostor, opazuje jih znotraj širšega konteksta in pri tem upošteva ideološka soočanja in spopade, vrednostne lestvice, politična gibanja, interese in celo države, ki s svojo nadosebno vlogo vplivajo na osebna dejanja. Valdevit opozarja, da lahko tistim, ki so utrpeli huda dejanja, ne zadostuje zgodovinska resnica. Zahtevajo, da se domnevne krivce pripelje pred sodnika, ki bo izrekel materialno kazen. Kakšen smisel ima takšna zahteva po pravici in kazni po 50 letih? Valdevit omenja pretirano sodno vnemo, ki je ravno tako nečloveška in nesmiselna, kot so poiskusi zdravnikov, da bi z vsemi sredstvi umirajočemu podaljšali življenje za dan ali uro. Zgodovinski spomin je dragocen, želja, da bi zgodovinska nasprotja urejali s sodnimi postopki, odpira nevaren lov na čarovnice. Namen pravde je, da bi skupno s konkretnimi človeškimi obrazi postavili na grmado duh komunizma ali fašizma. Popravljanje krivic odpira pot špekulacij, kjer je tudi sodišče krinka. Valdevit svetuje razbremenjen pogled na preteklost, saj bomo le tako gradili bodočnost brez predsodkov in nepotrebnih bremen. Teze se mi zdijo modre in povsem sprejemljive. Lahko bi jih celo vzeli za svoje in prenehali z dolgo in mučno razpravo o preteklosti. Na žalost se vedno bolj zavzemamo za procese in nam postaja tuja zgodovinska večplastnost. Pojav se v zadnjih letih stopnjuje. Napačno bi bilo naprtiti le italijanskim sosedom voljo, da preteklost prerešetajo na sodiščih, sebi pa pripisovati resnocoljubnost in težnjo po zgodovinski »objektivnosti«. Slovence, matične in zamejske, navdihuje svojevrstna pravdar-ska sla. Vihrave polemike in vsakovrstne obtožbe dokazujejo, da bi radi popravili zgodovino in njene grehe s pomočjo sodnikov, in če bi bilo mogoče »z zglednimi« kaznimi. Dvomim, da bi bila to pravična pravica, marsikdo pa bi iskreno užival, ko bi nasprotnik obtičal v lisicah in za rešetkami. O tem, zakaj se stare strasti niso še pomirile, sem večrakt javno razmišljal. Izostruje se mi dodatno mnenje, da je v svetu z malo izvirnimi idejami, s pristriženimi upi in s kilavimi vrednostnimi lestvicami želja po sodiščih toliko večja. Neobremenjen pogled v zgodovinsko preteklost in polpreteklost, ki ga zagovarja Valdevit, zahteva bister in samozavesten pogled v prihodnost. Z mirno dušo in s čisto vestjo se lahko zazremo v večplastno preteklost, ko v sedanjosti stojimo na dovolj trdnih tleh in so naši načrti za prihodnost čvrsti in jasni. Samo uravnovešena osebnost lahko brez travm usklajuje prehode iz včerajšnjega dne v današnji in iz današnjega na jutrišnji. Nemirno in negotovo dušo prekomerno težijo bremena preteklosti, v njej išče predvsem zle duhove in krvoločne nasprotnike. Negotovo današnjost maskira s starimi grehi, ki jih nikoli ne zna trezno oceniti. V prihodnost zre s prevelikim strahom ali pa s pretiranim optimizmom. Najtežje dosegljiv je zanjo pretehtan in čim bolj objektiven pogled. Mi smo v tem nemirnem času duhovi brez čvrstih sidrišč. V osebnem in družbenem življenju je očitna premoč tehnologije nad idejami. V gospodarstvu, politiki in celo kulturi, ali pa samo na delovnem mestu je zmagovit, kdor razpolaga s tehniko in močjo. V politiki ima največ šans kandidat, ki lahko računa na zajetno podporo množičnih občil. Težko bo zmagal, kdor se predstavi s pronicljivimi idejami in bogatim kulturnim obzorjem. V teh razmerah potrebujemo sodišča, ker nam dajejo možnost, da predalčka-mo sedanjost in preteklost med suhoparne paragrafe. Lastno šibkost in nasprotnika najlažje potolčemo, če mu dokažemo, da se je nekoč prekršil zoper zapisane zakone. Od sodnika, ki ga kličemo, naj razsodi, ne zahtevamo veliko domišljije. Poznati mora paragrafe in se opredeliti za našo stvar. Potem je vse jasno. Zločine vpišemo v črne bukve in z lahkoto oštevilčimo, storilce lahko spravimo pred javnost in nanje prikličemo jezo ljudstva. Veliko je slovenskih debat, kjer časopisi in televizija igrajo vlogo javnega sodišča: sodba in obsodba pri-tičeta ljudstvu, čeprav sta bili izrečeni že s prvo besedo obtožnice. Vse postane bolj zanimivo, če se sodobnim sodnim tribunam pridružijo prava sodišča s sodniki in odvetniki. Trezna zgodovinska ocena in tudi poglobljena politična analiza uporabljata težjo metodo. Njuna osnova je zavest, da vsaka kritika predpostavlja tudi avtokritiko. Težko si namreč zamišljamo pošteno presojo zgodovinskih dogodkov ali današnjih problemov, če se ocenjevalec ne zaveda lastne zmotljivosti in ne izpostavi svojih stališč v oceno in razpravo. Zgodovinar ali komentator ne ponujata nespremenljivih resnic. Cim globlja in vredna je analiza, tem širša bo razprava, ki jo spremlja. Cilj ni dokončno mnenje ali sodba, cilj je odprt in bogat pogled v našo preteklost, kjer se zrcalijo tudi današnji problemi in vozli. Ko gre za zgodovino ali ideološke in politične »krivde«, uporabljamo obsodbe brez priziva, ker se intimno bojimo razprave. Podzavestno slutimo, da so misli in ideje, s katerimi zagovarjamo svoja stališča, v marsičem šibke. Zdi se nam manj nevarna sodba kot dialog, ki zahteva, da se izpostavimo. Veliko slišim o novi slovenski stvarnosti, o demokraciji, o svobodi, o zmagi nad pošastnim režimom, o novih resnicah domobranstva in kolaboracije, o mladem slovenskem nacionalnem duhu itd. Zelo redka so priznanja, da je marsikaj od tega, kar ustvarjamo danes, poganjalo korenine v preteklosti in to na različnih idejnih in ideoloških frontah. Da je marsikaj, kar počenjamo, posnetek drugih uhojenih poti in modelov, vštevši demokracijo, tržišče, stranke itd. Se težje je priznati, da smo ob pozitivnih zgledih uvozili tudi šibkosti in napake. Skromnost je dar pogumnih. Valdevitov poziv za razbremenjen pristop k preteklosti lahko postane učinkovit, če bo naš pristop do sedanjosti strpen in dialoški. Metoda zahteva dobre ideje in predloge. INFORMACIJA O POGOJIH IN ŠTIPENDIJAH Dodiplomski študij v Sloveniji 1996/97 Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Stipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah in visokih strokovnih šolah, omogoča pa se tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v R Sloveniji. V študijskem letu 95/96 štipendiramo 28 študentov s Tržaškega, 6 z Goriškega in 1 iz Benečije v Italiji ter 2 iz Porabja na Madžarskem. L POGOJI ZA DODIPLOMSKI STUDIJ V R SLOVENIJI: 1. Kandidati, ki se v študijskem letu 1996/97 želijo vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v R Sloveniji, se morajo do 14. marca 1996 prijaviti z obrazcem »Prva prijava za vpis v 1. letnik« visokošolskih Zavodov v R Sloveniji (obrazec 1, 71/1), ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. V njej po prednostem vrstnem redu navedejo enega, dva, tri ali največ štiri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1996/97« izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi, tretji ali četrti študijski program bo upoštevan, če bo za študijski program, naveden na prvem mestu, sprejet sklep o omejitvi vpisa ah se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali spihofizična sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-informacijski službi samo ENO »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik«, ne glede na to, če bodo v njej navedli študijske programe različnih univerz oz. visokošolskih zavodov. V času od 19. februarja do 14. marca 1996 morajo torej kandidati izpolnjeno prijavo PRIPOROČENO poslati visokošolski prijavno-infor-macijski službi (VPIS): - in sicer glede na to, če so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Mariboru, na sledeči naslov: Visokošolska prijavno-infonna-cijska služba, Univerza v Mariboru, Krekova 2, 62000 Maribor (tel.: 062/223-611) - če pa so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli študijski program ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod, pa na sledeči naslov: Visokošolska prijavno-infonna-cijske služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 61101 Ljubljana (tel.: 061/213-316) 2. Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v R Sloveniji (Ur. 1. št. 5/94) se lahko le-teh vpiše do 5 % od razpisanega števila študijskih mest za posamezni program ali smer, pri čemer je najmanj 2,5 % prostih mest namenjenih Slovencem brez slovenskega državljanstva, kar pomeni, da je zanje »rezervirano« določeno število prostih mest tudi tam, kjer za državljane R Slovenije velja »numerus clausus«. Ce število prijavljenih presega zgoraj navedeno »kvoto«, se kandidati izberejo znotraj »kvote« v skladu z merili, ki veljajo za državljane R Slovenije. Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, biotehniški fakulteti (študij krajinske arhitekture), Nara-voslovnotehniški fakulteti (študijski programi na oddelku za tekstil-stvo), Pedagoški fakulteti (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki za preizkus nadarjenosti so navedeni v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1996/97«, ki ga dobite na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici, slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji ter Višji šoli za gospodarske poklice na Koroškem in pri pedagoški svetovalki za Porabje, prof. Valeriji Perger. 3. O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik« bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz zmejstva, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Ljubljani ali pa samostojen visokošolski zavod, predvidoma najkasneje do 31. avgusta 1996 Komisiji za študij tujih državljanov na Univerzi v Ljubljani predložijo sledeče: - prošnjo, v kateri kandidat navede osnovne osebne podatke, zaželeni študij ter naslov in telefon, kjer je najlažje dosegljiv - fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju - fotokopijo spričevala zadnjih dveh letnikov srednješolskega izobraževanja - nostrifikacijsko odločbo ali potrdilo o nostrifikacijskem postopku - potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo potnega lista - potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če kandidat ni zaključiLšole s slovenskim učnim jezikom zdravniško spričevalo, opravljeno v Studentski ambulanti na Aškerčevi 4 v Ljubljani ali izdano s strani slovenskega zdravnika v zamejstvu (napisano v slovenščini) Komisija za študij tujih državljanov bo sredi septembra pregledala vse prijave in izdala soglasja za vpis, ki jih bodo kandidati prejeli po pošti. S soglasjem, orginalnimi spričevali in vsem ostalim potrebnim za vpis (razvidno iz razpisa, točka »XTV. Vpis«), se bodo lahko zainteresirani na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1996. Kandidati lahko dobijo informacije v zvezi s tem postopkom v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 61000 Ljubljana (tel.: 061/12-52-189 ali 1254-055 int, 233, 8.30 - 11.30 vsak dan) in v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. stare pravde 6, 61000 Ljubljana (tel.: 1323-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden). Na istih naslovih pa lahko dobijo tudi informacije v zvezi z vpisom, ki bo v referatih za študijske zadeve visokošolskih zavodov od 1. do 30. septembra 1996 (podrobnosti so razvidne iz »Razpisa za vpis v študijskem letu 1996/97«, točka »XIV. Vpis«). Kandidati, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa naj predvidoma najkasneje do 20. julija 1996 Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru predložijo podobne dokumente kot bi jih v Ljubljani. Kandidati dobijo podrobne informacije in navodila v zvezi s tem postopkom na Centru za med- narodno sodelovanje Univerze v Mariboru, Krekova 2, 62000 Maribor (tel.: 062/223-611) in v službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. stare pravde 6, 61000 Ljubljana (tel.: 061/1323-225 ali 322-776), g. Roman M Gruden). Na istih naslovih pa lahko dobijo tudi informacije v zvezi z vpisom, ki bo v referatih za študijske zadeve visokošolskih zavodov od 1. do 30. septembra 1996 (podrobnosti so razvidene iz »Razpisa za vpis v študijskem letu 1996/97, točka XTV. Vpis«). 4. Pred vpisom na visokošolske zavode in srednje šole je potrebno tuje spričevalo o zaključenem srednješolskem in osnovnošolskem izobraževanju nostrificirati. Vsa pojasnila v zvezi z nostrifikacijo daje Ministrstvo za šolstvo in šport, Aškerčeva 7, 61000 Ljubljana (tel.: 061/1769-500), ga. Polonca Miklavc-Valenčič). Zato vsem, ki se nameravajo v naslednjem študijskem letu vpisati na visokošolske zavode slovenskih univerz in v slovenske srednje šole, svetujemo, da cim prej stopijo v stik z navedenim naslovom in pošljejo vse potrebno za nostrifikacijo. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV STIPENDIJE V R SLOVENIJI: Studenti iz zamejstva lahko dobijo štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport za redni študij v R Sloveniji. V ta namen morajo do najkasneje 30. junija 1996 poslati prijavo na Ministrstvo za šolstvo in šport in sicer Službi za mednarodno sodelovanje, Ul. stare pravde 6, 61000 Ljubljana (tel.: 061/1323-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden). Prijava mora obsegati: - lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija ipd.) in življenjepisom (z opisom dosedanjega šolanja) - priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij v zamejstvu - potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo potnega lista - fotokopijo rojstnega lista -fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju Druga možnost je, da zamejski študenti izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od italijanskih, avstrijskih ali madžarskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študenti, ki so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem študirali slavistiko ali katero od nacionalnih ved ter so med pol ali enoletnim študijem v Ljubljani (kot »gostujoči študenti«) izpopolnjevali svoje znanje oz. pripravljali svoje diplomsko delo. Za to vrsto štipendiranja naj kandidat k zgoraj navedenemu priloži še priporočilo fakultetnega profesorja. IB. BIVANJE V STUDENTSKIH DOMOVIH: Studenti iz zamejstva imajo prednost pri sprejemu v študentske domove. Tako naj kandidat, ki bi rad, da mu Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovi mesto v študenstkem naselju, to jasno navede v prošnji za štipendijo. Vsakršno naknadno posredovanje bo onemogočeno zaradi že oddanih ležišč. Za vse dodatne informacije v zvezi s študijem ali štipendijami, naj se kandidati obrnejo na naslove navedena po posameznih točkah. Vsem letošnjim »maturantom« želimo uspešno maturo in ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti. Ministrstvo za šolstvo in šport služba za mednarodno sodelovanje PROMET / REAKCIJE NA ODLOK Deljena mnenja o napovedani omejitvi prometa: kritike in pohvale Manjka samo še devet dni do 8. marca, ko bo stopila v veljavo županova odredba za omejitev prometa v središCu: eni doživljajo »vzvratno štetje« s pravim strahom in trepetom, drugi pa kot čakanje na odrešenje. Prvi so predvsem trgovci oz. lastniki mestnih trgovin, ki so takoj zagnali glasen vik in krik proti občinski upravi, drugi pa so pešci, katerih združenje hvali na vse pretege župana Illyja. V resnici si niso enotni niti vsi predstavniki gospodarskih in stanovskih organizacij. Za predsednika Združenja trgovcev in Trgovinske zbornice Adalberta Do-naggia bodo posledice katastrofalne: ne bo več kupcev z onstran meje, ljudje se ne bodo več mogli pripeljati v center, tovornjaki ne bodo mogli dostavljati blaga, mestni okraji bodo odrezani od središča. Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič je bolj trezen in priznava, da je pač bilo treba nekaj storiti, ker je promet prerasel vsako dopustno mera. Pri tem ne smemo pozabiti, pravi Kocjančič, da je Trst zabredel v prometni kaos, ker niso občinski upravitelji ukrenili ničesar v zadnjih 20 letih (beri uprave Liste za Trst): niso predpisali, da bi nove hiše imele lastna parkirišča, niso razširih ulic, ki so nastajale v predmestjih, niso posodobih semaforske mreže, niso uredili javnih parkirišč v mestu. Res je, da je nekje pač treba začeti: Illyjeva uprava se je odločila, da bo prometna os od Senenega trga do Portičev zaprta za vozila brez katah-zatorja od torka do sobote od 9. do 13. ure ter od 16. ure do 20.30. Zaprtih bo tudi več strateško izbranih točk, tako da bo promet otežavljen tudi po ostalih predelih mestnega središča. Za lastnike 40 tisoč katalizira-nih vozil se bo nedvomno promet po mestnih ulicah izboljšal, saj bodo razpolagah z rezerviranimi območji. Voznikom preostalih 120 tisoč vozil na osvinčeni bencin pa ne preostaja drugega, kot da temeljito preučijo svoje dosedanje navade in se spoprijaznijo tudi z javnimi prevoznimi sredstvi oz. z dejstvom, da se ne bo več dalo z avtomobilom kadarkoli in kamorkoh. Ce bo manj avtomobilov v mestu, bo to nedvomno izredno pozitivni rezultat županovega odloka, meni združenje pešcev CamminaTrieste, saj je zdravje občanov pomembnejše od zaslužka trgovcev, in pripominja, da je vsekakor treba šele dokazati, da manj avtomobilov pomeni tudi manj kupcev. Občinska uprava se medtem intenzivno pripravlja na izvajanje ukrepa: nameščajo na desetine novih smerokazov, ki bodo voznikom pomagali do cilja, po trafikah in v javnih uradih dehjo tiskovino s planom mesta, prometnimi prepovedmi in z vsemi avtobusnimi povezavami, medtem ko je za vsa pojasnila na razpolago posebna telefonska številka 9380106. ŠOLSTVO / NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Dopolnilni tečaji za manj pridne dijake Vsaka šola pripravila svoj načrt za izvajanje tečajev - Izkušnja zavoda J. Stefana Ukinitev popravnih izpitov je v lanskem šolskem letu prinesla višjim srednjim šolam novost: tečaje podpornega pouka za pomanjkljive dijake. Na šolah so jih izvajali večinoma v popoldanskih urah. O njihovi učinkovitosti se je pred letom mnogo govorilo in pisalo. Zadeva se je zaključila na tipično italijanski način: v junijskem roku so izdelali tudi dijaki, ki so bili pri nekaterih predmetih »rahlo pomanjkljivi«. Pri-puščeni so bili v višji razred, toda »pogojno«: lanskega septembra so morali obvezno slediti dopolnilnim tečajem, da bi do uradnega začetka pouka pomanjkljivosti vendarle odpravili. Vse kaže, da letos takih »pogojnih« vpisov ne bo. Ravnatelj poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožefa Stefana Josip Rudez je takole obrazložil letošnjo situacijo: »Deželno šolsko skrbništvo je lansko poletje pripravilo koledar za letošnje šolsko leto z 224 dnevi. V vsakem šolskem letu pa morajo izvesti najmanj 200 dni pouka. Posamezne šole so imele tako vsaj 24 dni na razpolago za dodatne praznike in druge dejavnosti, med katere spadajo tudi do-polnolni tečaji.« Na poklicnem zavodu so doslej »izkoristili« že 14 tako imenovanih dodatnih dni: sedem dni je »zahtevala« zasedba šole, dijaki in profesorji so bili prosti pouka 2. novembra, 3., 4. in 5. januarja in na pepelnično sredo, preostala dva dni so dijaki stavkali. Za dopolnilne tečaje je tako ostalo na razpolago še deset dni. Profesorski zbor se je odločil, da bo te tečaje izvedel v treh rokih. Prva dva (za skupnih šest dni tečajev) sta se že iztekla (od 5. do 7. februarja in od 12. do 15. februarja), zadnji sklop štirih dni dopolnilnih tečajev pa bodo izvedli konec aprila. Na drugih višjih srednjih šolah so se odločili za drugačne variante, bistveno pa je, da šola te dejavnosti izvede, ker jih predvideva ministrski odlok iz lanskega šolskega leta. Na poklicnem zavodu se je dosedanjih dopolnilnih tečajev udeležilo 84 dijakov, le 28 pa jih je bilo oproščenih tega podpornega pouka. 38 dijakov 4. razreda se tečajev ni udeležilo, ker so bili takrat na dvotedenski delovni praksi v 22 podjetjih. Tečaji so potekali šest in dnevno. Ta varianta je bila predvsem za to šolo mnogo bolj primerna od lanskega popoldanskega dopolnilnega pouka. Na poklicnem zavodu imajo namreč dijaki dnevno tudi po osem ur pouka in praktičnih vaj. Učinkovitost popoldanskih tečajev je bila zato vprašljiva. Letos je lahko vsak dijak sledil dnevno pouku največ štirih predmetih, pouk pa so vodili njegovi razredni profesorji. Tudi to predstavlja novost. Lani so podporni pouk v glavnem vodili suplenti ali profesorji iz drugih šol, ker je mnogo profesorjev odklonilo sodelovanje. Letos je drugače. Tako je tudi boljše, saj razredni profesorji bolje poznajo dijaka, ki mu sledijo med šolskim letom, kot pa »novi« suplenti ali drugi profesorji. »To je za dijake veliko darilo, saj pomeni, da so in še bodo imeli brezplačne lekcije; zato jih morajo tudi primerno izkoristiti. Tako zasnovani dopolnilni tečaji bi morali biti torej mnogo bolj učinkoviti od lanskih,« je ocenil ravnatelj Rudež. Kaj pa pridni dijaki? Ostali so doma; s pridnostjo so si zaslužili medšolske počitnice. Za tako varianto so se odločili na poklicnem zavodu. Na drugih šolah so ravnali drugače. Ponekod so pridni dijaki izkoristili dopolnilne tečaje za ogled muzejev ali za druge obšolske dejavnosti. Sole bodo tudi letos prejele prispevke za vodenje dopolnilnih tečajev, saj so profesorji za te dejavnosti dodatno plačani (lani so za vsako dopolnilno uro prejeli okrog 40 tisoč lir bruto). Šolsko skrbništvo jim je že sporočilo, da bodo letošnji prispevki podobni lanskim. »Lanski znesek je zadostoval,« je povedal ravnatelj Rudež. Vprašanje pa je, ali bo to obveljalo tudi za letošnji. Prispevke dodeli šolsko skrbništvo za sončno leto, šole pa morajo upoštevati tudi septembrske dejavnosti ob začetku novega šolskega leta (za tako imenovane »sprejemne načrte« za dijake, ki so se prvič vpisali na šolo). Dopolnilni tečaji torej zahtevajo večjo angažiranost profesorjev in tajništev, ki morajo pripraviti ustrezne programe in urnike tečajev, za dijake pa predstavljajo lepo priložnost, da z malo truda in dobre volje nadoknadijo zamujeno in se nato odkrižajo negativnih ocen, ki bi bile zanje ob koncu letošnjega šolskega leta lahko »pogubne«. NOVICE Drevi v Boljuncu srečanje Oljke o manjšinah in Evropi V gledališču France Prešeren v Boljuncu bo danes zvečer ob 20. uri javna skupščina na temo »Manjšine in evropsko državljanstvo«, ki ga prireja Oljka in na kateri bodo prisotni pisatelj Fulvio Tomizza, Emidij Susič, Michele Gangale in Klavdij Palčič, razpravo pa bo vodil Marino Vocci. Izhodišče razprave bo stavek iz uvoda 88 programskim tezam Prodijevega zavezništva, ki govori o integraciji med krajevnimi identitetami in nacionalno enotnostjo in se zavzema za obravnavanje razlik kot bogastva, ki ga gre valorizirati. Tržaška SKR podpira volilni sporazum z Oljko Tržaška SKP bo odločno in brez rezerv podprla volilni sporazum z Oljko, ki je tudi na krajevni ravni nujno za preprečitev zmage desnice kot pogoj za razširitev demokracije in utrditev sožitja med Italijani in Slovenci. Po mnenju SKP pa je potrebno soočenje z levo sredino glede programa, začenši s temeljnim problemom boja proti brezposelnosti. Pač pa SKP povsem odklanja možnost, da bi Oljka predstavila v volilnih okrožjih dežele tudi nekatere kandidate Severne lige, s katero sodeluje v deželni upravi. V tem primeru bo SKP postavila svoje kandidate, ki jih je že izbrala: to bodo Giuliana Zagabria v prvem tržaškem okrožju za poslansko zbornico, lacopo Venier v drugem in Licia Chersovani za senat. Kandidate bodo predstavili danes na tiskovni konferenci na sedežu v Ul. Tarabochia. Nov sedež ICGEB Potem ko se je nedavno tudi formalno ločil od Unida, je mednarodni center za genetsko inženje-rijo ter biotehnologijo (ICGEB) pred nekaj dnevi ustanovil nov sedež tudi v Indiji, in sicer v New Delhiju. ICGEM sedaj šteje 37 držav žlanic in ima več kot 250 uslužbencev (raziskovalcev, tehnikov, uptravnega osebja, štipendistov), kr prihajajo iz 28 držav in je v okviru Združenih narodov edini, ki se posveča izključno raziskovalni dejavnosti ter genetski inženjeriji in biotehnologiji. Imel je orožje Čeprav je v Italiji že zagrešil nekaj kaznivih dejanj (varnostnim silam je bil znan zaradi kraje), se je 29-letni hrvaški državljan Vlado Kozič spet vrnil na Apeninski polotok, tokrat pa je svojo »dejavnost« preusmeril na drugo področje, in sicer na prekupčevanje z orožjem. Mlademu Hrvatu pa je znova spodletelo, saj je padel v roke železniški policiji, ki mu je zaplenila pištolo »brovvning« kal. 7, 65 belgijske izdelave. Pištola je bila opremljena z dušilcem, na razpolago za morebitnega kupca pa je imel tudi veliko količino municije. Policiji je dejal, da je vse kupil v Zagrebu in da je od prodaje nameraval iztržiti okrog 800-1000 nemških mark. Kozič je s sabo imel tudi nož, razpršilec s hromilnim plinom, razne naprave za vlome ter tujo valuto v vrednosti okrog sedem milijonov lir (našli so mu tolarje, marke in tudi same lire). SOLIDARNOST / V TRSTU DELUJE PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Priseljenci, delo in zdravje Zaskrbljenost ni upravičena, je pojasnil včeraj Lucio Gregoretti, predsednik združenja za priseljence Anolf, v zvezi z neosnovanimi podatki o domnevnih sto tisoč priseljencih iz držav izven Evropske unije v naši deželi. Prave številke so povsem drugačne, ker je teh priseljencev nekaj več kot 25 tisoč, kar je za tričetrt manj od napačne informacije ustanove za socialno zavarovanje Inps. Podatke ustanove so demantirali na včerajšnji predstavitvi seminarja na