Obđn^republ,ke'sovSmarJaHPnJe^f- leto dni po gto* p^^T ^ ' " °Sn°m' •pomoto sredstev solidarnosti, ki sojih za Kozjansko zbrali delovni ljudje Gorenjske. Leto XXVIII. Številka 92 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Svečano pobratenje Kranja in Rivohja bno šolo in telovadnico. Zgradili so jih Kranj, sreda, 3. 12. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO KRANJ - Po italijanski in jugoslovanski himni, ki ju je zapel Akademski komorni zbor iz Kranja, sta predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in župan italijanskega mesta Rivoli Pranco Donadio v četrtek, 27. novembra, v dvorani kranjske občinske skupščine na slavnostni seji vseh zborov skupščine podpisala listino o pobratenju med občino Kranj in mestom Rivoli. Ob tej priliki sta oba Poudarila misel in željo po miru in sodelovanju med narodi in označila dogodek kot enega pomembnih prispevkov k prijateljstvu in enakopravnem vsestranskem sodelovanju v svetu Ko smr» v ,,r..;.'n;;h &i Ko smo v prejšnjih številkah p^očali o obisku 12-članske de-JfSacije italijanskega mesta Rivoli v Kranju, ki je po štirih dneh soboto odpotovala v Rivoli, smo tudi zapisali, da je Rivoli že °-rugo pobratimsko mesto Kranja. pred tem je namrec g Krajem pobratilo že pred leti tudi "jancosko mesto La Ciotat. Mesto Rivoli, ki leži v pokrajini To- rino in ima 52.000 prebivalcev ter izrazit delavski značaj, je zelo podobno Kranju. Zato ni bilo težko navezati stikov med obema mestoma pred dvema letoma in prav zato listina o pobratenju zagotavlja tudi v prihodnje vsestransko in prijateljsko sodelovanje. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič je poudaril, da številni izmenjani pozdravi med organizacijami in občani Kranja in Rivolija sicer odkrito ponazarjajo svečani trenutek pobratenja, vendar pa so prijateljske vezi veliko globlje. To se bo nedvomno potrdilo z različnimi oblikami sodelovanja v prihodnje. Župan italijanskega mesta Rivoli Franco Donadio pa je izjavil. »Med našim kratkim obiskom v kranjski občini smo se lahko prepričali o razvitosti in delavnosti občanov. Povsod pa so nas tudi izredno toplo sprejeli...« Glede nadaljnjega sodelovanja pa je 43-letni profesor po poklicu poudaril, da bo le-to že prihodnje leto potekalo tako na kulturnem kot na športnem področju. Sicer pa so se na sklepnih pogovorih v Kranju dogovorili, da bodo razvijali predvsem sodelovanje med mladimi in z različnimi strokovnimi dejavnostmi kot so zdravstvo, šolstvo in druge. Ob prazniku republike pa je občanom kranjske občine zaželel v prihodnje še veliko delovnih uspehov. Na sklepni svečanosti ob podpisu listine o pobratenju, ki je bila po slavnostni akademiji v kinu Center v avli kranjske občinske skupščine, so predstavniki številnih organizacij iz kranjske občine delegaciji mesta Rivoli izročili tudi spominska darila za organizacije in prebivalce v Rivoliju. Organizacije in prebivalci mesta Rivoli so podobne pozdrave izročili kranjskim organizacijam in občanom med nedavnim obiskom delegacije kranjske občine v mestu Rivoli. A. 2alar SPOMINSKA PLOŠČA KOROŠKIM BORCEM - Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris je na praznični 29. november odkril na izpraznjeni osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču spominsko ploščo, vzidano na čast ustanovitve ljubeljske skupine borcev za severno mejo 1918/19. Ljubeljsko skupino je konec novembra leta 1918 ustanovil znani koroški borec in publi cist Lojze Ude. Na svečanosti je zbrane najprej pozdravil predsednik trži-škega občinskega odbora prostovoljcev za severno mejo Ivan Šuštar, nato pa je govoril ustanovitelj ljubeljske skupine prostovoljnih koroških borcev in tedanji poročnik Lojze Ude. Kulturni program so pripravili člani recitatorske skupine Pobratenje in pevski zbor osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev. (jk) - Foto: F. Perdan pohratenja. frdrave in darila organizacijam mesta Rivoli so izročili tudi predstavniki organizacij kranjske občine. Med drUgim so takšna priznanja podelili predstavniki zveze združenj borcev NOV Kranj, Mlinskega društva in Ribiške družine Kranj (na slikah) - Vse slike F. Perdan — »■ i O l I D 3 = Naročnik: Čestitke ob prazniku Za dan republike je predsednik Tito prejel z vseh strani sveta, od šefov držav in vlad, s katerimi ima SFRJ diplomatske stike, brzojavke s čestitkami za praznik in dobrimi željami za napredek naše države. Po vseh prestolnicah, kjer so naša diplomatska predstavništva, in tam, kjer so večje naselbine naših izseljencev in kjer je veliko naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, pa so bili sprejemi in prireditve v čast praznika republike. Praznik kliničnega centra Slovesne proslave ob zaključku del novega kliničnega centra v Ljubljani so se udeležili številni družbenopolitični delavci med njimi dr. Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Mitja Ribičič, Andrej Marine, Zora Tomič ter številni zdravstveni delavci iz vse Slovenije. Slavnostni govor je imel predsednik CK ZKS France Popit, o poteku gradnje in konceptu dela naše največje zdravstvene organizacije pa je spregovoril direktor kliničnega centra Zdravko Krvina. V avli kliničnega centra so ob tej priložnosti odkrili doprsne kipe zdravnikov in profesorjev medicinske fakultete Božidarja LavričaK Igorja Tavčarja, Pavla Lunačka in Franca Čelešnika, ki so kot znanstveni, zdravstveni in pedagoški delavci prispevali k svetovnemu slovesu naše medicine. Štirim partizanskim zdravnicam: dr. Emiliji Krebs -Kraigherjevi, dr. Damjani Bebler-Brecljevi, dr. Pavli Je-rina-Lahovi in dr. Boženi Ser-nec-Logarjevi so podelili odlikovanja predsednika republike. Proslavo so povezali tudi s počastitvijo nedavne združitve medicinske fakultete s kliničnim centrom v sestavljeno organizacijo združenega dela. Študij za vse komuniste Decembra bodo v več kot 20.000 osnovnih organizacijah ZK Hrvatske nadaljevali izvajanje programa idejno-politič-nega usposabljanja, ki je obvezno za vse člane zveze komunistov v tej republiki. Obravnavali bodo temo »Zveza komunistov Jugoslavije kot osnovni idejno-politični subjekt socialistične preobrazbe družbe*« Razstava v Bihaću V spominskem muzeju prvega zasedanja AVNOJ v Bihaću so ob dnevu republike odprli razstavo Izvršni odbor AVNOJ. Razstavili so dokumente, ki govore o oblikovanju in delovanju izvršnega odbora, ki je bil izvoljen na prvem zasedanju AVNOJ. Razstavo bodo prenesli še v Drvar, Jajce, Mrkonjić grad in Fočo. Razstavo si bodo ogledali tudi učenci, ki bodo v muzeju lahko poslušali tiste teme iz zgodovine, ki govore o dogodkih ob prvem zasedanju A VNOJ. Velenjski rudarji izpolnili plan Rudarji, ki so odšli na delo v noči med 28. in 29. novembrom, so nakopali zadnje količine od skupaj 3,900.000 ton premoga, kolikor je znašal letni proizvodni načrt velenjskega rudnika. Plan so tako izpolnili mesec dni pred koncem leta. Računajo, da bodo letos, ko slavijo stoto obletnico obstoja rudnika, nakopali 4JZ50.000 ton premoga. Največ so ga nakopali oktobra, in sicer 419.000 ton, dnevna proizvodnja pa je bila največja 25. novembra, ko so izkopali 18.100 ton premoga. v. I J 2 %JS llLs#' JHIk Sreda, 3. decembra 1975 Jesenice V sredo popoldne je odbor krajevne organizacije ZB NOV Stražišče povabil na prijateljsko srečanje v gostilno Benedik Člane ZB nekdanje aktiviste in borce stare nad 70 let. Podobno srečanje krajevna organizacija ZB priredi vsako leto in je tako kot prejšnja tudi letošnje potekalo v prijetnem vzdušju. Najstarejša udeleženca srečanja sta bila Jakeljčkova mama in Kladvov ata, oba stara že 86 let. Ostale člane, ki se zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti, pa bodo člani odbora obiskali na domu. — L. M. — Foto: F. Perdan Vso pozornost delegacijam Vesti, ki prihajajo iz posameznih naših krajevnih skupnosti in delovnih organizacij oz. TOZD, govore o tem, kako se pripravljajo na posamezne skupščinske seje, kako delujejo delegacije, kako dobivajo delegati udeleženci sej skupščinskih odborov mnenje svoje sredine: stališče svoje KS ali svoje TOZD, ki ga kot delegata pošilja na zasedanje. Kaj različno! Ko prispe gradivo za sejo skupščine na posamezne delegacije, se s tem gradivom dogaja kaj različno: V neki delegaciji se zberejo vsi člani delegacije na skupno sejo, na kateri vodja delegacije prebere vse materiale, list za listom, stran za stranjo, uro, dve ... Mislim, da je to najslabši način »predelave« materiala, kajti iz tega »gozda« besed je vsem članom kaj težko izluščiti bistvo vsebine problema in najti pravilno odločitev. Seveda pa so na še slabšem tisti člani delegacije, ki gradiva niti ne vidijo oz. ki gradiva ne predelajo na primeren način, določijo le delegata, ki jih bo zastopal na zasedanju, nakar pa je prepuščen sam sebi, kako in kaj se pripraviti in kje dobiti »mnenje«; v neki delegaciji se po posameznih področjih, ki jih zajema gradivo, materiale člani med seboj razdelijo, ga proučijo in na prvem sestanku delegacije ti člani poročajo: na kratko obrazlože vsebino in povedo tudi svoje mnenje. Nato se razvije razprava, na osnovi katere se sprejme odločitev o tem, ali naj se za stališče delegacije obrne na svoje volivce in za katera vprašanja, da si dobi stališče, ali pa ima delegacija za neki konkreten problem že mnenje (stališče) od prej ali pa ima celo pooblastilo, da sprejema svoja stališča po svojem preudarku. Menim, da je tak način dela zelo primeren za tiste delegacije, ki zastopajo različne delovne kolektive več TOZD ali OZD. Sicer pa bi morali v vsakem primeru delovati bolj povezano s svojimi volivci! Kajti, kaj lahko se nam primeri, da bodo v določenih sredinah delegati le preveč navezani sami nase in tudi samozadovoljni, kajti veliko lažje je biti »poslanec«, ki deluje v svojem imenu, kot pa delegat, ki sporoča stališče svoje sredine, s katero pa mora biti stalno v stikih, in je tako rekoč samo posrednik mnenj in stališč delavcev v OZD in občanov v KS! Vsekakor pa bo za izboljšanje dela delegacij in delegatov nujno potrebno napraviti dvoje: 1. ves skupščinski material MORA imeti na kraju vsakega posameznega gradiva tudi krajši POVZETEK glavne vsebine; 2. strokovne službe in strokovnjaki v OZD morajo delegaciji pomagati pri proučevanju gradiv, kar naj bi bila njihova službena dolžnost (sklep DS ali pa zapisano v pravilih delovne skupnosti), nikakor pa ne bi smelo biti prepuščeno »dobri volji« posameznikov! Pri uresničevanju delegatskega sistema in pri stalnem izpopolnjevanju njegovega delovanja, na tem pa bazira ves naš sistem najdemokratičnejšega samoupravnega sprejemanja sklepov in odločitev, pa morajo družbenopolitične organizacije, posebno pa ZKJ, uveljaviti vso svojo avtoriteto, da se povsod in v celoti izpopolnjujejo določila nove ustave! Sami smo ustvarjalci naše lastne bodočnosti; to pa je obenem pravica, dolžnost in odgovornost! I. S. Na izrednem občnem zboru so se na Jesenicah sestali invalidi, člani društva invalidov v občini, pregledali svoje dosedanje delo in naloge v prihodnje Nekaterim najbolj prizadevnim članom so podelili priznanja za njihovo aktivno delo v društvu. - Foto: B. B. kofja Loka Danes ob 16.30 bo v sejni sobi tovarne Iskra v Železnikih redna seja občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije. Člani odbora bodo spregovorili o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela, pripravah na letne konference osnovnih organizacij sindikata, ustanovitvi kluba samoupravljavcev, sindikalni listi za prihodnje leto ter razpravljali o skupni in splošni porabi v TOZD in OZD. V ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka seja občinske konference ZK Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: aktualni družbenopolitični in gospodarski problemi srednjeročnega družbenega načrta za prihodnje leto, poročilo o idejno-političnem usposabljanju v preteklem letu, program idejnopolitičnega izobraževanja v letu 1976, sprejem poslovnika medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko tor volitve v komisije pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko. • -jg V četrtek, 20. novembra, je bila četrta seja občinske konference ZSMS Jesenice v novem mandatnem obdobju. Delegati so na njej največ pozornosti na-J™1 P?ffi dela in Prizadevanj članov ZSMS v .jeseniški občini po 9. kongresu £*M5< Obširno poročilo o delu v tem obdobju je podala predsednica občinske konlerence Angelca Murko-Pleš. Nanizala je uspehe, ki jih je skoraj 4000 članov uu-V ° dose§10 v enoletnem obdobju po kongresu, dotaknila pa se je tudi vseh bistvenih problemov oziroma pomanjkljivosti in napak, ki so hromili delo konference. . Kragolnika. Kranj .