sedežu sindikata Cisl v Ul. S. Spiridione o zdravstvu priseljencev, ki sta ga organizirala Anolf in deželna ustanova za priseljence Ermi. Po podaktih iz uradnih virov, je v deželi približno 30 tisoč priseljencev: 30. junija lani jih je bilo največ iz Jugoslavije oz. srbsko-čr-nogorske federacije (5.454), iz Hrvaške (4.044), Zda (3.408, to pa so v glavnem vojaki v letalskem oporišču pri Avianu), Slovenije (3.068), Bosne (1.445) in Albanije (1.201). Več kot 600 je tudi Nemcev, Kolumbijcev in Angležev, 550 je Avstrijcev, več kot 400 pa Romunov, Francozov, Maročanov, Kitajcev in prebivalcev Gane. Od tega jih je 46 odst. pri nas zaradi dela in imajo redno delovno dovoljenje, 7 odst. jih je zaradi študija - na tržaški univerzi jih je približno tisoč - in 20 odst. iz družinskih razlogov. Priseljencev iz držav, ki niso članice EU, je 26.769, kar znaša 2.24 odst. prebivalstva Furlanije-Julijske krajine. To so sicer uradni podatki, ki ne upoštevajo »črne« delovne sile: računajo, da je približno 10 tisoč tujcev, ki delajo brez ustreznega dovoljenja. Večji del le-teh odpade na čezmejne delavce iz sosednje Slovenije. Končna ugotovitev je torej, da še zdaleč ne držijo podatki Inpsa, po katerih naj bi priseljenci predstavljali skoraj eno četrtino delovne sile Furlanije-Julijske krajine. Ne ogrožajo torej delovnih mest domačinov, ne ogrožajo niti javne varnosti, so še enkrat poudaril na včerajšnjem srečanju: odstotek kriminalnih dejanj med priseljenci ni nič večje od vsake domače skupnosti, ki živi na družbenem obrobju in je gospodarsko in socialno zapostavljena. Poglavje zase so begunci iz nekadnje Jugoslavije: v javnih strukturah naše dežele jih je skoraj 500, v vsej Italiji pa 1.755. Večji del odpade seveda na Bosance (pri nas 369, v Italiji pa 1.360). Poleg tega jih je še veliko v zasebnih solidarnostnih strukturah; točnega podatka za deželo ni, na vsedržavni ravni pa so jih uradno zabeležili 59 tisoč. Predstavniki organizacij priseljencev so ugotovili, da je pri nas premalo solidarnosti s temi ljudmi, zaradi česar so že toliko let nameščeni v neprimernih vojašnicah. Včerajšnja predstavitev podatkov o priseljencih je bila v okviru seminarja o zdravstvu teh ljudi. Gre za posebno tematiko, ki jo je treba po eni strani osvetliti, so povedali, po drugi pa urediti. Osvetliti je treba dejstvo, da priseljenci ne prinašajo nobenih tropskih bolezni, kot velikokrat zmotoma misli javnost: več kot 9 desetin primerov bolezni je treba pripisati tukajšnjim razmeram, ki so velikokrat skrajno neugodne. Velikokrat pa niso priseljenci zdravstveno zavarovani: v Trstu pri organizacij Acli deluje posebna skupina prostovoljnih zdravnikov, ki nudijo priseljencem pomoč, četudi nimajo urejenega statusa in formalne pravice do zdravljenja: zdravje je osnovna pravica vsakega človeka, ki je ne smemo odreči priseljencem, so zaključili organizatorji včerajšnjega seminarja. ZARADI UMORA MARINE MOSCA Stefane Polverini obsojen na petnajst tet zapora Stefano Polverini, ki je obtožen umora svoje bivše zaročenke Marine Mosca, je bil obsojen na 15 let zaporne kazni. Tako je sinoči sklenila sodnica Bottanova po več kot dveh urah posvetovanja. Javni tožilec Nicoli je zahteval 16 let ječe. Polverini umora Marine Mosca ni nikoli zanikal, trdil pa je, da je šlo za nesrečo med ljubezensko igro: dekletu naj bi okrog vratu ovil usnjeno vrvico, vendar je nehote premočno stisnil in je izgubila zavest. Bil je prepričan, da je mrtva in je njeno truplo obtežil z železnim predmetom in spustil v kanal v industrijski coni, ob katerem sta se ustavila z avtomobilom. Obdukcija je pokazala, da dekle tedaj še ni bilo mrtvo. Potem je njena oblačila, torbico in registrator odvrgel v smeti in skušal zabrisati vsakršno drugo sled. Opekel si je celo rano na roki, da bi skril sledove ugriza, na kvesturi pa je prijavil izginotje dekleta, da bi zavedel preiskovalce. Preiskava je bila težavna in po mnenju družine Mosca, ki je prepričana, da je bil umor premišljen (Polverini naj bi bil hotel spraviti s poti pričo, ki bi lahko še poslabšala njegov položaj na nekem drugem procesu, na katerem so ga dolžili posilstva neke njegove bivše zaročenke, zaradi česar je bil v začetku lanskega leta obsojen dogovorno na dve leti zapora), marsičesa ni pojasnila. Svojci so najeli tudi zasebne preiskovalce, ki pa jim niso bili v veliko pomoč. Polverinijeva odvetnika sta dosegla, da je sojenje potekalo po skrajšanem postopku, kar že samo po sebi prinese za tretjino nižjo kazen, torej okrog šest do sedem let (za namerni umor znaša kazen 22 let zapora). MILJE V ospredju poljedelstvo Milje želijo tako politiko za poljedelstvo, ki bo upoštevala njeno poslanstvo in dejanske razmere na tem področju. Tako so soglasno zahtevala tri stanovska združenja poljedelcev, Associazione fra Agricoltori, Kmečka zveza in Coldiretti, ki so jih zastopali Tombesi, Buka-vec in Rubert. Na zelo dobro obiskanem srečanju, ki se ga je udeležil tudi župan Ser-gio Milo, so bili v ospredju problemi milj-skega poljedelstva, tako na podjetniški kot na družinski ravni. Načeli so vprašanje razpoložljivosti dobave vode, obravnavali so možnost, da bi se zainteresirani opremili s toplimi gredami, postavili so v ospredje problem ureditve površinskih voda in poljskih poti, revizijo regulacijskega načrta ter se lotili tudi vprašanja kmečkega turizma, ki ima v Miljah posebne značilnosti. - POMORKA POSTAJA MEDNARODNI POSVET Analiza perspektiv za celoviti razvoj srednje Evrope V petek se bo na Pomorski postaji začel mednarodni posvet pod naslovom »Trieste Conference - Koledar za Evropo«; na njem se bodo zbrali številni ugledni predstavniki političnega in gospodarskega življenja (med temi predsednik M Umberto Agnelli in viceguverner Bankitalie Padoa Schiop-pa), zunanji ministri nekaterih držav, poleg teh pa še predstavniki državnih in krajevnih oblasti. Slovenijo bo zastopal minister za gospodarske odnose Andrej Umek. Prireditelji pričakujejo preko 100 delegatov, ki bodo predstavljali 17 evropskih držav. Zasedanje prirejata FVC (International Vienna Council) in ELEC (Evropska liga za gospodarsko kooperacijo), pri njem pa v našem mestu sodeluje tudi Tržaška hranilnica. Na zasedanju bo govor o sedanjem širjenju Evropske zveze, o novi definiciji institucionalne ureditve in kako povezati reforme v državah srednje Evrope z razvojem celotne Evrope. Glavna namena zasedanja bosta torej poglobitev in analiza gospodarskega in političnega stanja v srednji Evropi ter izdelava predloga o strategijah za skupno usmeritev. Tridnevni posvet se bo odvijal preko štirih okroglih miz in se zaključil s plenarnim zasedanjem, na katerem bodo ministri in najvišji gospodarski predstavniki raznih držav nanizali možne poti za uspešno premostitev sedanje faze v evropski transakciji. Okrogle mize se bodo odvijale pod naslednjimi naslovi: »Koledar za Evropo«, »Politične, gospodarske in finančne spremembe od konference EU v Hessnu«, »Socialno stanje v pričakovanju na pristop dela srednjeevropskih držav in držav z Balkana k EU« ter »Phare: spremembe, ki so potrebne«. Cilji, ki si jih zastavljajo prireditelji so važni in ambiciozni: mednarodna organizacija namreč želi soočanje na gospodarskem ter na pohtično-finanč-nem področju med mdustrializiranimi državami Zahoda in državami srednje-vzhodne Evrope za oblikovanje skupnih strategij s katerimi reševati probleme skupnega interesa. IZVRŠNI ODBOR SKGZ / OBČINSKA ODREDBA O RABI SLOVENŠČINE Ni mogoče varčevati na koži manjšine SKGZ zavrača polovične ali samo simbolične rešitve »Ko gre za javno rabo slovenščine, ne more biti polovičnih ali celo samo simboličnih rešitev. Izgovor, da za to ni denarja, pa je povsem nesprejemljiv. Čeprav so finančne restrikcije v javni upravi dano dejstvo, ni mogoče izvajati doslednega spoštovanja pravic manjšine s tem, da se na njeni koži poskuša prihraniti.« To stališče je na ponedeljkovi seji podčrtal pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je med drugim imel v ospredju razprave Illyje-vo odredbo o dopisih v slovenščini. Pokrajinski odbor je sklenil nasloviti na tržaško občino apel, naj se omenjena odredba spremeni in da se raba slovenščine uvede v duhu programa Illyjeve uprave. Prav tako je pokrajinski odbor negativno ocenil razsodbo deželnega upravnega sodišča na priziv proti združitvi šol Erjavec in Levstik. Vodstvo tržaške SKGZ je razpravljalo tudi o bližnjih parlamentarnih volitvah ter naglasilo potrebo po intenzivnih povezavah organizacij civilne družbe z naprednim gibanjem Oljke, v katerem naj bo slovenska problematika primerno poudarjena. Obravnava volilne tematike tudi ni mogla mimo vzdušja napetosti, ki ga zlasti krajevni italijanski tisk ponovno ustvarja glede vprašanja fojb. Pokrajinski odbor je ocenil, da si za vsem tem ni težko predstavljati zakulisno režijo še vedno zelo vplivnih desničarskih lo- bijev, ki jim ni ne do zgodovinske resnice, ne do pomiritve, pač pa hočejo na volitvah jasno pogojevati politične izbire. Pokrajinski odbor SKGZ je nadalje ocenil zadnja stališča, ki so bila iznešena v javnosti glede Kraškega parka. SKGZ se zavzema za minimalne razsežnosti območij, tako kot dejansko izhajajo iz predloga deželnega odbornika Matassija. Neumestne pa so po oceni tržaške SKGZ nedavne reakcije zelenih, ki hočejo ta področja razširiti na dimenzijo nekdanjega zakona Belci. Vsekakor je SKGZ na stališču, naj se ob načrtovanju parka naredi celovit načrt, ki naj sloni na aktivni zaščiti, kar pomeni ovrednotiti gospodarske dejvnosti, zaščito narave in narodnostno dimenzijo teritorija. Pokrajinski odbor je še ponovil stališče, naj park upravlja Kraška gorska skupnost in je ob tem z zadovoljstvom sprejel v vednost, da je to stališče pred nedavnim v javni razpravi sprejela tudi Ljudska stranka. SLOKAD IN VINCENCIJEVA KONF. Še malo časa za vpis v koloniji v Dragi in Comegliansu Med obvestili lahko berete, da je čas za vpis v koloniji v Dragi in v Comegliansu letos zelo omejen. Tam so tudi navodila za vpis. Sicer pa lahko dobite pojasnila po telefonu pri odbornikih obeh društev, ki koloniji organizirata. Tel. številke so navedene pod besedilom. Obe koloniji delujeta že dolgo vrsto let in sta mnogim že dobro znani. Le nekaj besed, da si osvežimo spomin: Kolonija v Dragi (organizira jo SLOKAD) ima lepo stavbo sicer le 13 km od Trsta, vendar v mirnem, zelenem podeželju. Koliko veselja uživajo otroci z igranjem v bližnjem gozdiču! Največje veselje pa je takrat, ko se trikrat na teden peljejo na kopanje v Sesljam Drug čas izrabijo, da spoznavajo zanimivosti na Tržaškem: nabrežinske kamnolome, zvezdarno, hrib Kokoš, Glinščico... Podajo pa se tudi na celodnevni izlet v kak zanimiv kraj, npr. Gardaland. Seveda se mnogo igrajo, prepevajo, gledajo filme in filmine, zabavat jih pride kak »čarodej«... dolgega časa ne poznajo. Z veseljem pripravljajo zaključno prireditev v veselje staršem in prijateljem. Otroci bodo v Dragi dvajset dni v juliju. Pojasnila dobite na tel. št. 226117. Kolonija v Comegliansu (organizira jo Slovenska Vincencijeva konferenca) ima to prednost, da nudi otrokom spremembo zraka. Blagodejen vpliv čistega gorskega zraka čutijo otroci skozi celo nadaljnje leto. Zelo jim koristi tudi gibanje na prostem med zelenimi smrekami: sprehodi, ige na igriščih, travnikih, ob plitvi reki Degano... Obiskujejo razne gorske kraje, kot so Ravascletto, Tualis, Ovaro itd. Na celodnevnih izletih se povpnejo še više: Cima Sappada, gorska koča Mon-te Siera, ali ona nad Collino, čudovito gorsko sledio Volaia z jezercem... Izbira je velika. Otroci spoznavajo nove kraje, učijo se ljubiti in spoštovati naravo, s sovrstniki se ne le zabavajo in igrajo, ampak se privajajo življenju v skupnosti, kar jim bo tudi kot odraslim v korist. Če jim vreme nagaja, se lahko razigrajo v veliki telovadnici ali rišejo in igrajo namizne igre v drugih prostorih. V občinski kinodvorani si večkrat ogledajo zanimive in zabavne filme in slikanice. Za obisk staršev pripravijo pevske točke, pripoved o doživljanjih v koloniji, skeče ipd. Ob tej priliki razkažejo staršem bližnje lepe kraje. Kolonija bo predvidoma od 1. do 20. julija. Pojasnila dobite na tel. št. 43194 in 366970 v Trstu, v Gorici pa na tel. št. 530924. Na sliki sprehod otrok v Comeghansu med lansko kolonijo. DSI / O BIOETIKI Dostojanstvo človekovega življenja Teolog Anton Mlinar je o tematiki spregovoril s stališča katoliške dogme in morale Bioetika je eno najzahtevnejših področij sodobnega človeškega filozofskega delovanja. Spornost aspektov, ki so vsebina njenega kognitivnega območja, je prodrla tudi v širšo javnost, v politiko, v medije. Razmišljanje o temah, ki so se v določenem trenutku imponirale kot nuja, je vedno spremljalo človeško zgodovino in jo osmišljalo; kronološko zadnja med temi velikimi temami je prav bioetika. O njej je v ponedeljek zvečer spregovoril gost Društva slovenskih izobražencev. Teolog Anton Mlinar se je o zahtevne in široke tematike lotil s stališča katoliške dogme in morale. Njegov presek je bil kljub nekaterim radikalnim mnenjem zanimiv in spodbuden. Dr. Mlinar se je kritično izrekel o modernističnih bioetičnih teorijah, ki se naslanjajo na evolucionistična načela, njihov edei-ni namen pa je znanstveno raziskovanje kot naj-višji cilj. Tem gledanjem naj bi se zoperstavila krščanska etika, ki postavlja v ospredje človeka in njegovo najplemenitejšo vrednoto: dostojanstvo njegovega življenja. S tega zornega kota ostro obsoja vsako kršenje absolutnih načel in zahteva njihovo dosledno izvajanje v medicinski praksi. Predavatelj je kot primere nedopustne kršitve bioetičnih načel omenil primere splava in njegove legalizacije, prekupčevanja z zarodki, evtanazije, genetske manipulacije in presajanja organov. Diskusija je raven pogovora iz teoretkega nivoja spustila na praktičnega, saj so se tisti, ki so vanjo posegli, dotaknili predvsem problematičnosti nekaterih mejnih primerov. (MG) Teolog Anton Mlinar M. Kravos na dveh pesniških srečanjih Na zadnji 29. februar v tem tisočletju prirejata Skupina ’85 in knjigarna Libreria Interna-zionale Transalpina pesniško srečanje z naslovomPoti in poeti, Stihi in stiki. Srečanja, ki bo v prostorih knjigarni (Ul. Torre Blanca 27) ob 18. uri, se bodo udeležili tržaški pesniki Roberto De-denaro, Giorgio De-pangher, Marko Kravos in Marina Torossi, Alberto No-cerino in Antonio Carletti iz Genove, Juan Octavio Prenz iz La Plate in Hans Raimund iz Dunaja. Danes ob 18.30 pa bo Marko Kravos gost rednih pesniških večerov društva S AL. Današnje srečanje, na katerem bosta pesnika predstavila Roberto Dedenaro in Patrizia Vascotto, bo v kavarni Tom-maseo. ___ŠKEDENJSKO DRUŠTVO JE IMELO REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR_ Razvejana dejavnost KD Ivan Gtbec KD Ivan Grbec iz Skednja, ki je s svojim ženskim zborom zelo aktivno na področju pevske dejavnosti, je imelo v ponedeljek v svojih društvenih prostorih v Skednju ob veliki udeležbi članov svoj izredni, nato pa še redni občni zbor. Prvi del občnega zbora je bil posvečen problemom, ki zadevajo pravno delovanje društva po novih zakonskih predpisih. Prisostvoval mu je notar in zabeležil spremembe statuta, ki postavljajo društveno delovanje na legalno osnovo. Temu delu srečanja je sledil redni občni zbor, ki ga je odprla s svojim posegom predsednica društva Devana Cemic, sledil pa mu je pozdravni govor predsednika pokrajinskega odbora ZSKD Rinalda Vremca, nato pa izvolitev novega odbora, ki se bo v kratkem sestal. Občni zbor je vodil Žarko Hrvatič, zapi-sničarka pa je bila Vilma Gregori. Predsednica Devana Cemic se je v svojem poročilu zaustavila pri številnih etapah društvene dejavnosti, kot tudi zbora, ki predstavlja za društvo osrednjo in najpomembnejšo dejavnost. Omenila je literarne večere, ki jih je društvo posvetilo našim kulturnim delavcem. Navezala se je na likovne raz- stave, pri katerih so sodelovali naši umetniki, gostovanja otroških in mladinskih skupin iz Slovenije, Koroške, celo zbora iz Češke itd. Društvo je začelo tudi s tečajem šivanja narodne Skedenjske noše, ki ga, ob vodstvu Marte Košuta, obiskuje kar 11 deklet. Sledile so še druge iniciative, kot na primer predavanja o spoznavanju dragih narodov, razne solidarnostne akcije, od razstave v podporo Amnesty International, pa do sodelovanja pri zbiranju de- narja za pomoč bosanskim otrokom, kot s koncerti ženskega zbora pri prireditvah v pomoč Skladu Mitja Cuk in Skladu Lucchet-ta - Ota - D'Angelo in Hrovatin. Zadnji nastop v pomoč mlademu Skedencu Enricu je ženski zbor izvedel skupno z italijanskim zborom, v škedenjski cerkvi. Za otroke je društvo organiziralo več kvalitetnih nastopov, poskrbelo pa je tudi za številna družabna srečanja, kot Martinovanje, Predsilvestrovanje itd. Glavni del predsedniškega poročila je obsegal delovanje domačega ženskega zbora, ki je, kot je dejala predsednica, »dehteča cvetka našega društva«. »Številne prireditve, ko smo jih imele ob proslavi naše 15-letnice delovanja in še naprej so nam vlile upanje za nadaljnje delovanje. Da smo ubrale pevke pravo pot, nam kažejo številna vabila, ki smo jih prejele za nastop v raznih krajih.« »Naša odprtost do vseh ni le prazna beseda,« je ob koncu svojega govora poudarila predsednica. »Med našimi člani imamo veliko število italijansko govorečih prijateljev. Zato so vsa naša vabila dvojezična in tudi naš statut je dvojezičen. To pa ne podcenjuje naše slovenske bitnosti, saj nas italijansko govoreči prijatelji spoštujejo in radi zahajajo v naše društvo.« »2e vnaprej vabimo člane, da bi lahko na katerikoli način prispevali k razvijanju in bogatenju naše kulture, da se pridružijo naši dejavnost. Uvedli bomo občasne širše seje, na katerih bo govora o novih pobudah in idejah za uspešno delovanje društva,« je ob koncu poudarila predsednica. NevaLukeš ____V KULTURNEM DOMU NA COLU_ Tudi društvo Kraški dom počastilo kulturni praznik Minuli konec tedna je društvo Kraški dom v prostorih kulturnega doma na Colu s pestrim sporedom počastilo Dan slovenske kulture. V nabito polni dvorani je po otvoritvenem nastopu moškega pevskega zbora Doberdob (na sliki KROMA) povedala nekaj priložnostnih misli predsednica društva Vesna Guštin. Ob omembi spornega in odmevnega slavnostnega govora Ma-tejke Grgič na osrednji proslavi v Trstu se je zaustavila ob razmišljanju o pomenu besede kultura ter podčrtala, da v resnici sama rajši kroji kulturo z dejanji kot z besedami. Govornica je tudi dodala, da kulture ne krojijo samo izobraženci, ampak tudi preprosti ljudje, amaterji, ki žrtvujejo svoj prosti čas in delajo s srcem in brez sebičnosti. Po govoru Guštinove so se na odru prisrčno predstavili otroci osnovne šole Alojz Gradnik z igrico o pisatelju mačku Muriju. V mačjih oblek-cah in ob pisani scenografiji so osnovnošolci popestrili večer in prikazali občinstvu zanimivo življenje v mačjem svetu. Omeniti moramo tudi, da so pred predstavo spenjali na jope prisotnih značke iz plutovine, ki so jih otroci sami izdelali v šoli s pomočjo požrtvovalnih učiteljic. Večer se je zaključil z zanimivim nastopom mladih recitatorjev ter ob petju mešanega pevskega zbora Repentabor. (kc) VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 28. februarja 1996 ROMAN Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.51 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 13.24 in zatone ob 3.45. Jutri, ČETRTEK, 29. februarja 1996 BREDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1025 mb raste, veter 2,9 km na uro vzhodnik, vlaga 82-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessan-dro Malattia, Francesca Tinti, Gabriele Cherpessi, Giuditta Guccione. UMRLI SO: 95-letna Bianca Copag, 72-letna Savina Udovič, 83-letna Giu-seppina Canetto, 91-letna Argia Ruzzier, 81-letni Stellio Devescovi, 81-letna Maria Martini, 92-letna Aurelia Mocchi, 83-letni Alfredo Milio, 47-letni Paolo Sulich, 92-letna Mer-cede Gaggi, 76-letna Norma Barovich, 76-letna Pasqua Di Pace, 70-letna Maria Immacolata Tamburin, 73-letni Giovanni Checo, 73-letni Dante Scherl, 83-letna Fernanda Semeja, 84-letni Enrico Rolli, 86-letna Lorenza Apollonio, 73-letna Irene Zogani. j i LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. februarja, do NEDELJE, 3. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za naj- nujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S: Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 17.45, 20.05, 22.15 »Two Much - Due di trop-po«, i. Antonio Banderas, Melanie Griffith. AMBASCIATORI 16.15, 18.15., 20.15, 22.15 »Jumanji«, i. Robin VVil-liams. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Niel-sen. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Vite strozzate«, r. Ricky To-gnazzi, i. Vincent Lindon, Sabrina Ferilli. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Michel-le Pfeiffer. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.45, 22.00 »Corsari«, i. Geena Davis, Matthevv Mo-dine. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Brividi di passione anale«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Patino, Robert De Niro, Val Kilmer. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. LUMIERE - AIACE - 16.00, 18.45, 21.30 »Ran«, r. Akira Kurosavva. J PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi člane*** in prijatelje na predavanje biologinje Damjane Ota NARAVNO BOGASTVO TRŽAŠKEGA KRASA jutri, 29. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 2. marca večer na katerem bosta dr. Drago Stoka in časnikar Sasa Martelanc osvetlila LIK IN DELO PROF. JOŽETA PETERLINA ( kar je vsejal, je po 20.1etih se živo - SKK, Mladika, Radijski oder, DSI, Draga ...).Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni! SKD GRAD - Bani, SKD TABOR-Opčine in MePZ VIŠAVA-Ferlugi ponovijo, na sploSno željo, v soboto, 2. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah recital na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSC-NE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z Opčin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine, scena Magda Tavčar. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja v soboto, 2. marca, ob 20. uri v župnijski dvo- SOZ SLOVENSKA KULTURNO in SLOVENSKI KLUB GOSPODARSKA ZVEZA vabita na javno srečanje z delegacijo LDS Slovenije o temi: ODMOSI ITALIJA - SLOVENIJA in SLOVENCI V ITALIJI PRISOTNI BODO: dr. Dimitrij Rupel, župan Ljubljane in predsednik sveta LDS, Jadranka Sturm-Kocjan, poslanka DZ Republike Slovenije in vodja delovne skupine za manjšine pri DZ, Roman Jakič, vodja službe za mednarodne odnose LDS, Marjan Šetinc, poslanec DZ Republike Slovenije in član odbora za mednarodne odnose. SREČANJE BO V petek, 1. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu Dr. Barbara! Pedagogijo si Studirala, z odliko in pohvalo doktorirala. Čestitke Ivan in Ajlin ti želita, novopečenega doktorja se veselita! Na pedagoški fakulteti tržaške univerze je doktorirala z odliko in pohvalo Barbara Boneta Izrednega uspeha se veseli in ji iskreno čestita ves družinski krog rani (trg Repubblica 8 -Milje) PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo: otroci iz vrtca in osnovne Sole, MePZ Slo-venec-Slavec iz Boršta in Ricmanj, zbor Jadran, Šolski orkester Godbe na pihala iz Ricmanj. Vabljeni! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - V ponedeljek, 4. marca 1996, ob 20. uri bo srečanje z Al-dom Ruplom, avtorjem beležnice ZAZNAVE IN ODTENKI. Publikacijo bo predstavila Stanka Cuk. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na predvajanje filmov v sredo, 6. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Filme o svojih potovanjih po raznih deželah sveta bo prikazal inž. Marjan Jevnikar. S_____________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v četrtek, 7. marca izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje na sedežih organizacij. H ČESTITKE V BriSCikih FABJANA ugasnila je svečke tri. Da bi bila pridna in vesela in da bi se lepo imela ji želijo nona in nono, Nives in Franko, Se posebno pa De-van. oblikovanju umetnostnih besedil. Informativni sestanek bo jutri, 29. t. m., ob 18.30 v Ul. Donizetti 3, kjer se bomo domenili za tehnične podrobnosti. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje ob podelitvi NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1995, ki bo v torek, 5. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20/11. Nagrada dr. Frane Tončič je namenjena disertacijam s področja humanističnih oz. znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. Dobitnike nagrade in pohval bo razglasil na večeru podelitve predsednik ocenjevalne komisije prof. Pavle Merku. Večer bo uvedel kitarist prof. Marko Feri. Koloniji SLOKADA v Dragi (morje) in SLOVENSKE VINCENCIJEVE KONFERENCE v Comegliansu (gore) sporočata navodila za vpis otrok od 5. do 16. leta: v tržaški občini: do izključno Ž.marca telefonirajte v Ul. Farneto, 3, soba St. 106, tel. St. 3995030, da vam določijo kraj in datum zdravniškega pregleda. Na pregled prinesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na Soli. Za otroke s Krasa (Sole openskih ravnateljstev) je pregled že določen: vsak petek od 8. do 11. ure za čas treh tednov, na Opčinah, Proseska ul. 118. V dolinski občini: za dokumente se obrnite naravnost na občino do 15. marca, Zdravniški pregled bo v telovadnici v Dolini vsako sredo od 8. do 11. ure tri tedne. Tri tedne bo zdravnik pregledoval v Nabrežini ob ponedeljkih od 8. do 11. ure za otroke de-vinsko-nabrežinske, zgo-niske in repentabrske občine v marcu. Za navodila tel. na St. 200429 od 8.30 do 13. ure. Pojasnila na tel. St. 226117, 43194 in 366970. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnini pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem ca- H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa člane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do 17.30 , tel. 370301. ^ OBVESTILA CGIL krajevni sindikat upokojencev Opčine vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo danes, 28. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. “Ali smo, kar zadeva govor, Se tako na tleh, da bi morali začeti resno ukrepati?" (Mirko Mahnič). RADIJSKI ODER ponovno organizira TEČAJ LEPE GOVORICE. Slušatelji si bodo pridobili teoretične osnove dihanja, dikcije, smiselnega branja, obenem pa bodo to znanje uporabili pri SKD VIGRED prireja,ob priliki 8. marca, v soboto, 9. marca od 20. ure naprej v kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in ples z narodno-zabavnim ansamblom. Vpisovanje in informacije v društvenih prostorih v Sempolaju v petek, 1. marca od 17. do 18. ure in v torek, 5. marca od 17.30 do 21. ure. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije -tel. St. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. KD FRAN VENTURINI -DAN ZENA 8. marca v Domu A. Ukmar- Miro. Informacije pri odbornicah KD F. Venturini. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM kravo brejo štiri mesece. Cena po dogovoru. Tel. St. 281110 ob uri obedov. DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel. St. 228932. NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. St. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov. PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november '89. Tel. St. 200783. PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik '83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. St. 251351. PRODAM avto Alfa 33, 1500, berlina, 4x4, letnik ’86 za 2.500.000 lir. Tel. St. 040/220147. PRODAM psičke pasme nemški ovčar z rodovnikom. Tel. st. 226713 ali 226536. ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na št. 0481/32033. V CENTRU NABREŽINE prodajamo dve enosta-novanjski hiši v gradnji z vrtom. Tel. St. 212267. NUJNO iščem moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem st. 214 Sole F.Milčinski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvočno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spregledalo. Za informacije tel. na St. 228779. IŠČEMO nujno par srednje starosti za čuvaja vile. Nudimo stanovanje v posebni hiši z vrtom in garažo. Tel. St. 040/212239 med 14. in 15. uro. 21- LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem išče resno zaposlitev. Tel. St. 200882. UNIVERZITETNA Študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. St. 312935. ANSAMBEL Keydea nujno išče sposobnega bobnarja. Predpogoj: resnost in volja do dela. Tel. St. 214527 ali 417937 v večernih urah. 22. t. m. sta se v okolici Samatorce izgubila psa pasme Samojedo. Slišita na ime Jago in Kim. Najditelj na tel. na St. 229213. STANOVANJE na Opčinah dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. St. 420604 v večernih urah. pravno/sposobnega odvet nika za revizijo obsodbe i MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Valdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo v petek, 1. marca, ob 21. uri koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni! OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 12V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO sta odprla v BoStu Diko in Jordan Žerjal. KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Samator-ci je spet odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo. Tel. st. 229191. PRISPEVKI V spomin na Milana, ki bi danes dopolnil 19 let, daruje oče 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk in 100.000 lir za SD Kontovel. Ob 10. obletnici smrti Barbare Opeca se je spominjata nono Rudi in teta Marta in darujeta 50.000 lir za Glasbeno matico. Ob 10. obletnici smrti hčerke Barbare daruje družina Opeka 30.000 lir za Glasbeno matico in 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. V isti namen daruje K.M. 50.000 lir za TPPZ P.TomaZič. Marija Možina daruje 10.000 lir za Godbo Viktor Parma - Trebče in 10.000 lir za Pogrebno podjetje -Trebče. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Mirno je zaspala Anica Abram Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 14. uri v Nabrežini iz cerkve na pokopališče. Žalostno vest sporočajo brat Milan, svakinje in nečaki z družinami Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 28.2.1996 28.2.1992 28.2.1996 Stanislav Pupis Cas mine, a tvoj spomin ostaja vedno živ . Tvoji dragi Sesljan, 28.2.1996 28.2.1986 28.2.1996 Ob 10-letnici bridke izgube naše predrage Barbare Opeka se je z neizmerno ljubeznijo v srcu spominjajo starši in vsi sorodniki Bazovica, 28.2.1996 Ob prerani smrti Ste-lia Giuliani izreka svojcem iskreno sožalje SKD Slavec SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah In praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 OBČINA / RAZPRAVA O PRORAČUNU ŠTEVERJAN / OBČINSKI SVET KINO Malo amandmajev precej malodušja Komel predlagal popravke za šolo Trinko, slovensko Konzulto, igrišče v Pevmi in telovadnico v Štandrežu Proračun izravnali z odložitvijo dolgov Finančni dokument soglasno odobren z glasovi svetovalcev večine in opozicije V Goriškem občinskem svetu se je včeraj začela razprava o proračunu, ki se bo nadaljevala še danes in morda jutri. Čeprav je proračun najpomembnejši vsakoletni akt uprave, je bil včerajšnji začetek razprave precej nezanimiv. Svetovalci večine so se obnašali, kot da gre za nadležno četudi neizbežno formalnost, ki jo je pač treba opraviti, v opoziciji pa je bilo občutiti določeno malodušje, češ itak večina dosledno zavrača vse predloge, ki ne izhajajo in njenih vrst. Marsikatera skupina zato sploh ni predložila amandmajev. Če izvzamemo 8 predlogov svetovalcev Crocettija in N. Foma-sirja glede prometnega načrta, parkirišč, urbanistične prenove mesta in njegove turistične promocije, lahko vse ostale amandmaje naštejemo na prstih ene roke. Enega so predstavili Zeleni, enega svetovalka Tasca in tri Igor Komel (oba DSL), Prav Komelov! predlogi, o katerih se bo moral pred odobritvijo proračuna izreči občinski svet, so zanimivi in pomembni za goriške Slovence. Prvi predlog obravnava problem srednje šole Trinko. Komel predlaga, naj uprava proračunsko postavko za popravila na poslopju v Kapucinski ulici, kamor naj bi se šola vrnila s prihodnjim šolskim letom, dvigne od sedanjih 100 na 200 milijonov lir, za naslednje leto pa naj predvidi še 50 milijonov za vzdrževalna dela. Drugi predlog teži k izenačenju Konzulte za vprašanja slovenske manjšine z rajonskimi sveti glede finančnih dotacij. Konzulta naj bi tako kot rajonski sveti lahko črpala sredstva iz posebnega sklada za decentralizacijo, kar bi ji omogočalo večjo učinkovitost in možnost samostojnejšega delovanja. Tretji predlog zadeva športne objekte: v proračun naj se letos vključi 150 in naslednji dve leti po 100 milijonov lir za realizacijo športnega igrišča v Pevmi; postavka za obnovitvena dela na telovadnici v Štandrežu naj se letos podvoji, od 100 na 200 milijonov, za naslednji dve leti pa naj se dodeli 100 milijonov za vzdrževanje. Goriška pohcija je v sodelovanju s karabinjerji iz Palmanove zabeležila po-memeben uspeh v boju proti mamilom z aretacijo dveh razpečevalcev in zaplembo skoraj devetih kilogramov lažjih mamil. Videmski državni pravd-nik Giorgio Caruso je včeraj na srečanju z novinarji podal obračun te in dveh drugih uspešnih akcij, ki so ju prav tako izvedli možje letečega oddelka goriške kvesture in karabinjerji iz Palmanove. Pomembna zaradi količine zaplembe je gotovo operacija “Dead”, ki je 20. februarja privedla do aretacije 29-letnega Goričana Guglielma Della Morteja, sicer že starega znanca policije. Na osnovi daljše preiskave so policisti prejšnji torek fanta ustavili v Fiumicello, kjer stanuje. Pri sebi je imel 6 kilogramov in 300 gramov marijuane. Sledila je še preiskava na njegovem domu v Fiumicellu, Ul. Zoratti 13, kjer so našli še 50 gramov “travce”. Mladeniča so seveda aretirali. V nadaljevanju preiskave so agenti obiskali dom 26-letne Debore Francescon v Cervinjanu, kjer so našli še 30 gramov hašiša. Francesconovo so ovadili sodnim organom prav tako pa tudi 26-let-nega Stevena Uastolina iz Škocjana ob Soči, ki je prenočeval pri njej. Preiskava se je še nadaljevala in privedla v petek, 23. februarja, še do 36-letne-ga Walterja Perissinotta. V vdolbini v drevesu na vrtu njegovega bivališča v Cervinjanu, Ul. Dogana Vecchia, so našli še sedem zavojčkov hašiša za skupnih 2.250 gramov mamila. Tudi Perissinotta so aretirali in ovadili zaradi razpečevanja mamil. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu so Občinski svet v Ste-verjanu je predsinoči soglasno odobril proračun za leto 1996. V finančnem dokumentu, ki ga je predstavil župan Hadrijan Corsi, je predvideno izenačenje med dohodki in izdatki v skupni vrednosti 2.381 milijonov lir. V vsoto so vključene krožne postavke in investicije, ki glede na finančne težave vseh krajevnih uprav sodijo bolj v spisek pobožnih želja kot pa stvarnih predvidevanj. Sama uprava je zato v programsko poročilo zapisala, da»je na investicijskem področju državna udeležba zelo pičla«in da razen dveh zakonskih virov»go-tovosti financiranja skoraj ni«. Upravitelji so v program investicij vključili zlasti nadaljevanje neka- podali tudi obračun še obširnejše akcije v preprečevanju razpečevanja mamil. Gra za operacijo “Marina”, ki se je začela že leta 1993 in se v bistvu zaključila pred nekaj dnevi. Slo je za zahtevno in zelo razčlenjeno preiskavo, ki je omogočila razkrinkanje številnih razpečevalcev in je v dobršni meri onesposobila razpredeno mrežo razpečevanja po diskotekah zlasti v Furlaniji. Preiskovalci so skupno izsledili kar 57 domnevnih razpečevalcev iz Furlanije, Veneta, Lombardije in Piemonta. Deset med njimi je bilo za terih posegov, ki se že izvajajo: za 4. odsek del za greznično omrežje so predvideli 300 milijonov lir, za izredna popravila cest 260 milijonov, za odpravo arhitektonskih pregrad na javnih stavbah 425 milijonov, za izredna popravila na javni razsvetljavi 41 milijonov. Za tekoče upravljanje občinskih uradov in sotri-tev naj bi letos potrosili milijardo in 9 milijonov lir, pri čemer odpade 448 milijonov na stroške za osebje, 162 milijonov za amortizacijo posojil, preostalo pa na druge stroške. Večji del teh stroškov (682 milijonov) bodo krili s prispevki države, dežele in drugih javnih uprav, 161 milijonov je davčnih dohodkov (ICI 62 mil., davek na smeti 70 mil.), krajša obdobja tudi priprtih. Mreža razpečevalcev naj bi razpolagala z vsaj 25 tisoč tabletkami sintetičnega mamila ec-stasy, od tega so jih več kot 2 tisoč zaplenili. Goriška policija je prejšnji petek sodelovala tudi pri tretji akciji, poimenovani “Max”, vedno pod vodstvom videmskega pravdništva. V tem primeru je šlo za najdbo 2, 5 kg eksploziva ruske izdelave v Ta-vagnaccu pri Vidmu in za aretacijo nekega tamkajšnjega 23-letnika, kateremu naj bi bila pošiljka namenjena. 166 pa izvendavčnih dohodkov. S tem v zvezi je občinski svet soglasno sprejel predlog uprave o odpravi davka Tosap na vhode za vozila, saj so stroški za izterjevanje izničevali skromni dohodek. Hujšim finančnim težavam zaradi krčenja državnih nakazil se bodo letos izognili s finančno operacijo, ki jo dopušča zakon. Posojila z zavodom “Cas-sa depositi e presti ti" so namreč reprogramirali na daljše obdobje. Občina bo letos in v naslednjih letih prihranila približno 36 milijonov lir letno, v zameno pa se je zadolžila na daljše obdobje, saj bo morala posojila vračati vse do leta 2015. Načelnik opozicije Ivan Humar je imel s tem v zvezi pomisleke, češ da bodo današnje dolgove morale plačevati naslednje generacije, po drugi strani pa je sprejel županovo utemeljitev, da druge izbire dejansko ni, zato je opozicija podprla tudi ta sklep. V duhu varčevanja je bila tudi odločitev, da ostanejo odškodnine upraviteljev enake lanskim. V sklepnem delu seje je bil govor o sodelovanju z občino Brda (večina in opozicija bosta imenovali predstavnika, ki bosta sodelovala z upravo pri izdelavi konkretnih programov), o enotnosti goriške pokrajine (občina je za ohrnaitev enotnosti, ne soglaša pa v celoti z vsebino dnevnega reda pokrajinske urpave s tem v zvezi) in o vprašanju ohranitve katastrskega urada v Krminu (občina bo nastopila proti zaprtju). NOVICE Dolg televizijski intervju s senatorjem Darkom Bratino Tržiška zasebna televizijska postaja Canale 6 bo nocoj ob 20.30 predvajala daljši pogovor, ki ga je njen novinar imel s senatorjem Darkom Bratina. Bratina v oddaji pojasnjuje svoje gledanje na aktualne oli-tične teme, priprave na volitve in perspektive zavezništva Oljke. Precej pozornosti namenja tudi krajevnim vprašanjem glede zdravstva, bolnišnic, univerze, obmejnega sodelovanja in odnosov s Slovenijo. Isto tričetrtumo oddajo bomo lahko gledati tudi na programih TVM in sicer jutri ob 20.30 s ponovitvijo v nedeljo ob 16. uri. Skupščina Ojlke bo 9. marca Pokrajinska skupščina gibanja Oljke bo v soboto, 9. marca, v Fogarjevem avditoriju v Gorici. Skupščina je namenjena razpravi o 88 političnih tezah gibanja in izvolitvi delegatov za vsedržavno skupščino, ki bo 23. in 24. marca v Milanu. Zborovanje bo glede na bližino vohtev pomembno tudi za razpravo o kandidaturah in nasploh o volilni kampanji levosredinskega zavezništva v krajevnem merilu. Razstava Slovenci v Londonu V galeriji Katoliške knjigarne bodo danes ob 11.30 odprli razstavo Slovenci v Londonu 1991-94. Gre za prikaz gradiva iz arhivov Slovenskega centra in glasila “The Slovenian Nevvsletter” iz Londona o delu Slovencev v Veliki Britaniji za mednarodno priznanje in predstavitev Slovenije. Razstavo, ki vsebuje obsežno arhivsko gradivo, fotografije in predmete, je pripravila arh. Jana Valenčič iz Londona, M bo na otvoritvi imela spremno besedo. Skupščina konzorcija “Isonzo” Vinski zaščitni konzorcij “Isonzo” vabi člane na izredno skupščino, ki bo na sedežu v Krminu, Ul. Sauro 9, danes ob 17. oz. ob 18. uri v drugem sklicu. Na skupščini naj bi podaljšali obstoj konzorcija, ki bi sicer zapadel letos. S I ■ H KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ - ŠTEVERJAN prireja jutri, 29. februarja 1996, ob 20.30 Proslavo ob dnevu slovenske kulture Sodelujejo: moški pevski zbor Pod lipo iz Bamasa, gojenci šole Glesbene matice, recitatorji KD Briški birč. Priložnostna misel: Rudi Pavšič. Prireditev bo v dvorani na Bukovju. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA Anton Gregorčič - Gorica vabi na informativno srečanje o aktualni temi MmmMm mmd v petek, 1. marca 1996, ob 20.30, v komorni dvorani ob Katoliškem domu. Govorili bodo dr. Peter Komac, dr. Bernard Špacapan in dr. Bili Ščuka. KRONIKA / ARETACIJE IN ZAPLEMBA KILOGRAMOV DROG Uspehi proti mamilom KRONIKA / VČERAJ NA ROJCAH Usodna slabost za volanom Priletni voznik zavozil na sosedovo dvorišče, se zaletel in umrl Slabost je vzrok nenavadne prometne nesreče in smrti 77-letnega Fulvia Mar-cantonia na Rojcah. Upokojenec je vCeraj nekaj minut pred 12. uro stopil v alfo 33 na dvorišču svoje hiše v Ul. Žara 16. Cim je zapeljal na cesto, se je zgrudil na volan. Avto je nadaljeval počasno vendar vztrajno vožnjo naravnost čez cesto, kjer je podrl ograjo ob vrtu hiše št. 15 in se naposled zaletel v dva avtomobila, citroen LN in fiat 500, ki sta bila parkirana na dvorišču. Prihiteli so reševalci, vendar za pri- letnega voznika ni bilo več pomoči. Ob prihodu v bolnišnico je zdravnik ugotovil, da je umrl. Po vsej verjetnosti gre smrt pripisati srčni kapi. Fulvio Marcanotnio je bil v mestu precej poznan, saj je bil v preteklosti tudi predsednik potrošniške zadruge Coop. Prav njemu je pred leti pripadla čas, da prereže trak ob prvem odprtju nove blagovnice v Ul. Lungo Isonzo. Na sliki (foto Bumbaca) Marcantoniov avto po nesreči GORICA VTITORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.45-20.00-22.00 »Babe, maialino corag-gioso«. H] OBVESTILA SFD GORICA obvešča, da bo 10. marca društveno tekmovanje v veleslalomu na Trbižu. Prijave na sedežu danes od 11. do 12. ure in jutri, v ponedeljek, torek in sredo prihodnjega tedna od 19. do 20. ure. Ob vpisu je treba poravnati startnino in članarino. KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje. Kotalke bodo poskrbeli organi-zatoiji. Trening bo ob petkih od 17. do 18.30 v telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043. SPDG - REKREACIJA prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Prijave med vadbo 1. in 5. marca ter pri članih, ki redno hodijo na vadbo. KD OTON ZUPANČIČ organizira tečaj prve pomoči. Podrobnejša pojasnila na prvem srečanju v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 v domu A. Budal v Štandrežu. BELEŽNICO “ZAZNAVE in ODTENKI” Alda Rupla dobite v uradu ZSKD (Ul. Malta 2) in v knjižnici Damir Feigel (Ul. Croce 3). SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Doberdob prireja v petek, 1. marca, ob 15.30 zborovanje v Glasbeni sobi v Doberdobu. KRUT - GORICA obvešča člane, da se v sredo, 6. marca, pričnejo tedenske plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu po ustaljenem urniku. Informacije in prijave pri Anamariji, tel. 531644. n IZLETI SPD GORICA priredi v nedeljo, 3. marca, izlet v Glinščico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s Travnika. Kosilo iz nahrbtnika. Izlet v znano dolino pri Trstu je primeren tudi za otroke in manj vešče planin- DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na izlet v Prago od 25. do 28. aprila. Obiskali bodo tudi taborišče Mauthausen. Prijave pri Ljubici Butkovič, tel. 882302, do 28. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO priredi 8. marca izlet v Susegano pri Cone-glianu. Obiskah bodo muzej starega kmečkega orodja ter krajevne obrti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje na sedežu samo danes od 10. do 11. ure in pri poverjenikih. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: 9.00, Coornelia Fattor, vd. Giomi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 10.30, Agostino Stigari iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Marija Emilia Benčič iz splošne bolnišnice v zavod Svete družine in na glavno pokopališče. v*,; ; Sreda, 28. februarja 1996 TRENDI / PO PREDVIDEVANJIH DOMAČIH IN MEDNARODNIH ZAVODOV Italiji se tudi letos obeta pospešena gospodarska rast Skupoj z Veliko Britonijo noj bi uresničilo 2,4-odstotno stopnjo rosti MILAN, RIM - Medtem ko je lira vCeraj pomembno napredovala v razmerju do vseh glavnih bankovcev in posebno do marke (ki je popoldne padla pod 1.070 lir), milanska borza pa kljub minimalnemu obsegu poslov obrnila večdnevni negativni trend (zadnji Mibtel +0, 59 odstotka), se italijanska ekonomska razprava še naprej vrti okrog predvidevanj o letošnjih gibanjih in potrebe po krčenju javnega primanjkljaja. Zadnje novice s tega področja so razmeroma optimistične, čeprav bo treba največ prizadevanj še naprej vlagati prav v ureditev javnih računov. Ugledni britanski zavod za gospodarska predvidevanja Oxford Economic Forecast je včeraj objavil napoved, da bo italijansko gospodarstvo skupaj z britanskim tudi letos raslo z najvišjo stopnjo med sed-mimimi industrijsko najrazvitejšimi državami sveta. Doseglo naj bi 2,4-odstotno rast, medtem ko povprečje industrializiranih držav po predvidevanjih OECD ne bo preseglo dva odstotka. Za Oxford Economic bo italijanska gospodarska rast še naprej solidna, in to kljub politični nestabilnosti in bojazni, da tudi po volitvah ne bo bolje. Nič manj ugodne niso domače napovedi. Zavod Prometeia ocenjuje, da bo industrijska proizvodnja tudi letos in prihodnje leto rasla s stopnjo 3,5 odstotka, kar naj bi italijanskim podjetjem omogočilo doseči za skoraj 15 odstotkov višjo raven dejavnosti od tiste, ki so jo dosegale ob koncu cvetočih osemdesetih let. Gonilna sila industrijske rasti bo še naprej izvoz, čeprav se bo letos znižal na 8 in prihodnje leto na 7-odstotno stopnjo naraščanja. Skrčile se bodo tudi investicije (od 14 na 6 odstotkov), razen na gradbe- nem področju, kjer bodo rasle, medtem ko se bo široka poraba le nekoliko predramila, pa čeprav bo rasla z zelo skromno stopnjo. Med drugim najdemo v analizi Prometeie tudi zanimivo ugotovitev, da dosegajo višjo stopnjo razvoja mala in srednja podjetja, medtem ko z velikostjo podjetja raste tudi neučinkovitost v kompeticiji s tujimi konkurenti. Medtem ko je v zadnjem poročilu Organizacije za kooperacijo in ekonomski razvoj OECD v poglavju, ki ga posveča Italiji, zapisano, da bo morala biti glavna naloga nove povolilne vlade omejitev javnobilanč-nega primanjkljaja, prihajajo iz Bruslja ugodni podatki o rasti italijanskega bruto domačega proizvoda. V tretjem trimesečju lanskega leta je bila Italija z 2-odstotnim porastom na prvem mestu med petnajsterico, katere povprečna stopnja rasti dosega komaj 0,5 odstotka. Agip sklenil sporazum s hrvaško Ino ZAGREB - V hrvaškem glavnem mestu so včeraj podpisali pommemben sporazum o sodelovanju med naftno družbo Agip iz okvira italijanskega kemijskega holdinga ENI in hrvaško državno naftno družbo INA. Ta sporazum bo mladi republiki odpirl pot v evropsko energetsko omrežje, Agipu ozirma Eniju pa omogočil prodor na Balkan. PIVO / DOLGA ZGODOVINA FURLANSKE PIVOVARNE Moretti prešel pod Heineken Zdaj ima nizozemska multinacionalka največji tržni delež v Italiji VIDEM - Zgodovina brkatega furlanskega možakarja s klobukom na glavi, ki srka peneče se pivo Moretti iz tipičnega »krilgla«, je zelo stara. Sega v dobo kraljestva Lombardo-Veneto, ko so v Vidmu gospodovali Avstrijci, torej v dobo pred združitvijo Italije. Takrat so podjetni ljudje v Vidmu odprli pivovarno, ki ji je v kasnejših desetletjih uspelo prodajati pivo po vsej Furlaniji, kasneje pa po vsej državi. Videmska konkurenčna znamka Dormisch je kmalu po drugi vojni izginila v naročju rimskega velikana Birra Peroni. Pivo Moretti pa je vztrajalo. Pred kakšnimi petnajstimi leti so preselili proizvodnjo iz stare pivovarne sredi Vidma v industrijsko cono San Giorgio di Nogaro. Tam so zgradili veliko pivovarno, ki dela s polno paro. Pred približno desetimi leti je tovarno kupil kanadski pivovarniški velikan Labatt, vendar je na čelu videmske tovarne še ostal zastopnik družine Me-nazzi - Moretti. Poslovne odločitve pa so se sprejemale drugje, saj je Labatt kupil še dve tovarni v Italiji in si Sčasoma pridobil kakšnih osem do deset odstotkov trga. Lani pa je prišlo do ponovne zamenjave: Kanadčani so svoje italijanske tovarne prodali belgijski družbi Interbrevv, Belgijci pa so pred nekaj dnevi te tovarne prodali nizozemskemu velikanu Heineken. Kljub vsem spremembam je znamka Moretti ostala. V Italiji je imela doslej - z 31-odstot-nim deležem trga - vodilno vlogo na tem področju domača družba Peroni. Čeprav je to italijanska družba, so v njej zelo prisotni tujci. Najmočnejši delničar je francoska družba Danone, ki ima četrtino kapitala družbe Peroni. Heineken je doslej imela 28 odstotkov trga, z nakupom Morettija, za katerega so menda plačali 250 milijard lir, pa bo postala prva s približno 38 odstotki tržnega deleža. Heineken je vodilna v Evropi. Holandci so kupili vrsto tovarn, v veliko primerih so ohranili domače znamke, ki so bile na svojem področju že uveljavljene. Povsod pa prodajajo tudi pivo s svojo originalno oznako. Na Nizozemskem, kjer prodajo četrtino svoje proizvodnje, ponujajo pivo Heineken v vsakem gostišču. Ge turist vpraša po vrčku piva, ne da bi posebej označil znamko, mu v osmih primerih na deset ponudijo pivo Heineken. V drugih državah Evrope prodajajo polovico svoje proizvodnje, aktivni pa so tudi drugod po svetu. Marko VValtritsch H SDGZ / MARKETING V GOSTINSTVU h Tridnevni tečaj z analizo tržišča in klientele TRST - Po dobro obiskanem uvodu v gostinski marketing bo strokovnjakinja dr. Su-sanna Purger dopolnila svojo predstavitev marketinškega pristopa do trga in do klienta v gostinstvu in turizmu. Predavateljica je po diplomi iz ekonomije na tržaški univerzi opravila master iz mednarodnega biznisa na MIB v Trstu in se specializirala v marketingu pri multinacionalnem podjetju. Vpisana je v seznam doktorjev komercialistov v tržaški pokrajini in je zaposlena na oddelku za marketing pri Tržaški kreditni banki. Tečaj predvideva tri srečanja, ki bodo v gostilni Gruden v Sempo-laju v sredo 28. februarja, v ponedeljek, 4. in v sredo, 6. marca, od 16. ure do približno 18.30. Na sporedu bo poglobljena analiza tržišča oziroma klientele posameznih obratov. Ob zaključku tečaja bodo udeleženci dosegli dva cilja. Osvojili bodo osnove marketinške metode, kar pomeni, da bodo pridobili sredstva za boljše poznavanje značaja in potreb svojih strank. Obenem bodo na tej osnovi lahko pipravili (posamezno ali skupaj) ustrezne izboljšave svojega servisa, da bi v čimvečji meri zadovoljili pričakovanja gostov. SDGZ vabi svoje člane in slovenske gostince sploh, naj čim-prej potrdijo svojo udeležbo, in pri tem svetuje, da se na tečaj prijavijo tisti, ki imajo v obratu največ stikov s klienti. Informacije nudi organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (040-362949). LIRA SRE ČET PET PON TOR 1574,9 1569,7 1569,6 15595 1554,1 ZAMENJAVA / »ADVOKAT« SE UMIKA Danes se pri Fiatu začenja doba Cesarea Romitija Na čelu turinske grupe bo le tri leta TURIN - Danes se pri Fiatu začenja Romitijeva doba. Upravni svet turinskega holdinga ga bo imenoval za predsednika največjega italijanske zasebne industrijske grupe, potem ko bo vzel v vednost odstop Gio-vannija Agnellija, ki se bo po 30 letih predsedovanja umaknil na mesto častnega predsednika. Zamenjava v vrhu, ki je bila napovedana 11. decembra lani, predstavlja zgodovinski prehod na novo generacijo menedžerjev, ki bodo vodili Fiat v 21. stoletju. Kot posledica vzpona Cesarea Romitija na najvišjo stopničko so namreč prišli v ospredje Paolo Canatarella (na posnetku AP z Romitijem) , ki bo danes imenovan za pooblaščenega upravitelja grupe in bo kooptiran v upravni svet, Roberto Testore, ki bo zamenjal Canta-rello na mestu pooblaščenega upravitelja avtomobilske hiše Fiat Auto, in Paolo Marinšek (katerega priimek močno diši po slovenskem izvoru, op.ur.), ki bo nadomestil Testoreja v vrhu družbe Comau. Agnellijev umik pa še ne pomeni, da se bo »advokat« oddaljil od podjetja. Ohranil bo funkcijo predsednika sindikalnega pakta, družinske finančne družbe Ifi, družbe Giovanni Agnelli & Company ter založniške hiše La Štampa. Nastop Romitijeve dobe ne pomeni niti oddaljitev ostalih članov družine Agnelli, ki je svojo industrijsko avanturo začela pred 97 leti. Novi predsednik bo namreč ostal na svojem mestu le tri leta (kot določa notranji pravilnik, po katerem je mogoče opravljati vrhovne dolžnosti v grupi le do 75. leta starosti), nato pa se bodo odprla vrata za danes 31-letnega advokatovega nečaka, Umbertovega sina Gio-vannija Alberta. Takrat se bo pri Fiatu začela doba novega stoletja. 