„Huf^f °v*1L301b(\v stfvbl kranjske občinske skupščine seja izvršnega odbora skupSčme izobraževalne skupnosti. Predsednika 10 Pepca Jež, ki sejo k3e! Predlaga za dnevni red: predlog organizacije skupnih služb SIS V občini Kranj, pogodbo za prevoz učencev s Šenturske gore, soglasja upravljavcev banke za nove investicije in informacijo o financiranju v letu 1976. -Ib Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je konec minulega meseca med drugim obravnavalo tudi poročilo koordinacijskega odbora za f;e7!od"? celodnevno šolo v občini. Potrdilo je predlog odbora, da bi se leta 1977 začela celodnevna šola na podružnični šoli Franceta Prešerna v Dupljah, na Podružnični šoli Matije Valjavca Preddvor na Jezerskem in leta 1978 na podružnični šoli Lucijana Seljaka v Mavčičah in na centralni osnovni šoli btanka Mlakarja v Šenčurju oziroma na podružnični šoli v Voklem. Vse omenjene šole bodo do konca šolskega leta 1975/1976 pripravile podrobne programe prehoda na celodnevno Šolo. Koordinacijski odbor pa si bo prizadeval, da bi do leta 1980 imelo pouk v celodnevni šoli v občini 1175 učencev v 32 razredih ali 13,45 odstotka učencev v občini A Ž. Radovljica V radovljiški občini se je včeraj začelo občinsko sindikalno PrvenSgjn. v kegljanju. Pripravili sta ga komisija za šport pri občinskem svetu zVtlz- Pretekli teden je obiskal Tržič sekretar za mednarodne odnose republiškega sveta Zveze sindikatov Andrej Škrlavaj. Predstavniki tržiškega občinskega sveta Zveze sindikatov so ga seznanili z mednarodnim in mednacionalnim sodelovanjem tržiške občine (Ste Marie aux Mineš, Zaječar), Andrej Skrlavaj pa je nato govoril o mednarodnem položaju in vlogi Jugoslaviji Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič *° razpravljali tudi o krvodajalski akciji, ki bo v tržiški občini 29. in 30. decei»' bra. Ker je datum letošnje akcije precej neugoden, se bo sindikalna organi' zacija prizadevala za čim boljši obisk ter s tem pomagala aktivistom Rde* križa ter organizatorjem krvodajalstva v organizacijah združenega dela. -jk Dosledno uresničevati ustavo Na osrednji proslavi v radovljiški občini v P°d nartu je govoril sekretar zvezne konference $ cialistične zveze Marjan Rožič ference socialistične zveze M»' jan Rožič, ki je poudaril, <*» ' v sedanjem obdobju najvažnej^ dosledno uresničevati novo u vo. »To hkrati pomeni ti8to'j^e-ie bilo dogovorjeno na H- * ^ danju Avnoja v Jajcu. Tudi vladovanje inflacije in PrlZ*jjo vanja za stabilnost P°me,Jja» uresničevanje ustave. ?avze e> nje v kolektivih za stabilne ^rej- PODNART - Osrednja proslava za praznik republike in 30-let-nico osvoboditve v radovljiški občini je bila v petek v kulturnem domu v Podnartu. Najprej je bila ob 18. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri je govoril o pomenu praznika in uspehih, ki so jih dosegli v krajevni skupnosti, predsednik^ skupščine KS Ciril Rozman. Nato pa se je nadaljevala osrednja občinska proslava, ki so se je med drugim udeležili predsedniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine, sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. V kulturnem programu so nastopili združeni pevski zbori radovljiške občine, dramska skupina iz Podnarta, pionirji iz osnovne šole Ovsiše in harmonikarji glasbene šole Radovljica. Na svečanosti je predsednik občinske skupščine inž. Polde Per-nuš podelil pet odlikovanj predsednika republike, predstavniki krajevne skupnosti pa so izročili posameznikom krajevno priznanje in osem priznanj za dolgoletno družbenopolitično delo. Slavnostni govor na svečanosti je imel sekretar zvezne kon- večjo proizvodnjo in ,Pro9t vsem za večjo produktivn dela, pomeni uresničevati °8,I(ja, ne interese delavskega raz*"e interese vseh naših narodov^ narodnosti. Sestavni del nase ju. eialistične samoupravne reVo9ti cije je povečanje produktivn a. dela in v polni meri uresn»c* •„ nje znanega načela Delu ćaS ^el oblast,« je med drugim re Marjan Rožič. 0b V soboto, 29. novembra* 10. uri pa je bila v Podnartuo^. ena slovesnost. Svečano ^^ti' prli 16 kilometrov letos a» ranih cest in športnega *#f* ri« v krajevni skupnosti. Ob te^j-liki je avto-moto društvo * nart pripravilo otvoritveno s^ njo po vseh novih cestah. V v osmih vaseh v krajevni 8 nosti so bile tudi krajše sve . nosti, na katerih so #oV?rd. vaški odborniki skupščine *r jevne skupnosti Podnart. Informacije do vseh ljudi Ko mJflJa za udeležence NOV in VVI v Kranju je pripravila ob dnevu °"ke za oskrbovance Doma upokojencev v Kranju udeležence NOV in 1 Proslavo in tovariško srečanje, ki je bilo v četrtek, 27. novembra. Sreča- alovpravjrl^ boj naših narodov zaosvobodUev, "fo-obletnico »*el - boj za svobodo. Tega se vsi tudi zda ^l^razme™ treba> osvoboditve, dobro zavedamo, tako da ne %Pr^^'Jveariško srečanje, Ponovno stopiti v bran svobode in domovine^ z«P™*Z°^™a udeležence *a obdaritev se udeleženci proslave toplo zahvaljujejc^^l^aNd sUki: *0V in VVI Kranj kakor tudi upravi Doma j^^J1^^ obdarUi v ^pokretne borce in aktiviste so predstavniki komisije ooisnau sobah. - Foto: F. Perdan Srečanje vojaških vojnih invalidov Združenje vojaških vojnih invalidov iz Škofje Loke je tudi letos pred dnevom republike pripravilo za Sv°je člane že tradicionalno srečale. Na svečanosti v prostorih 'restavracije Krona so predstavniki ^VVI vsem članom izročili spominja darila: knjigo »Begunje 1941 do 1945« ter plošče. Tistim, ki se zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti, Pa so darila v naslednjih dneh odnesli na domove. Prav povezava med invalidi je ena °d osnovnih nalog združenja. Člani ^VVI Škofja Loka pogosto obisku- jejo bolne in ostarele člane, svojim članom pomagajo z nasveti, združenje pa za invalide in svojce pripravlja tudi izlete. Letos so člani ZVVI iz Škofje Loke obiskali del Gorenjske in Štajerske, za prihodnje leto pa je večina izrazila željo, da bi obiskali »Bazo 20« na kočevskem Rogu. O svojem bodočem in seveda tudi preteklem delu pa se člani ZVVI Škofja Loka pogovorijo vsako leto spomladi na občnem zboru. Ostala manjša vprašanja pa uspešno razrešuje upravni odbor, ki se je letos sestal že osemkrat. -jg NEKATERI SOCIALNI PROBLEMI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH - - Invalidnost, stanovanja v t V, m^ustr"iji gumijevih izdelkov Sava Kranj, ki sodi kot vemo nost industrijo, imajo pravzaprav podobne probleme z invalid- stjo delavcev oziroma z njihovo zmanjšano delovno sposobnostjo, dr "u1 Smo se pogovarjali z vodjo oddelka za socialno varstvo in ruzbeni standard Lojzko Planinskovo: tam **av* imamo tudi nekaj težjih delovnih mest, kjer se tu pa ni pripete tU(j. tejje delovne nezgode. Vendar pa sedanja delovna so hM* katere pravimo, da so težja, spet niso tako težavna kot dvi na P"mer še pred desetimi leti v obratu I., ko je delavec tak^hVa' tud* ^° ^ $ težka bremena. Okvare hrbtenic zato na lido m.estm n*1' n*so bile rec*ke. V tovarni imamo okoli 110 inva-pa V' *majo zdaj svoj aktiv in ta že dokaj uspešno dela. Sicer ^gi^0 vzroki invalidnosti zelo različni: od raznih bolezni, nesreč pri jav ' "°Igotrajnega opravljanja težjih del in podobno. Za take de-lahkC P°tem treba poiskati drugo delovno mesto, kar pa ni tako kaU°i Pretežna večina delovnih mest pri nas namreč zahteva do-nitv • ^ično moč. Ustrezno delovno mesto z manjšimi obremeni an3i Pa poiščemo tudi za naše ostarele delavce: ko delavec do-50 let ali delavka 45 let pri 20 do 25 letih dela v tovarni, ima osehi^ Pravico do premestitve na lažje delovno mesto z enakim na§7n, dohodkom kot na prejšnjem delovnem mestu. Imajo pa ske a'*d* še druge ugodnosti, na primer pri letovanju, k lima t-st ^zdravljenju, ko iz sredstev sklada skupne porabe krijemo del oskov za letovanja in zdravljenje za okoli 50 invalidov na leto.« STANOVANJA s Y nobeni od teh delovnih organizacij, kjer smo se pogovarjali socialnimi delavci, se niso mogli pohvaliti, da lahko stanovanjska sklanja rešujejo tekoče. Kljub velikim vlaganjem v stanovanjske kot Sa'- °-e'ovne organizacije odvajajo od dohodka tudi do 9 % U "a primer Podjetje za PTT promet Kranj ali pa Sava Kranj din*??-0^"^ ^ar samo v letošnjem letu znaša 30 milijonov novih del «an «V' ^JUD velikim sredstvom za stanovanja pa se v večjih ovnih organizacijah spiski prošenj za stanovanja ne krajšajo: zan TZr°k'. za ta^° stanje ni na zadnjem mestu tudi velika stopnja *it^°s!0van.ia novih delavcev, ki v nekaterih organizacijah dosega St°Pnio. 4,4 odstotka. Lo' i'*ka fluktuacija delavcev v Savi je eden od vzrokov,« pravi •j^jzka Planinškova, »da je pri nas stanovanjski spisek dokaj dolg. iaenlutno imamo okoli 250 prošenj za stanovanja. Letos smo iz ve-nin sredstev kupili lahko 54 stanovanj, iz solidarnostnega sklada Vs f° na^' delavci dobili 16 stanovanj. Drugo leto pa bi potrebovali kiTK6 ležišč v domu za samske delavce. Kljub velikim denarjem, *a h ^ava namenja stanovanjskemu vprašanju, pa se predvsem let*h pot'ražitev stanovanje za marsikoga odmika: samo v dveh m so se stanovanja podražila za okoli 50 odstotkov, tako da bi enako vsoto drugo leto lahko kupili le 33 stanovanj.« k ludi v taki delovni organizaciji z manjšim številom zaposlenih v ' 1° na primer Podjetje za PTT promet Kranj, je stanovanjsko pasanje prav v »špici« problemov. V preteklih letih so reševali anovarijsko vprašanje vsakemu tretjemu delavcu: v petnajstih letih vj.nakupili 82 stanovanj ter odobrili posojila 83 delavcem za indi-oualno gradnjo. Kaj pa letos? »Trenutno je vloženih 54 prošenj za v^^ovanja,« pravi Rozalija Kernova, »iz sredstev, ki jih imamo, pa le vsote, namenjene za individualno gradnjo, kupimo na leto g 3 do 4 stanovanja. Res je, da starih problemov nimamo več, u.l\t!ar pa se novi sedaj kar kopičijo: dosti imamo novih mladih ki nimajo rešenega svojega stanovanjskega problema. Sredstva, j Jm zbiramo za stanovanja, odvajamo namreč 9 odstotkov, ne ta* s°ajo za učinkoviteiše reševanje tega problema.« "odobna situacija, da je razkorak med prošnjami za stanovanja lo .'lanskimi možnostmi trenutno zelo velik, je tudi v drugih de organizacijah. Posebno boljši položaj tudi ni s samskimi sta-j, Vanii: s tem problemom se ubadajo predvsem v Savi, saj bi radi gP^dtlj novo stavbo samskega doma z novimi stotimi ležišči, kar a jih veljalo približno milijardo starih din, a trenutno še ni jasno, bodo mogli te načrte realizirati. »Po moje,« pravi Lojzka Planih-°Va* »bi v Kranju morali tudi stanovanja za samske delavce »»...■ v iviaiiju umi prve faze novega pokopal^8 . jn piči znaša približno 5,000.000 jjjj v prav tu tudi tiči vzrok z&Tl 0g<če gradnji. Z delqm namreč ni "%tv* začeti, dokler niso denarna & zagotovljena v celoti. .por*1' Podpisniki samoupravnega r^s» zuma, ki je seveda že nekaj je pravno veljaven, se zavedaj0 j» odgovornosti in zagotavljaj^'.^ nt> bodo svoje obveznosti, kolikor J ^ fr bi mogli izpolniti letos, izpolni11 v.gd loti takoj v začetku prihodnja leta. Tako je mogoče priČakova* C3 bo pokopališče zgrajeno do * ej« prVe faze dano v uporabo najk«^ prihodnje leto. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kullurno-zgodo-vinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta sPominska razstava del slikarja LJUBA RAVNIKARJA (1905—1973), v 2. nad-**«t>pju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. ..V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V gale-im' V isli stavbi Pa Je od 26. novembra dalje odprta razstava NACIONALNI JN SOCIALNI PROGRAMI PRI SLOVENCIH OD PREŠERNA DO CANKARJA. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška zbirka SLOVEN-rj. V REVOLUCIJI, v galeriji iste stavbe pa je v počastitev dneva repu-°J'ke in 30-letniee osvoboditve odprta razstava STAVKOVNO GIBANJE NA GORENJSKEM LETA 1935. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka 0U 10- do 12. in od 16. do 18. ure. Razstava in koncert V Kranju bo v petek, 5. decembra, ob 18. uri v galeriji v Mestni hiši otvoritev medklubske razstave fotografije »Jugoslovanska krajina 75«. Razstavo prirejata Kabinet slovenske fotografije in Foto-kino klub Janez Puhar pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Po otvoritvi razstave bo ob 18.30 v Renesančni dvorani koncert klarinetista, solista v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, Alojza župana in klavirskega dua Alenke in Igorja Dekleva. P. L. Oživljena kulturna dejavnost ~ Bohinjska Bela — Po šestletnem premoru, ko so člani DPD svoboda Bohinjska Bela namesto redne kulturne dejavnosti morali opraviti na tisoče prostovoljnih delovnih ur za ureditev doma, so za dan republike vseeno uspeli naštudirati dramsko delo Mateja Bora rum6 ure. S pomlajeno dramsko skupino je delo zrežiral predsednik j Svoboda Zdenko Cund. Ker dvorana z odrom še ni bila končana, So delo predstavili krajanom v spodnjih prostorih doma. Čeprav vsa ta leta niso imeli možnosti za redno kulturno dejavnost, so člani DPD Svoboda ob različnih praznikih pripravili proslave. Zdaj pa kaže, da bodo kulturni dom odprli za letošnji praznik JLA. JR Muzeji na Gorenjskem r . krejšTnji teden Je predsednik medobčinskega sveta SZDL za Go-sku Janez Vari sklical delovni sestanek predstavnikov kulturnih so Pnos*,1 porenjske in vodilne delavce muzejev Gorenjske. Sestanka Obr Udelt:Zlli tudi člani Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, vin ajnavali s? Položaj muzejev na Gorenjskem, vrsto in obseg njiho-Cenr ti m nJmove programske zasnove za prihodnje leto. skur>aV s?J?estanka niso udeležili vsi vabljeni predstavniki kulturnih da i n ! Gorenjske, je sestanek uspel. V odkriti razpravi so ugotovili, no in V ru sedanjih muzejskih dejavnosti zanemarjeno, neraziska-bodil ne^na/lstveno obdelana naša bližnja preteklost, predvsem osvd-hodn t .ua- Vzrokov za tako stanje je več, vendar bi morali v pri-maw iPet letih ta Problem rešiti. Taka ocena pa zahteva potrebno skimit° podP°ro kulturnih skupnosti in delitev dela med muzej-mednh? in°Vami na Gorenjskem. Dogovorili so se, da predsednik konfer oga SVeta SZDL za Gorenjsko o tem obvesti vse občinske grarnol6 ZD^ in decembra, ko bodo že oblikovani predlogi pro-nadal-V • j nm skuPnosti' ponovno skliče vse zainteresirane za skunnJnj/- doSov°r- Sporazumeli so se tudi, da v programe kulturnih odbornStl„v1kIjučiJ° financiranje raziskovalnih dejavnosti okrožnih v rnu7-uF in PokraJinskega odbora OF za Gorenjsko, zaposleni notran^J1!l Gorenjske pa naj v najkrajšem času izdelajo predloge v nrih j delltve dela za prihodnjih pet let. Ob koncu so sklenili, da je »"uiodnje potrebno več takih dogovorov. Pevski zbor v Bilčovsu kuu^ okviru medsebojne kulturne izmenjave jeseniških in koroških Dev,Vrnm društev je v Bilčovsu na Korošekm gostoval mladinski ski zbor Blaž Arnič in člani amaterskega gledališča Tone Čufar bUaenic' ^omaCmi so Jeseničane zelo prisrčno sprejeli, dvorana je in \r P^Jna- Kulturni večer je bil posvečen jeseniškemu revolucionarju KnJiževniku Tonetu Cufarju. -jk Literarni večer rnŠkH?1^ dvoi^am amaterskega gledališča Tone Čufar so mladi jese-Proz £frat' priredili literarni večer, na katerem so brali poezijo in volir?" Goiskovalci literarnega večera so bili s prireditvijo zelo zado-i- Literati so se s svojimi deli predstavili pred dnevom republike. D. S. Komedija na javorniškem odru ni. *^am DPD Svoboda Javornik-Koroška Bela so v počastitev oblet-vjj°.e rojstva delavskega pisatelja, dramatika in revolucionarja pripra-Q} Predstavo Cufarjeve komedije Ameriška tatvina. Premiero sije ?da'o precej obiskovalcev, spregovoril pa je tudi predvojni revo-eionar Vencelj Perko. Komedijo, ki so jo z uspehom igrali že pred Pr*H° na Jav°rniškem in jeseniškem odru, je režiral Janez Kejžar. . edstavo bodo v delavskem domu na Javorniku ponovili še decembra mJanui ' larja. D. S. Spominska razstava °dprr pros^?rih Muzeja revolucije na Jesenicah so ob dnevu republike tejja 1 spominsko razstavo revolucionarja, dramatika, pesnika in pisa-LinK i°neta Čufarja. Obenem so odprli tudi razstavo del slikarja J °a Ravnikarja. razst ma^ dv°rani delavskega doma pri Jelenu pa so odprli kolektivno JesenaV° e.lanov likovnega kluba DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar 1—^..ffi' Razstavi so odprli s kratkim kulturnim sporedom učencev teniške glasbene šole. Za spomenik v Mostah le s,^d Vsen spomenikov in spominskih obeležij v jeseniški občini je Pred°nien^ talcem v Mostah uvrščen v prvo kategorijo, ki zagotavlja •Kdel li V ^"anciranju tega spomenika. S skulpturo talca, ki jo je §e al akademski slikar Jaka Torkar, je spomenik celota, vendar pa je jevn 10 P°treDno opraviti več manjših del. Velika prizadevanja kraje^6, organizacije ZZB, krajanov in občinskega odbora ZZB NOV kliučUe ter ku'turne skupnosti Jesenice so akcijo pripeljale v za-Poi *° ^azo" Zid Pa se vedno niso pokriti vsi stroški, zato pričakujejo °0č kulturne skupnosti Slovenije v letošnjem in v prihodnjem letu. -JK šentjakobsko gledališče gostuje na Bledu in v Radovljici Rt cjej0 Jane in Celja, ki so doslej že gostovala v okviru kulturne akcije za 8°dt»l 'le k()'ektive v radovljiški občini, so letos prvič pritegnili k van..°y_anju tudi Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Prvi dve gosto-oKa^1' k' J''1 organizirata Kulturna skupnost in komisija za kulturo pri skem svetu zveze sindikatov Radovljica, bosta že v decembru. Ubr; Petek, 5. decembra, ob 19.30 bo ansambel tega gledališča grUfZ()j.'' v festivalni dvorani na Bledu znano delo srbskega komedio-MuhT amslava Nušiča »Dr.«, s katerim so dosegli že vidne uspehe v vjaiii pa tudi drugod po Sloveniji. l9.,j() ls''diija predstava Sentjakobčanov bo v petek, 12. decembra, ob koni ,v. radovljiški kino dvorani, ko se bodo predstavili s francosko l^ili*',, Jj* »10 karatov«. Več njihovih predstav nameravajo pripraviti v unJein letu tudi v drugih krajih občine. JR Razstava spomenikov in spominskih obeležij NOB Radovljica — Za praznik republike so v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici svečano odprli razstavo črno-belih fotografij spomenikov in obeležij NOB v občini. Razstava bo na ogled vsak dan do 16. decembra, nato pa jo bodo prenesli v osnovno šolo v Bohinjski Bistrici, januarja in februarja prihodnje leto pa v ostale osnovne šole v občini. Razstava fotografij Spomeniki in spominska obeležja NOB v radovljiški občini, ki so jo na pobudo in ob finančni podpori občinskega odbora ZZB NOV, kulturne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij pripravili člani fotokino kluba Radovljica, je pomemben prispevek k letošnji jubilejni proslavi 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve naše domovine. Zbirka fotografij, ki je nastala kot plod prizadevanja avtorjev Sonje Čopove, Franca Jensterla, Jožice Lukanove, prof. Egona Miheliča, Ivana Pipana, Jožeta Poljanca, Mira Prešerna in Milana Ropreta, je dragoceno dokumentarno pričevanje o spomenikih in spominskih obeležjih. Le-te so naši ljudje postavili na mestih, kjer so med osvobodilno borbo padali v boju borci in aktivisti, in na krajih, kjer so se odigravali najusodnejši dogodki našega oboroženega boja. Ko nas je zgodovina soočala z najstrašnejšimi posledicami vojnega razdejanja in ko smo z vsem žarom začeli celiti težke rane in obnavljati porušeno domovino, smo se hkrati s spoštovanjem spominjali tistih, ki so dali največ, kar so imeli — svoja življenja. Postavili smo spomenike kot neminljivi dokaz spomina in hvaležnosti. Kot bi vznikli sami od sebe v globoki tihoti gozdov, na skritih jasah, na travnikih, njivah, ob potokih in stezah, visoko v skalnatih vrhovih, ob samotnih domačijah, v vaseh in mestih — povsod tam, kjer se je rodil ali je usahnil boj. Na teh mestih, prepojenih s krvio, so ostali v najbolj avtentičnem okolju — trajni kot bi vzrasli z njim v všečnost in v njihov sestavni del. Roke umetnikov so jih upodabljale v različne, a vendar istovetne oblike. Skladno in dosledno prilagojene surovemu in velikemu Času so postali nujnost in nepogrešljivost kot vse, kar je vzklilo iz tal. Bogastvo in raznolikost oblik, s katerimi je ponazorjeno umetniško delo, morda ni za vsakogar enako dojemljivo. Likovni kritiki bi bržkone našli dovolj strogih pripomb. Toda ni se nam jih treba sramovati. Naši spomeniki in obeležja NOB niso sami sebi namen, niso izdelki ambicioznih hotenj njihovih ustvarjalcev in oblikovalcev, pač pa samo pomniki naše slavne preteklosti in dejanj. V naglici, s katero smo želeli ohraniti v kar najbolj svežem spominu to preteklost in dejanja, predvsem pa hvaležnost žrtvam za našo svobodo, je razumljivo, da ni bilo mogoče vselej zadostiti vsem umetniškim in estetskim merilom. Zdaj so del našega okolja, brez katerih si ne bi več mogli predstavljati naših krajev. Nekatere je žal že močno načel zob časa, napisi bledijo ali pa jih nezadržno zarašča rastlinje. Zato je pobuda in akcija avtorjev te zbirke hvalevredna in koristna. Z uspelimi posnetki so odločilno prispevali, da dobimo celovito in podrobno dokumentacijo, ki bo imela tudi v prihodnosti velik praktičen pomen. Opravljeno je izredno zahtevno delo. Za razstavo so izbrali 140 naj-uspelejših slik, ki imajo razen dokumentarne tudi ustrezno umetniško vrednost. Hkrati so uredili in oblikovno pripravili katalog razstave in več opremljenih albumov vseh posnetkov, ki bodo rabili kot trajna dokumentacija. Primerni pa so tudi za darilo. Razstava fotografij Spomeniki in spominska obeležja NOB v radovljiški občini je lep primer koristne dejavnosti . naših fotoamaterjev ter njihove družbenopolitične in estet-sko-umetniške zavzetosti. JR Spomenik NOB na Srednji Dobravi. »zgrešena življenjska vsebina« na Berkovih platnih V sredo, 25. novembra, so v razstavnem prostoru Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani odprli razstavo del slikarja Berka iz Škofje Loke, predstavnika mlade generacije (roj. 1946) gorenjskih slikarjev. Berko je študiral slikarstvo na Šoli za oblikovanje in diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Z Berkovimi deli smo se spoznali na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Kranju, Škofji Loki, na Bledu, v Selcih, Ljubljani, Piranu, Murski Soboti, Mariboru pa tudi na Reki, v Nišu itd. Opus, razstavljen v Ljubljani, predstavlja ciklus akrilnih platen z značilnim naslovom: Za lepoto, mladost in zdravje kože, kar kaže na izrazito popartistično usmerjenost novejših slikarjevih likovnih prizadevanj, ki pa skrivajo v sebi dobršen del kritike in ironije na dogajanja v sodobni potrošniški družbi. Berkova likovna govorica ima svoje korenine v šoli perfekcionizma in fotografskega realizma. Obe smeri sta odločilno vplivali na nastanek Berkovih akrilnih kompozicij, s katerimi se je slikar v letih 1974 in 1975 predstavil na razstavah v Kranju, Beljaku, Mariboru in Piranu. Nagnjenost za prikazovanje stroge, otipljive, pogosto kar brezkompromisno realne podobe naše vsakdanjosti ga je počasi vodila do bolj osebnega, morda bolj kritičnega kontakta s slikarskim objektom, do ugotavljanja njegovega mesta v okviru aktualnih dogajanj našega časa in v okviru vedno bolj pogostnega povzdigovanja potrošniških dobrin nad ostale vrednote v sodobni družbi. Kritičen odnos do tega vprašanja je Berko nakazal že v svoji »American Scene« iz leta 1974, ki jo je razstavil v Mariboru in Piranu in v kateri je skušal prikazati osamitev človeka v ambientu modernega mesta. Od tu ni bilo več daleč do predstavitve enega samega predmeta, iztrganega iz konteksta pojavov v sodobni potrošniški družbi ali tudi skupine predmetov oziroma dogajanj, ki jih je slikar spel v okvir razgibanega kolaža. Z vso neposrednostjo je v teh Berkovih kompozicijah predstavljena zgrešena življenjska vsebina modernega človeka, njegova težnja po brezglavem trošenju in zadovoljevanju včasih najbolj banalnih potreb. Izrezi iz reklamnih oglasov, plakatov, objav ali vseh vrst reportaž, ki predstavljajo pravi oder dogajanj v sodobnem svetu, so s fotografsko točnostjo in ostrino predstavljeni gledalcu. Predmeti, ki smo jih do sedaj ocenjevali le po njihovi uporabni vrednosti, so naenkrat postali zanimiv objekt slikarske obdelave, čeprav pri našem slikarju z vidika kritike moderne potrošniške družbe. Zato v mejah tega novega vsebinskega koncepta Berkova upodobljena predmetnost nikakor noče veljati za sestavni del tistih potrošniških mehanizmov, med katere se pogosto vključuje tudi popartistična umetnost in v katere okvir vsaj po formalni strani sodijo tudi Berkova novejša likovna prizadevanja. Da je to tnko, nam zagotavlja tudi najavljeni ciklus Berkovih novih, druž-beno-kritično angažiranih del, pri katerih bo uporabljen podoben pop-artistični likovni instrumentarij, s kakršnim se seznanjamo na slikar-jevi razstavi v Ljubljani. dr. Cene Avguštin V tej kamrici je ob zori tretjega dne v decembru 1800. leta rodila Mina Prešeren sina Franceta 175 let od Prešernovega rojstnega dne Iz gorenjske kmečke matere v Vrbi se je dne 3. decembra leta 1800 rodil deček, ki mu je bilo dodeljeno, da dozori v genija svojega ljudstva, slovenskega naroda. Njegov prvi veliki pesnik in videč — doktor France Prešeren! Rojenice, ki so ob zori dneva — pred 175 leti — stale pri novoro-jenčkovi zibelki v tesni kamrici Ribičeve hiše, niso bile sestre dobrih vil. Prva, ki odloča o življenjskem uspehu, je bila skopih rok; tudi druga, ki dodeljuje srečo v ljubezni, je bila trdega srca — ničesar ni obljubila. Le tretja se je, spričo trpke usode, ki sta jo dečku namenili zli sestri rojenici, omečila — in darovala je novorojenčku pravo razkošje pesniškega duha, duhovitosti in jasnovidnosti. In ker mora menda že tako biti, da naj pesnik trpi — je celo ta, dobra rojenica, dodelila novemu zemljanu tudi zvrhano kupo pelina ... V teh poznih jesenskih dneh pa se spominjamo še dveh obletnic, ki sta v neposredni zvezi s Prešernom. V letu 1846 — torej pred 129 leti — se je v Kranju naselil doktor pravice France Prešeren in tu, kot deželni advokat, odprl svojo pisarnico. Kajti kranjski meščani, trgovci, obrtniki, prekupčevalci kakor tudi okoliški graščaki in kmetje so že dlje časa potrebovali nekoga, ki bi zanje umel sukati jezik in pero, ki bi vodil njihove pravde med čermi krivice in obalo resnice. No, prav v dneh, ko si je novi kranjski advokat še urejal pisarno in svoje stanovanje, so bile v Ljubljani pri Jožefu Blazniku dotiskane Prešernove »Poezije«. Bilo je to natanko dne 15. decembra 1846 — pred 129 leti; pesniku je bilo tedaj že 46 let, za one čase že kar zrela moška doba ... Bard starejših slovenskih slov-stvenikov Janez Trdina se v svoji knjigi »Moje življenje« takole spominja izida Prešernovih pesmi: »Sploh Prešernove Poezije, ko so prišle na svetlo, niso vzbudile kakega strmenja in velike pozornosti. Vnele niso skoraj v nikomer ognja rodoljubja. Ljudje, ki so jih čitali, so govorili malomarno, da so pesmi pač lepe — pozneje pa jih niso več pogledali. Veliki večini naroda pa so ostale povsem neznane. Razprodajale so se grozno počasi. In to ni bilo nikako čudo, kajti Slovence je tlačila kakor mora ne le telesna, ampak tudi duševna sužnost in splošna narodna nezavednost. Mater Slovenijo je pokrivala gosta polnočna tema, ki so jo razsvetljevale le redko posejane zvezde.« In res! Na današnji dan, pred 175 leti, je zasvetila na slovenskem nebu nova, svetla zvezda, ki razganja temo še dandanašnji. In up budi. . . Črtomir Zoreč Vabimo vse igralce in režiserje, ki želijo sodelovati pri študiju predstave v okviru seminarja gledališkega centra, da se udeležijo prve zasedbene avdicij-ske vaje I. Cankarja »Hlapci«. Vaja bo v četrtek, 4. 