27. FEBRUAR 1996 v LIRAH S2 1 ? valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1532,00 1578,00 nemška marka 1059,00 1091,00 S francoski frank 308,00 317,00 it E 2. holandski gulden 944,00 973,00 belgijski frank 51,10 53,20 p funt šterling irski šterling 2366.00 2442.00 2438.00 2517.00 P il danska krona 273,00 282,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1116,00 1150,00 japonski jen 14,70 15,30 švicarski frank 1300,00 1340,00 avstrijski šiling 150,40 154,90 TD S -S. norveška krona 242,00 249,00 JI S) švedska krona 228,00 235,00 portugalski escudo 10,10 10,50 španska pezeta 12,50 13,10 § avstralski dolar 1162,00 1197,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,40 11,90 S hrvaška kuna 265,00 290,00 27. FEBRUAR 1996 v URAH 27. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1541,00 1571,00 ameriški dolar ECU nemška marka - 1554,060 1974,740 1070,880 - nemška marka 1067,00 1085,00 I francoski frank 307,00 317,00 francoski frank — 311,620 — holandski gulden 942,00 967,00 funt Šterling — 2393,560 — belgijski frank 51,26 53,06 holandski gulden — 956,290 — funt šterling 2362,00 2442,00 belgijski frank španska pezeta 52,062 12,710 irski šterling 2437,00 2532,00 danska krona — 276,990 — danska krona 273,00 283,00 irski funt — 2466,600 — grška drahma 6,30 6,90 grška drahma — 6,500 — kanadski dolar 1114,00 1149,00 portugalski escudo kanadski dolar japonski jen — 10,299 1131,460 14,967 — švicarski frank 1304,00 1329,00 avstrijski Šiling 150,05 154,55 švicarski frank — 1316,220 — slovenski tolar 11,60 12,00 avstrijski šiling — 152,250 — norveška krona — 245,270 — Švedska krona — 231,120 — finska marka — 344,960 — avstralski dolar 1179,530 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nokupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4533 14573 1.4613 funt šterling 2.2344 2.2414 2.2484 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 švicarski frank 122.96 123.06 123.16 belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 francoski frank 28.063 29.123 29.183 danska krona 25.802 25.862 25.922 norveška krona 22.843 22.903 22.963 švedska krona 21.498 21.558 21.618 italijanska lira 0.924 0.928 0.932 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 finska marka 31,115 32.195 32.275 Sreda, 28. februarja 1996 KULTURA GLEDALIŠČE LA CONTRADA / ZA MLADINO Posodobljen »istrski« Sopotnik Vsebina je povzeta po istrski pripovedki V okviru skrbne dejavnosti, ki jo posveča otrokom in mladini, je tržaško zasebno stalno gledališče La Contrada letos seglo po istrski ljudski pravljici in njegovo odrsko obdelavo zaupalo tržaškemu pesniku Claudiu Grisancichu. Tako je nastala predstava II compagno di viaggio (Sopotnik), ki so jo minuli konec tedna predstavili mlajšim, a tudi starejšim gledalcem. Pripovedko je v sočnem rovinjskem narečju zapisal Antonio Ive, povzel pa jo je tudi Italo Calvino v svoji zbirki italijanskih pravljic. Osrednji motiv, ki je sicer prisoten v številnih evropskih srednjeveških legendah, pripoveduje o mrtvecu, ki se iz hvaležnosh zavzame za srečo dobrosrčnega mladeniča. Nanj je avtor navezal vrsto pravljičnih komponent, kot so dobri škrat, zlobna pošast, lepa začarana princesa, ki od snubcev zahteva, da odgovorijo na nerešljivo uganko, pripoved pa se razvija po značilnih funkcijah iz Propove morfologije pravljic, kot so odhod od doma, preizkušnje, ki zagotovijo pomoč čarodejnih pomagačev, do srečne izpeljave končne naloge. Ob vsem tem ima predstava prijeten starinski ljudski nadih, v katerem je zaslediti tudi nekaj istranst-va: starejši gledalci bi si ga Zeleh še več, všeč bi jim gotovo bil tudi večji odmerek narečja, ki je prisotno skoraj izključ- no v stihih ljudskih napevov ob zaključku nekaterih prizorov - pri postavljanju predstave so se mu verjetno odrekli v želji, da bi bilo delo čimbolj razumljivo za mlade gledalce, ki jim je namenjeno. Zaradi tega je tudi jezik za spoznanje premoderen za snov, ki jo pripoveduje. Sicer se predstavi, ki jo je režiral Fran-cesco Macedonio, pozna, da je bila postavljena tako, da jo je mogoče odigrah tudi na zasilnih prizoriščih. Scena Demetrija Geja je nadvse preprosta, saj prikazuje pročelje hiše, ki je zdaj vaška cesta, zdaj ulica sijajnega mesta, ali pa preprosta gostilna in razkošna palača. V kostumih Fabia Bergama so združeni elementi iz slik srednjeveških slikarjev in oblek, ki jih v naši domišljiji nosijo princeske iz pravljic. Številni liki iz pravljice so zaupani štirim igralcem. Massimo Seppi je dobrosrčni mladenič, sicer ne ravno brihten, vendar mu eno dejanje velikodušnosti zagotovi trajno pomoč umrlega. Giorgio Amodeo (na sliki levo s Seppijem) je na začetku dobri škrat, zlasti pa mladeničev skrivnostni in mogočni sopotnik, ki mu pribori srečo, Riccardo Canali igra vse starejše osebe, od gostilničarja do kapetana, Marzia Postogna pa vse ženske like, zlasti pa prikupno lutko kraljice in kruto začarano princeso, (bov) H V DVORANI CORSO / PRVI GOST BO MICHEL PETRUCCIANI h Marca goriška jazz srečanja Tudi letos bodo marca v Gorici že tradicionalna Srečanja z jazz glasbo. Prireditev, ki jo goriška občina organizira že sedmo leto, bo letos zapustila Kulturni dom in se preselila v dvorano gledališča Corso, ki lahko sprejme do osemsto gledalcev. Koncerti, ki jih tudi letos strokovno prireja agencija Kappa Vu iz Vidma, se bodo začeli v črtetek, 7. marca, ko bo v Gorici na solo koncertu nastopil znani francoski pianist Michel Petrucciani (na sliki). Mladi pianist je začel svojo uspešno kariero pred dvajsetimi leti, leta 1980 je posnel prvo ploščo, čeprav ima sedaj le 33 let. Francoski »enfant prodige« je z glasbo premagal hudo kostno bolezen, ki ga preganja od rojstva. Zelo mlad se je preselil v ZDA, kjer je pod vplivom Billa Evansa in Lennieja Tristana več let snemal plošče za slavno glasbeno založbo Blue Note. Pred nekaj leti se je vrnil v rojstno Francijo in sedaj deluje pretežno v Evropi. V svoji bogati karieri je posnel kakih petnajst plošč, med katerimi zelo lepi dvojni album v živo Au Theatre des Champs-Elysees. Teden dni kasneje bomo lahko sledili drugemu solo koncertu. Tokrat se bo deželni publiki predstavil angleški saksofonist John Surman. Soliden glasbenik v raznih sestavah, Surman je glasbeno zrasel v Londonu, kjer je sodeloval z vsemi angleškimi jazzmani. Kariero je obogatil s sodelovanjem z Gillom Evansom, Miroslavom Vitousom in Jackom De Johnettom. Pravo dimenzijo doseže Surman v solo nastopih, kjer se jazz meša z minimalizmom in deli angleške glasbene tradicije. Vredni pozornosti sta predvsem njegova zadnja dva solo albuma, Road to St. Ives iz leta 1990 in A Biography of The Re. Absalom Dawe, ki ga je znana nemška založba ECM izdala sredi leta 1994. V sredo, 20. marca bomo lahko poslušali trio v sestavi Miroslav Vitous (kontrabas), Dave Liebman (saksofon) in Airto Moreira (tolkala). Sestav teh treh mojstrov je nov, skupaj so na prvi turneji in niso še posneli nobene plošče. Ceh Vitous je med najbolj znanimi evropskimi glasbeniki. Pri devetnajstih letih se je preselil v ZDA, kjer je igral z Artom Farmerjem, Stanom Getzom in Chickom Coreo. Leta 1971 je z Zavvinulom in Shorterjem ustanovil skupino VVeather Report, najbolj znano jazz-rock skupino vseh časov. Skupino je zaradi nesoglasij zapustil kar hitro, v zadnjih letih je ponovno zaslovel s triom, v katerem sta bila še Jan Garbarek in Peter Erskine. Newyorčan David Liebman je s svojim saksofonom spremljal številne jazz mojstre, od Lennieja Tristana do Chicka Coreje in Milesa Davisa. Tolkač Airto Moreira prihaja iz zelo uspešne brazilske šole. Glasbeno pot je začel v skupini Quarteto Novo Hermeta Pascoala, nadaljeval s Corejo, Gatom Barbierijem in Alom di Meolo. V zadnjih letih vodi lastne zasedbe, v katerih nastopa tudi žena, pevka Flora Purim. Niz koncertov bo zaključil indijski tolkač Trilok Gurtu s svojim kvartetom. Gurtu, ki je v Gorici nastopil že pred desetimi leti, je med najzanimivejšimi avantgardnimi glasbeniki. Sodeloval je s številnimi mojstri, v zadnjih letih vodi skupino Crazy Saints, ki jo sestavljajo še kitarist David Gilmore, basist Chris Minh Doky in klaviaturist Andy Emler. V Gorici bodo predstavili zadnjo ploščo Bad habits die hard. Poleg koncertov, ki se bodo začeli ob 21. uri, predvideva program goriških Jazz srečanj letos razne tečaje. Seminarji z imenom Gorizia Jazz VVorksho-ps bodo vsak torek in petek od 5. marca do 2. aprila v večnamenskem središču v ulici Baia-monti. Predvideni so tečaji za posamezna glasbila (bobni, kitara, saks in bas), teorije, poslušanja in analize jazza ter skupni nastopi. Za podrobne informacije lahko pokličete združenje Musiche Insieme na št. (0432) 478057. Cene posameznih vstopnic in abonmaja za vse koncerte so letos ostale nespremenjene (25.000 lir za posamezen koncert, 80.000 lir za abonma), v prodaji pa so pri agenciji Appiani in v kinu v Gorici, pri Utatu v Trstu in v trgovini Zo-So Musič Shop v Novi Gorici. AW Tudi v Trstu velik uspeh Bejartove plesne predstave Vse razprodano in dolge »čakalne liste«: v tržaškem gledališču Verdi so nad uspehom baletne predstave Ge que l’amour me dit (L’art du pas de 2 - Deux), ki jo še ta teden izvaja skupina Bejart Ballet Lausanne, nadvse zadovoljni. Tudi zato, ker je nad predstavo ob občinstvu navdušena tudi kritika. Pri tem je treba seveda povedati, da Bejartova plesna predstava sodi v okvir abonmajske sezone, kar pomeni, da je bila večina sedežev oddana že na začetku sezone. Ko so v dvorani Tripcovich še v teku ponovitve izbora »plesov dvojic« iz raznih Bejartovih koreografij (na sliki Julio Aroza-rena v duetu z ogledalom na Ravelovo glasbo), pa operna hiša Verdi že napoveduje drugi balet iz letošnjega niza Trieste in danza. Nositeljica druge baletne predstave abonmajske sezone je slavna Carla Fracci, ki bo v dvorani Tripcovich predstavila balet v treh dejanjih Francesca da Rimini. Na glasbo Pjotra Iljiča Čajkovskega je balet zasnoval Beppe Me-negatti, ki je tudi režiser predstave. Za koreografijo je poskrbel Gian-franco Paoluzzi, s slavno plesalko pa bodo v Trstu nastopili člani skupin Compagnia italiana bal-letto in gledališča Verdi. Tržaško predstavo baleta lahko štejemo za premiero, ker je režiser precej posegel v prvo postavitev. Plesalce bo spremljal orkester gledališča Verdi, ki ga bo vodil Lorenzo Parigi. V dvorani Tripcovih bo balet Francesca da Rimini na sporedu od 14. do 24. marca. __________LIKOVNA UMETNOST____________ »Čustva« Elettre Metallind V tržaški galeriji Rettori Tribbio 2 bo razstava odprta do petka V novih prostorih tržaške galerije Svoja »čustva« je za tokratno razstavo Rettori Tribbio 2 še do petka razstavlja predstavila na oljih in grafikah. Elettra Metallind, ki je tokrat dala na Slikarka se občinstvu predstavlja od le-ogled svoja Podmišljena čustva. Umet- ta ’49, od takrat je nastopila na števil-nica ustvarja v raznih tehnikah, zelo nih skupinskih in samostojnih razsta-cenjene pa so še zlasti njene grafike, vah, redno pa razstavlja tudi v Trstu. _________________SUDAN / NIHČE NI PREŽIVEL LETALSKE NESREČE________________ Pri Kartumu strmoglavil vojaški Hercules C*130 Sudansko vojska navaja, da je bilo na krovu sedemdeset ljudi KARTUM - Predsi-noCnjim je 50 kilometrov južno od sudanskega glavnega mesta strmoglavilo vojaško transportno letalo hercules C-130. Vest je generalštab sudanskega vojnega letalstva sporočil šele vCeraj, ko je navedel, da je umrlo vseh sedemdeset oseb, ki so bile na krovu. Koliko je bilo elanov posadke in kdo so bili potniki, pa generalštab ni navedel, omenil je le, da so bili vojaki s svojimi družinami. V Kartumu pa so vCeraj novinarski krogi navajali, da je bilo na krovu skoraj gotovo veC ljudi, vsaj devetdeset. Med njimi neki upokojeni general in nekaj elanov volilne komisije za prihodnje volitve 6. marca, letalo pa naj bi upravljal general Sarif Arhivski posnetek sudanskega vojaškega trasportnega letala hercules C-130 (Telefoto AP) Zeidan. V Kartumu tudi pravijo, da bo zelo težko ugotoviti vse žrtve. Vojaška transportna letala, ki v južni Sudan vozijo vojaško opremo in pomoč, ob vrntvi vkrcajo vse, ki hočejo v Kartum, ne da bi sestavili podrobnega seznama. Letalo je prihajalo iz pokrajine Wau, kjer že leta divja gverila med muslimansko vojsko in krščanskimi.ter animistični domačini. Z gorivom se je oskrbelo na letališču v Obeidu, od koder je vzletelo ob 18. uri. V Kartumu bi moralo pristati ob 19.05. Deset minut pred pristankom, ko se je letalo nahajalo nad pokrajino Džabal-el-Av-lejaa, je izginilo z radarskih zaslonov kartumske-ga letališča. Po pričevanju očividcev je bilo letalo že v plamenih, ko je strmoglavilo na tla. H VESOLJE / NOVE POLEMIKE ZARADI NEUSPEHA h Kritike znanstvenikov na račun neuspelega poskusa s satelitom na vrvici in vodenja vesoljske ustanove HOUSTON, RIM - Medtem ko triko. Ruffini in poslanec Strick je treba ameriškim in italijanskim so v teksaškem Houstonu včeraj napovedali, da bo vzroke neuspeha z italijanskim satelitom TSS ugotovila posebna komisija izvedencev, ki niso povezani ne z Naso in ne z italijansko vesoljsko ustanovo, se po polemikah politikov oglašajo tudi znanstveniki. Astrofizik Remo Ruffini je na včerajšnji tiskovni konferenci posredoval svoje in mnenje Maria Grossija, idejnega oCeta satelita na vrvici. Ta ocenjuje, da so podcenjevali alektrodinamicne značilnosti poskusa s satelitom na vrvici. Uresničitev 3000-voltne napetosti je zelo nevarna, predvsem ko s tuljave še niso odvili vse žice, tako da se ta obnaša kot magnetna indukcija, ki kopici elek- Lievers sta ob tem poudarila, da je neuspeh s satelitom le dodaten dokaz »škandaloznega upravljanja italijanske vesoljske ustanove ASI, ki razsipava na tisoCe milijard«. Tudi po nasprotnem mnenju komisije petih modrecev, ki ji predseduje Carlo Rubbia, minister za raziskave Giorgio Salvi-ni ni znižal, temveč je celo zvišal (na 1.200 milijard lir) sredstva za italijansko vesoljsko ustanovo. Ob tem je seveda razumljivo veliko pričakovanje za rezultate preiskovalne komisije, ki jo bo vodil Kenneth Szalai, direktor centra za raziskave letenja Dry-den v kalifornijskem Edvvardsu. Kot je povedal Wil Trafton, eden od najvišjih funkcionarjev Nase, davkoplačevalcem pojasniti, kaj je botrovalo neuspehu. Po ameriških podatkih sta obe neuspešni misiji TSS stali ZDA 296 milijard, Italijo pa 228 milijard lir. Posredno je včerajšnje Ruffini-jeve trditve potrdil Robert Mc-Breyer, ki je pri Nasi odgovoren za poskuse. Zanj bo treba počakati na rezultate preiskovalne komisije in šele po daljšem premisleku se bodo odločili, ali bodo poskuse s sateliti na vrvici nadaljevali. Komisija bo svoje ugotovitve sporočila Nasi in italijanski vesoljski ustanovi v roku 75 dni. Medtem so Američani izračunali, da bo izgubljeni italijanski satelit TSS ostal v zemeljski orbiti še od 25 do 30 dni. NOVICE Crknjeni psi in nacisti za tihotapljenje kokaina BUENOS AIERES - Za sistematičnimi pomori psov v buenosaiereški pokrajini naj bi stala neka neonacistična organizacija, ki pasje meso spremeni v posebno pašteto, ta pa policijskim psom preprečuje, da bi zavohah kokain. Vest je objavil dnevnik Diario popular, ki je zapisal, da je združenje prijateljev Živah, ki proizvaja plinske celice za ugonobitev klateških psov, ustanovil VValter Kutchamann. Ta je bil aktiven v nacističnih taboriščih na Poljskem in se je po vojni zatekel v Argentino, kjer je umrl leta 1986. Kitajska načrtuje izgradno 900-kilometrskega prekopa PEKING - Da bi olajšala prevoz premoga iz notranjosti k obali, načrtuje Kitajska izgradnjo 900 kilometrov dolgega prekopa, ki bi povezal pristanišče Tianjin z Ningxijo. Prekop Shuotian bo stal 4,15 milijarde dolarjev. Tibetancem grozi bela smrt PEKING - Letošnja izredno huda zima ni prizadela samo severne Amerike in Evropo, svoje zobe je pokazala tudi na strehi sveta, v Tibetu. Serge De-potter, zdravnik združenja Medecins sans frontie-res, ki se je vrnil iz Tibeta, trdi, da je skoraj trimesečno snežno neurje prizadelo 80 tisoC ljudi, ki potrebujejo zdravila, hrano in odeje. Po njegovem je treba Cimprej ukrepati, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do prave katastrofe, saj je 25 tisoč ljudi ostalo brez živine, ki jim zagotavlja preživetje. Vse več je primerov snežne slepote, veC kot petdeset ljudi pa je zmrznilo, ko je živosrebmi stolpec zdrknil na 40 stopinj pod ničlo. Novo ozadje nedeljskega incidenta v Sicilskem prelivu MARŠALA - Ribici iz Mazare del Vallo trdijo, da je prišlo do incidenta v Sicilskem prelivu, ko je tunizijski izvidniški Čoln odprl ogenj iz avtomatskega orožja proti neki itahjanski ribiški ladji, ker ta ni plačala »varščine« za ribarjenje v tunizijskih interesnih vodah. Mesece so ribici plačevali »varščino« posredniku kapitana Habiba, ki poveljuje enemu izmed izvidniških Čolnov. Vse je potekalo brez zapletov, dokler niso pred Časom začeli to območje nadzirati še drugi tunizijski izvidniški čolni, ki so v desetih dneh zaplenili kar sedem ribiških ladij. Seveda posadke niso plačevale veC »varščine«, zato naj bi Habib v nedeljo segel po orožju. Zakonca Rosenberg naj bi bila res vohuna MOSKVA - Zakonca Juhus in Ethel Rosenberg, ki so ju leta 1953 v ZDA usmrtili pod obtožbo, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo, nista bili nedolžni žrtvi maccartizma, temveč prava vohuna. To vsaj trdi v svoji knjigi upokojeni general Mihah Dokucajev, ki je delal za KGB od leta 1951 do leta 1989. Dokucajev je zapisal, da sta bila zakonca Rosenberg prva heroja in človekoljuba, ker sta s svojim trudom prepredla, da bi imele ZDA premoč v jedrski oborožitvi. S posredovanjem podatkov naj bi zakonca zagotovila jedrsko ravnotežje med velesilama in tako preprečha izbruh jedrske vojne. TAIVAN / NADALJUJE SE SERIJA POŽAROV PROMET / HUDE NESREČE ZARADI MEGLE V podtaknjenem stanovanjskem požam v Taižonu 13 smrtnih žrtev in 17 ranjenih Težkega krvnega davka je bila kot vedno kriva pretirana hitrost ob slabi vidljivosti TAIPEH - V požaru, ki je zajel osemnadstropno poslopje v taivanskem Taižongu (na sliki AP), je izgubilo življenje trinajst oseb, drugih sedemnajst pa je bilo lažje ali težje ranjenih. Kot je sporočila policija, je požar izbruhnil pred zoro v pritličnih prostorih, tako da preiskovalci sumijo, da ga je kdo podtaknil. Plameni so se razširili do tretjega nadstropja, zaradi gostega in dušljivega dima pa so bile žrtve predvsem v višjih nadstropjih. Na Taivanu je Taižong dobil nezavidljivi sloves pred požari skrajno nevarnega mesta. Pred desetimi dnevi je v neki turški kopeli zaradi požara umrlo 17 oseb. Lani pa je v neki restavraciji, ki je imela samo en zasilni izhod, ogenj zahteval smrt 64 oseb. Teh tragedij naj bi bile krive predvsem slabe električne napeljave in pomanjkanje varnostnih sistemov. LONDON, BRUSELJ -Iz atlantske Evrope, kjer je zimsko neurje zamenjalo lepo vreme z meglo, prihajajo vesti o številnih prometnih nesrečah. Pri britanskem New-buryju (107 kilometrov vzhodno od Londona) je zaradi goste megle prišlo do številnih trčenj, v katera je bilo vpletenih veC kot 50 vozil (na posnetku AP). Ker pa so vozniki upočasnili hitrost, so nesreče povzročile le gmotno škodo in nekaj lažje ranjenih. Podobno je bilo v severni Belgiji. Na avtocesti Bruges-Courtrai je bilo v.verižno trčenje vpleteno kakih sto vozil. Ker so podobno kot v Angliji tudi tu vozniki upočasnili vožnjo in jo prilagodili vidljivosti, je to orjaško verižno trčenje terjalo le ranjence, ne pa človeških življenj. Povsem drugače je bilo na avtocesti Antwerpen-Gand, kjer je bilo v ve- rižno trčenje vpleteno sicer le nekaj deset vozil, a je življenje izgubilo najmanj osem ljudi. Obračun žrtev pa se ni dokončen, ker so številni ranjenci v kritičnem stanju. Slo je torej za podob- no cestno tragedijo kot pred dnevi na italijanski avtocesti Serenissima. Hitrost vožnje je bila pretirana, tako da skoraj nihče ni uspel zavirati. Številni avtomobili so se obenem vneli, tako da je bilo reševanje do skraj- nosti oteženo, žandarmerija pa je avtocesto za nekaj ur zaprla za ves promet. Zapleti v Angliji in v Belgiji ponovno dokazujejo, da težkega krvnega davka pravzaprav ni kriva megla, temveč neprimerna hitrost. NOVICE Bill Clinton pisal Janezu Drnovšku LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj prejel pismo predsednika Združenih držav Amerike Billa Clintona, ki je zapisal, da visoko ceni slovensko sodelovanje pri tranzitu enot Iforja čez naše ozemlje. Ameriški predsednik je hkrati izrekel čestitke premieru Drnovšku in vsem Slovencem za vzoren primer vodenja pohtike po razpadu nekdanje Jugoslavije ter pripomnil, da si je Slovenija prav z zavezanostjo miru in demokraciji pridobila številne prijatelje po svetu. Bill Clinton izraža podporo slovenskemu vztrajanju pri naporih za vključitev v zahodne gospodarske in varnostne integracije. ZDA nas bodo pri tem še naprej podpirale v upanju, da bo sporazum z Evropsko unijo čimprej dosežen. Michel Barnier prihaja v Slovenijo LJUBLJANA (STA) - Jutri bo na obisku v Sloveniji francoski minister Michel Barnier, ki je pooblaščen za evropske zadeve. Srečal se bo z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, sprejeli pa ga bodo tudi predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega zbora Jožef Školč, premier Janez Drnovšek in minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Ministra Thaler in Barnier, ki v Slovenijo prihaja iz Rima, bosta imela popoldne skupno novinarsko konferenco. 2e danes pa bo zunanji minister Thaler sprejel nemškega veleposlanika Guntherja Se-iberta in nekdanjega državnega sekretarja v portugalskem zimanjem ministrstvu Vitorja Martinsa. Ministrski svet EU z Romunijo in Slovaško BRUSELJ (STA) - Ministrski svet Evropske unije se je včeraj v Bruslju pod vodstvom italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli sešel na drugem asociacijskem svetu s slovaškim zunanjim ministrom Jurajem Schenkom in romunskim zunanjim ministrom Teodorom Melescanujem. Romunija in Slovaška imata tako kot ostalih sedem pridruženih članic EU (Češka, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva) pravico do rednih sestankov na vseh ravneh s predstavniki petnajsterice. Opoldne se je ministrski svet EU srečal tudi z zunanjimi ministri vseh devetih drZav, ki se potegujejo za polnopravno članstvo. Agnellijeva je na novinarski konferenci po sestankih s slovaškim in romrmskim kolegom poudarila pomen takšnih srečanj s srednje- in vzhodnoevropskimi državami v okviru sporazumov o pridruženem članstvu. Turška vojska lovi »brezprstega zajca« TUNCELI (Reuter) - Turška vojska pripravlja »pred-spomladansko čiščenje«, v katerem bo z letalskimi silami napadla kurdske upornike na vzhodu države, s čimer jim bo preprečila uporabo gozdov kot naravnega skrivališča, še preden bodo drevesa ozelenela in ponudila zatočišče oboroženim pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK). Kurdski uporniki v toplejših mesecih navadno okrepijo svoje dejavnosti, ker jih zima ovira pri oskrbovanju, poleg tega pa so v snegu vidne njihove sledi, zaradi česar jih vladni vojaki zlahka izsledijo. General Ne-cati Ozgen je že prispel v vzhodno provinco Tunce-li, kjer bo uskladil načrte za uničenje upornikov slovitega kurdskega poveljnika Semdina Sakika, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom »brezprsti zajec«, ki se Ze od leta 1994 uspešno izmika vsem poskusom turške vojske, da bi ga uničila. VPRAŠANJA EVROPSKE PRIHODNOSTI Bonn in Pariz usklajujeta svoja stališča Sekretar finančnega ministrstva VVillam VValdegrave je »glavni junak« Scottovega poročila (Reuter) PRELOMNO GLASOVANJE BRITANSKEGA PARLAMENTA Pomemben glas večine za Majorja Severnoirske stranke naj bi v zameno za podporo vladi zahtevate odkupnino LONDON (Reuter) - Britanski premier John Major je včeraj spet laZje zadihal. Prestal je namreč zelo pomembno parlamentarno glasovanje o britanski prodaji orožja Iraku. Toda pojavljati so se začela namigovanja, da so severnoirske stranke v zameno za svojo podporo od Majorja zahtevale odkupnino. STUTTGART (Reuter, dpa) - Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je včeraj na srečanju nemško-ameriške trgovinske zbornice vnovič poudaril, da morajo maastrichtska merila za vključitev v Evropsko monetarno unijo (-EMU) ostati nespremenjena. Kinkel je prepričan, da se bodo EMU najprej pridružile tri ali štiri države. »Ce Evropa hoče stabilnost in rast doma ter vidno svetovno vlogo, nima druge izbire, kot da se posveti oblikovanju skupne obrambne in denarne pohtike,« je dejal Kinkel. Poudaril je tudi pomembno vlogo tesnih vezi med Evropsko unijo in Združenimi državami. O vprašanjih evropske prihodnosti je Kinkel razpravljal tudi s francoskim kolegom Hervom de Charettom. Ministra sta se srečala na dragem francosko-nemškem seminarju o evropskih vprašanjih, ki je potekal v nemškem Freiburgu. Nemški in francoski zunanji minister sta se pogovarjala o pobudah, ki jih bosta Bonn in Pariz dala 25. marca na medvladni konferenci v Torinu, kjer bodo razpravljali o reviziji maastrichtske pogodbe. Nemčija in Francija namreč pred pomembnejšimi srečanji EU redno usklajujeta svoja politična stališča. Kinkel je dejal, da si Francija in Nemčija prizadevata za ustanovitev političnega telesa, ki bi načrtovalo skupno zunanjo in varnostno politiko. Tako bi se po Kin-klovem mnenju izognili morečim situacijam, ko ob pojavu vsakršne krize pride do petnajstih različnih diagnoz. Kinkel je tudi dejal, da ne nasprotuje imenovanju generalnega sekretarja za skupno zunanjo in obrambno pohtiko, vendar pa mora politična odgovor- nost za odločitve ostati tam, kamor spada - v Svetu zunanjih ministrov. Dejal je, da je primer nekdanje Jugoslavije pokazal potrebo po vojaškem telesu EU, ki bi podpiralo njene mirovne operacije. V ta namen bi se morala po mnenju obeh ministrov Zahodnoevropska unija (ZEU) preoblikovati, tako da bi postala vojaško krilo EU. Kinkel je po srečanju z de Charettom dejal, da sta se s francoskim zunanjim ministrom pogovarjala tudi o reformi ustanov EU. Bonn in Pariz se po Kin-klovih besedah zavzemata za uvedbo večinskega odločanja pri sprejemanju odločitev. S tem bi odpra-vili soglasno odločanje, ki po mnenju številnih kritikov ogroža učinkovitost EU. Kinkel in de Charette sta se zavzela tudi za »integracijo več hitrosti«. To pomeni, da bi se lahko države, ki bi to Želele, tesneje povezovale, četudi ostale pri tem ne bi hotele sodelovati. »Nikogar ne smemo izključiti, nikomur pa tudi ne smemo dovoliti, da bi oviral tiste, ki si želijo ustvariti tesnejše vezi,« je dejal Kinkel. Vsi napori za reformo maastrichtske reforme pa utegnejo kaj hitro pasti v vodo. Španija je včeraj sporočila, da bo reformo preprečila, če se vse države ne bodo zavezale, da osumljenim pripadnikom gverilskih skupin ne bodo dajale zatočišča. Španski zunanji minister Carlos VVestendorp je včeraj na bruseljskem srečanju s kolegi iz EU zahteval, naj vse članice EU v svojih zakonih odpravijo luknje, ki bi lahko preprečile izročitev osumljenih upornikov. »Ce se to ne bo zgodilo, ne bo reforme,« je dejal Westendorp. Tesna zmaga - za vlado je glasovalo 320 parla-mentacev, proti pa 319 -je Majorja obvarovala pred sramoto, ki bi jo doživel, če bi moral zahtevati glasovanje o zaupnici. Po mnenju nekaterih analitikov so se s tem povečale tudi možnosti konservativcev, da se na oblasti obdržijo do maja 1997, ko bodo na vrsti redne splošne volitve. Pri glasovanju je bilo razmerje parlamentarnih sil zelo tesno. Po odhodu Petra Turnhama je imela Konservativna stranka le še dva glasova večine. Povrhu sta proti vladi glasovala tudi dva konservativca in vseh devet poslancev Ulstrske unionistične stranke (UUP). Major se mora za svoj uspeh zahvaliti trem poslancem druge severnoirske stranke - Stranke demokratičnih unionistov (DUP) - ki so se glasovanja vzdržali. Takoj po glasovanju so se začela pojavljati vprašanja, ali so severnoirski poslanci, ki so odločilno pripomogli - vsaj trije od njih - k pozitivnemu izidu glasovanja, od Majorja skušali pred glasovanjem izsiliti politično prednost. Vladni ministri so namreč poslance UUP obtožili, da so hoteli od vlade dobiti določene koncesije glede mirovnega načrta za Severno Irsko. Unionistični vodja David Timble je obtožbe odločno zanikal. Dejal je, da ni pričakoval, da bodo ministri zaradi nezadovoljstva z glasovanjem izrekali takšne škodljive komentarje. Politiki iz vrst UUP in predstavniki katoliške manjšine na Severnem Irskem sumijo, da je Major poslancem DUP dal določene obljube in jih tako »prisilil«, da so se glasovanja vzdržali. Vodja DUP je zatrdil, da so takšne skrbi neutemeljene. Tudi premierov namestnik Michael Heselti-ne je dejal, da pred glasovanjem niso sklenili nobenega sporazuma s katero od severnoirskih strank. Ne glede na to, kakšna je resnica, bo imel Major precej težav pri vnovičnem vzpostavljanju mirovnega procesa. Datum njegovega sestanka z irskim premieram Johnom Brutonom, o katerem se že dolgo govori, še ni določen. Velika Britanija še naprej vztraja pri zamisli o izvedbi severnoirskih volitev. Timble se boji, da si je DUP pri pogajanjih z Majorjem zagotovila termin, v katerem naj bi jih izvedli. Liberalnodemokratski voditelj Paddy Ashdovm je dejal, da je nastala velika tragedija, ker se ob vsaki odločitvi v britanskem spodnjem domu razpravlja o celotni severnoirski politiki. Po njegovem mnenju je vlada s tem izgubila vso verodostojnost. PRED SREČANJEM PREDSTAVNIKOV PETNAJSTERICE S KOLEGI IZ AZIJSKIH DRŽAV Stara nesoglasja ogrožajo nove povezave . Ste.,:)-, .S: - 14: . ■ ■gftVg1,. -JgS&aBST .-i:. m Jeremv Lovell / Reuter BRUSELJ - Voditelje petnajstih držav članic Evropske unije, Id se bodo 1. in 2. marca v Bangkoku srečali s kolegi iz desetih azijskih drZav, čaka na dnevnem redu toliko občutljivih zadev, da srečanju bržkone grozi neuspeh. Vzhodni Timor, človekove pravice, kitajske sirotišnice, delavska življenjska raven, socialno blagostanje in demokracija so le vrh ledene gore, ki utegne uničiti vsa prizadevanja za boljše sodelovanje. Sestanek evropskih in azijskih voditeljev naj bi bil začetek novega obdobja diplomatskega, gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Evropsko unijo in Jugovzhodno Azijo - sodelovanja, ki je zadnja leta pešalo, ker so Brunej, Kitajska, Indonezija, Japonska, Južna Koreja, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska, Vietnam in seveda tudi Evropska unija pozornost namenjali zlasti Združenim državam Amerike. Zaradi tega uradniki obeh strani zavzeto tipajo teren, da bi se izognili možnim diplomatskim zapletom, in se osredotočajo na vprašanja, ki se jim ne bo mogoče izogniti. Azijske države so Evropski uniji že dale vedeti, da bi bilo odločno vztrajanje pri vprašanjih, kot je spoštovanje človekovih pravic, povsem nesprejemljivo. Jadranje med občutljivimi vprašanji Evropska unija je to sporočilo sicer prejela, vendar se zaradi svojega ugleda ne bo mogla povsem izogniti razpravi o tej občutljivi zadevi. »Azijske države ... poudarjajo nekaj občutljivih točk, kot so človekove pravice, obenem pa upajo, da to ne bo ogrozilo dragih zadev in pokvarilo vzdušja na srečanju,« piše o srečanju v dokumentu Evropske komisije. Evropski komisar za trgovino Leon Brittan, ki se bo skupaj s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem in komisarjem za dežele v razvoju Manuelom Martinom udeležil sestanka, je v pogovoru za Reuter zavrnil namigovanja o možnem razkolu na srečanju. Dodal je še: »Vprašanje človekovih pravic ne bo izvzeto in voditelji držav bodo o tem razpravljali do meje, ki se jim bo zdela ustrezna.« Diplomati Evropske unije iz Bruslja so trdno prepričani, da je bilo storjeno vse za gladko in neovirano »jadranje« med občutljivimi vprašanji v Bangkoku. »Dobil sem občutek, da so vsa prizadevanja usmerjena na preprečevanje možnosti, da bi kakšen občutljiv predmet lahko pokvaril diplomatska prizadevanja za tesnejše sodelovanje,« je dejal eden od diplomatov. »Tajci si prizadeva- jo, da bi se srečanje ukvarjalo z'dobičkonosni-mi'dejstvi - pričakovane obtožbe Portugalske, nekdanje kolonialne lastnice Vzhodnega Timorja, na račun indonezijske okupacije bodo izražene s karseda umirjenim tonom. Enako bodo ravnali tudi Švedi, ki jih najbolj skrbijo katastrofalne razmere v kitajskih sirotišnicah, kjer po nekaterih podatkih otroke tudi načrtno pobijajo. Regionalni spori lahko pokvarijo načrte Toda diplomati se strinjajo, da bodo vsa prizadevanja za nemoten potek pogajanj propadla, če bodo napetosti med azijskimi udeleženkami dvignile temperaturo srečanja. Večina možnih sporov ima skupni imenovalec - Kitajska. Japonska in Južna Koreja sta si prišli navzkriž zaradi skupine otočkov med državama, zaradi česar so v Seulu zažgali japonsko zastavo. V spor je posegla Kitajska - kitajske ribiške ladje pa obe državi obtožujeta nenehnega kršenja nedotakljivosti ozemeljskih voda. Sedem drZav članic Združenja držav Jugovzhodne Azije se je decembra lani dogovorilo o vzpostavitvi nejedrskega območja. Francija je s prenehanjem jedrskih poskusov v Južnem Pacifiku odvrnila nevarnost obtožb na ta račun, kar pa ne velja za Kitajsko. Japonska, ki je med 2. svetovno vojno edina doživela učinke atomske bombe, nenehno opozarja Kitajsko, naj preneha izvajati jedrske poskuse, vendar so Kitajci za ta opozorila gluhi. Japonski uradniki napovedujejo, da bo ta zadeva zagotovo na dnevnem redu srečanja. Evropejci prisegajo na previdnost Med azijskimi državami obstajajo trenja tudi glede Spratlyjevih otokov, ki si jih deloma ah v celoti lastijo Kitajska, Filipini, Vietnam, Malezija, Tajvan in Brunej. Evropski diplomati se bojijo tudi omenjanja napetosti med Kitajsko in Tajvanom. Vsak od teh - in še množica manjših - regionalnih nesporazumov utegne uničiti vsa prizadevanja, vendar bruseljski diplomati trdijo, da bodo udeleženci srečanja previdni, da do tega ne bi prišlo. »Diplomati so za takšne stvari izurjeni in plačani, kar seveda ne pomeni, da ne bo kakšna neprevidna .čustvena opazka zamajala čolna ah ga celo potopila... Toda vsi se zavedajo pomena prvega evro-azijskega vrhunskega srečanja in bodo storili vse, da bi ga uspešno izpeljali do konca. VARNOSTNI SVET JE OBSODIL INCIDENT NAD KARIBI Američani prek ZN kaznujejo Havano Kubanske oblasti ostro zavračajo vse očitke NEW YORK (Reuter) - Varnostni svet ZN je po modnih pritiskih ZDA ostro obsodil kubansko sestrelitev dveh ameriških civilnih letal in zahteval mednarodno preiskavo tega incidenta. Izjava, ki so jo države Članice varnostnega sveta sprejele soglasno in brez glasovanja, je sicer omiljena inadica tiste, ki jo je predlagal VVashington. V izjavi VS je poleg obsodbe sestrelitve -umrle so štiri osebe - zapisano tudi to, da je iz sporazuma o mednarodnem civilnem zračnem prometu iz leta 1944 jasno, da se morajo države »vzdržati uporabe orožja« proti civilnim letalom in da ne smejo ogrožati življenj ljudi na le- talih. Ameriška veleposlanica v ZN Madeleine Albright je po incidentu severno od Havane, kjer je kubanski mig sestrelil dve letali združenja kubanskih izseljencev Bratje za rešitev, vztrajala, naj kritika mednarodne skupnosti na raCun Havane dobi pisno obliko, zaradi Cesar je Albrig- htova lobirala pri kitajskih predstavnikih, ki so nasprotovali uradni obsodbi Kube. Kubanski veleposlanik v ZN Bruno Rodriguez Parrilla je po sprejetju izjave dejal, da je ta »nesprejemljiva, ker ne obsoja dejanj agresije, ki so z ozemlja ZDA usmerjena proti naši državi«. Varnosti svet je v včerajšnji izjavi prosil mednarodno organizacijo za civilno letenje, ki ima sedež v Montrealu, za preiskavo incidenta in zahteval, naj mu predstavniki te organizacije takoj poročajo o morebitnih izsledkih. Ruski veleposlanik v ZN Sergej Lavro v, ki je odgovoren za največ popravkov izvirne ameriške zahteve, je dejal, da mora preiskovalna komisija raziskati sestrelitev in dogodke, ki so se zgodili pred tem. VVashington namreč trdi, da sta bili civilni letali, ki sta bili na človekoljubni misiji, sestreljeni v mednarodnem zračnem prostoru, oblasti v Hava- Predsednik ZDA Bill Clinton je vCeraj v povračilo za sestrelitev dveh ameriških civilnih letal severno od Havane ukazal pet ukrepov: 1. Izplačilo odškodnine družinam štirih oseb, ki so v sestrelitvi izgubile življenje, in sicer iz zamr-znejega kubanskega premoženja v ZDA. 2. Pridobitev soglasja kongresa za poostritev gospodarskih ukrepov proti Kubi. 3. Širitev dejavnosti Radia Marti, ameriškega vladnega radia za Kubo. 4. Odprava vseh čarterskih poletov med ZDA in Kubo. 5. Uvedba ukrepov, ki bodo kubanskim predstavnikom prepovedovali potovanje v ZDA. ni pa to vztrajno zavračajo, Ceš da je kubansko vojaško letalo ameriški cessni opozorilo, da sta v kubanskem zračnem prostoru, in ju - glede na to, da se pilota za opozorilo nista zmenila -nato sestrelilo. Televizijska mreža CNN je vCeraj objavila posnetek pogovora med piloti in kubanskimi nadzorniki letenja, ki jim ga je posredoval Jose Basulto, pilot tretjega letala, ki se je v soboto varno vrnilo na Florido. Iz pogovora je razvidno, da so Kubanci pilote opozorili, da je letenje pod 24. vzporednikom tvegano. »Zavedamo se, da smo v nevarnosti, takoj ko začnemo leteti južno od 24. vzporednika, a smo na to pripravljeni. To je naše tveganje za svobodno Kubo,« je odgovoril Basulto. Havanske oblasti so se ostro odzvale na izjavo varnostnega sveta, odločitev ameriškega predsednika Clintona o poostritvi ukrepov proti Kubi pa so označile za nepravično. Havana je nato še zagrozila, da bo tudi v prihodnje odvrnila vse napade na svoje ozemlje, in dodala, da se Kuba ne boji nikogar in hkrati ne sprejema nobenih groženj. Predvčerajšnjim je na kubanski te- leviziji govoril »član« kubanske izseljenske organizacije Bratje za rešitev in Castrov agent v tej organizaciji, 41-letni Pablo Ro-que, ki se je na Kubo vrnil dan pred sestrelitvijo ameriških civilnih letal. Zatrdil je, da organizacija Bratje za rešitev ni človekoljubna organizacija, saj je načrtovala napade na Kubo in morda celo usmrtitev predsednika Fi-dela Castra. BOSANSKA VOJAŠKA DELEGACIJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH NOVICE Drago ustvarjanje ravnovesja moči HAAŠKO MEDNARODNO SODIŠČE ZA VOJNE ZLOČINE Tožilci za aretacijo Milana Martiča Lanski napad na Zagreb je bil »premišljeno ustrahovanje civilistov« HAAG (Reuter) - Sodniki ZN za vojne zločine (na sliki, te-lefoto: Reuter) so včeraj prvič prisluhnili pričevanjem o raketnih napadih na Zagreb 2. in 3. maja lani, za katere naj bi bil odgovoren vodja krajinskih Srbov, general Milan Martič. Pričevanja očividcev bo sodišče poslušalo še danes in jutri, vendar zaslišanja ne bodo zadostovala za proces v odsotnosti, ker statut sodišča tak proces prepoveduje. VVASHINGTON - ZDA nadaljujejo intenzivne priprave za izvedbo načrta o oboroževanju in urjenju bosanskih enot, čeprav tuji islamski bojevniki še niso zapustili države. V ponedeljek so se začeli pogovori med delegacijo bosanske in hrvaško-musli-manske vojske ter predstavniki VVashingtona. Vrh bodo dosegli v petek, ko se bosta delegaciji sešli s tremi ameriškimi podjetji, ki se potegujejo za izvedbo programa. Združene države si prizadevajo, da bi zbrale čim več donatorjev, ki bi sofinancirali program. V ta namen bodo organizirali tudi mednarodno konferenco, ki naj bi se začela 14. marca v Ankari. Potrebovali bi vsaj osemsto milijonov dolarjev, da bi mu-slimansko-hrvaške sile oborožili tako, da bi bile enakovredne vojski bosanskih Srbov. Za začetek so ZDA obljubile, da bodo bosanski vojski odstopile za sto milijonov dolarjev svoje opreme, ki vključuje tudi orožje. Predstavnik State De-partmenta Nicholas Burns je prejšnji teden povedal, da je prišlo do zamude pri sklepanju pogodbe z zasebnim podjetjem, ki bi izvajalo program oboroževanja in izobraževanja, ker bosanski vladi do 19. januarja, kot je bilo dogovorjeno v daytonskemu sporazumu, ni uspelo iz države odstraniti vseh tujih muslimanskih vojakov. Poudaril pa je, da se začetek izvajanja programa približuje, kljub začasni neveljavnosti pogodbe. Burnsov namestnik Glyn Davies trdi, da ameriški pristop ni v nobenem pogledu sporen. Naloga bosanske vlade je le, da zagotovi odhod islamskih vojakov s svojega ozemlja pred začetkom izvajanja programa. Novinarjem je še razložil, da v ameriških prizadevanjih za vzpostavitev temeljev programa Oprema in izobraževanje ni nič napačnega in da bodo takoj pripravljeni, ko bodo Bosanci izpolnili pogoje. Neki drugi predstavnik ZDA je dejal, da bo mogoče program zelo hitro izvrševati. Dejavnosti se seveda v nobenem primeru ne bodo začele pred iztekom obdobja 90 dni po podpisu mirovnega sporazuma, torej ne pred 15. marcem. ZDA hkrati pritiskajo na Bosno, naj uvede zakonodajo, ki bo združila muslimansko in hrvaško vojsko v eno samo, vendar zaželenega odziva ni. Šestčlansko bosansko komisijo, ki je v ponedeljek prispela v VVashington, vodita general Rasim Delič, poveljnik bosanske vojske, in general Živko Budimir, načelnik generalštaba muslimansko-hrva-ške vojske. Skupina se je v ponedeljek sešla z generalom Johnom Shalikashvi-lijem, svetovalcem za nacionalno varnost Anthonyjem Lakom in drugimi vojaškimi uradniki. Do četrtka si bodo bosanski predstavniki ogledali vojaške učne centre v Luisiani, Georgiji in Can-sasu, v petek pa se bodo srečali s kongresniki. Carol Giacomo / Reuter Tožilci bodo od sodišča vendarle zahtevah, naj pretehta tožbo in izda nalog za aretacijo osumljenega Martiča. Sodišče je v obtožnici, ki jo je vložilo že julija, Martiča obtožilo, da je ukazal napad na Zagreb s prepovedanimi kasetnimi bombami, ki so nevarne predvsem civilistom. V pogovoru za srbsko televizijo je Martič nekaj dni po eksplozijah v Zagrebu - ki so sledile hrvaški ofenzivi v zahodni Slavoniji - dejal: »Kar so storili Hrvatje, je zločin. V odgovor smo bombardirali njihova mesta.« Tožilci zato sklepajo, da je bil napad »premišljeno dejanje ustrahovanja civilnega prebivalstva«. Čeprav je Martič še naprej na prostosti, je vrhovni tožilec Goldstone zaprosil sodišče, naj odobri pričanja proti obtoženemu. Sodišče, ki se zaveda težav, ki nastajajo pri aretaciji osumljencev, se je zateklo k procesom, imenovanim Rule 61. Tako naj bi ožigosali zločince, ki so se izognili roki pravice, in omogočili žrtvam, da svojo zgodbo povedo vsemu svetu. ZRJ odpravila ukrepe proti Republiki srbski BEOGRAD - Vlada ZRJ je na včerajšnji seji sprejela sklep o ukinitvi ukrepov proti Republiki srbski - gre za zaporo meje na reki Drini - ki jih je razglasila četrtega avgusta leta 1992. Včerajšnja odločitev Beograda je začela uradno veljati danes opolnoči. Predsednik skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik je ob tem izjavil, da je sklep jugoslovanske vlade med bosanskimi Srbi izzval veliko navdušenje, kar velja tudi za podobno odločitev varnostnega sveta, sprejeto v ponedeljek. Krajišnik je izrazil upanje, da bo z odpravo sankcij močno olajšana obnova »njegove države«. (M. M.) Veleposlaniki prihajajo v Beograd? BEOGRAD (STA) - Kot kaže, so oblasti v Beogradu le začele dojemati, da morajo za obnovitev stikov s svetom - zlasti z novimi sosednjimi državami - najprej izpolniti vse postavljene pogoje, je dejal francoski veleposlanik v Beogradu Gabriel Keller v pogovoru za včerajšnjo Našo Borbo. Keller meni, da bodo še letos v Beogradu imeli veleposlanike Makedonije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine, za hrvaške pa ni povsem prepričan. Dejal je še, da normalizacije odnosov z ZRJ z njenim priznanjem nekdanjih jugoslovanskih republik ni pogojevala mednarodna skupnost, temveč del Evropske unije. »Dejstvo, da smo (Francozi) normalizirali diplomatske odnose z Beogradom, ne pomeni, da nismo solidarni z ostalimi članicami petnajsterice, ampak smo hoteh biti le nekoliko avantgardni. Čeprav nerad napovedujem dogodke, menim, da je normalizacija odnosov med Skopjem in Beogradom le še vprašanje dni,« je izjavil veleposlanik Keller. Hrvaška skrajna desnica grozi IDS RIM (STA) - »V Istri je oblast v rokah tistih, ki močno sovražijo Hrvate. Ce ti ljudje ne bodo odstranjeni, bodo oddelki istrske policije (HOS) prisiljeni vzpostaviti red.« Ta grožnja Istrskemu demokratičnemu zboru je bila izrečena na kongresu skrajne nacionalistične desničarske Hrvaške stranke prava. Italijanska tiskovna agencija Andkronos je o tem pripravila obširno poročilo, ki ga je povzel tudi rimski časnik II Tempo. Andkronos omenjeno izjavo pojasnjuje kot neposredno grožnjo Italijanom v Istri. V poročilu je zapisano, da IDS zaradi svojega očitnega avtonomizma »ne uživa ravno simpatij« hrvaških desničarjev, omenjen pa je tudi nedavni mini kongres Hrvaške demokratične skupnosti v Zagrebu, na katerem se je vladajoča stranka razglasila za »narodno, sredinsko in vsehrvaško stranko«. SVET Sreda, 28. februarja 1996 EVROPSKA UNIJA O IZVOZU OROŽJA Tudi Slovenija pod embargom »Orožarske afere« se očitno niso obrestovale LJUBLJANA - Z odločitvijo Ministrskega sveta Evropske unije, da podaljša embargo na izvoz orožja v države nekdanje Jugoslavije, je Slovenija vnovič vržena v balkanski kotel. Na včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov držav Članic EU s kolegi iz pridruženih Članic unije so pozvali te države, naj spoštujejo sklep Sveta, kar so le te tudi sprejele. Za podaljšanje embarga na izvoz orožja na tla nekdanje Jugoslavije, Čeprav so se Združeni narodi z resolucijo varnostnega sveta 1021 po sklenitvi dayton-skega sporazuma odločili za postopno ukinjanje embarga, se je Svet EU odločil zaradi varnosti vojakov v Iforjevih enotah, ki v Bosni opravljajo naloge mirovnih sU. EU ocenjuje, da bo varnost mirovnih sil zagotovljena le z ohranitvijo embarga na izvoz orožja, ki je pomemben mehanizem v prizadevanjih za umiritev razmer na tem območju, k takšnim ukrepom pa bo spodbujala tudi druge države. V OZADJU Resolucije 713,1021 in 1022 Varnostnega sveta ZN Varnostni svet Združenih narodov je 25. septembra leta 1991 z resolucijo 713 uvedel popolni embargo na izvoz orožja in vojaške opreme v Jugoslavijo, pri čemer je bila všteta tudi Slovenija. Pri uvedbi embarga se je varnostni svet skliceval na sedmo poglavje ustanovne listine Združenih narodov, ki organom Združenih narodov narekuje akcijo v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj. Embargo je imel za cilj umiritev razmer in vzpostavljanje miru na ozemlju nekdanje Jugoslavije, poleg tega pa je resolucija vsem državam Članicam Združenih narodov naložila dolžnost, da se izogibajo dejanjem, ki bi utegnila prispevati k povečanju napetosti med sprtimi stranmi. Ob sprejemu daytonskega mirovnega sporazuma je varnostni svet z resolucijama 1021 in 1022 suspendiral sankcije, ki jih je uvedel proti Zvezni republiki Jugoslavi-. ji, in določal postopno odpravljanje embarga na uvoz orožja v države na tleh nekdanje Jugoslavije. Z resolucijama, ki ju je varnostni svet sprejel 23. novembra lani, so se odločili, da bodo embargo na uvoz orožja postopoma odpravljali po podpisu mirovnega sporazuma v Parizu (14. decembra lani). Prvih devetdeset dni po podpisu sporazuma, torej do 14. marca letos, embargo še velja. V naslednjih devetdesetih dneh - do 12. junija - bo embargo odpravljen, razen za uvoz težkega orožja, ki je določeno v mirovnem sporazumu (tanki, topništvo, oklepna vozila, bojna letala in helikopterji). Embargo na uvoz težkega orožja bo veljal, dokler ne bo sprejet dogovor o nadzora oboroževanja. 