12.1975, ob 17. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju! problematiki Iz gradiva aktiva članov ZK zdravstvenih in socialnih delavcev jeseniške in radovljiške občine o oceni uresničevanja ustave na področju zdravstva ter o oceni kadrovske in idejnopolitične usposobljenosti komunistov v zdravstvu v obeh občinah, o razvojnih usmeritvah in o problematiki bolniškega staleža Ob 100-letnici RKJ in 22-letnici prostovoljnega krvodajalstva je osnovna organizacija Rdečega križa Britof v četrtek, 27. novembra, popoldne pripravila svečano proslavo, na kateri so kot doslej edina osnovna organizacija RK v občini razvili svoj prapor. Na svečanosti, ki so se je udeležili predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in občani, so številnim krvodajalcem, v krajevni skupnosti jih je preko 200, podelili krvodajalske značke in priznanja; najvišje priznanje, diplomo za 20-kratno darovano kri, je prejel Jakob Žibert. V nagovoru zbranim je predsednik 00 RK Britof Lojze Vesel poudaril dosedanje uspehe njihove organizacije, sodelovanje s krajevno skupnostjo in pripravljenost krajanov na sodelovanje z RK, saj je vsak drugi krajan član RK. Potem ko so ob petju himne razvili prapor 00 RK Britof, kumovala sta mu zakonca Šenk, so ga izročili v varstvo Jakobu Žibertu. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji, folklorna skupina iz Predoselj in pa oktet iz Britof a. — L. M. — Foto: Alojz Žibert 30-letnica kamniške gimnazije Kamniška gimnazija, ki je ob 25-letnici dobila naslov gimnazija Rudolta Maistra, je v četrtek, 27. novembra, proslavila 30-letnico svojega dela. V tem času je po prvi maturi leta 1953 poslala v svet 970 abiturientov, ki so se v večini že vključili v naše gospodarsko in družbeno življenje ali pa še nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah. Zavod, ki je imel ob 20-letnici le 8 oddelkov s 190 dijaki, ima v jubilejnem šolskem letu 13 oddelkov in 370 dijakov, od tega dva oddelka pedagoške smeri. Proslava je bila v dvorani Doma, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik izvršnega sveta dr. Avguštin Lah, ki je bil pet let ravnatelj zavoda. Kadrovski primanjkljaj Zdravniki se vedno bolj in vedno številneje odločajo za delo v bolnicah — Ugotavljajo, da se bo Splošna bolnica Jesenice rešila najbolj pereče kadrovske stiske v prihodnjem letu JESENICE - Zdravstvena dejavnost na območju jeseniške in radovljiške občine je v samoupravnem pogledu organizirana na različne načine. Osnovna zdravstvena služba je organizirana v temeljne organizacije, ki so skupaj s skupnimi službami povezane v delovno organizacijo. Temeljne organizacije so: zdravstvena enota Bled, Bohinj, Jesenice, obratna ambulanta Železarne Jesenice in Radovljica. Hospitalna služba je organizirana v okviru OZD in vključuje tudi del specialistične službe. Ko komunisti ocenjujejo uresničevanje ustavnih prvin v zdravstvu, ugotavljajo, da so sicer že stopili korak naprej, vendar si bodo morali v prihodnje še bolj prizadevati, da bodo samoupravljanje poglobili in vključili vanj slehernega delavca. Pri tem ocenjujejo, da je občinska samoupravna interesna skupnost nova kvaliteta v samoupravnem sistemu zdravstva, vendar pa bo potrebno še bolj usposabljati delegate in utrjevati delegatski sistem. Samoupravne delavske kontrole še niso povsem zaživele, opazna je tudi še vedno premajhna kritičnost osnovnih organizacij ZK. Strokovna povezava med zdravstvenimi organizacijami ni zadovoljiva, kar je tudi eden izmed vzrokov za neracionalno delitev dela med osnovno, specialistično in bolnišnično dejavnostjo. Zato so razne zdravstvene storitve in tudi razne prostorske in tehnične zmogljivosti večkrat neupravičeno in neutemeljeno ponavljajo. Vse to pa vodi do neracionalnega izkoriščanja obstoječih kadrovskih, tehničnih in materialnih zmogljivosti. Komunisti si morajo prizade^ vati, da bodo delo organizirali tako, da bo delovni čas optimalno izkoriščen, da bo dosežena visoka stopnja učinkovitosti, racionalna delitev dela, opuščeno nepotrebno ponavljanje zdravstvenih storitev. Organizacije ZKS v zdravstvu so po številu premajhne glede na število zaposlenih delavcev. Obe delovni organizaciji zaposlujeta 723 delavcev, od tega je le 52 članov Zveze komunistov (za lekarno Jesenice in Radovljica ter psihiatrično bolnico ni podatkov). Sprejemanju novih članov m°" ra biti posvečena posebna skrb, prav tako pa se je treba zavzemati za stalno ideološko izobraževanje vseh komunistov. D. Sedej Zdravi in čili v - bolniški! V jeseniški in tudi v radovljiški občini se v zdravstvu že nekaj let srečujejo s perečimi kadrovskimi problemi, tako s pomanjkanjem zdravnikov v splošnih in obratnih ambulantah kot tudi s precejšnjo fluktuacijo drugih zdravstvenih delavcev. V jeseniški občini zaposlujejo v zdravstvenih domovih šestnajst rednih zdravnikov, na področju Radovljice pa sedemnajst. V osnovni zdravstveni službi odpade na Jesenicah en zdravnik na 1808 prebivalcev, v Radovljici pa na 1790 prebivalcev. Že več let tudi v gorenjskih občinah občutijo že znan primer in problem, ko se zdravniki odločajo za zaposlitev v bolnicah, medtem ko na razpisana prosta delovna mesta zdravnikov v splošnih in obratnih ambulantah ni odmeva. Medicinska znanost je pač že toliko napredovala, da zdravnika veliko bolj zadovoljuje delo v bolnici kot na terenu. Zdravnik v bolnici priteguje predvsem zanimivejše delo in možnost znanstveno strokovnega udejstvova-nja, običajno tudi večja materialna stimulacija. Terenskega zdravnika pa bremeni predvsem dolgi delavnik in stanje stalne pripravljenosti. Zdravniki v splošnih in v obratnih ambulantah se morajo ukvarjati tudi z drugimi problemi. Zdravstveni domovi so v stalnih težavah predvsem tedaj, kadar bi radi ustanavljali nove dejavnosti, denimo, dispanzer za borce. Nujno in potrebno bi bilo, da bi imeli v jeseniški in v radovljiški občini dva zdravnika, ki bi vodila dispanzer za borce. FLUKTUACIJA Fluktuacija delovne sile je v zdravstvu še posebno očitna. Zdravstveni delavci z višjo in srednjo izobrazbo zapuščajo svoj poklic predvsem zaradi obveznega nočnega, ne- Nova tovarna tesnil V petek, 21. novembra je bila v Veliki Loki pri Trebnjem svečana otvoritev nove tovarne tesnil Donit. Nova tovarna je sklenila krog v proizvodnji tesnilnih materialov, obenem pa se je kemična industrija Donit uvrstil* med vodilne proizvajalce azbestno-predelovalne industrije v Evropi, saj kar 80 % svoje proizvodnje prodajo na tuja tržišča. Tovarna bo zaposlovala okoli 200 delavcev, ki bodo letno ustvarili okoli 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka. V novi tovarni so zaposleni predvsem domačini, s čimer so uspešno rešili tudi problem zaposlovanja v občini. -fr %M lu A deljskega in prazničnega dela, zaradi obveznosti turnusnega dela brez prostih sobot, zaradi nadaljevanja študija na višjih šolah in zaradi pomanjkanja stanovanj. V zadnjih petih letih, ugotavljajo na Jesenicah, se je fluktuacija povzpela na pet odstotkov. Trenutno je v Splošni bolnici na Jesenicah 131 medicinskih sester s srednjo izobrazbo, medtem ko je si-stemiziranih 150 delovnih mest. V Zdravstvenem domu na Jesenicah je zasedenih 126 delovnih mest od 161. Delovnih mest z višjo izobrazbo je v bolnici Jesenice 29, zasedenih pa 21, v Zdravstvenem domu na Jesenicah pa je zasedenih 37 mest od 54. Precej aktualnejši je kadrovski problem pri zdravnikih, saj je v bolnici od 42 delovnih mest zasedenih 32, v Zdravstvenem domu pa je zasedenih 49 delovnih mest zdravnikov od 83. Nekaj zdravnikov-specialistov bo v prihodnjem letu opravljalo specialistične izpite in prav v tem vidi bolnica rešitev iz kritične kadrovske stiske, saj je bila v preteklih letih fluktuacija zdravnikov kar 25 odstotkov. Predvidevajo, da v prihodnje tudi ne bodo več potrebovali pomoči kirurgičnega in ginekološkega oddelka Kliničnega centra iz Ljubljane. STIPENDIRANJE Pri uresničevanju kadrovske politike je pač osnovni pogoj stanovanje, ki ga je treba nuditi na novo sprejetim zdravstvenim delavcem. Trenutno imajo samo v jeseniški bolnici 40 prošenj za stanovanja, razen tega pa tudi Združeni zdravstveni dom potrebuje 25 stanovanj. Ob reševanju te problematike bi morali dobiti znatno družbeno pomoč in podporo obeh občinskih skupščin, jeseniške in radovljiške. Niso pa pozabili tudi na ustrezno štipendijsko politiko. Splošna bolnica trenutno štipendira 5 študentov na medicinski fakulteti, 4 na višji šoli in 6 na srednjih šolah, Zdravstveni dom pa na medicinski fakulteti 5, na višjih šolah 3 in na srednji šoli enega študenta. Poleg štipendiranja v zdravstvenih ustanovah so podelili tudi štipendije iz solidarnostnega sklada. Radovljiška občina štipendira iz tega sklada 42 dijakov in študentov, jeseniška občina pa 14 na visokih in višjih šolah in 39 na srednjih zdravstvenih šolah. Skupaj je v obeh občinah podeljenih 119 štipendij za zdravstveni kader. Da bi v prihodnje imeli kar najmanj težav pri uresničevanju kadrovskega programa, bodo morali predvsem neprimerno bolje stimulirati nočno, praznično, nedeljsko delo in dežurstvo, zboljšati otroško varstvo (med zaposlenimi je okoli 90 odstotkov žensk, ki jih veže materinstvo, družina, vzgoja, varstvo in gospodinjstvo) ter za kadre namenjati več stanovanj. D. Sedej Sklad regijskega zdravstvenega zavarovanja je ob letošnjem polletju izkazoval precejšnji primanjkljaj, občinske zdravstvene skupnosti so z izjemo kranjske nakazovale izgubo. Med najvišje izdatke sklada sodijo predvsem stroški plačevanja nadomestil za bolniški stalež. Stroški se me izkazujejo le v samih nadomestilih: naraščajo tudi zaradi obiskov v ambulantah, zaradi izgube časa v čakalnicah, zaradi izgube delovnega časa na delovnem mestu, zaradi izpada proizvodnje, zaradi stroškov zdravstvenih storitev, stroškov zdravil, hospitalnega zdravljenja itd. Naše skupne porabe zatorej nikakor ne povečujejo le nadomestila, temveč tudi vsi ostali stroški, ki predvsem zaradi neupravičene bolezenske odsotnosti nezadržno naraščajo. PREKO VSEH RAZUMNIH MEJA V prvi polovici letošnjega leta se je odstotek bolniškega staleža povzpel čez vse razumne meje in se izenačil s tistim pred desetimi leti, ko smo bili pred sprejetjem gospodarske reforme. Leta 1965 je znašal v Sloveniji 4,65 odstotka in v takšni višini so ga zabeležili tudi v prvi polovici letošnjega leta. V kranjski regiji je ta odstotek višji od slovenskega, v jeseniški občini pa še višji od regijskega. Normalni bolniški stalež bi moral doseči največ 4 odstotke, v jeseniški občini pa ga že nekaj let krepko presegajo. Kje so vzroki za osupljive podatke, ki se zde še bolj nerazumljivi ob upoštevanju dejstva, da imamo danes neprimerno učinkovi-■ tejšo preventivno zdravstveno službo in smo zagotovo povsod poskrbeli za boljšo varnost pri delu? Kdo troši, kdo razmetava težko ustvarjeni narodni dohodek? SPLET RAZLIČNIH OKOLIŠČIN Vsa krivda vendarle ni pri zdravstvenih delavcih, čeprav se včasih vendarle zdi, da krivde ne morejo biti povsem oproščeni. Razsipniki, zavarovanci, ki neupravičeno praznijo sklade zdravstvenega zavarovanja, so danes še kako zmotno prepričani, da je »bolniška« naprej dana pravica iz dela, čeprav je menda vsakomur jasno, da ta pravica izvira izključno le iz bolezni in zavarovanja za obolenja. In kdaj se »bolnik« zateče v ambulanto, kdaj se postavi v vrsto za resnično bolnimi? »Bolnike« žene do zdravnika več vzrokov: pomanjkanje delovnih navad, bolezen v družini, neurejeno varstvo otrok, neurejeni prosti dnevi za delavce iz drugih republik, občasno žele obiskati družino svojce, razni socialni problemi, i z zdravstvom nimajo nič skupnega, pa se vendarle tam končujejo, špekulacije s šušmarstvom in zasebnimi deli. Vse skupaj je kar lepo utečeno, ker je delovna sredina malodušna in na vse spekulativne pojave, ki jih v bistvu pozna in dojema, gleda dokaj strpno, jih sprejema kot nekaj navadnega in vsakdanjega. V tem spletu okoliščin so tudi preobremenjeni zdravniki in včasih njihov oportuniz.em (pogosto se izgovarjajo na zdravniško etiko), ko podlegajo zahtevam za bolniški sta lež, tu je neustrezna višina nadome- stila osebnega dohodka za časa bolezni, svobodna izbira zdravnika ter kontrola bolnikov v bolniškem staležu, kontrola, ki je sploh ni. ODSTRANITI VZROKE Komunisti jeseniške in radovljiške občine so opozorili, da bi morali posamezna sporna vprašanja in probleme zaposlenih reševati v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in drugod. V delovnih organizacijah pogostokrat prav dobro vedo, kdo in zakaj so špekulanti, a vendarle proti njim ne ukrepajo. Predvsem bi morala zaživeti kontrola bolnikov na domu. Občinske zdravstvene skupnosti bodo morale dopolniti 35. člen samoupravnega sporazuma o vrstah in o obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah zdravstvenega zavarovanja. Ta člen se namreč glasi: zavarovanec nima pravice do nadomestila, če si nalašč povzroči nezmožnost za delo in naprej: zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila, če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo. Po čisti logiki in zdravi pameti je za današnje razmere ta člen č'isti anahronizem in ne omogoča nobene kontrole, kdaj, kako in zakaj si zavarovanec nalašč povzroči nezmožnost za delo. Noben »zabušant« noče biti bolan, nasprotno: hoče biti kar najbolj čil in zdrav, da bo v bolniškem staležu postoril vse tisto, za kar se je bil za bolniški stalež tudi odločil. In naprej: le kdo bo ugotovil, da bolnik dejansko leži, če je v bolniškem staležu oziroma kdaj preprečuje ozdravljenje? Brez dodatne kontrole tega tudi lečeči zdravnik ne more ugotoviti. Zatorej bodo morale občinske zdravstvene skupnosti 35. člen dopolniti, ga posodobiti in zagotoviti njegovo realizacijo. D. Sedej Razvojne usmeritve zdravstva Komunisti radovljiške in jeseniške občine: razvijati je treba ustvarjalnost v iskanju dobrih rešiti za povezovanje združenega dela med zdravstvom in uporabniki ter za solidno menjavo dela }eT iskati ugodne možnosti za povezovanje s krajevnimi skupnostmi Ko so komunisti — zdravstveni delavci radovljiške in jeseniške občine razpravljali o razvojnih usmeritvah zdravstva v naslednjem obdobju v obeh občinah, so med drugim poudarili, da je osnova razvoju in nadaljnji usmeritvi predvsem povezovanje združenega dela in krepitev samoupravnih odnosov v zdravstvu. Zavzeli so se za dosledno uresničevanje nalog, ki izhajajo iz ugotovitev CK ZKS, in konkretnega stanja in problemov zdravstvene službe. Za boljšo organizacijo zdravstva je nedvomno pomembna primerna investicijska politika. Investicije v zdravstvo so zelo drage, zbiranje sredstev navadno traja več let, razen tega pa v regiji ne poteka le ena investicija, temveč več. Le stalno planiranje pri zbiranju sredstev in njihova smotrna uporaba naj bi omogočila, da ne bi prišlo do zastojev. ljenje v domačih ustanovah breZ dolgih in znanih čakalnih dob. V gorenjski regiji občutno Prl' manjkuje specialistov. Srednjeročni program zdravstvenega varstva, * je trenutno v razpravi, naj bi W osnova za kadrovsko planiranje, upoštevati pa mora tudi neugodn0 razmerje zdravnikov splošne medi* cine in specialistov. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo razmerj med splošnimi zdravniki in zd/ah niki v bolnicah 63 proti 37. V dve" gorenjskih občinah pa znaša to razmerje 56 proti 44 (sistemizacija) oziroma 50 proti 50 (dejanska zasedba/-Tako razporejenost zdravnikov P ' rekuje razpršena naselitev Prebloafl. stva, saj v občinah Jesenice m *\ dovljica živi 65 odstotkov vsega P1^ bivalstva v manjših naseljih m vaseh. Nesorazmerna razdelitev zdravnj ki in ki Pomembno pri vsem tem je, da investicijski program, ki zajema obdobje od leta 1976 in do 1980, pokriva nujne potrebe, pri čemer naj bi veljala posebna pozornost objektu bolnice Jesenice in Medicinski srednji šoli, dograditvi lekarne v Radovljici in nadgradnji zdravstvene enote v Bohinju za zobozdravstvo ter adaptacija v TOZD Jesenice za splošno ambulanto. Tudi ob vprašanjih opreme bi se morali dogovarjati strokovno, prostorno zaokroženo in perspektivno in pri tem upoštevati zmogljivost posameznih aparatur in njihovo izkoriščenost. Pri investicijskih vlaganjih bi morali upoštevati predvsem to, da bodo zdravstvene storitve med gorenjskimi občinami in posameznimi območji izkoriščene. Investicijsko politiko je nedvomno potrebno uskladiti z razširjeno zdravstveno dejavnostjo in omejiti odliv, bolnikom pa omogočiti zdrav- kov glede na strokovne in ten ^ ne potrebe onemogoča enak° tva, vanje pravic zdravstvenega va ^Q kar nedvomno povzroča z(jrav-diferenciacijo. Posledice s° 0\\-stvene, socialne, ekonomske 1 jjagi tične. Zato je potrebno na P ^Qiv samoupravno dogovorjenega oln-cepta zdravstvene politike * oil viti uspešno reševanje sedanj Genove nastale zdravstvene P matike. Predvsem pa je pomembno zevanje dela. Gorenjska rt'^,tvena svoje značilnosti: dva zdravs jne domova, splošno bolnico, «Pe ze bolnice, bolniške oddelke, ki |„,i v integracijskih povezavahiz dl~S»-ustanovami. Zato naj bi ')lla v V devanja usmerjena predvsern h domov združevali je zdravstveni! nekaterih vrst bolnic ter Se nekaterih vrst zdT*. stvenih organizacij v regiji v sezU ljeno organizacijo združenega — v zdravstveni center dela I) Sedej Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico... _(Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Vhod v °2ki prehod skozi Novi trg. covanje 75 v Skofji Loki. Sodišče v polni zasedbi. Zraven pa seveda vrtnar. ra dekleta, mislimo »brucke«, kajne? Priznajte! brucovanje je lep običaj P°nočn*i0,e'C' ^' novcrnbra, zvečer (in Transtn Pnzori^: restavracija hotela vanje A?St v skofji Loki; kaj: bruco-dentov n°v khiba škofjeloških 6tu- tradicii0Vap"'L' ima v Skofii Loki *e lcpo '°^ki §t.' rav vsako leto ga pripravijo In letos"i nuie- Cc ne PrcJ- Pa kasneje. Ja k dokaj zgodaj- Se bo kJ) PU Prav/aprav je brucovanje, Pojasni,!0 vPrašal. Naj čisto na kratko kot o0:x '. brucovanje ni nič drugega Student ^' ga P°znaJ° vs> slovenski kje drijJe' morda pa še tudi študentje na kat >8° Pa končno tudi prireditev, vijjjn j\ri »stare bajte«, torej študentje letnik k°V' sPreJmejo v svoje vrste Šele vni 'i- dente> ki so se tisto ,eto Šole , na fakultete, višje ali visoke Letos Z^ene *bruce«-stavrao"Jt Druc°vanje v prostorih re-tUrigt • škofjeloškega hotela Trans-^hidenr^ °do ^e P°seDno slovesno, tudi 2fue S° na nJem namreč proslavili Loki p -*nic° Prve mature v Skofji tittUjarii lhodnJe leto bo torej loška *'ja praznovala srebrni jubilej. vilo se študentje, kar lepo šte- vilo »0rJ Je zbralo, pa tudi lepo štc-*ačeli z Utfev<<' so petkovo brucovanje r'ju so • g, Do- po prostranem avdito-S'mfonit > °dll>li zvoki B^thovnove pete *predsed V tlcJ P3 se je predstavilo diŠče «5 brucovanja« — torej so-ame »brihtne« glave so ga se- stavljale. In same »stare bajte« seveda! Dva ekonomista sta bila v njem, pa še medicinec, študent slikarske akademije in študent prava! Kar lepa zasedba, kajne? In začelo se je! Najprej so na zastavljena vprašanja morali odgovarjati tisti, ki so maturirali pred dvema desetletjema! Kajpak sodniki še zdaleč niso bili zadovoljni z odgovori. Potem sta vrtnarja pripeljala »bruce« — navezane na vrvi, seveda. S temi, še posebno pa z njihovimi odgovori, je bil sodniški zbor še manj zadovoljen. Kako tudi ne, saj po mnenju zelenega carja niti eden ni bil sposoben, da vstopi v študentske vrste. Obtožnica jih je namreč bremenila marsikaj. Kljub temu pa so jih pod določenimi pogoji le sprejeli medse. In kakšni so ti pogoji? Zeleni car je dejal: na orožnih vajah bodo nadomeščali vse študente višjih letnikov, celo leto morajo hoditi na avtobusno savno Alpetoura, sedeže v avtobusu morajo odstopati študentom višjih letnikov ... Marsikatera pikra je torej padla na dogodke v preteklem letu! Študentje so pač taki! Brucovanje je pač samo enkrat Pa leto. In takrat je treba odkriti karte. Kajpak se je po »uradnem« delu začel »neuradni«. Ta pa je trajal (skoraj) do ranega jutra. Besedilo: J.Govekar Slike: F. Perdan Cankarjev Martin Kačur v Kamniku Kamnik — V Kamniku so sne-ihali več prizorov za film o Cankarjevem Martinu Kačurju. Tako se je Kamnik za nekaj ur postaral za tri četrt stoletja. Asfalt na ulici so posuli s peskom, javna poslopja pa so opremili z napisi iz cesarsko kraljevih časov monarhije. Občinstvo je v gostem špalirju spremljalo dogodke na cesti, ki so jih filmske kamere hkrati snemale z več strani. Reditelji so imeli dosti dela, da so radovedneže zadržali izven prostora, ki so ga snemali, komunalci pa so z grabljami sproti poravnali pesek, v katerega so kolesa kamionov in avtobusov vtisnila nezaželene sledove. Ker Kamnik nima primerne obvozne ceste, so morali namreč težka vozila v presledkih spuščati skozi mesto, osebne avtomobile in druga lažja vozila pa so usmerili skozi Novi trg. Slika nam kaže, kako ozek je dovoz na prehod skozi Novi trg. Za avtobuse sploh ne pride v po-štev, zato bodo morali pri gradnji obvozne ceste, ki je že v načrtu, podreti vse tri hiše na levi strani ceste. -a Plešejo že četrt stoletja Folklorna skupina Nemil je-Podbli-ca je po sodbi narodopisnih strokovnjakov tako po plesu kot po narodnih nošah med najpristnejšimi. Osem plesnih parov, doma so večinoma iz Nemilj in Podblice, jo se stavlja. To so v glavnem možje in žene, zakonski pari, ki jim je folklorni ples edino razvedrilo v teh, precej odmaknjenih krajih. Noše so kupili sami, sicer pa je delovanje folklorne skupine odvisno od skromnih nagrad za nastope in dotacije Zveze kulturnoprosvetnih organizacij občine Kranj. Folklorne skupine v mestih ali večjih krajih so na boljšem, saj se ponuja več nastopov in s tem deloma tudi več finančnih sredstev. Nemiljski in podbliški folkloristi vztrajajo. Srečujemo jih na krajevnih proslavah, revijah folklornih skupin in na različnih prireditvah v občini. Lani skoraj nobeno soboto niso bili prosti, kar je bil za plesalce z vsakodnevnimi domačimi obveznostmi precejšen napor. Ob 200. obletnici rojstva znanega čebelarja Antona Janše so nastopali na Du- (96. zapis) Še vedno smo v lepi dolini Lepeni pri Železni Kapli. Kar ne moremo iz nje, če prej ne zvemo za zgodbo o Miklavovi lipi. Povest, po kateri so kapelski gledališčniki priredili tudi igro, resda nekoliko spominja na Miklovo Zalo, a je vendar drugačna. Zdaj jo uvrščam v svoje zapise prav zato, ker se dejanje povesti (in igre) odvija v naši Lepeni, v Železni Kapli in celo — v Kranju! Pa poslušajmo kratko vsebino! MIKLAVOVA LIPA Bilo je leta 1473. Tedaj se je mlad kmet Florijan, po domače Miklav iz Lepene, zaljubil v Gašperjevo Tilko, hčerko kapelškega krčmarja. Toda dekleta je snubil tudi premožni Hubar, človek ničkaj lepega značaja. Prinašal je Tilki dragocena darila in ji tako dolgo pihal na srce, da se je dekle res zaljubilo vanj. Nekega dne je sedel Miklavov Florijan pri merici vina v Gašperjevi gostilni. Tedaj stopita v sobo tudi Hubar in postopač Miha. Tega je Hubar že prej nahujskal, naj izzove prepir s Florijanom. In res, brž ko je Miha pričel zbadati in žaliti z beračem mladega Miklava, je temu zavrela kri in planil je na Miho in ga pošteno premikastil. Šele gostilničarju se je posrečilo, da ju je za silo pomiril. Ko pa se je Florijan v pozni večerni uri vračal proti domu, je bil na poti zahrbtno napaden. Našli so ga šele prihodnji dan, hudo ranjenega in v nezavesti. Bili so njegovi domači prepričani, da bo ranam podlegel. A Čvrsti gorjanec se je izmazal in brž povsem okreval. Seveda je bil Florijan prepričan, da ga je v zavetju noči napadel Hubar, njegov tekmec pri Tilki. Njej pa so se tudi zdaj odprle oči in zavrgla je Hubarja, Miklava pa je prosila odpuščanja in mu obljubila zvestobo. Vsa srečna je privolila, da jo bo Florijan kot ženo popeljal na svoj dom v Lepeno. Hubar je sicer vse poizkušal, da bi dekleta spet osvojil, češ, le kaj naj počne na Miklavovi beraški kmetiji. Hubar je še kar naprej silil v dekleta, ki je pričelo klicati na pomoč. Folklorna skupina Nemilje-Podblica s harmonikarjem Francem Fabjanom in vodjem Joietom Šolarjem — Foto: F. Perdan naju, srečati pa jih je bilo tudi v drugih slovenskih krajih. Letos je bilo nastopov manj. Folklorna skupina Nemilje-Podblica bo kmalu slavila 25. obletnico delovanja in je med najstarejšimi, če ne najstarejša skupina v kranjski občini. Vznikla je iz skupine Draž-goše. Večina ustanovnih članov je obesila narodni ples na klin. Le har monikar Franc Fabjan iz' Besnice ji je še zvest ter Jože šolar iz Ne- milj, ki je vodja in učitelj folklorne skupine prosvetnega društva »Mali vrh« Nemilje-Podblica. Skupina se je v četrt stoletja pomladila z novimi močmi. Plesalke in plesalci redno vadijo v dvorani novega doma družbenih organizacij na Podblici. 25-letni jubilej žele kar najlepše proslaviti. Predvsem bi radi še dolgo ostali skupaj in se okrepili z novimi mlajšimi plesalci. Volje imajo na pretek! J. Košnjek Q^"a bo odločitev sodišča? Očitno so bolj v skrbeli »brttcke«. Pred dvajsetimi leti so maturirali na škofjeloški gimnaziji. In v petek so skupa) z letošnjimi maturanti ta jubilej proslavili. Koroški vodnjak — Ob cestah na severnem pobočju Karavank sreča-vamo zanimive lesene vodnjake. Lepota združena s koristnim. Florijan je Tilko slišal, prihitel v gostilno in vrgel nesramnega Hubarja na cesto. Ko se je ta pobral iz prahu, je Florijanu prisegel maščevanje. No, že nekaj tednov po tem dogodku sta se Tilka in Florijan poročila. V spomin na ta dan sta vsa-dila mlado lipo. Lipa pa ni uspevala, začela je hirati in veneti. Prav tako pa je začela hirati in veneti tudi Tilkina ljubezen do Florijana. Celo to je možu očitala, da je le kajžar in da bi se ji pri Hubarju bolje godilo. Florijanu je bilo kmalu zadosti in je ■ ženo pognal iz hiše. Jokaje je povezala culo in se napotila proti Kapli. V jezi je Florijan posekal tudi mlado lipo. — Sicer pa je dobrosrčnemu Miklavu postalo kmalu žal, očital si je, da se je prenaglil in malo je manjkalo, da ni stekel za ženo, da bi jo prosil, naj se vrne. A gorjanska trma in zamera sta zmagali v sicer tako mehkem Florijanu. TURKI V KAPLI Hubar je malo pred tem bil v Kranju in tu v neki krčmi srečal svojega nekdanjega pajdaša Miho. Le-ta pa mu je zaupal, da je pravzaprav turški ogle-duh. V Hubarju je brž dozorel načrt, kako bi se maščeval Tilki, Miklavu, Gašperju in sploh vsej Kapli, ki ga ni marala. Nagovoril je zato Miho, naj popelje Turke prek Jezerskega nad Železno Kaplo. — In prav v uri, ko se je Tilka vsa obupana vračala iz Lepene domov v Kaplo, so tam že ropali Turki. Postala je na poti, kar zagleda Hubarja, ki prihaja proti njej v družbi s krvoločnimi Turki. Hubar je planil nad dekleta in jo ugrabil. Po naključju je za ugrabitev najprej zvedel Tilkin oče Gašper, ki je brž hitel do Florijana, da mu sporoči žalostno vest. Florijan je v hipu pozabil na ves spor z ženo in planil za Turki, da bi jim iztrgal Tilko iz rok. Na cesti iz Kaple proti Reberci je dohitel Hubarja in njegove turške pajdaše. Florijan je bil sicer sam, a je srčno napadel. Huber je v strahu pred Flr> rijanovim besom skočil v potok Belo — tedaj pa se je s hriba utrgala ogromna skala in pokopala malopridneža Hubarja pod seboj. Srečna sta se Tilka in Florijan objela in se umaknila s ceste v goščavo — kajti bližal se je že kup turških vojščakov in jok ujetnikov, ki so jih gnali v črno suženjstvo. Ko pa je bila nevarnost že mimo, sta se Miklavova vračala .proti Kapli. Na poti sta našla onemoglega turškega vojaka-graničarja. Ta jima je zaupal, da je doma prav iz teh krajev. Povedal je še, da ni pozabil svoje ljubljene matere, ki mu je pripovedovala še otroku, kako bodo Turki prišli v te kraje, sejali jok in žalost med koroškimi ljudmi. — Končno pa jih bodo hrabri domačini le pregnali iz dežele. V solzah ju je skesani turški vojščak rotil, naj ostaneta zvesta lepi slovenski domovini in naj se imata kot dobra zakonca rada med seboj. Potem je onemogli, komaj še živi janičar, nadaljeval svojo pot, da bi na vaškem pokopališču obiskal grob svoje matere in tam umrl. Florijan in Tilka sta se vrnila v Lepeno, bolj srečna kot kdaj preje. V spomin na rešitev svoje žene iz turških in Hubarjevih rok je Flori jan zasadil novo mlado lipo. Ta je dobro uspevala celih 450 let. (Se bo nadaljevalo) Sreda, 3. 