180 dni po podpisu sporazuma in poročilu generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Bu-trosa Galija bo embargo na uvoz orožja preklican, razen Ce se varnostni svet ne bo odločil drugače. Svet EU je izpostavil Slovenijo in Makedonijo, saj bo izvoz orožja in vojaške opreme v ti dve državi obravnavan ob posameznem primeru. Svet je državam Članicam naročil, naj pokažejo zadržanost pri izvozu orožja v h dve državi, in sicer v skladu s prejšnjimi skupnimi kriteriji EU, ki so jih sprejeli v Luksemburgu 29. junija leta 1991 in v Lizboni 27. junija leta 1992. Odločitev EU, da še naprej omejuje izvoz v ti dve državi, je v skladu s težnjami unije po umiritvi razmer v tej regiji in po krepitvi medsebojnega zaupanja. S to odločitvijo je bila Slovenija vnovič vključena med države, nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, in s tem povezana z balkansko krizo, Čeprav se ji je v minulih letih že uspelo izvleci iz tega klobčiča. Na staliSCe EU se je odzval tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki je poročila o sklepu Sveta EU označil kot dokaz, da se je »Evropski uniji in njenim Članicam težko posloviti od koncepta nekdanje Jugoslavije in obravnavanja tega območja kot skupnega«. Pomembno pa je, da nas unija le razlikuje od držav, vpletenih v bosanski konflikt, saj sta Slovenija in Makedonija ločeni od partnerk v daytonskih mirovnih pogovorih. Najresnejša praktična posledica odločitve Sveta pa je po ministrovem mnenju ta, da bodo podjetja iz držav članic EU v bolj neugodnem položaju glede sodelovanja s Slovenijo na področju obrambe, obrambnih nabav in projektov v primerjavi s podjetji iz drugih držav, s katerimi Slovenija že sodeluje. »Sklep EU priCa o tem, da Sloveniji v očeh petnaj- Spreminjanje Nata v procesu spreminjanja Evrope LJUBLJANA - Združenje Atlantski svet Slovenije je včeraj pripravilo okroglo mizo z naslovom Preobrazba zveze Nato v procesu preobrazbe Evrope (Foto: Barbara Reya) , na kateri so sodelovali Anton Grizold, slovenski strokovnjak za vprašanja nacionalne in mednarodne varnosti, nemški veleposlanik v Sloveniji Gunther Seibert, madžarski veleposlanik Istvan Balogh, veleposlanik Ruske federacije Aleksej L. Nikiforov, vojaški ataše ZDA v Sloveniji, polkovnik Dale Bolhah, in vodja sektorja za večstranske odnose na zunanjem ministrstvu Vojislav Suc. Sogovorniki so ob tej priložnosti spregovorili o preobrazbi Severnoatlantske zveze v obdobju po koncu hladne vojne, ko se je Nato znašel pred novimi izzivi in zahtevami ter pričakovanji držav elanic zveze in držav, ki si prizadevajo za dejavno vključitev v Severnoatlantsko zvezo. Nemški veleposlanik Seibert je v svojem govoru izrazil nujnost oblikovanja nove varnostne strukture v Evropi in preobliko- vanja Natove notranje strukture. Spregovoril je tudi o širitvi Severnoatlantske zveze na vzhod in ob tem poudaril, da je program Partnerstvo za mir državam, ki se želijo vključiti v evro-atlantske integracije, že odgovoril na vprašanja, kako in zakaj v Nato, na odgovore na vprašanji, kdo in kdaj, pa bo treba še počakati. Madžarski veleposlanik Balogh je izrazil željo njegove države po priključitvi Natu in pri tem poudaril, da Madžarska ne želi biti le »potrošnik evropske varnosti, ampak tudi njen graditelj«. Ruski veleposlanik Nikiforov je posredoval znano nasprotovanje Moskve širitvi Nata na vzhod in dejal, da rusko ljudstvo »postane sumničavo, ko zasliši govorjenje o približevanju Nata in njegove oborožitve njihovi meji«. Nikiforov je ob tem dejal, da Nato ne more vabiti Rusije k sodelovanju, Ce se medtem spogleduje z vzhodom in približuje »zahodno fronto« meji z Rusijo, brez katere ni mogoče oblikovati novega evropskega varnostnega sistema. sterice še ni uspelo razviti lastne identitete, ki bi jo kot samostojno državo dokončno ločila od konfliktnega območja nekdanje Jugoslavije,« je dejal predstojnik katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Marjan Malešič. »Za Slovenijo ima sklep poleg političnih in varnostnih implikacij tudi etične in psihične. Ob splošnih in znanih težavah, ki jih imamo pri približevanju EU, bi lahko v podtonu bruseljskega sporočila razbrali tudi pritisk petnajsterice na Slovenijo zaradi nakupov obrambne opreme v drugih državah.« Malešič se poleg tega sprašuje, koliko so na sprejem tega sklepa vplivale slovenske »orožarske afere« in dejstvo, da je Slovenija prodajala orožje Hrvaški in Bosni. »Ob tem sklepu se zastavlja tudi vprašanje našega približevanja Natu in naše dejavnosti v okviru Partnerstva za mir, saj so države članice EU večinoma tudi Članice Nata,« je dodal Malešič. »Dolgotrajnejši embargo EU - ta je sicer ohlapno vezan na mandat mednarodnih sil v nekdanji Jugoslaviji - lahko pomeni, da bo morala Slovenija dobavitelje orožja in vojaške opreme iskati predvsem v neevropskih državah.« Sebastjan Jeretic DELEGACIJA DRŽAVNEGA ZBORA NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU Sloveniji pohvale, a nobenih obljub BRUSELJ (STA) - Delegacija petih poslancev slovenskega državnega zbora se je danes zjutraj sešla z delegacijo za odnose s Slovenijo pri evropskem parlamentu v Bruslju. Parlamentarce je pozdravil predsednik evropskega parlamenta Klaus Haench, ki je povedal, da odnosom s Slovenijo pripisuje velik pomen. To dokazuje tudi dejstvo, da bo prvega in drugega aprila obiskal Slovenijo, kjer se bo pogovarjal s predsednikom republike Milanom Kučanom. Slovensko delegacijo sestavljajo vodja delegacije in predsednik odbora za mednarodne odnose Borut Pahor (ZLSD), predsednik delovne skupine za evropske zadeve Marjan Šetinc (LDS), predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, poslanka SLS Mihaela Logar in predstavnik italijanske manjšine Roberto Battelli. Evropski parlament je delegacijo za odnose s Slovenijo, ki jo vodi italijanski poslanec Michael Ebner, ustanovil 26. oktobra lani, ker ni mogel ustano- viti mešanega parlamentarnega odbora s Slovenijo, ker ta še ni podpisala sporazuma o pridruženem Članstvu z Evropsko unijo. Klaus Haensch je ponovil staliSCe evropskega parlamenta, da dvostranska vprašanja med Italijo in Slovenijo slednje ne bi smela ovirati pri približevanju Evropski uniji. Predsednik evropskega parlamenta je spregovoril o širitvi EU in poudaril, da pri tem ne gre le za vprašanje pripravljenosti držav kandidatk na polnopravno članstvo, marveč tudi za pripravljenost unije na širitev. O tem bo govor na medvladni konferenci o reformi EU, ki se bo začela konec marca. V skladu s sklepom predsednikov vlad in držav Članic EU naj bi se pogajanja o širitvi začela šest mesecev po koncu medvladne konference, Evropska komisija pa naj bi do takrat pripravila mnenja o kandidatkah za polnopravno Članstvo. Po Heanscho-vem mnenju ni zelo verjetno, da se bodo pogajanja začela z vsemi kandidatkami hkrati, pa tudi to ne, da bi komisija hkrati pripravila enajst mnenj. Poudaril je, da se mora Slovenija zavedati, da bodo zanjo veljali enaki pogoji kot za druge države, torej: zaščita človekovih pravic, razvita demokracija, popolno sprejemanje zakonov in pravil EU, pripravljenost za prepuščanje nekaterih delov drža- vne suverenosti naddrža-vnim organom in uveljavljeno tržno gospodarstvo. Pozdravil je voljo Slovenije, da se pridruži Evropski uniji, in izrazil priznanje slovenskim dosežkom na gospodarskem področju ter pri razvijanju demokracije. Vodja slovenske delegacije Borut Pahor je poudaril, da je podpis sporazuma o pridruženem članstvu bistveni del procesa približevanja Slovenije EU. Predstavil je podatke o gospodarski uspešnosti Slovenije in opozoril, da »smo še vedno pred ključnim vprašanjem, kako da država, ki je politično in gospodarsko uspešna, ne more podpisati sporazuma, ki ga je parafirala«. Spomnil je na sklep evropskega vrha v Cannesu, ki je za Slovenijo sprejel dodatne zahteve, namreč prilagoditev nepre- mičninske zakonodaje, tako da bo tujcem omogočen nakup nepremičnin. Pahor je povedal, da je slovenski državni zbor že zaCel razpravo o prilagajanju zakonodaje na področju nepremičnin, kar naj bi zadostovalo za podpis sporazuma o pridruženem članstvu. Poročevalka evropskega parlamenta za Slovenijo, finska poslanka Ulpu Livari, je izjavila, da je »zelo zaskrbljena, ker sporazum o pridruženem Članstvu še ni podpisan, saj obstaja nevarnost, da bo Slovenija zato izločena iz procesa širitve Evropske unije«. Slovenski in evropski parlamentarci so preučili tudi napredek Slovenije ter izvajanje predvčlanitvene strategije EU, pri kateri Slovenija še ne sodeluje, ker nima veljavnega evropskega sporazuma. NOVICE Odbor Zveze borcev obsoja preiskavo rimskega sodišča LJUBLJANA - Odbor zveze borcev je včeraj preiskavo rimskega sodnika proti slovenskim in italijanskim partizanom v zvezi z dogodki po 2. svetovni vojni in blatenje pripadnikov primorskega IX. korpusa partizanskih enot ostro obsodil in označil kot napad na integriteto Slovenije. Napad na suverenost, državno samostojnost, veljavne sporazume in pogodbe je hkrati napad na dosedanje dobre sosedske odnose. Zveza borcev je že opozorila na ta nevaren napad, in sicer v soglasju s hrvaškimi partizani, ki so enako prizadeti, kot je prizadeta Hrvaška. Zveza borcev je že vzpostavila stik z italijanskimi partizani in njihovimi organizacijami, saj gre za napad, ki blati tudi Čast italijanskih partizanov. Zveza borcev že sodeluje z organi slovenske države, saj utegne priti do meddržavnega spora širših razsežnosti. Zlasti je opozorila na nujnost zaščite nekaterih slovenskih državljanov, ki bi jih posegi dvomljivega rimskega pravosodja utegnili resno ogroziti. V tej zvezi je ostro obsodila tudi slovenske politične sile in predstavnike oblasti, ki skušajo s kriminalizacijo slovenskega narodnoosvobodilnega boja podpreti skrajno italijansko desnico. (B.S.) Agnellijeva o medvladni konferenci EU BRUSELJ (STA) - Predsedujoča ministrskemu svetu Evropske unije, italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, je včeraj predstavnike nevladnih in civilnodružbenih organizacij seznanila s pripravami na medvladno konferenco o reviziji maastrichtskega sporazuma o Evropski uniji. Agnellijeva je poudarila, da mora biti Italija v središču procesa evropske integracije zaradi svoje tradicije in ob popolnem upoštevanju javnega mnenja. »Smo v zgodovinskem trenutku razvoja Evropske unije. Medvladna konferenca o reviziji maastrichtskega sporazuma ne sme biti razočaranje,« je dejala Agnellijeva. Povedala je, da italijansko predsedstvo uniji išče rešitve, ki bi dovolile tesno sodelovanje evropskega parlamenta na medvladni konferenci. Poudarila je tudi pomen naraščajočega števila različnih organizacij in združenj, ki se zanimajo za proces evropske integracije. Po mnenju Agnellijeve bo ob širitvi unije v prihodnje neizogibna sprememba njenih inštitucij, brez Cesar unija tvega, da bo zašla v krizo odločanja, skupne pridobitve pa bodo izgubile pomen. Agnellijeva je dejala, da si bo italijansko predsedstvo v sklepe medvladne konference v Torinu prizadevalo vnesti vrsto prednostnih nalog, kot so državljanske pravice, zaposlovanje, okolje in varnost. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 28. t.m., ob 20. uri (red F) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lau-sanne« - »Ce que 1’amour me dit«, koreografija Maurice Bejart. Ponovitve: jutri, 29.2., 20.00 (red H); petek, 1.3., 20.00 (red L); sobota, 2.3., 17.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti Danes, 28. t.m., ob 16. uri (red sreda popoldan) M. Tremblay »Le cognate«, ki jo predstavlja gledališka skupina Comp. Laboratorio Nove. Režija Barbara Nativi. V abonmaju odrezek 14 - moder. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 2. marca, ob 20.30 premiera: Teatro di Sardegna - Niccolo Macchiavelli »La Man-dragola«. Režija Mario Missiroli. Predstave bodo trajale do 10. marca. Nedeljska otroška matineja: Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 5. marca, ob 20.30: »L’asino d’oro« I. Ombonija in P. Folija. Nastopa Paolo Poli. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 4. in v torek, 5. marca, ob 20.30: Progetto Genesio S.r.l. - Carlo Goldoni »Gli amori inquieti«. Režija Augusto Zucchi. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 28. t. m., ob 10.30 C. Collodi »Pinocchio«; ob 19.00 - W.A. Mozart »La fin ta giardiniera«. Jutri, 29. t.m., ob 19.30 R. Strauss »Salome* -glasbena drama.Ponovitev v soboto, 2.3. ob 19.30. Pri Joklnu: jutri, 29. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Fischerja o Anni Freud; v petek, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično). ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: v petek, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leiden- schaft«; v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: Jutri, 29. t. m., ob 19.30 predavanje »Otroške bolezni«. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: v petek, 1. marca, ob 20. uri »Duma levantina« - pesmi španskih Zidov (Jasna Knez). BILČOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. , • ' FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom SKGZ Gorica okroglo mizo o sredstvih javne- V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 prireja ga obveščanja. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 - Koncert pianista C. Zimermana. V ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 pa bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in Debussyjem. Gledališče Miela V soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija. XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 7. marca, ob 20.30 nastop kitaristov Giam-paola Bandinija in Mattea Mela. Na programu Scarlatti, Jolivet, Haydn, Debussy, Giu-liani in Piazzolla; 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi. Kavarna Tommaseo (Riva 3 Novembre 5) V petek, 1. marca, ob 21.30 koncert s skupino Backfire Blue’s Band. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1. marca., ob 20.30 nastop skupine Madredeus. V petek, 8. marca, ob 20.30 recital mezoso-pranistke Terese Berganza. Na klavir jo bo spremljal Juan Alvarez Parejo. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 3. marca, ob 17.30 - Koncert simfoničnega orkestra G. Verdi - solist- violinist Stefano Furini. Prireditelj je Istituto di mušica iz Gorice. V sredo, 6. marca, ob 20.30 - Koncert ciganskega orkestra iz Budimpešte, ki ga prireja Združenje R. Lipizer. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo .razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24. marca je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Občinska razstavna dvorana Na ogled je razstava »17. november 1869, dan ko s O'otvorili sueški prekop«. Galerija Rettori-Tribbio 2 V soboto, 2. marca, ob 18. uri bodo odprli razstavo beneškega slikarja Marcella Co-lussa, ki bo na ogled po običajnem uriku do 15. marca. Galerija »ISIS« (Ul. Corti 3/a) Se danes, 28. t. m. razstavljata Fermccio Bernini in Nevio Perez. Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15) Do 22. marca je na ogled razstava z naslovom »Da P arin a Sponza«. Galerija Krožka General Trg Duca degli Abruzzi Do 8. marca bo na ogled razstava slikarke Adriane Scarizza. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne bo v petek, 1.3. odprtje razstave T. Parovel, F. Rapo-tec, M. Hrvatiča in M. Ota. Razstava bo trajala do nedelje, 17.3., in sicer od 10. do 22. ure vsak dan razen ob torkih. GORICA Kulturni dom Do 6. marca je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela. Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17. marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Se danes, 27. februarja, je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki» - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, črno». RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 ° OI A O Ki TET ? s .E Danes,-28. februarja, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Jutri, 29. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI in IZVEN. Dvojni projekt. RAZPRODANO! Petek, 1. marca, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Sobota, 2. marca, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN. Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA Jutri, 29. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJO HOČE V BRONX Danes, 28. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Jutri, 29. februarja, ob 20. uri. Petek, 1. marca, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061 /331-950 J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOGI 7. marca, ob 20. uri. PREMIERA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Danes, 28. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Jutri, 29. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Petek, 1. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO: Petek, 8. marca, ob 19.30: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Mala scena J. Genet: SLUŽKINJI Jutri, 29. februarja, ob 22. uri. PREMIERA. Petek, 1. marca, ob 22. uri: L. VVilson: ZAŽGI!, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Sreda, 6. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 7. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder S. Makarovič: SAPRAMIŠKA, Jutri, 29. februarja ob 17. uri, za IZVEN. Sobota, 2. marca, ob 11. in 17. uri: M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, za IZVEN. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390 Jutri, 29. februarja, ob 22. uri: ARABELA. Neizmerno zabaven kavarniški musical ob devetdeseti obletnici Grand hotela Union. Petek, 1. marca, ob 22. uri: Zijah A. Sokolović: CABAres, CABArei. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Danes, 28. februarja, ob 19.30, za abonma red E in IZVEN. Petek, 1. marca, ob 19.30, za abonma red A in IZVEN. Sobota, 2. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN. Nedelja, 3. marca, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODE, vesela igra za otroke. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana tel: 061/125-33-12 silertce silence silence Vito Taufer: SILENCE Danes, 28. februarja, ob 19.30. ZAKLJUČENO! Ponedeljek, 4. marca, ob 19.30, za IZVEN. Torek, 5. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sreda, 6. marca, ob 19.30, za IZVEN. Petek, 1. marca, ob 19. uri: Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Pavel Polak: SNEGULJČICA Nedelja, 3. marca, ob 11. uri, za otroke od tretjega leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 tel: 064/222-681 26.TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7. do 16. marca) Četrtek, 7. marca: A. Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG Kranj), otvoritev festivala in podelitev Nagrade Slavka Gruma. Petek, 8. marca: I. Cankar: HLAPCI (SNG Drama Ljubljana) Sobota, 9. marca: E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE (MGL) GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev tra 4. Jesenice tel: 064/81-260 Nedelja, 3. marca,-ob 19.30: J. B. P. Molier: ŽLAHTNI MEŠČAN, za abonente in IZVEN. CANKARJEV DOM H RAZSTAVE Razstave Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). Delavnica Marka Pogačnika: MIT O GRAALU IN SLOVENSKI PROSTOR. Glasba Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Franci Virant: ONE, fotografska razstava (do 10. marca). Predavanja Danes, 28., in četrtek, 29. februarja, ob 19. uri: Jutri, 29. februarja, in petek, 1. marca, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I in II: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov. Solista: Igor Ozim, violina; Rainer Mo-og, viola. Program: W. A. Mozart, D. Šostakovič. GLASBA KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Jutri, 29. februarja, ob 20. uri: koncert puljskih rokerjev KUD IDIOTI. Pred-skupina: REBECCA. Petek, 1. marca, ob 23.30: hrvaški bend MAMOJE-BAC s posebnim klubskim glasbenim in scenskim nastopom. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Nedelja, 3. marca: THE COWS. Novi hrupni blues rock iz Minneapoli-sa, ZDA. Predskupina REBECCA iz Istre. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi čembalista Ramovš Consorta Shaleva Ad-Ela iz Tel Aviva. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Liubliana Danes, 28. februarja, ob 19. 30 v Mali dvorani: KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila Gregor Kovačič, klarinet, in Betka Kotnik, saksofon. Program: Brahms, Debussy, Absil, Ibert. METELKOVA Sobota, 2. marca, ob 22. uri v Gala dvorani: PROHIBITION, Francija. Post-hardcore koncert. CLUB MAONA Arze 5. Piran Sobota, 2. marca, ob 21. uri: družabni večer: Robert Vatovec & prijatelji. CVBERCAFE KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Marko Pehljan Projekt Atol. UCOG-144. Danes, 28. februarja, od 10. do 22. ure. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ARS Čevljarska 2. Ljubljana V galeriji je do 30. marca na ogled razstava GOVORICA AFRIŠKIH MASK iz zbirke dr. Borisa Kuharja. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana V galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1, Liubliana V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paska čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana Ivan Kožarič INSTALACIJA Razstava bo na ogled do 24. marca. POKRAJINSKI MUZEJ. Glavni trg 24. Sloveni Gradec V muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, razstava stripa in risanega filma. POP TEATER Ljubljanska 3. Celje STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. FOTOGALERIJA STOLP Židovska ulica. Maribor Tomo Jeseničnik MINLJIVA VEČNOST, fotografije. Razstava bo na ogled do 12. marca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA,-BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti. KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Danes v Gorici (15.15) Italija proti Makedoniji »Azzurri« nesporni favoriti zo zmago - Gregor Fućka v form Slovenija bo v tej skupini v Šentjurju igrala proti Madžarski Atalanta z zmago nad Bologno prvi finalist Drevi Inter - Fiorentina Vieri strelec obeh golov za Atolanto Gregor Pučka GORICA - Italijanska košarkarska reprezentanca bi si že danes z zmago v Gorici proti Makedoniji prislužila mesto v finalnem delu evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Badaloni. »Azzurri« so namreč doslej zmagali na vseh Štirih srečanjih in kot edini brez poraza vodijo v C skupini. Italijanski košarkarji in njihov trener Ettore Mes-sina pričakujejo velik odziv občinstva, in predvsem mladih, ki so si že včeraj v velikem Številu ogledali trening »azzur-rov«. V srediscu pozornosti sta bila predvsem Carl-ton Myers in Gregor FuCka, ki se je odlično obnesel na sobotni tekmi »all-stars« v Rimu in od katerega selektor Messina veliko pričakuje. . Italija je na na današnjem srečanju nesporen favorit, saj je Makedonija dopotovala v Gorico brez vseh košarkarjev, ki igrajo na tujem, in predvsem brez svojega najboljšega igralca Naumo-skega, ki je že nastopal v Italiji in ki je bil eden najzaslužnejših, da je njegovo moštvo Efes Pilsen izločilo bolonjski Teamsy-stem iz KoraCevega pokala. Sicer pa je Messina drugačnega mnenja: »Bolje bi bilo, da bi zaigral z Makedonijo tudi Naumoski, saj bi bila to za nas tehtnejša preizkušnja in poleg tega bi bil gotov, da moji igralci ne bi podcenjevali tega nasprotnika. «C Car It on Myers, ki dolgo Časa ni igral za reprezentanco zaradi poškodbe, je včeraj dejal, da bo lahko ta postava dosegla zelo dobre rezultate in da je prepričan, da se bo zanesljivo uvrstila na evropsko prvenstvo. V Gorici bosta Italija in Makedonija igrali v naslednjih postavah: Italija: 4 Ancilotto, 5 Bonora, 6 Galanda, 7 Pit-tis, 10 Myers, 11 Moretti (8 De Pol), 12 Pieri, 13 Frosini, 14 Carera, 15 FuCka. Makedonija: 4 Vojnovič, 6 Srbinovski, 7 Bo-cevski, 8 GeCevski, 9 Simič, 11 Vrbica, 12 Jova-novski, 13 Stankovič, 14 Bqlazevski, 15 Knjazev. Drevi ob 20. uri se bo v tem kolu Slovenija v Šentjurju spoprijela z Madžarsko. Slovenija, ki bo spet nastopila v okrnjeni postavi in predvsem brez svojega kapetana in najboljšega košarkarja Ju- NOVICE Danes Ajax - Zaragoza za nogometni superpokal AMSTERDAM - Danes ob 18.30 bo v Amsterdamu na sporedu povratno srečanje za evropaki nogometni superpokal med evropskim prvakom Ajaxom in zmagovalcem pokala pokalnih prvakov Zaragozo. Nizozemci so favoriti, saj so na prvem srecan ju v Španiji igrah neodločeno 1:1. Ajax bi z zmago tako ponovil uspeh Cmyffove generacije, ki je pred 23 leti osvojila pokal prvakov, medcelinski pokal in superpokal, istočasno pa bi tretjič postal zmagovalec superpokala, kar doslej ni uspelo Se nobenemu klubu. Maradoni grozi zapor BUENOS AIRES - Argentinsko vrhovno sodiSCe je odbilo Marodonovo prošnjo, da bi njegovo morebitno zaporno kazen spremenilo v »opravljanje družbeno koristne dejavnosti«. Celoten postopek bo zdaj vrnjen na prvo stopnjo, kjer bo sodnik Benjamin Lagos odločil v zvezi z obtožbo proti Mardoni, ker je 2. februarja 1994 z zraCno puško streljal na novinarje in enega od njih lažje ranil. Javni tožilec je za Maradono zahteval 4 leta zapora, medtem ko se v »družbeno koristno delo« lahko spremenijo samo kazni do treh let zapora. reta Zdovca (poškodba), ne bo imela lahkega dela z visokimi Madžari, ki so doslej osvojili 4 točke z domačima zmagama proti Češki in Makedoniji. Slovenski košarkarji pa si danes absolutno ne smejo dovoliti spodrsljaja, Ce hočejo ohraniti Se kanCek upanja za uvrstitev na EP. Pred sabo imajo namreč izredno težak razpored. Vrstni red C skupine: Italija 8, Češka, Finska in Madžarska 4, Makedonija in Slovenija 2. Današnji spored: Finska - Češka, Slovenija -Madžarska, Italija - Makedonija. Današnja tekma v Gorici med Italijo in Makedonijo se bo zaCela ob 15.15, da bi omogočili televizijski prenos drugega polčasa z začetkom ob 16.00. Atalanta - Bologna 2:0 (1:0) STRELEC: Vieri v 31. in 90. min. ATALANTA: Ferron, Luppi (od 73. min. Salva-tori), Valentini, Montera, Boselli, A. Paganin, Her-rera, Fortunato, Gallo (od 89. min. Sgro), Pisani (od 90. min. Tovaheri), Vieri. BOLOGNA: Antonioli, Paramatti, Torrisi, De Marchi, Pergolizzi (od 46. min. Nervo), Bosi, Doni, Olivares (od 46. min. Bergamo), Cornacchini (od 64. min. Calhcchio), Bre-sciani. SODNIK: Stafoggia iz Pesara. RUMENI KARTONI: Paramatti, Pisani, Boselli, Pergolzzi, De Marchi. RDEČI KARTON: Torrisi v 66. min. IZID PRVE TEKME 1:1. BERGAMO - Atalanta je prvi finalist italijanskega nogometnega pokala. Moštvo iz Bergama je po izenačeni in ne preveč lepi igri zasluženo premagalo Bologno, ki je igrala preveč oprezno, da bi lahko upala na uspeh. Niti po prvem golu, ki ga je z domačine dosegel Vieri, BolonjCani niso reagirali in nekaj več so pokazali le proti koncu tekme. Drugi Vierijev gol (izvedel je enajstmetrovko, vratar je strel odbil prav do Vierija, ki je brez težav realiziral) pa je dokončno pokopal še poslednje upe gostov, ki so od 61. minute igrah v desetih. Ze pred tekmo je prišlo pred stadionom v Bergamu do izgredov med navijači obeh ekip. Posegla je policija, ki je s težavo pomirila duhove. Navijači so nadaljevali svoje »podvige« med tekmo na tribunah stadiona z metanjem raznih predmetov na igriSCe. Drevi ob 20.45 pa bo drugo povratno polfinalno srečanje v Milanu med domačim Interjem in Fio-rentino. Na prvi tekmi je zmagala florentinska ekipa s 3:1. Interjevo vodstvo in nogometaši pa so se hudovali na sodnikove odločitve in zato je danes priCakovah zelo oster boj. Ekipi bosta igrah v naslednjih postavah: INTER: Pagliuca, Bergomi, Festa, Paganin, Centofanti, Car-bone, Inče, Fresi, Fonto-lan, Branca, Ganz. FIORENTINA: Toldo, Cama-sciali, Malusci, Sottil, A-moruso, Serena, Schvvarz, Bigica, Rui Costa, Baristu-ta, Baiano. H ODBOJKA / FINALNI DEL r HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA n Edilcuoghi izgubil doma Ostali ravonti zmagali MODENA - Včeraj se je začel finalni del italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva z novim sistemom tekmovanja. Medtem ko so na treh ostalih srečanjih zmagala domača in favorizirana moštva, je prišlo do presenečenja v Ra-venni, kjer je Edilcuoghi po štirih setih klonil pred Cariparmo. Gostitelji so sicer osvojili drugi set in stanje začasno izenačili, več pa niso zmogli in odbojkarji iz Parme so tako zasluženo zmagali. Tudi v Cuneu so morali odigrati štiri sete (zmagali pa so zanesljivo domačini), v Modeni in Trevisu pa sta Las in Sisley po samih treh setih odpravila ekipi iz Padove, oz. iz Montichairija. SINOČNJI IZIDI Alpitour Traco Cuneo - Lubebanca Macerata 3:1 (15:12, 13:15, 15:6, 15:6); Edicluoghi Raven-na - Cariparma Parma 1:3 (10:15, 15:8, 9:15, 13:15); Las Daytona Modena - MTA Padova 3:0 (15:10, 15:12, 15:6); Sisley Treviso - Gabeca Montichiari 3:0 (15:9,15:7,15:7). Poletovci tudi drugič premagali Ferroviario Polet Elettroantoni -Ferroviario 6:4 (1:1) POLET: Biasizzo, Cer-vo, Fonzari 2, S. Kokoro-vec, Russo, Mojmir Kokorovec, Kalik 1, Cal-ligaris 2, Bognolo 1, Ra-dos. Po dokaj nezanimivi in raztrgani igri so poletovci v 6. kolu hokejske C hge zasluženo premagali Ferroviario. Tekma se je odločila v prvih minutah drugega polčasa, ko so hokejisti openskega moštva dosegli kar 5 zadetkov. Nato pa so spet popustih, tako da so gostje dosegh Se tri gole, niso pa mogli preprečiti poraza in poletovci so tako že dragic premagali mestne tekmece. Po tej zmagi so poletovci Se vedno v boju za osvojitev prvega mesta, na katerem je sedaj UG Goriziana, ki je v derbiju kola premagala Thiene. OSTALA IZIDA 7. KOLA: Ug Goriziana -Thiene 3:1, Bassano -Breganze 8:7. VRSTNI RED: UG Goriziana 11, Thiene 10, Polet Elettroantoni in Breganze 8, Bassano 6, Valchiampo VI 5, Ferroviario 0. PRIHODNJE KOLO: Polet Elettroantoni- Breganze. NOGOMET / SLOVENSKA MOŠTVA V MLADINSKIH PRVENSTVIH Prvenstvo najmlajših: zmagi Gaje in Sovodenj Uspešna serija Primorja Telital se nadaljuje MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 22. KOLA: Aquileia - Sangiorgina 2:1, Cor-monese - Ronchi 1:0, Juventma - Staranzano 2:1, Pro Gorizia - Mossa 6:0, S. Canzian - Itala S. Marco 1:0, S. Sergio - Ponziana 0:1, S. Luigi - Gradese n.o. VRSTNI RED: Pro Gorizia 55, Ponziana 48, Ronchi 46, S. Sergio 45, Juventma 35, Sangiorgina in S. Canzian 32, S. Luigi 27, Staranzano 24, Aquileia 22, Itala San Marco 19, Cormonese in Mossa 14, Gradese 5. PRIHODNJE KOLO: Sangiorgina - Juventma. POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI: Muggia - Costalunga 1:1, Opicina - Olimpia 2:1, Chiarbola - Sistiana 1:2, Primorje - Don Bosco 1:1, S. Andrea - Vesna 3:2, Domio - Zaule 2:1, Edile Adriatica - Portuale 3:1. VRSTNI RED: Domio 47, Muggia 39, Costalunga 37, Opicina 36, Olimpia 34, S. Andrea 33, Portuale 32, Edile Adriatica 28, Sistiana 20, Montebello Don Bosco 17, Zaule 12, Chiarbola 11, Primorje 9, Vesna 7. PRIHODNJE KOLO: Vesna - Primorje. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Real Isonzo - Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: Piras, Davorin Devetak, Moro, peteani, Pavšič, Miklus, Cotič, Fabjan, Koršič (Simčič), Flore-nin, Ferletic. V zelo okmjenji postavi (odsoten je bil tudi standardni vratar Dimitrij Devetak, ki ga je dobro zamenjal Piras) so Sovodenjci tesno izgubili. Lahko bi osvojili tudi točko, saj so imeli več priložnosti za zadetek, predvsem s Petrom Fabjanom, ki je zadel tudi vratnico. OSTALI IZIDI 20. KOLA: Pro Romans - Isonzo 3:0, Natisone - Aris S. Polo prelož., Lucinico - Como 5:2, Gradese - Capriva prelož., Mossa - Staranzano 2:0. VRSTNI RED: Capriva 58, Mossa 46, Aris S. Polo 35, Staranzano 28, Lucinico 27, Real Isonzo 26, Natisone 22, Sovodnje 19, Gradese 14, Turriaco in Como 7. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Mossa. NA TRŽAŠKEM IZIDI: CGS - Olimpia 0:3, Muggia A - Domio 1:0, Don Bosco - S. Andrea 1:1, Chiarbola - S. Sergio 2:1, Opicina - Muggia B 1:1, Portuale - Costalunga 6:2, Zarja Adriaimpex prosta. VRSTNI RED: Muggia A 45, Opicina 35, Zarja Adriaimpex 34, Olimpia 32, S. Andrea 30, Muggia B 24, Portuale 22, S. Sergio 18, Montebello Don Bosco 16, Domio 12, Costalunga in Chiarbola 11, CGS 9. PRIHODNJE KOLO: Muggia B - Zarja Adriaimpex. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Fincantieri - Sovodnje 1:2 (0:0) STRELCA ZA SOVODNJE: Mauri in Zanier. SOVODNJE: Gergolet, Piras, Cotič, R. Tomšič, Fi-gelj, Bagon, S. Tomšič (Assi), Mauri, Todde (Simšič), Pavšič, Zanier. Sovodnje so proti enakovredni ekipi zasluženo osvojil tri dragocene točke. V prvem delu je igra po-telcala predvsem na sredini igrišča in ni bilo večjih priložnosti ne za eno ne za drago ekipo. Po odmora so Sovodnje večkrat prišle do nasprotnikovega lazenske-ga prostora in v 20. min. prvič zatresle mrežo z Mau-rijem. Nekaj minut kasneje so domači z lepim strelom ugnali nekrivega Gergoleta. Vse je kazalo, da se bo tekma končala z remijem, a 8 minut pred zaključkom je Zanier po lepem prodora preigral domačega vratarja. Pohvalo si zasluži vsa ekipa in tudi njeno vodstvo. (A. Pavšič) OSTALI IZIDI 20. KOLA: Staranzano - Lucinico 3:0, Ronchi - Gradese 6:1, Audax - Sanrocchese 1:0, Como - Pro Romans 0:5, Aris S. Polo - Isontina 1:1. VRSTNI RED: Isontina 37, Audax 34, Staranzano 28, Sovodnje 24, Ronchi 23, Aris S. Polo 22, Sanrocchese in Pro Romans 20, Fincantieri 12, Lucinico 10, Gradese 8, Como 1. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Audax. NA TRŽAŠKEM Gaja - San Luigi 4:0 (1:0) STRELCA: Komnenovič, Berce 3. GAJA: Hrovatin, Strajn, Škabar, Berce, Grgič, Batič, Suhi (Martini), Cemjava, Komnenoviž, Primosi (Tul), Giraldii. Tržaška ekipa San Luigija je bila tokrat prešibak telanec za razigrane gajevce, in to predvsem v drugem polčasu, ko se je predvsem izkazal razigrani Berce, ki je dal Jšar tri zadete, enega pa je dal Komnenovič in si kar dvakrat za las zapraviti priložnost za gol. Vsekakor je bila to tekma, na kateri so »zeleno-rumeni« imeli vseskozi premoč in so tudi takoj povedli s Komneno-vicem, tako da je nasprotnik s težavo prekoračil sredino igrišča. Po odmora se je razigral Berce, ki je vzbujal strah v kazenskem prostoru Tržačanov, in ni naključje, da je dal tri zadete, za oko kar lepe, tako da je navdušil zveste navijače. Moramo pa poudariti, da so vsi gajevci zaigrali zadovoljivo in so s tem doprinesti, da je bil na koncu uspeh naše združene eldpe zadovoljiv, kar je najbolj pomembno, saj je ekipa v dobri kondiciji za nadaljnje nastope. Naj omenimo, da bo naša združena ekipa že danes odigrala v Bazovici ob 15. mi pomembno zaostalo tekmo z ekipo Krasa. Srečanje se obeta vsekakor privlačno. Gajevci so v tej tekmi vsekakor favoriti, saj zasedajo zgornji del lestvice. Krašovci so na zadnji tekmi presenetiti, tako da se obeta dobra nogometna predstava, kljub temu, da se je prva tekma končala s 3:1 v korist naše združene ekipe, (d.gr.) IZIDI: Montebello - Chiarbola 2:0, Kras - Opicina 2:2, Olimpia - Chiarbola 5:0, Gaja - San Luigi 4:0, Domio - CGS 3:1, Muggia - Esperia 1:4. VRSTNI RED: Olimpia 48, Esperia 45, Montebello Don Bosco 39. Gaja 35, Opicina 26, Costalunga 18, Domio 17, Chiarbola 14, Kras 13, San Luigi 12, Muggia 7, PRIHODNJE KOLO: CGS - Gaja. ZAČETNIKI CGS - Primorje Tehtal 0:5 (0:4) STRELCA: Pavletič 4, Švara 1. PRIMORJE: Furlan,‘Cauter, Križmančič, Pilat, Mihe, A. Gregori (D. Gregori), kante, Švara (Stoka), Merlak, Strajn, Pavletič (Milkovič). Primorjaši so se odlično znašli tudi na zelo majhnem igrišču CGS in že po 10 minutah je bilo srečanja dejansko konec: proseško moštvo je namreč vodilo že s 3:0. Čeprav ekipa, razen Erika Pavletiča, ni igrala najbolje, pa je bila kakovosnta razlika med ekipama več kot očitna. Primorje je na vseh dosedanjih 11 tekmah zmagalo. Doseglo je 36 golov (od katerih je 19 dal pavletič), prejelo pa je samo 2 zadetka. , Proseška ekipa bo spet zaposlena danes (v sredo). Ob 15.30 bo v Trstu, Ul. Flavia igrala zaostalo tekmo proti Ponziani. ZAOSTALA TEKMA Primorje Tehtal - Costalunga 1:0 (0:0) STRELEC: Pavletič. PRIMORJE: Furlan, Cauter, Križmančič, Pilat, Stoka (Privileggi), A. Gregori (D. Gregori), Kante, Švara, Merlak, Strajn, Pavletič. Tekma se je odvijala ob mrazu in močni burji. Gostitelji so imeli vseskozi pobudo v svojih rokah in imeti več priložnosti za zadetek (zastreljati so tudi enajstmetrovko), toda do gola ni prišlo. Tudi v dragem delu tekme je Primorje stalno napadalo, zadelo tudi vratnico, več kot zaslužen zadetek pa doseglo prav ob izteku srečanja z Erikom Pavletičem. PLAVANJE Spodbuden nastop Borovih plavalcev na izločilni tekmi v Cordenonsu Najbolj sta se izkazala Miloš Kalc in Biserka Cesar - Spet v soboto V soboto je šest Borovih plavalk in plavalcev nastopilo na 3. preizkušnji 2. absolutnega izločilnega tekmovanja v Cordenonsu. Poudariti gre predvsem nastop Biserke Cesar (letnik 1983), ki je na 200 m hrbtno za veC kot 10 sekund popravila svoj osebni rekord in postavila tudi absolutni društveni rekord, in pa plavanje Miloša Kalca (letnik 1982, na sliki) , ki je na 400 m prosto prvi od Borovih plavalcev prebil mejo 5 minut. S Časom 4:52.0 je seveda krepko izboljšal svoj osebni rekord in postavil nov društveni rekord. Od borovcev je na 400 m prosto nastopil še Cristian Chirani (81), kateremu pa se pozna, da zaradi šolskih obveznosti manj trenira. Cas 5:06.4 je slabši, kot bi ga lahko dosegel ob normalnem delu. S Časom 4:18.0 je zmagal dijak Nižje srednje Sole Ivana Cankarja iz Trsta Alessan-dro Corbatti (letnik 81), ki pa tekmuje za Triestino. Na isti razdalji pri dekletih je Borove barve zastopala Nicoletta Corossez (79), ki je dosegla Cas 5:24.5. Na 100 m delfin je Matteo Feruglio (82) dosegel Cas 1.10.1, Micol Rosa (82) pa je pri deklicah isto razudaljo preplavala v 1:23.2, kar je njen osebni rekord in tudi društveni rekord za deklice. Borove plavalce Caka v soboto in nedeljo v Cordenonsu in v Trstu nova preizkušnja. Najprej bodo v okviru 2. absolutnega izločilnega tekmovanja tekmovali še na 50m prosto, nato pa bo v okviru 3. izločilnega absolutnega tekmovanja na sporedu celoten olimpijski program. To tekmovanje bo veljalo tudi za deželno mladinsko prvenstvo in obenem tudi kot zadnja kvalifikacijska tekma za nastop na mladinskem državnem prvenstvu. Ob tem velja še povedati, da lahko na deželnem mladinskem prvenstvu nastopijo samo tisti plavalci, ki so izpolnili predpisane norme. ODBOJKA / V 1. IN 2. ZENSKI DIVIZIJI TER MLADINSKIH PRVENSTVIH NA TRŽAŠKEM 1 iD: Breg in Kontovel uspešna Pri naraščajnicah vrh slovenski Borovke drugič izgubile -V2.2D zmago slogašic - Prva polfinalna tekma deklic Koimpexa in Kontovela bo 4. marca - Kčrting na vrhu skupaj z NPT 1. ZENSKA DIVIZIJA Pallavolo Trieste - Breg 0:3 (16:17,11:15,14:16) BREG: Zeriali, Kosmač, N. Čarmani, Lamica, M., F. in S. Sancin, Sturman, Petti-rosso, Gobbo, Mami. Prenovljena ekipa Brega je po velikih začetnih problemih konCno stopila na igrišče in zmagala. Tekma je bila zelo napeta, kljub začetni tremi pa so Brežanke z veliko zbranostjo in borbenostjo osvojile prvi točki. Se največ težav so imele v zadnjem setu, ko so nasprotnice vodile 12:7. Brežanke pa se niso vdale in dobile tekmo brez izgubljenega seta. (V.M.) Killjoy - Bor Friuleocport 3:0 (15:5,15:8,15:12) BOR FRIULEKPORT: J. in Z. Miličevič, Bogateč, Flego, Macho, Rogelja, Sadio wski, Faimann, Stemad, Virgiglio. Tudi v drugem nastopu so borovke ostale praznih rok proti ekipi Killjoyja, ki je mnogo bolj izkušena še-sterka. Naše igralke pa so zaigrale prepričljivo le v tretjem nizu, ki je bil najbolj izenačen. V prvih dveh setih so se borovke s težavo upirale nasprotnicam. V drugem nizu, po vodstvu 7:0, so popolnoma popustile, v zadnjem pa so vendarle zaigrale bolj odločno in bi lahko nasprotnice tudi presenetile, toda tudi vodstvo z 11:7 ni bilo dovolj in domačinke so spravile zmago v žep. (Dejan) Prevenire - Kontovel 1:3 (12:15,15:9,14:16,8:15) KONTOVEL: Sossa, Černe, Obad, Stoka, Škrk, Furlani, Bogateč, Milič, Batti-gelli. Kontovelke so proti Pre-venireju dokazale, da bodo v letošnjem prvenstvu igrale drugačno vlogo kot lani. Z odlično skupinsko igro in veliko voljo so prišle do prve zmage. Prevenire je bil sicer precej dober na mreži, toda Kontovel je zaigral zelo dobro v obrambi, kar je prevesilo tehtnico na stran naše šesterke. Nekoliko slabše so Kontovelke zaigrale v drugem in v prvem delu tretjega seta, toda z vstopom mlade Valentine Battigelli (letnik 1982) se je položaj spremenil. Za borbenost zaslužijo pohvalo prav vse igralke. Ostali izid: NPT -Sant’Andrea 3:0 Vrstni red: NPT in Kil-ljoy 4, Breg*, Sant’ Andrea in Kontovel 2, Prevenire*, Bor Friulexport in Pallavolo Trieste 0. (*tekma manj) 2. ZENSKA DIVIZIJA Skupina A Virtus A - Sokol 3:0 (15:3,15:4,15:3) SOKOL: RadetiC, Brišček, Višintin, T. in V. Švara, Gabrovec, Leghissa, Orlich. Nabrežinkam se je poznalo, da je nekaj igralk začelo trenirati šele pred tremi tedni, zato v Sokolovem taboru boljše rezultate pričakujejo šele v nadaljevanju prvenstva. Proti Vir-tusu so sokolovke zaigrale preveč živčno, da bi lahko računale na kaj več kot gladek poraz. Sloga - SGT A 3:1 (15:11, 13:15,16:14,15:5) SLOGA: Canziani, Cau-ter, Di Guida, Ferluga, Kete, Križman, Kufersin, Milič, Sosič, Žagar. V tem prvenstvu nastopa Sloga z ekipo dekhc, kateri se je pridružila še Martina Kufersin, ki se je z mlajšimi soigralkami odlično ujela. Cilj, ki si ga je društvo zadalo, je nabiranje tekmovalnih izkušenj za mlade igralke, ki pa so že v uvodni tekmi zmagale. Nasproti sta si stafi dve povsem drugačni ekipi, saj sestavljajo šesterko SGT starejše igralke, ki predvajajo bolj rekreativno odbojko. Njihova izkušenost jih je pripeljala do tega, da so igro »uspavale« in mlade slogašice so jim v drugem in tretjem setu tudi nasedle. V prvem in četrtem pa, ko so zaigrale v svojem običajnem ritmu, je bila kakovostna razlika v korist naše ekipe jasno vidna. (Inka) Ostali izid: Ricreatori -Juha 3:1 Skupina B Breg - Altura 0:3 (9:15, 14:16,3:15) BREG: Pettirosso, Družina, Carboni, Rodella, Orlando, Critti, Sancin, Cossutta, Medtem ko se vodstvi Bora Friulexport in Ricrea-torija še nista dogovorili o odigravanju polfinalnih tekem med obema ekipama, pa je že znano, da se bosta Koimpex in Kontovel prvič pomerila že 4. 3. ob 18. uri v Repnu, povratno srečanje pa bo na sporedu 8. marca ob 19. uri na Kontovelu. DEČKI Korting - Volley 80 3:1 (15:5,15:7,10:15,15:5) KORTING: Mikolj, Milič, PeCar, Peterlin, Savarin, Stopar, Škabar. Začel se je povratni del tega neizenačenega prvenstva, v katerem nastopata dve dobri ekipi in tri, ki jima Trener Sain je za zdaj lahko zadovoljen s svojimi »dečki« Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali. Brežanke so zaigrale precej slabo in nezbrano. Ce bi boljše sprejemale servis in zaigrale nekoliko bolj odločno, bi prav lahko tudi zmagali, saj tudi nasprotna ekipa ni pokazala nič posebnega- Ostali izid: SGT B -Sant’Andrea 0:3 DEKLICE KOŠARKA / NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Tokrat skromen obračun za slovenska moštva Zmagali le Borovi naraščajniki in jadranovci v kategoriji propaganda - Jadranovi kadeti pokazali napredek MLADINCI Stella Azzurra - Jadran TKB 88:84 (44:41) JADRAN: Brazzani 21, Oberdan 4, Požar 12, Guštin, Velinski 14, Franko 11, Stokelj, Starc 12, Cej 10, Slavec, trener Vremec. PON: Oberdan in Franko. SON: 26. Kljub temu da je pri domačinih manjkal najboljši strelec, jadranov-cem proti Stelli Azzurri ni uspelo zmagati. Tekma je bila od prve do zadnje minute zelo izenačena in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Naši so imeli sicer v zadnjih minutah priložnost, da bi tekmo osvojili, vendar so bili borbeni domačini prisebnejši in so zasluženo zmagah. Naši so tokrat odpovedah predvsem v obrambi, pohvalo pa zasluži požrtvovalni Pierpaolo Brazzani. (Niko) Don Bosco - Bor Radenska 90:68 (49:27) BOR: Spadoni 24, Jagodic 11, Veni 9, Milkovič 3, Kovač 5, Bres-san 2, Del Monaco 14, trener Tomšič. 3T: Jagodic 1, Spadoni 1, Veni 1. Borovci, ki so nastopih brez Rusj-te in Lapla (odsotna zaradi študijskih obveznosfi), so častno izgubih z Don Boscom, ki je bil zlasti boljši od naših v boju pod košema. Naj omenimo, da so se borovci predvsem v drugem polčasu enakovredno borih z gostitelji, saj so so v tem delu izid izenačih. KADETI Don Bosco A - Jadran 104:88 (48:46) JADRAN: Hrovatin 2, Senizza 6, Bogateč, Guštin 12, Mura, Slavec 45, Petaros 13, Valente 7, Stefančič 3, trener Čehovin. PON: Senizza. 3T: Petaros 2, Slavec 1. Po dveh zelo slabih tekmah so jadranovci tokrat prah prvouvrščene-mu Don Boscu A dokazali, da še »znajo« igrati košarko. V prvem polčasu je bila igra izredno izenačena, jadranovci pa so celo povedli za 8 točk Nakar se je Jadranov stroj popolnoma zataknil in gostitelji so z delno razliko 9:0 povedli. Tudi v drugem polčasu je bila igra v glavnem izenačena, jadranovci so igrah kolektivno dobro v napadu in zagrizeno v obrambi, tako da vsa ekipa zasluži pohvalo. (M. Guštin) Barcolana - Kontovel 98:82 (47:33) KONTOVEL: Bukavec 38, Paole-hč 25, Fonda 8, Crisettig 4, Brundula 2, Stoka, D. Pavletič, Puntar, Lakovič 5, trener Briščik PON: Bukavec. Kontovelci, ki so verjetno pod-cenjevah nasprotnika, so igrah slabo v obrambi in premalo učinkovito v napadu ter so tudi zasluženo izgubi-h. Od posameznikov bi tokrat poh- valili Edvina Bukavca za igro v napadu. (R.P.) NARAŠČAJNIKI Bor Edi Auto - Fenoviario 84:59 (38:30) BOR: Smilovich 8 (1:6), Gaburro 11 (4:8), Stokelj 15 (5:10), Košuta 2, Sand 12 (4:10), Pussini 5 (1:2), Bosa-ri 23 (3:7), Krčalič 8, trener: Krečič. PM: 18:43. PON: Gaburro in Santi. SON: 22. 3T: Gaburro 1, Smilovich 1. Po štirih zaporednih porazih so okrnjeni borovci prepričljivo premagali nevarni Ferroviario. Naši so začeh precej nezbrano, proti koncu prvega polčasa pa so se vendarle predramili in s koši Krčaliča zaključiti prvi del z osmimi točkami prednosti. Po odmora so Krečičevi varovanci stopiti na igrišče zelo motivirani. Z dobro obrambo in trojkama Gaburra in Smilovicha pa so kmalu dosegli visoko vodstvo 18 točk, ki so ga do konca še dodatno zvišati. Pohvalo zaslužita tokrat odlični Krčalič za igro v obrambi in neustavljivi Bosari za igro v napadu. (Niko) Brescialat - Kontovel 76:53 (39:29) KONTOVEL: Paoletič 17, Šušteršič 5, Doglia 9, Frandoh 7, Rebula 6, Semec, Kocjančič 2, Bogateč, Gre-gori 7, trener Briščik. 3T: Doglia. SON: 15. Kontovelci so začeti zelo dobro in so bili prvih 15 minutah povsem enakovredni domačim košarkarjem, ki so visoko uvrščeni na lestvici. Nato so sicer nato malce popustih, toda vsa ekipa zasluži pohvalo prevsem za dobro igro v obrambi. (R.P.) ZAOSTALA TEKMA Kontovel - Poggi 68:104 (36:48) KONTOVEL: Paoletič 31, Šušteršič 1, Dogha 11, Frandoh 2, Rebula 5, Semec 4, Kocjančič 5, Bogateč, Gregori 9, Hrovatin, trener Meden. Kontovelci so se enakovredno upirali gostiteljem 18 minut, v naslednjih minutah prvega in v dragem polčasu pa so popustih, tako da je bil visok poraz neizbežen. (R.P.) PROPAGANDA SKUPINA A Poggi A - Jadran 28:108 (12:56) JADRAN: Guštin 15 (7:11), Ferluga 8, Matjaž Suhadolc 18 (0:2), Mitja Suhadolc 14, Piccini 19 (1:6), Ferfolja 9 (3:6), Peric 11 (1:2), Švab 8, Jerman 2 (0:4), BeličiC 4. O tekmi ni dosti kaj povedati, saj tudi v prvem povratnem kolu so jadranovci brez težav premagati ekipo Poggija. Naše čaka sedaj v soboto trda tekma proti Azzurri. Upati je, da bodo popraviti vtis s prve tekme, ko so zgubili kar s 50 točkami razlike. (A. Pavlica) sploh niso dorasle. Z eno od teh se je spoprijel tokrat Korting. VoIley 80 ima sicer tri dobre igralce, ostali pa so začetniki. To je prišlo do izraza tudi v soboto, ko jih je Korting popolnoma prekašal. Tu mislimo na prva dva seta, saj v tretjem naših fantov zaradi podcenjevanja ni bilo prepoznati. Grešiti so kot za stavo in set je tako povsem zasluženo pripadel gostom. V nadaljevanju pa je našim igralcem uspelo ponovno vzpostaviti pravilno razmerje sil in zmaga ni bila veC v dvomu. (Inka) Ostali izid: Virtus - Vol-ley Club 0:3 b.b. Vrstni red: NPT in Korting 8, Volley 80 4, Volley Club in Virtus 2. NARASCAJNICE Skupina A Sokol - Ricreatori B 0:3 (16:17,2:15,7:15) SOKOL: Peric, Španu, Leghissa, Santini, Tance, Košuta. Nabrežinkam se je izmuznila priložnost, da bi premagale bolj izkušenega nasprotnika. V prvem setu so namreč sokolovke stalno vodile, vendar vodstva s 14:10 niso znale spremeniti v vsaj delni uspeh. To jih je Obvestila potrlo, popustile so in v nadaljevanju Ricreatori ni imel večjih težav. Ostali izid: SGT - NPT B 0:3 Vrstni red: Kontovel 20, Ricreatori B 14, Sloga A in NPT 11, Sokol 4, SGT 0. Skupina B OMA B - Sloga B 0:3 (3:15,0:15, 2:15) SLOGA B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Risegari, Udovič, Žagar. Najmlajše Slogine na-rašCajnice so v nedeljo osvojile novo zmago, za katero pa se jim ni bilo treba pretirano truditi, saj domača ekipa naši sploh ni bila kos. Za zmago so zaslužne prav vse igralke. (Inka) Sloga B - Sant’Andrea 3:0 (15:3,13:1,15:3) Sloga B je tekmo 8. kola odigrala že v ponedeljek, z novo zmago pa je naša ekipa še bliža uvrstitvi v play-off. Sant’Andrea je najslabši tekmec v tej skupini in pr-vouvrščene slogašice so z njim opravile res mimogrede. (Inka) Ostala izida: NPT - Sant’ Andrea 3:0, Altura - Virtus 2:1 Vrstni red: Sloga B 21, NPT 17, Altura 13, Virtus 12, Oma B 3, S. Andrea 0. Skupina C Breg - Bor Friuleocport 3:0 (15:0,15:6,15:5) BREG: Kalc, Zeriali, Cossutta, Slavec, Gregori, Der-ganz, Babic, Mingot, Žerjal, Benedetti. BOR: Carpani, Bandino, Berdon, Bevilacqua, Ciac-chi, Cunja, Derganc, Furlani, Husu, Lavrenčič, Stanič, Zompichiatti. Kot je bilo pričakovati, so Brežanke brez težav dobile derbi proti borovkam, pri katerih večina igralk igra šele prvo leto. Zato je bila razlika med ekipama precejšnja in samo na začetku dragega in tretjega niza so gostje nudile domačinkam nekaj več odpora. Ricreatori A - Kontovel B 2:1 (9:15,15:8,15:5) KONTOVEL: Hrovatin, Starec, Kocjan, Kralj, Emili, Picciola, Zužie, Prašelj, Lo-casto. Proti zelo solidnemu Ri-creatoriju je druga ekipa Kontovela povsem zadovoljila, saj je kljub porazu pokazala eno najboljših letošnjih iger. Predvsem je bil viden napredek v napadu, ki je bil tokrat veliko bolj odločen. Najboljše so Kontovelke zaigrale v 1. setu, pa tudi v ostalih dveh niso veliko zaostajale za domačinkami. Ostali izid: Oma A - NPT 3:0. Vrstni red: Breg 20, Ricreatori 15, Oma 13, Kontovel B 8, Bor Friulexport 3, Nuova Pallavolo 2. MK PRIMOTOR vabi vse elane, prijatelje in simpatizerje na družabni večer in včlanjevanje, ki bo v gostilni »Pri Dani-lotu« v Bazovici DANES, 28. t. m., od 20.30 dalje. SO SPDT organizira v nedeljo, 3. marca smučarski izlet na Helm (Monte Elmo). Prijave pri Marku Preslu na tel. St. 425105. ( | Horoskop zapisal B. R. K. M te. M OVEN 21. 3. - 20.4.: Tako optimisticm boste, da včasih Se samega sebe ne boste poznali. Vse se bo odvijalo natančno tako, kot je treba. Čeprav boste vedno Časa držali roke v žepih in jezik za zobmi. BIK 21.4-20.5.: Kljub temu, da vam posli kažejo dobro in vam prinašajo iluzijo bodočega bogastva, boste vse pogosteje razmišljah o izpreženju, kajti garanje je preblizu, bogastvo pa predaleč. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Vsakdanjih zadev se boste lotevab s spretnostjo mojstra, nevsakdanjih pa se boste še naprej izogibal. Res je, da ne morete biti mojster za vse, zagotovo pa ste lahko vajenec. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ne boste se čutil kos izzivom življenja, kajti vase mod bodo začele pešati. Pustite torej izzive pri miru in se posvetite odmoru. Ko boste spočiti, bodo izzivi le Se izzivda. LEV 23.7. - 23.8.: Sijal boste od dobrega razpoloženja, volje po delu pa od nikoder. Jasno, kajti največji del Časa se boste posvečal nekomu, ki vas je navdal z upanjem po večni ljubezni. DEVICA 24 8.-22.9.: Postavil si boste nov življenjski dlj, ki pa za spremembo od sedanjih ne bo v zvezi z denarjem, a kljub temu boste že po začetnih korakih prehitel vse bogatine tega sveta. TEHTNICA 23.9.-22.10« Vedno Časa se boste počutil kot nebogljeno dete, potrebno nežnosti in topl-ne. V domačem gnezdecu bo Se nekako Mo, na delovnem mestu pa boste včasih malce škripal z zobmi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Pred vami so najpomembnejši trenutki vašega življenja. Premiki, ki se že lep čas pripravljajo, se bodo sprevrgl v nenaden preobrat, po katerem bo vse drugačno. Predvsem vi. STRELEC 23.11.-21. 12.: Obdarjeni boste z izjemno intelektualno energijo, zato se boste posvečal zlasti razvoju svojega urna. V prvi vrsti boste spoznati, da se bo treba opreti zlasti na lastne izkušnje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Neznansko se vam bo mudilo in povsem gluhi boste za dobrodušne opomine s strani izkušenih. NIC Čudnega torej, če boste že v prvem ovinku iztiriti in jih začeli klcatina pomoč VODNAR 21.1. -19. 2.: Sonček bo posijal na prav vsa področja vašega življenja, le deželo ljubezni bo Se zmeraj pokrivala siva koprena. Ani veC daleč čas, ko se bo razkadila in vas postavila na začetek. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Se zmeraj ne bo konca notranjim premenam. Ne skušajte jih nadzorovati, kajti sicer se bodo te ojačale. Dopustite prahu, da se poleže, nato pa vzemite vajeti v svoje spretne roke. _________BENJAMIN_______ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov ždite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti K sodelovanju smo povabil vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristal al astrološki izračuni; zanaSa se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vaSo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA}. Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni Ce ne želte čakati na odgovor v Republiki al želte obširnejši in Cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Pomlad Nisem človek, ki bi vsak teden menjaval partnerja. V bistvu sem precej nezaupljiva, kar je najbrž posledica prekinitve odnosa s prvim in doslej edinim fantom. Nimam izkušenj in sposobnosti izbiranja in igranja s fanti. Raje se zaprem, Čeprav vem, da je to narobe. Bom spoznala še kakšnega fanta in se vanj zaljubila? V službi sem zelo občutljiva. Ugotavljam, da je vse ena sama zahrbtna igra, gladiatorstvo in potuhnjenost. Ljudje sploh ne znajo več biti ljudje! Bom kdaj premagala te občutke? Mi bo uspelo ostati na poti poštenja in človečnosti? Kako me vidite vi? Kako gleda name okolica? Lep pozdrav! Benjamin: Tvoji ideali glede partnerskega odnosa so zelo izpiljeni. V protiutež občutjem osamljenosti, zavrže-nosti in manjvrednosti, ki te spremljajo že od ranega otroštva, si si izgradila vizijo idealnega partnerskega odnosa, ki vsebuje vse tisto lepo in dobro, kar pač pogrešaš. V silni potrebi po dobrem in lepem si pričakovala, da te bo tak odnos »doletel« nenadoma, že po prvem toplejšem srečanju. Od fanta si pričakovala takojšnjo uresničitev svojih idealov, a ker si se uštela, si ga preprosto obtožila, se prepustila razočaranju in se zaprla za nova poznanstva. Podobno si storila s sodelavci. Zaradi nekaj neugodnih izkušenj s svojimi vzgojitelji ljudem ne zaupaš, od njih pa pričakuješ brezpogojno iskrenost in potrditev - a ker tega od njih ne dobiš v želeni meri, jih preprosto označiš za gladiatorje, igralce in prevarante. Saj imaš do neke mere prav; gotovo je med ljudmi veliko »nečloveškega«, ampak zagotovo ne toliko, kot čutiš ti, zlasti pa ne toliko, da bi morala to sodbo posplošiti na vse. Skratka: svet doživljaš in ocenjuješ skozi optiko svojih dosedanjih razočaranj. Dopusti možnost, da so ljudje tudi drugačni, ti pa se vzami v roke in poišči naCin za odpravo mučne nevlake iz preteklosti, ki ti temni pogled na svet, te omejuje v stikih in te zapira vase, medtem ko Se naprej sanjariš o idealnem partnerju in idealnem svetu. Prepričan sem, da ti bo uspelo, saj si zelo bistroumna, resnicoljubna in pogumna oseba. Zagotovo ne bos nikdar stopila s poti postenja in iskrenosti, vendar naj bo to v prvi vrsti postenje in iskrenost do sebe - pa bos samodejno taka tudi do drugih. Znanci te spoštujejo, marsikdo si želi prebiti tvoj oklep in se zbližati s tvojo čudovito sržjo. Razbij oklep in se odpri. Pred teboj je čudovita pot. Strelka Sem dobrosrčna in zelo Čustvena oseba. Trenutno ne opravljam svojega poklica. S partnerjem sva se pravkar razšla. Rada bi vedela, ali se bom zaposlila v svoji stroki. Cez koliko Časa? Ce ne, ali bom sploh kje delala? Ali bom srečala drugega? Bom z njim srečna? Za menoj je že nekaj operacij, najbrž bo sledila še kakšna. Zanima me, ali bodo uspešne in ali bom ozdravela. Bo sin končal šolo? Kaj bo z njegovim nadaljnjim življenjem? Bo zdrav? Je vesele in radožive narave in težko ga je krotiti. Kdaj in kako se bom izmazala iz sedanjih težav? Benjamin: Povpraševanje po poklcu, za katerega ste se izučili, bo še naprej veliko, tako da ni nobenega dvoma, da boste slejkoprej našli primemo delovno mesto. Prva tovrstna možnost se vam bo ponudila že jeseni. Med opravljanjem svojega dela boste spoznali veliko moških, ki si bodo želeli tesnejših stikov z vami, vendar bo večina precej neresnih, šlo jim bo zgolj za besedno osvajanje in kratke avanture, upam, da jim ne boste nasedli. Eden od vaSih naključnih gostov pa bo drugačen: resen, topel, razumevajoč moški, la vas ne bo osvajal na klasičen način, ampak se bo pogovarjal z vami kot s prijateljem, o povsem vsakdanjih življenjskih zadevah. Se in Se se bo vračal v vašo bližino in čakal na vaš odziv, nakar vas bo povabil na klepet. Ce vam bo uspelo premagati zadržke, ki jih gojite do praviloma tečnih gostov, boste v tem moškem zlahka ugledali morebitnega partnerja, saj bo resen, odgovoren in zelo pozoren. Nisem prepričan, ali se boste z njim trajneje vezali, vendar mi nekaj pravi, da boste z njim preživeli veliko čudovitih trenutkov. Cez leta se boste tudi srečno poročili. Ce se v prihodnje želite obvarovati pred zdravstvenimi težavami, Cim prej spremenite način svojega prehranjevanja. Odslovite klasično kuhinjo iz svojega življenja in se prehranjujte pretežno z naravno pridelanim, polnovrednim živežem. Torej: nič svinjine in drugega mastnega mesa (od mesa zgolj suho perutnino in ribe, pa še to redko), sladkorja in sladkarij ter konzervirane hrane. Namesto mesa uporabljajte izdelke iz soje, seitana in raznovrstna jedrca (lešnike, orehe, arašide...), uživajte tudi veliko sadja (neškroplje-nega) in zelenjave, ki ni gnojena z umetnimi gnojili. Poskrbite tudi za več sprostitve in telesnih užitkov. Kdaj pa kdaj si privoščite tudi kakšen dan brez hrane, pijte zgolj veliko količino čiste vode ali redkih sokov. Na tak način se bo vaše telo očistilo nakopičenih strupov in obnovilo svoje imunske in samozdra-vilne sposobnosti, vaše zdravje pa bo sčasoma znova zasijalo. Morda se naslednji operaciji še ne boste mogli izogniti, vendar bo to gotovo vaša zadnja operacija. Za sina vam ni treba skrbeti. Zdrav bo in uspešen. Krasno, če je vesele in žive narave, to pomeni, da ima veliko energije, ki jo bo Se nekaj let trosil za (po vaših merilih) nekoristne stvari, pozneje pa jih bo prelil v nadvse koristne in ustvarjalne dejavnosti. Ni ga treba preveč krotiti oziroma ga na silo, proti njegovi volji, preusmerjati k dejavnostim, ki so všeč predvsem vam in okolici, saj mu boste s tem zatrli svobodno voljo ter iz njega naredili togega, zagrenjenega in nergavega robota. Vse najboljše vam želim! Ranjena Vse bolj sem brezvoljna in muci me kup vprašanj. Kako bo z mano in z mojo družino? Na koga naj se obrnem zaradi hčerkine težave? Kje bom živela v prihodnosti? Ali bom ostala v isti službi, želim si jo zamenjati. Kaj mi svetujete? Čutim, da se v meni razvija neka bolezen. Ali bom sploh dočakala starost? Kaj bo z bratom? Zaljubljena sem v nekega moškega in bi rada vedela, kaj bo med nama. Kako naj se spet spremenim v nasmejano in srečno osebo, kot sem bila včasih? Ali bova s partnerjem ostala skupaj? Benjamin: Tvoje trenutno počutje ne temelji le na objektivnih težavah, ki te pestijo, marveč tudi na pristopu, ki ga gojiš do sebe. Vse premalo namreč razmišljaš o sebi in se poglabljaš v notranji izvor svojih težav. Ne prepričuj se, da nimaš časa, kajti kljub obi-Ici obveznosti lahko še zmeraj najdeš kakšno urico za bolj duhovne zadeve. Ampak to se bo že kmalu spremenilo, tudi s pomočjo novega znanca, ki se že lep poglablja vase, in te bo zato brž popeljal v zanimive notranje svetove. Tedaj boš tudi na svoje težave začela gledati vse bolj realno - ne bodo ti več predstavljale nerešljivega bremena, marveč dobrodošel izziv za osebnostno rast - kar v bistvu tudi so. V tebi se ne razvija nobena bolezen in pred teboj so še dolga leta vse bolj zadovoljivega življenja. Počasi išči drugo službo, vendar se nikar ne prenagli z zamenjavo. Veliko možnosti je, da se med teboj in fantom, na katerega si »vrgla oko«, počasi razvije kaj resnejšega. Tvoj sedanji partner je prepovršen in med vama nikdar ni bilo nič zelo globokega - poskušajta se več pogovarjati in odkrivati drug v drugem nove plati, morda še ugotovita, da sta rojena drug za drugega. Ljubezen je namreč nekaj, kar se razvija postopoma in kar je treba z obojestransko skrbjo negovati. O bratu in tašči si napisala premalo. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / SAMODRŽEC, TIRAN (STAR.) DREVO Z DOLGOPEC-UATIMI LISTI REKLAMNI POSNETEK PREDMETA NIKELJ VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA PRAVICA DO UGOVORA STROKOVNJAK ZA ARABSKE JEZIKE RUSKA IGRALKA (MARUA PETROVNAI GRŠKA ČRKA STANJE DUŠEVNE UMIRJENOSTI AVTOR: MARKO DRESCEK ODSOTNOST SKRAJA ZLOČINA JAJCA, KI SE ISTOČASNO VALLIO NEMŠKI FILOZOF (GEORG F.) LANA TURNER UŽITNA RASTLINA S KLOBUKOM IN BETOM SLOV. TV VODITELJICA POMOL, MOSTOVZ TELICA (NAR.) AFRIŠKI GRM, DRAZILN0 SLADILO ZENSKA, KI STANUJE V HIŠI SREDSTVO PROTI BOLEČINAM VOJAK ARTILERIJSKE ENOTE LASTOVKA VELETOK V AFRIKI ZUPAN POD FRANCOZI STROK. ZA IT. JEZIK DEL VOJVODINE ČTIVO, BERILO ODVEČNI PREDMETI DRAG KAMEN ’RELIVAJOCIF SE BARV PAS PRI KIMONU VODNA ŽIVAL KRAUEVIC IZ IND. EPA SKRAJNI KONEC POLOTOKA KISLA REPA ALI ZELJE TIPALKA PRI ŽUŽELKAH OSEBA, KI VLADA UTRJEN GRAD STAREJŠA SLOV. PEVKA (MAJDA) SLOV. JAZZ GLASBENIK (ANDREJ) Z. ZARADI fELESNENAPA KENESPOSOB NA ZA DELO KIT UBIJALEC ERVIN 0GNFR GRŠKI OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA AM. MIKROBIO. (JONASE.) STAR GERMAN UŽITNI DEL RASTLINE DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE EDEN OD RIMSKIH GRIČEV LADO LESKOVAR PRISTAN. MES TO V ITALIJI FR. POLITIK (ADOLPHE) STIL CESKA PRITRDILNICA AVT.OZNAKA SPLITA MERAZAMLE KO V ZDA CITROENOV AVTO ANG.SVETLO PIVO PROSTOR OBRNJEN OD SONCA (NAR.) MATEMATIČNA KRIVULJA SPREMEMB. V DIAGRAMU UNIVERZA V NEW HAVNU (ZDA) PRVI MITOLOŠKI LETALEC NACIST. TABO RISCE PRI LUBLINU NA POLJSKEM SKOTSKA RODOVNA SKUPNOST KRAJ PRI NOVI GORICI / RIMSKA BOGINJA JEZE IN PREPIRA KAR JE ZVITO V OBLIKI VALJA (POG.) PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA VQHV ‘VlOH 'vtn ‘TVNVM ‘NVTM ‘NaNVOlVM 'soava ‘3TVA ‘vivaviav ‘VNDIN ‘J.S 'ocns ‘issv ‘ISHL ‘TI ‘NLLN3AV ‘TTVS ‘vavu ‘V5IHO "racmVANI ‘3d3S 'TVN ‘vara ‘rao ‘TVdO ‘1VNVE 'isiNvnvu raara ‘VOIAOLSVl ‘israamav ‘maoTVNV ‘VtiTVAONVJS :OUABJOpOy\ :A3JJS3ti RAI 3 slovenski program m RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 S RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La ragazza che ho lasciato (kom., ZDA '59, i. N. VVood, Tab Hunter) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Srebrni palček (i. Angela Lansbury, 2. del) Dnevnik, rubrika Cover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in sport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Nogomet: Inter-Fiorenti-na (pokal Italije) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Bi Film: I basilischi (dram., It. '63, i. Stefano Satta Flores, A. Petruzzi) Mi ritomi in mente Variete za najmlajSe Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in Sport I giustizieri della notte Sport in dnevnik flash Variete: Go-Cart, risanke VeCemi dnevnik Tg2 Variete: Arriba!! Arriba!! Aktualna odd.: L’ errore -Napaka Dnevnik in vreme, 0.10 Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Film: La carrozza d’ oro (kom., It.-Fr. ’52) Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Faust, Znanstveni dnev- Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massilia-no, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli' amore, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Scandalo a Filadel-fia (kom., ZDA ’40) Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Storia di una capi-nera (dram., It. '93, i. A. Bettis, J. Schaech) Film: American Graffiti (kom., ZDA '73, i. R. Dreyfuss, R. Howard), vmes (23.30) dnevnik @ CANALE5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Presenečenje pri ribolovu (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualnosti: Village ^ Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Ciao Ciao parade in risanke Varieteja: Colpo di bdmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio in vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Baywatch (i. A. Paul, D. Hasselhoff), 20.00 II principe di Bel Air (i. Will Smith) Film: Mio padre, che eroe! (kom., Fr. '91, r. G. Lauzier, i. G. Depardieu, M. Gillain, C. Jacob) ' Film: Progettato per ucci-dere (fant., ZDA ‘91, r. J. Eyers, i. Martin Kove, Meg Foster), vmes (23.30) aktualna odd. Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: I segreti di Twin Peaks, 3.00 MacGvver # TELE 4 «3 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi I Nad.: Fiori d’ arancio 39 Nan.: II mio amico fanta-H sma (i. Mike Pratt) Glasb, odd.: Slot Machi- Dnevnik Bam in risanke ne, 18.15 Parole & Musi- Rubrika Telesogni Dnevnik TG5 - Flash ča (vodi V. Fiandra) Kljub vsemu, moja Ita- Kviza: OK, il prezzo 6 Dok.: Raccontando il lija, 13.35 VideoZorro giusto! (vodi Iva Zanic- mondo Deželne vesti, dnevnik chi), 19.00 La mota della Film: Legno greggio TGR Eurozoom fortuna (vodita Mike Gospodarstvo lEm Nan.: Vita da strega Bongiorno, A. Elia) m Športno popoldne Dnevnik II Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, (•) MONTECARLO ||dB| Aktualno: La testata Enzo lacchetti) mo Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja: Amici Aktualno: 10 min., Blob di sera - Prijatelji (vodi 20.00, 22.30, 1.30 Dnev- Rkm Aktualna odd.: Mi man- Maria De Filippi) nik, 13.30 Sport da Lubrano VeCerni dnevnik TG 5 Film: Gangster cerca mo- Dnevnik, deželne vesti Variete: Maurizio Costan- glie (glas., ZDA ’57) Aktualni odd.: Linea 3 zo Shovv, vmes (0.00) Varieteja: Tappeto volan- RdBu Viaggiatori nelle tenebre nočni dnevnik te, 18.00 Zap zap Dnevnik, pregled tiska, Sgarb: quotidiani Film: Laguna blu (pust., nočna kultura,vreme Striscia la notizia ZDA ’80, i. B. Shields) Variete: Fuori orario Nan.: Cin Cin (i. Ted Film: Lo spaventapasseri BIH Tenis ATP indoor Danson, Shelley Long) (dram., ZDA 73) {f* Slovenija 1 Videostrani Zimski počitniški program: Tinko polovinko Briši piši: Bar - mlekarna Risanka Super stara mama, 3. del Praznične zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Roka Rocka Apollo 13, ameriška dokumentarna oddaja Naša pesem, 15. oddaja Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Videostrani Gore in ljudje, pon. Slovenski utrinki TV dnevnik 1 Male sive celice, kviz Izzivalci, 11. del fr. serije Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Dosje J. K., 3. del slovenske serije Film tedna: Berlin v Berlinu, nemški film Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Cosbyjevi primeri, 9. del Glavni osumljenec, 3. del angleške nanizanke Poročila Slovenija 2 Euronevvs Prisluhnimo tišini V žarišču Opus Mlakar, film o baletnih umetnikih Lepa Vida, balet Gospa, ki se je skrčila, pon. am. filma Dosje J. K., 2. del serije In morje je povedalo, 4. del, am. nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Impulzi V vrtincu Šentjur pri Celju: Kvalifikacije za EP v košarki (M): Slovenija - Madžarska, prenos Kakovost poslovanja v podjetjih SP v smučarskih skokih Slovenci v svetu: Ave v Afriki, 2. del Koncert simfonikov RTV §P Koper 16.00 16.30 17.30 18,00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs Dialogi, oddajo pripravlja Ezio Giuricin Family album - tečaj angleškega jezika Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika TV dnevnik Family album, tečaj angleškega jezika Euronevvs Nočni sodnik, tv nanizanka Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 7. oddaja »Gimabattista pergolesi v palači Moncenigo« igrajo »Interpreti Veneziani« Vsedanes - TV dnevnik Kvalifikacije za EP v košarki: Slovenija - Madžarska OtO Hrvaška 1 TV koledar KM Santa Barbara, 1202. del Rm Dobro jutro Poročila jmffl Hrvaška 1991. Slavko Mihalič Hrvaški likovni ustvarjalci Poročila Ljubezen, 190. del am. serije Bitka za življenje, pon. ameriškega filma Otroški program: Moj oCe živi v Riju, 4. del nanizanke Poročila Pogovor z mojstrom Otroški program B Hrvaška danes m Kristalno cesarstvo, serija B Kolo sreCe B V obnovi Hrvaške Dnevnik 1, vreme Poslovni klub jflB Ekran brez okvirja j g Jaz sem pesem t W Dnevnik Slika na sliko !!W Vse ima svoj namen Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Festival Evroradia; 22.30 Etno-glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Shovv; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00-19.30 Smučarski skoki; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom, vmes šport. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Poslušajte dvakrat; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.15,14.40 SP v smučanju; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah. Pesem tedna; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A,..O,..A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro juho po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 53.); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 OPZ Fran Morun Koželjski; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na go-riškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Višješolski utrip, Razgovor v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1995 - Koncert v Muzeju Revoltella 8.11.95; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Dr. F. A. Mesmer in njegova srečanja z Mario Thereso von Paradis in W.A. Mozartom. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dci Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednarocnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE ć) 6Ć) Ć)6Ć> S VETER MEGLA A. . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A VREMENSKA SLIKA Nad jugozahodno Evropo in Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, naši kraji pa so na obrobju območja vi- lul sokega zračnega pritiska s središčem nad Britanskim otočjem in Rusijo. Ob šibkih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. |gg>2°:,/3 DANES 1030 A 6E z DUBLIN o' ^AMSTERDAjjHt - —LONDONo 0^9 GRADEC -7/5 CELOVEC o -10/4 KRANJSKA GORA _ -11/5 O TRŽIČ -9/6 M. SOBOTA O -a/s O S. GRADEC -9/5 MARIBOR o -7/9 O PTUJ K0BENHAVtt BERLIN -l/a VARŠAVA-7/0 Slovenija: Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne do po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo začela pihati šibka bu-ria. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 12° C. Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah do prevladovalo sončno 'Vreme z jutranjo meglo po nižinah. r DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.46 in zašlo ob 17.45. Dan bo dolg 10 ur in 59 minut. /"''N Luna bo vzšla ob 11.39 in zašla ob 2.00. Stip bo 5. marca, ob 10. uri in 23 minut. ONESNAŽENOST ZRAKA 27.2 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Bežigrad 26 Trbovlje 26 Zagorje 37 Hrastnik 47 Maribor 98 26 2 24-uma max. uma 44 72 71 144 85 141 Vreme bo na splosno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno, v krajih s sončnim vremenom pa tudi spodbudno. Mejna imisijska vrednost: ^Kntomimisijska vredi^C SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje 120 Rogla 180 Zatmik 120 Vogel 180 Krvavec 120 Kranjska gora 80 do 100 Kanin do 360 Cerkno 150 li naprave obratujejo? 80 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 204 -V Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je nočna smuka možna dp 21. ure, v Libojah pri Žalcu do 18. ure in na smučiščih Straža na Bledu in Rimski vrelec ski gon. Logi Crmosnjicah 'L u oprema je pol borsko in Ribniško Pol irju, Rogin Sodražici. Sankališča so ureje- TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 7 1000 m 2 1500 m -2 2000 m -4 2500 m -6 2864 m -8 Tveganje pred snežnimi plazovi je splosno in stalno. V visokogorju Julijskih Alpah je 4. stopnje, drugod 3. po petstopenjski lestvici. Sneg se se ni ao-nro sesedal. Veter je napihal nove za-150 cm mete in opasti, ki so Se zelo nestabibie do 180 cm in se ob najmanjši dodatni motnji lahko splazijo. Snežna odeja je menka in loboko nre< 280-380 cm la odeja je i globoko predira, tako tla je tudi gibanje v gorah močno oteženo. GORICA 0 -3/10 SrMt POSTOJNA o •5/6 V Sloveniji: V Četrtek bo povečini sončno z jutranjo meglo po nižinah. Na Primorskem a) še pihala šibka burja. Obeti: V petek se bo od severa prehodno zmerno pooblačilo. Hladneje bo, burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila. r-6 Največja »guma« za največji bager Preservativ izpred 2500 let BONN - Moško kontracepcijsko sredstvo je človek poznal že šest stoletij pred štetjem. Skupina nemških arheologv je namreč v nekem opuščenem rudniku soli v avstrijskem Hallsteinu odkrila preservativ, star kar 2500 let. Izdelan je bil iz prašičjega mehurja. Posnemovalki Thelme in Louise HOUSTON - Rose Marie Turford in Joyce Stevens sta v stilu filmskega dueta Thelme in Louise prek oglasov za zmenke ropali svoje partnerje. Nek moški je na procesu proti paru pričal, da sta ga vklenili v lisice in mu med »srečanjem« na njegovem domu ukradli osemnajst tisoč dolarjev. Zenski, ki sta si izbrali vzdevek Thelma in Louise po filmu, v katerem se Geena Davis in Susan Sarandon podata na pot zločina, so policaji zajeli v Torontu. PARIZ - Francoska družba Michelin, ki proizvaja avtomobilske pnevmatke in zračnice, je izdelala največjo radialno pnevmatiko na svetu, ki je namenjena največjemu bagru na svetu. Pnevmatika z oznako 55/80R57XMI-NED2TL tehta 5.782 kilogramov, njen premer pa je 3,72 meha. Za izdelavo gumijaste velikanke so porabib dva tisoč kilometrov jeklene žice in kar stoštiri-deset različnih materialov. Tako orjaško pnevmatiko rabi največji ba- ger nakladalnik na svetu, Caterpillar 994. Ta stroj, ki ga uporabljajo v površinskih kopih, tehta 175 ton, razvija moč 1.250 konjev in ima motor s prostornino 69 tisič kubičnih centimetrov. Cena pnevmatike ni znana, vsekakor pa bi z njeno zračnico napravili pošten splav za poletno zabavo. Na sliki: uslužbenca družbe Michelin s svojo prisotnostjo najbolj zgovorno ponazarjata neverjetne razsežnosti te največje pnevmatike na svetu. Na kmetijskem sejmu v Parizu so vina glavna atrakcija PARIZ - Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Parizu razstavljajo poleg kmetijskih strojev in najrabčnejših dobrot tudi kar deset tisoč različnih vrst vina. Prav vina so ena glavnih atrakcij te vrhunske kmetijske prireditve. (AP) Tudi Pavarotti se boji starosti RIM - Adua, žena opernega zvezdnika Luciana Pavarottija je v izjavila, da je njenega soproga v objem mlade ljubice potisnil strah pred starostjo. Revija Chi je prejšnji teden razkrila Pavarottijevo ljubezensko razmerje s 26-letno tajnico Nicoletto in na naslovni strani objavila fotografijo para, ki se poljublja na Barbadosu. V odprtem pismu, ki ga je objavilo več italijanskih časnikov, je Adua soproga opomnila, da mu je pomagala pri njegovem vzponu in napovedala, da bo ostal sam, če jo bo zapustil. »Slavni ljudje ob koncu kariere še posebno občutijo osamljenost. Takrat potrebujejo pomoč dolgolethe in trdne zveze,« je zapisala Adua, ki je s tenoristom poročena že 35 let. »Ker bo izgubil vse,« je dodala, »si bo moral ustvariti novo življenje. Gotovo mu je bilo obljubljeno lepše življenje, vendar mora človek v teh letih svoje ravnanje temeljito pretehtati.« Pavarottijeva žena je zanikala govorice o boju za denar, saj naj bi bilo njuno premoženje ločeno.