7 1975 Dražje dimnikarske storitve Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na seji sredi novembra sprejel sklep o novih cenah za dimnikarske storitve v občini. Soglasje k novim cenam je izvršni svet izrekel na podlagi samoupravnega sporazuma sklenjenega pri republiški gospodarski zbornici decembra 1973. leta. Po sklepu izvršnega sveta se v občini povečujejo dimnikarske storitve za 15 do 20 odstotkov. Dosedanja režijska ura se tako poveča od 28 na 32 dinarjev. Novost sedanjega sklepa pa je, da dimnikarji v prihodnje ne bodo mogli zaračunavati kilometrine v odstotku na posamezno storitev. Tako bodo cene storitev za vse občane na področju radovljiške občine enake. A. Ž. Potujoči vrtec Društvo prijateljev mladine v Olševku je predlagalo, da bi tudi v njihov kraj vsaj dvakrat tedensko prihajal potujoči vrtec. Menijo, da imajo tudi kmečki in drugi otroci, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvenih ustanov pravico do vzgoje in igre v vrtcu. Za starše pa bodo organizirali vzgojna predavanja. B. B. Spet z vlakom v Ljubljano? Občini Kamnik in Domžale se zavzemata, da bi železniško gospodarstvo v Ljubljani proučilo možnost ponovne uvedbe potniškega prometa na kamniški progi. Ko so leta 1970 ukinili promet na tej progi in jo hoteli podreti kot druge proge po Gorenjski, so gospodarske organizacije kamniške in domžalske občine prevzele tovorni promet v izkoriščanje v pogodbenem odnosu. Kamniška proga se je tudi kot industrijska proga obnesla, zato meni skupna komisija obeh občin, ki se je nedavno sestala v Domžalah, da bi ponovna uvedba potniškega prometa bila tudi v skladu z našim prizadevanjem za razbremenitev cestnega prometa in varčevanja z energijo. -a Telovadnica odprta V soboto, 22. novembra, je bil občanom na voljo ogled nove telovadnice pri osnovni šoli Franca Bukovca v Preski. Telovadnica s tisoč kv. metrov pokrite površine je bila zgrajena iz sredstev samoprispevka in je veljala 3 milijone 660.000 dinarjev. Odslej je 740 učencem na voljo velika in mala telovadnica, večnamenski prostor, galerija in slačil-nice. Prvotno so načrtovali manjše prostore, vendar so jih na zahtevo občanov povečali, obenem pa so na šoli uredili tudi centralno kurjavo, ki je veljala milijon dinarjev. -fr Podaljšano bivanje urejeno Na osnovni šoli Franca Bukovca v Preski so delavci podjetja Gradles preuredili stanovanja v prostore za podaljšano bivanje učencev. Moderno opremljeni prostori lahko sprejmejo v 5 oddelkov podaljšanega bivanja 140 učencev. Graditev jih je veljala 350.000 dinarjev, položiti pa so morali tudi 180.000 dinarjev depozita, -fr Lokostrelstvo v Kranju V petek, 21. novembra, so ljubitelji lokostrelstva v Kranju ustanovili lokostrelski klub Kranj in tako dali možnost številnim ljubiteljem tega športa, da postanejo člani in pripomorejo k razširitvi in napredku tega športa v Sloveniji. Klub si je zadal precej širok program, v katerega sodi tudi organizacija mednarodnega FITA star turnirja v letu 1976. Tako si bodo Kranjčani na stadionu lahko ogledali lokostrelski turnir. Sedež kluba je v Tavčarjevi 19, kjer se vsak, ki ga zanima lok, lahko vpiše in dobi nadaljnje informacije. M. FOCK Skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Radovljica — 22. novembra je bila redna letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Radovljica. Pregledali so delo kluba in ugotovili, da so uresničili začrtani delovni program. Ob tej priliki so se posebej zahvalili za pomoč in razumevanje družbenopolitičnim organizacijam v občini. Nazadnje pa so sklenili, da se bo klub v prihodnje imenoval klub zadovoljnih abstinentov Radovljica. F. Debeljak Predstavniki društva invalidov Kranj na obisku v invalidski delavnici zavoda v Ponikvah. Volja za zgled Mladinski aktiv v Begunjah je pripravil festival zabavne glasbe, na katerem so nastopili najmlajši pevci in pevke — Podelili nagrade najbolj delavnim članom aktiva 8 Ji JLs# 9% Begunje — V nedeljo, 23. novembra, prebivalcem Begunj in številnih okoliških vasi ni bilo dolgčas, kajti mladinski aktiv Begunje se je spet izkazal s svojim smislom za družabnost, za zabavo, za prijetnih nekaj ur ob simpatičnem programu. Nič kaj posebnega ni bilo, a vendar je prireditev vredna zapisa že zategadelj, ker dandanes ni ravno navada — vsaj v večini krajev ne — da bi prav mladinski aktivi skrbeli za živahni utrip kraja, naselja ali vasi, da bi bili tako trdno kot eden zagnani in zavzeti. Mladinci iz Begunj pa že leto dni znajo in uspevajo privabljat; v dvorano ne le svoje sova-ščane, temveč tudi mlade tja do Jesenic, Žirovnice, Radovljice. Kako, s čim? Z organizacijo dobrih zabavnih prireditev, ki so jih ljudje željni. Ne zapirajo se vase in nimajo svojega kluba, v katerem bi se sestajali, med seboj pomenkovali in kdajpakdaj kaj sklenili. Zato so, da se odpirajo, da prirejajo, da organizirajo. In sploh ne le zabavne prireditve, mladi iz tega kraja so pripravljeni poprijeti za vsako delo, s katerim koristijo kraju in skupnosti. In bolj kot vse drugo je nadvse pri-, jetna zavest ob vtisu, da so zares zagreti, da jim ne pohaja sapa, da imajo volje do dela na pretek. Mladi iz Begunj so brez vsakega pretiravanja zaradi tiste svoje navdušenosti in že očitnih rezultatov lahko kar najbolj primeren zgled vsem tistim, žal še kako številnim mladinskim aktivom, ki so bodisi zgolj na papirju bodisi zaprti sami vase in v svoje klube, brezciljni v svojem životarjen ju, brc/, kakršnegakoli namena, da tako ali drugače odpro vrata ali pa se zagrizejo v delo tako, da jih kraj zazna in občuti. Novo vodstvo RK Radovljica — Prvega zasedanja delegatov občinske organizacije RK Radovljica, ki je bilo 21. novembra na Bledu, so se udeležili številni gostje, med njimi tudi član predsedstva republiškega odbora RK Slovenije dr. Dušan Reja in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Pohvalno so ocenili triletno delo občinskega odbora, komisij in osnovnih organizacij. V znak priznanja pa so delegati soglasno izvolili za stalna častna predsednika občinske organizacije RK dosedanjega predsednika Jožeta Kejžarja in predsednika nadzornega odbora Miho Kli-narja. Po svečani podelitvi republiških odlikovanj RK Slovenije najzaslužnejšim aktivistom RK, so izvolili nov 9-članski občinski in 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika so izvolili Stanka Adama iz Radovljice, za podpredsednika dr. Metko Pra- Krotnik iz Radovljice, za tajnico pa lilko Praprotnik iz Podnarta. Nova predsednica nadzornega odbora je Rafka Tome. JR Priprave na novoletno jelko Krajevna skupnost Šenčur pripravlja praznovanje novoletne jelke že vso jesen. Zbira denar za nakup daril in pogostitev cicibanov. Pionirska dramska skupina pa pripravlja kulturni program. Z njim bo sodelovala ob prihodu dedka Mraza k cicibanom in pionirjem. B. B. Akcija za gradnjo vrtca Delegati družbenopolitičnih organizacij v Mavčičah so v tednu otroka proučili problematiko predšolskega varstva in interesno zaposlitev pionirjev in mladine. Odločili so se, da bodo ustanovili društvo prijateljev mladine, ki bo nadaljevalo že začeto akcijo za zgraditev vrtca in klubskih prostorov za mladino v Mavčičah. Računajo, da bo društvo zaživelo že pred koncem letošnjega leta. B. B. Obisk nedeljske zabavne prireditve, ki so jo poimenovali kar otroški festival zabavne glasbe, je bil presenetljivo množičen, prišlo je mlado in staro iz vseh okoliških vasi. V dvorano, čisto navadno običajno dvorano brez težkih zaves in lepih sedežev, so morali nanositi še nekaj stolov; improvizirani oder se je zdel kar premajhen za domači ansambel, napovedovalca, darila in za par v narodni noši. Vse je bilo nekam tesno in pretesno, a kljub temu izredno domače, prisrčno in veselo. Ob prav vsaki točki zabavnega programa se je izkazalo, da je bila skrbno pripravljena. Največje pozornosti pa so bili deležni otroci, ki so prepevali narodno-zabavne viže, popevke, otroške pesmi. Kakorkoli že, nihče ne dvomi o dobronamernosti takšne prireditve, vendar se človek ob vsem tem prepevanju popevk in narejeni mimiki in prav nerodnem gestikuliranju nekaterih mladih ni mogel znebiti neprijetnega občutka, da mladim obrazkom pravzaprav to popevkarstvo odvzame vso naravnost, pristnost in spontanost, vso otroškost, ki je pred mikrofonom privlačna in sprejemljiva le v kar najbolj naravni obliki: ob deklamaciji ali petju otroških, mladinskih pesmi. Stvar osebne presoje, vendar zame so bili otroci, ki so nastopili z mladinskimi pesmimi, nedvomno privlačnejši od tistih, ki so ob popevkah narejeno in prav nerodno šobili ustnice, zavijali z očmi ali zamahovali z rokami. Dobro izpeljano tekmovanje na temo Kako poznaš svoj domači kraj ter še marsikaj drugega, kar so vključili v program, je zadovoljilo občinstvo v dvorani in tudi člani aktiva so lahko s prireditvijo zadovoljni. Po enoletnem aktivnem delovanju so dobili tudi javno priznanje ostalih krajevnih organizacij. Ta pohvala, predvsem pa spodbuda krajanov, zagotavljata, da je mladinski aktiv na poti, ki zagotavlja uspehe tudi v prihodnje. D. Sedej Zaradi razširitve dejavnosti vabimo k sodelovanju voznike inštruktorje Ponudbe pošljite na naslov Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Novi vodovod se bliža Kamniku V Kamniku uresničujejo že izpred vojne znani predlog o napeljavi vodovoda 'izpod Kamniških planin. Nastanek novih naselij in gradnja visokih stanovanjskih blokov je povečala potrebe po pitni vodi. Kamniško vodovodno omrežje se je močno razvejalo, v zgornjih nadstropjih blokov pa so zato pogosto brez vode. Ze leta 1973 so zajeli močen izvirek planinske vode pod Mokrico in položili cevi do Stahovice. Zdaj pa so začeli polagati cevi v smeri proti Kamniku. Po dolgem oklevanju so se odločili, da bo šel glavni vod ob desnem bregu Bistrice. Ker bo vodovodna napeljava večkrat prečkala cesto, so usmerili promet na Gornji grad in v Kamniško Bistrico čez Godič. Vzdolž zidu podjetja Kamnik so cevi starega vodovoda, zato so ob Bistrici posekali drevje in zdaj kopljejo jarek skozi gost splet drevesnih korenin. Skozi Stranje so že na več odsekih končali delo. Seveda pa bo poteklo še kako leto, da bo po kamniškem vodovodnem omrežju pretekala zdrava planinska voda iz doline Kamniške Bistrice. -a Srečanje z invalidi Pred kratkim je izvršni odbor društva invalidov Kranj obiskal Varstveni delovni zavod za mlajše invalide v Ponikvah pri Grosupljem, da bi se seznanil z delom in težavami. V sestavu zavoda sta tudi Dom počitka in Invalidske delavnice, v kateri so zaposleni predvsem težji invalidi iz cele Slovenije in tudi nekaj iz sosednjih republik. Tesno sodelujejo z delovno organizacijo Elma iz Črnuč; od tam dobe elektro material, ki ga nato v svojih delavnicah dokončno obdelajo. Doslej še niso, kot je povedal direktor, zakasnili z dobavnim rokom. Zavod je še vedno v izgradnji, raznih dozidav in preureditev jim ne manjka, pač pa primanjkuje denarja. Prav bi bilo, če bi njihovim ciljem prisluhnili tudi v gorenjskih občinah, saj so med njihovimi oskrbovanci tudi gorenjski občani. Ob obisku so vsi izrazili željo in pripravljenost, da bi začeli sodelovati tudi na kulturnem in rekreacijskem področju. Marsikatero oko se je orosilo, ko so predstavniki kranjskih invalidov izročili invalidom zavoda v Ponikvah opremo za namizni tenis, obenem pa obljubili, da to ne bo zadnji obisk. Taka srečanja kot je bilo to v Ponikvah in pa z ostalimi zavodi kot na primer z zavodom za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku, že kažejo rezultate, saj se invalidi po končani rehabilitaciji v zavodih vključujejo v društva invalidov, ki jim pri vračanju v normalno življenje veliko pomagajo. F. Š. Tovarna prešitih odej ODEJA Škofja Loka, Kidričeva 80 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto vzdrževalca šivalnih strojev Zahteve: KV elektrornehanik ali finomehanik z najmanj 3 leta delovnih izkušenj Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave. Prijave sprejema kadrovska služba kakor tudi posreduje kandidatom za prosto delovno mesto osebne informacije. LOKA KAVA okus in aroma vaših želja Skupščina občine Kranj Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upra organov razpisuje prosti delovni mesti: vnih 1. vodja kadrovske službe Pogoj: visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj 2. samostojnega svetovalca za planiranje Pogoj: diplomirani ekonomist in pet let delovnih izkušenj ali druga visoka oz. višja strokovna izobrazba z večletno prakso na področju planiranja Ostali pogoji za zasedbo delovnih mest so določeni v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest upravnih organov skupščine občine Kranj. Kandidati za zgoraj razpisani prosti delovni mesti naj pismene vloge z navedbo o dosedanjih zaposlitvah in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1 najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Razpis delovnega mesta pod številko 2 ostane v veljavi do zasedbe tega delovnega mesta. SGP Tržič nudi kupcem kvalitetna stanovanja v stanovanjski soseski B-3 v Bistrici vrl Tržiču, in sicer: - v enotah 1 in 2 (brez dvigal) kupcem družbenega sektorja- 6 trosobnih stanovanj v izmeri 79 kv. m; — v enotah 3 in 4 (z dvigali) za prodajo zasebnikom: 7 trosobnih stanovanj v izmeri 79 kv. m 4 garsonjere v izmeri 21 k v. m Vsa stanovanja so dokončana in takoj vseljiva. V stanovanjih so kompletno opremljene sanitarije in kuhinje. P° načinu izvedbe in opremi so stanovanja visoko kvalitetna in moderna. Podrobnejše informacije po telefonu št. 50-288. Industrijski kombinat Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. administratorja v kadrovskem oddelku Pogoji: dokončana 2-letna administrativna gola. 2-letne delovne izkušnje na podobnem delovne mestu, 1-mesečno poskusno delo 2. referenta za kadrovsko evidenco Pogoji: dokončana srednja šola (ekonomskal. upravno-administrativna), 2-letne delovne »z K nje na enakem ali podobnem delovnem rne^ 2-mesečno poskusno delo. Prošnje z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam ŠKODO 1000MB, letnik 1970, po ugodni ceni. Kralj, Pre^^ Arhitekt z ženo išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Nujno - december« 6589 izgubljeno Prodam dve dobro ohranjeni strašni ŠKOLJKI. Kukovič, Kebeto-va 28, telefon 21-051 6510 Prodam mali RAČUNALNIK z garancijo. Zupan, Lancovo 46, Radovljica 6523 Prodam motorno ročno ŽAGO ali ^menjam za navadno 3-tonsko HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 6553 Prodam nemši OVČARKI - čistokrvni z rodovnikom. Telefon §t- 75-236, Radovljica 6554 . Prodam TELEVIZOR črno-beh jskra panorama, avtomatik, star eno leto. Gabud, Moše Pijade 15/4, Kranj 6629 . Prodam PEČ NA OLJE gibo 8000 J 2 ZIMSKI GUMI sava 155/13. Peternelj, Podbrezje 81 6630 ^ KRAVO, visoko brejo, po izbiri, in ^RASIČA, 160 kg težkega, prodam. Aljančič, Hudo nad Kovorjem 6631 Prodam PEČ NA OLJE, POMIVALNO KORITO, 8-litrski BOJLER, ŠTEDILNIK na trdo gorivo "1 OTOMANO. Ogled od 14. do 15. ure. Visoko 71, Šenčur 6632 Prodam TELICO, brejo 8 mese-Sfv. ali zamenjam za VOLA. Zg. Bela 57 6633 PSA, dobrega čuvaja, prodam. Ljubno 21, Podnart 6634 Prodam suha metrska DRVA. srednja vas 9, Golnik 6635 , Prodam KRAVO za zakol. La-hovče 30, Cerklje 6636 Prodam suhe BUTARE. Šentur-ska gora 5, Cerklje 6637 Prodam TRAKTOR pasquah 18 KM. Brezovica 3, 64245 Kropa 6638 ije io i Prodam FIAT 850 sport-coupe. Štefe Vinko, Tenetiše 36, Golnik 6641 Ugodno prodam VW, letnik 1966. Bohinc, Žiganja vas 7, tel. 50-361 6642 Kupim PONY EXPRES v nevoznem stanju. Ponudbe na naslov: Rožič Janez, Moste 67, Žirovnica 6643 Prodam PONY EXPRES, dobro ohranjen. Dvorje 80, Cerklje 6644 Prodam »škatlo« za zastavo 750 in 2 oslička. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 6645 Dne 26.11.1975 sem-izgubil hidravlično dvigalo na relaciji Planina-Naklo. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne. Markič, Bntot št. 190 bo5d NOVO! O § O Z NOVO! NOVO! NOVO! O < O o > o z Podjetja m obrtniki elektrp stroke, pozor! Iski Jskra instrumenti Otoče, ^lefon (064) 70-131 vam audi po ugodnih cenah: »langanin, lak in lotan žice 1»30 mm. žlce od premera 0,03 do posesti Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Kutlešoski Peco Betonova 23, Kokrica 6648 GARAŽO prodam v Sorhjevem naselju najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina« obvestila Opravljam vsa VODOINSTALATERSKA DELA tople in mrzle vode, kanalizacije in plinske napeljave Oman Peter, vodovodne instalacije, Cankarjeva 2, Tržič, telefon od 14. ure dalje 50-381 dežurni veterinarji OD 5. DO 12. DECEMBRA 1975: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vreč kova 5, telefon 21-798 za območje občine Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 114 telefon 69-280 za območje občine Škofja Loka; ČOP Boris, dipl. vet., Lesce, Dacar-jeva 5, telefon 75-606 za območje občine Radovljica in Jesenice V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: tel. št. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti hotela Jelen). Kranj CENTER 3. decembra amer. barv. komed. POVAM-PIRJENI MILES ob 16., 18. in 20. uri 4. decembra amer. barv. komed. POVAM-PIRJENI MILES ob 16., 18. in 20,uri Kranj STOR2IC 3. decembra angl. barv. CS pust. UPORNIKI ob 16., 18. in 20. uri 4. decembra amer. barv. glasb. LJUBEZENSKE MELODIJE ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. decembra amer. barv. krim. UBIJTE CHARLIA VARRICKA ob 18. in 20. uri 4. decembra ital. barv. vojni JUNAKI ob 18. in 20. uri Tržič 4. decembra nem. barv. pust. KAPETAN ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 3. decembra ital. barv. drama IGRA Z OGNJEM ob 18. in 20. uri 4. decembra franc. barv. drama URAR IZ SAINT PAUL A ob 20. uri Železniki OBZORJE 3. decembra amer. barv. vojni BOJEVNIKI ob 20. uri Radovljica 3. decembra nem. barv. LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 20. uri 4. decembra Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20. uri Bled 3. decembra ital. barv. pust. PAZI, DA NE BO GNEČE ob 20. uri 4. decembra ital. barv. pust. PAZI, DA NE BO GNEČE ob 20. uri Jesenice RADIO 3. decembra amer. barv. krim. INŠPEKTOR MADIGEN Jesenice PLAVŽ 4. decembra ital. barv. pust. TEDEUM Kranjska gora 3. decembra jug. barv. vojni HITLER IZ NAŠE ULICE O > o z iOAON NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! TO-MO-DI T0PLi M0NTAŽNI DIMNIK Z GIBUIVO KISLOODPORNO uporablja se za OGNJESTALNO SAMOTNO peci in kotle od n -4.000 do OEVJO 100.000 Kcal/h INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM sft> z o < o 8 <■ O z o < o o < o z o IOAON iOAON IOAON iOAON iOAON IOAON iOAON IOAON gledališče ta?x ugodni ceni prodam ČOLN Sr T-300- Informacije na telefon ^-624 od 14. do 15.30 stanovanja Študent išče SOBO v središču Kranja. Možno predplačilo. Telefon 26.061 .6646 Moški išče SOBO od Kranja do Ljubljane. Dam nagrado. Telefon Kranj 22-791 6647 Prešernovo gledališče cpvriA 3 decembra, ob 19.30 za red SREDA - M. Achard:' HOČETE IGRATI 7 ČETRTEK 4. decembra, ob 19.30 za red ČETRTEK - M. Achard: HOČETE IGRATI Z "MANO; gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Sveže meso 2a zamrzovalne skrinje dobite Po ugodnih cenah v klavnici Kranj, Savska <:e8ta 16 ob torkih od 10. šUa Vodarn FORD TAUNUS, letnik l9fifi iriP^1 ?a Potrošniško posojilo ali za-loiJam za ZASTAVO 750. Čerin ge, Zabukovje 6, Besnica 6572 2 j/°dam ZASTAVO 70. Savska c. ' ^ranj 6639 VćUjvou KRANJ Veletrgovsko podjetje Kokra, Kranj Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Engro razpisuje vodstveno delovno mesto: šefa komerciale TOZD Naj« Cl> (Jlas, Kranj. Ulica Mofto '»Judeja 1. Stavek: Gl» Gorenjski H* Kranj, ti*k: Zdru/eno podjetje 'JUdska praviea, Ljubljana, kopi-nrieva 2 _ Naslov uredništva in yP»ava lista: Kranj, Moše IMjadeja " ~ Tekoči račun pri SDK V Krajnu številk« 51500-001-12MM - T«-u!, j Klavni urednik, odnovorni "r«'dnik in uprava 21-190, uredm-21-835, novinarji 2I-K«0, malo-•Klasni i„ naročniški oddelek ,n ,i. ~ Naročnina: letna l »0 din, kletna 70 din, cena /al številko dinarja. - Oproščeno promet-vKa davka po pristojnem mnenju »21-1/72. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj Z n.SOl.O. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov CENE VEZANIM OKNOM »INLES« SMO ZNIŽALI ZA 25 %. ZA VSE VRSTE VRAT PA VAM NUDIMO 5 % POPUST. Izkoristite ugoden nakup! Pogoji za izbor in imenovanje na gornje delovno mesto: — višja ekonomska ali komercialna šola in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo na komercialnih poslih ali — srednja ekonomska ali komercialna šola ali poklic poslovodje in 6 let delovnih izkušenj na izobrazbo na komercialnih poslih v trgovini s tekstilom in galanterijo. Rok za prijavo na gornje delovno mesto je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa dostavijo na naslov: Veletrgovsko podjetje Kokra, Kranj, Postna ul. 1, za razpis vodilnih delavcev. Jelovica, lesna industrija Škofja Loka ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. propagandista v TOZD trgovina Pogoji: srednješolska izobrazba oblikovalne smeri 4 leta delovnih izkušenj v ekonomski propagandi Osebni dohodek okrog 4200 din. 2. prodajno-nabavnega referenta V TOZD trgovina Pogoji: srednješolska izobrazba lesne ali ekonomske smeri- 5 let delovnih izkušenj v lesni industriji Osebni dohodek okrog 4200 din. 3. samostojnega referenta v računovodstvu v SDS skupnih služb Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri 1 2 leti delovnih izkušenj Osebni dohodek 3200 do 3600 din. 4. referenta za samoupravljanje v SDS skupnih služb Pogoji: srednješolska izobrazba upravno-admini-strativne ali ekonomske smeri 1 leto delovnih izkušenj na samostojnih administrativnih poslih Osebni dohodek 3500 din. 5. več delavcev in delavk za proizvodne obrate v Skofji Loki Pogoji: starost najmanj 15 let, urejeno stanovanjsko vprašanje, za moške kandidate je zaželeno, da imajo odslužen vojaški rok Osebni dohodek od 1800 din dalje. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev na naslov Jelovica lesna industrija Škofja Loka s pripisom »za razpis« v 15 dneh od dneva objave. Odbor za splošne zadeve Združene lesne industrije Tržič ponovno razpisuje prosto delovno mesto planerja — izterjevalca Kandidati morajo imeti dokončano srednjo ekonomsko šolo ali drugo ustrezno srednjo šolo in nekaj let prakse. Prijave pošljite splošnemu sektorju v 8 dneh od objave razpisa. V splošnem sektorju dobite lahko tudi vse informacije. Kam po darila? Kranj misli za vas »It** Ne belite si gla\o okrog daril, ki jih kupiti svojim otrokom. Oglejte in izbirajte v naši Prešernova 14 — igrače, — ure, — torbice V prodajalni BABY na Titovem Vodopivceva 7 — otroško perilo in pletenine, xka oblačila vseh vrst, dokatite Iti sn- OJ0 Razpisna komisija pri upravnih organih Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 38. in 40. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mesta: 1. geometra v geodetski upravi Pogoj: gradbena tehniška šola — geodetski odsek in 1 leto delovnih izkušenj 2. davčnega knjigovodje v davčni upravi Pogoj: ekonomska srednja šola, upravno administrativna šola, ali gimnazija in 1 leto delovnih izkušenj 3. davčnega izvršitelja v davčni upravi Pogoj: osnovna šola Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti tudi moralno-politične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija pri upravnih organih skupščine občine Radovljica. Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. TOZD Maloprodaja Kranj, n.sol.o. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto K V kuharja (2 delovni mesti za območje Kranja) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — KV delavec kuharske stroke — 1 leto delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu Poskusno delo na tem delovnem mestu je 60 dni. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji in delovnih izkušnjah je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA št. 6. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Janeza Kovača Pavlinovega ata iz Zminca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Enako se zahvaljujemo duhovščini za opravljeni pogrebni obred in za izrečene tolažilne besede, prav tako moškemu pevskemu zboru in vokalnemu oktetu »JELOVICA«, ki so mu zapeli v slovo Posebna zahvala gre dr. Tonetu Koširju za izredno požrtvovalnost in lajšanje bolečin ob njegovi hudi bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, hčerki in sinovi z družinami. Zminee, Peč, Grabrška gora, Log, Škofja Loka nesreče Sindikalne športne igre Nezgoda na poledeneli cesti V petek, 28. novembra, nekaj pred 8. uro zjutraj se je na cesti Kranj —Golnik med Tenetišami in Goricami pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Ivanka Rezar (roj. 1956) z Golnika je peljala od Golnika proti Kranju. Na ravnem delu ceste je pred srečanjem z avtomobilom, ki ga je vozil Janez Prelesnik iz Vojnika, na poledeneli cesti zavirala, izgubila oblast nad vozilom in trčila v drevo ob cesti. Sopotnik Janez Rezar (roj. 1905) z Golnika je dobil v nesreči tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl, voznica pa je bila v nesreči huje ranjena in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Po nesreči odpeljal V petek, 28. novembra, nekaj pred 20. uro se je na regionalni cesti med Poljanami in Visokim pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Vidic (roj. 1933) iz Poljan je vozil proti Visokem. V levem nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal po sredini ceste neznani voznik osebnega avtomobila zastava 750 bele barve, tako da sta se avtomobila oplazila. Neznani voznik je po nesreči odpeljal naprej. Škode je za 5000 din. Zadel ga je na prehodu V petek, 28. novembra, ob 14.45 se je na novi obvoznici v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Jankovič (roj. 1950) iz -Bihača je peljal proti Ljubljani;, Čez obvoznico je prav tedaj po prehodu za pešce šel Janez Bešter (roj. 1927) iz Jamnika. Ko je bjj že na drugi polovici cqste, ga je avtomobil zadel, kljub temu, da je zaviral. Nezavestnega Janeza Beštra so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Zapeljala s ceste V petek, 28. novembra, ob 10. uri se je na cesti prvega reda med Pod-ljubeljem in Ljubeljem pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Jana Ziherl (roj. 1957) iz Škofje Loke je vozila proti Ljubelju, ko je njen avtomobil začelo zanašati, trčil je v breg, se večkrat prevrnil in končno obstal na kolesih. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik Janez Ziherl (roj. 1933), škode na avtomobilu pa je za 40.000 dinarjev. Zadel deklico V petek, 28. novembra, ob 16.25 se je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Dragotin Gluhak (roj. 1929) iz Liboj pri Žalcu je v križišču Ceste Staneta Žagarja in Jezerske ceste zavijal proti Brniku. Ko se je bližal prehodu za pešce, je z leve pritekla na prehod 8-letna Lidija Bregar iz Kranja, ki jo je tovornjak kljub zaviranju zadel in zbil. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Trčil v ograjo V soboto, 29. novembra, ob 23. uri se je v Skofji Loki na Poljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Križaj (roj. 1948) iz Zg. Senice pri Medvodah je peljal proti Poljanski dolini. N a ravnem preglednem delu ceste je iz neznanega vzroka zapeljal na desno stran v betonsko ograjo. Sopotnica voznikova žena si je v nesreči zlomila nogo. Škode na avtomobilu je za 8000 din. L. M. Radovljica — Na sindikalnem prvenstvu radovljiške občine v šahu, ki je bilo 22. novembra in so ga organizirali šahovsko društvo Lesce iri športni komisiji pri občinskem svetu zveze sindikatov in zvezi telesnokul-turnih organizacij Radovljica, je nastopilo 20 članov sindikata iz osmih osnovnih organizacij sindikata v občini. Med posamezniki je zmagal Prehodni pokal Francu Štagarju - V počastitev dneva republike ie osnovna organizacija sindikata TOZD za ptt promet Jesenice organizirala šahovski turnir posameznikov za gorenjske ptt delavce. Zmagovalcu je bil namenjen lep prehodni pokal, ki ga je prispevala sindikalna konferenca Podjetja za ptt promet Kranj. Na razpisani turnir se je iz vseh TOZD za ptt promet prijavilo manjše število (deset) tekmovalcev. Vzrok za to je iskati v tem, da kljub temu, da je bilo tekmovanje v soboto popoldne, nekateri ptt delavci, ki sicer redno igrajo šah, zaradi zadržanosti na svojem delovnem mestu niso mogli priti. Seveda pa je vmes tudi nezainteresiranost posameznikov. Nobenega odziva ni bilo iz TOZD za ptt promet Škofja Loka in TOZD TT iz Kranja. Slaba udeležba je bila tudi iz TOZD za ptt promet Radovljica, čeprav je znano, da imajo v svojem delovnem krogu tudi šahiste, ki bi bili pripravljeni tekmovati. Osnovni organizaciji sindikata TOZD za ptt promet Jesenice gre vse priznanje, ker ji je z organizacijo tekmovanja uspelo poživiti šahovsko življenje gorenjskih ptt delavcev. Ob koncu turnirja so bili. vsi navzoči šahisti mnenja, naj bi to tekmovanje postalo tradicionalno, prirejale pa naj bi ga izmenoma posamezne TOZD Podjetja za ptt promet Kranj. Pohvalo je treba dati tudi občinskemu sindikalnemu svetu Jesenice, ki ie prispeval sredstva za nakup praktičnih nagrad za prvih šest uvrščenih tekmovalcev. Poglejmo še, kako so se uvrstili posamezni tekmovalci. Prvo mesto in s tem prehodni pokal in diplomo je osvojil Štagar Franc iz TOZD za ptt promet Jesenice, ki je brez poraza zbral 8 1/2 točke. Drugo mesto in diplomo je osvojil Donat Štibelj iz skupnih služb, ki je osvojil 6 1/2 točke, tretje mesto in priznanje pa ing. Jakob Dolenc, ravno tako iz skupnih služb v Kranju, ki je zbral 6 točk. Četrto mesto je osvojil Novak Silvo iz skupnih služb s 5 1/2 točke, peto pa Bavdek Alojz iz skupnih služb s 4 1/2 točke. Šesto in sedmo mesto si delita Žagar Jernej iz TOZD za ptt promet Kranj in Meglic Jože iz TOZD za ptt promet Radovljica, ki sta zbrala po štiri točke. Osmo do deseto mesto si delijo Sed-minek Štefan in Podvratnik Tine iz TOZD za ptt promet Kranj in Dre-šček Miha iz TOZD za ptt promet Jesenice. Zadnje uvrščeni Podvratnik Tine je prejel tolažilno nagrado. Požar V četrtek, 27. novembra, ob 15.15 je začelo goreti v baraki GIP Gradiš v Ulici Viktorja Kej-žarja na Jesenicah. V baraki je bilo shranjeno orodje in nekaj priročnih strojčkov. Ogenj je barako popolnoma uničil. Škode je za okoli 100.000 din. Ogenj je nastal, ko je iz peči na trdo gorivo padala žerjavica. Hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge Škofja Loka po sklepu centralnega odbora HKS z dne 13. decembra 1975 razpisuje natečaj za investicijske kredite v zasebno kmetijstvo, ki jih bo Hranilno kreditna služba KZ Škofja Loka v letu 1976 dajala iz sredstev odobrenih kreditov LB, lastnih hranilnih vlog in drugih virov z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo. Natančni razpisni pogoji so objavljeni na oglasnih deskah vseh proizvodnih okolišev KZ Škofja Loka. Prijave zbira kmetijska pospeševalna služba KZ Škofja Loka do vključno 31. decembra 1975. V istem razpisnem roku zbiramo tudi predhodne prijave oz. prošnje E8 najem kreditov za investicijska vlaganja v kmečki turizem. Vinko Sterle iz osnovne organizacije sindikata Psihiatrična bolnica Begunje, drugi je bil Maks Vrečko, osnovna organizacija Elan Begunje, tretji pa Jože Harinski, osnovna organizacija sindikata Veriga Lesce. Ekipno so zmagali šahisti osnovne organizacije sindikata Psihiatrične bolnice Begunje, drugo mesto je osvojila ekipa Elana, tretje pa ekipa Verige Lesce. • V nedeljo, 23. novembra, pa so člani sindikata radovljiške občine tekmovali v namiznem tenisu. Na prvenstvu, ki je bilo v domu TVD Partizan v Podnartu, organizirali pa so ga športni komisiji občinskega sveta zveze sindikatov in ZTKO ter TVD Partizan Podnart, je nastopilo 48 članov sindikata. Pri moških je prvo mesto zasedel Filip Praprotnik iz Elana, drugi je bil Franci Faganel iz Iskre Otoče, tretji pa Lado Eržen prav tako iz Iskre Otoče. Pri ženskah je prvo mesto osvojila Nada Ravnik, drugo Nada Dežman, tretje pa Mojca Matjašič (vse iz osnovne organizacije sindikata Iskra Otoče)-Ekipno je prvo mesto zasedla osnovna organizacija sindikata Iskra Otoče, pred ekipo Elana Begunje m Verige Lesce. Komisiji za šport pri občinskem svetu zveze sindikatov in občinski zvezi telesnokulturnih organizacij sta na zadnji seji sklenili, da b° zaključna prireditev letošnjih sindikalnih športnih iger v radovljis*! občini 13. decembra v festivalni dvorani na Bledu. Na prireditvi, kjer bo tudi zabavno-glasbeni program, bodo podelili spominske pokale trem najbolje uvrščenim ekipam v posameznih panogah in še nosebei zmagovalcu celotnih sindikalnih športnm iger. ZTKO pa bo podelila priznanja in nagrade najzaslužnejšim športnikom radovljiške občine. „ V. Matjašič Trim steza na Plavžu Na Jesenicah si že nekaj časa prj* zadevajo, da bi na Zgornjem Plavž" uredili trim stezo za prebivalce Jesenic. Ustanovili so poseben °d' bor, sestavljen iz predstavnikov delovnih organizacij, turističnega društva in drugih, da bi lahko pripravljalna dela kar najhitreje stekla. * Trim steza naj *bi potekala naa jeseniško bolnico proti Planini P°a Golico in se vračala ob levem in desnem bregu Jesenice nazaj na Jesenice. Teren, na katerem naj bi Voie~ kala, leži v izredno naravno privlac-. nem okolju, z lepimi razglednimi točkami na Jesenice in na okolico-Steza bi bila razmeroma dolga, na njej pa bi bilo več naravnih prepreK; Predvidevajo, da bodo stezo začeli urejevati prihodnje leto. D. S- Alpinistične novice CENTRALNA PLANINSKA KNJIŽNICA - NASE KULTURNO BOGASTVO Za uspešno delovanje na področju alp" nizma je brez dvoma odločilnega Porn*;e poznavanje gorstev in sprotno seznanjal, z dogodki in dosežki v gorah celotnega s tovnega področja. Za vse to pa skrbi sežna planinska in alpinistična literat" y CPK (centralna pla ninska knjižnicah Ljubljani spada med najbogatejše tov"^u(ji knjižnice v srednji Evropi, s tem Pa "X najbrž na svetu. Trenutno je v njej vPlsav.h 6170 knjig, periodik in ostalih P^f^b tiskov. Pretežna večina literature je v tuj jezikih, največ v nemščini. otn CPK je na voljo članom in nečlan vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. VstofL-0 prost, vendar se knjige in revije ne P??^!ing na dom brez utemeljenega razloga. "* »jj knjig je unikatov - zlasti iz tujine, *' J bi bilo težko nadomestiti, posebno " tere starejše. . /j. CPK je v prostorni, dobro osvetljen' talnici z nekaj deset sedežev v domu slo 9 skih planincev - Ljubljana, Dvoržakov^ Kulturno propagandna komisija se je -jjj čila, da bo v primeru poprejšnjega "ar . interesentom svetovala vire za Posanl vSaj interesna področja. Prav tako pa ho ■ polletno, če ne četrtletno, izdajala ,lL.a\a številke Obvestil, v katerih bo P* po-seznam novitet CPK in opozarjala na Tjh membnejše članke vodilnih plan'" revij. OBOGATITEV PLANINSKE LITERATURE ž„j Cez mesec ali dva bosta Prl. qtefe Obzorja izšli knjigi Toneta Škarje mojega življenja (ftkarja je vodil ' p» ussešno odpravo na Kangbačen) 'inlir<>-•luliusa Kugvja Monte Rosa. V Pre" W čilu veljata knjigi 2(X) dinarjev, m««lf bosta na knjižnem trgu občutno dražji- TEČAJ ZIMSKE PLEZALNE TEHNIK^ y V soboto 22. in nedeljo 23. H- j* te?M domu Kokrškega odreda na Kališ\u T>* AO Kranj i/, zimske plezalne tehnl**^* čaja se je udeležilo 16 tečajnikov in '•jpjefl1. Riatov, ki so bili inštruktorji. V pJ^TJedf mra/.u in vetru so v soboto dopoldne ' in Idi načine hoje v snegu, uporab" .,rin-cepina, varovanje v snegu in osnov*'^.til' cipe reševanja. Popoldne pa so se P°yvet& • 'isti alpinistiki v skalah pod doiiiotn- '{lr so predelali s«- najosnovnejše vrvne vizacije. ' 0]){r V nedeljo so bili izpiti za tlete, ki *° vili pogoj za sprejem med alpiniste > ^l(e pravnike odteka, v letošnjem let" J4' (lpr»-pogoje, ki jih zahtevata ta dva na«« vilo 12 pripravnikov in 1 alpinist. Tečaj so sklenili z vzponom na • (.• BjteT Odločitev naj bo stvarna ,a nadaljnji razvoj telesne kulture )ia Gorenjskem imamo jasno druž.-enypc>liučno usmeritev. Če hočemo samokritično pregledati dosedanjo Preliojciio pot v 30 letih, lahko ugotovimo, da žal mnoga bistvena vpra-"la dlesne kulture še niso dobila svojega odgovora. Med najpomemb-else sodi prav gotovo tudi vprašanje prioritete v vrhunskem športu. . . 'minski šport je nedvomno sestavni, lahko bi rekli nepogrešljivi del .e,sut kulture. Pot h kvalitetnemu športu pa je samo ena: najširša selek-\,l športih, ki jih radi rarlinuii razlogov ocenjujemo ra pomembne v našem teJesnokitltur-flem prostoru. Za prioriteto so nujni nedvomno naslednji paianu-iri: ■ množična baza (število organiziranih, Število neorganiziranih sparfni- v> obstoječi tekmovalni sistemi, organiziranost.. .1, . kvaliteta t rezultati, ki $6 jih dosegli v zadnjih lelih tekmovalci v pri-in '°VI Z rc'Pnbliško, zvezno in mednarodno kvalitetu), število kvalitetnih Perspektivnih športnikov določene panoge). s- število in kvalifikacija aktivnih trenerjev, 4- materialna baza (objekti, naprave, rekviziti), ni I /"'' Gorenjskem se v teh dneh odločamo o prioritetnih športih. Delo ».i P°trebne so študije, predvsem pa čim širša razprava v vseh teles- 'itlturuih organizacijah. Predlogi za razpravo pa morajo biti res stro- vno pripravljeni, podatki pa točni, tal ne moremo ugotoviti, da je tttn tako. V predlogu kranjske TKS niso v analizi športov zajete vse . Uif>e, ki se organizirano goje (npr. alpinizem, v katerem posamezniki \ Sedaj dosegajo vrhunske športne dosežke). Tudi delitev smučarskega iS* ° >>a tr*'discipline je pri tej obravnavi nesmiselna, podobno kot bi fcfcf h a^e,'ki tekmovalce delili na skakalce, metalce, tekače in jih pose-. I obravnavali. Smučarska zveza Slovenije je na ta problem že opozorila s.e Postojne organe in bi zato morale občinske TKS predvsem na Gorenj-\,j.en! t0 v svojih predlogih upoštevati. Smučanje ima na Gorenjskem domo-tek" t},av'Cu ter ima veliko perspektiv za povečanje množičnosti in .. n,0valiie baze. V jugoslovanskem športnem prostoru predstavlja sinu- ■ tki sport ua Gorenjskem najvišji kvalitetni vrh in tekmovalci z Go-se't* sestavljajo vedno jedro kompletne državne reprezentance. Pred-in S'"'U s,tu"-'ar*ke zveze Shnenije in smučarski klubi ua Gorenjskem se 'k'1"' ^° 'e sn"u'arski š\port nedeljiv in da ne bi bilo sprejemljivo, da bi i?1 .P*'°>'itetiia panoga uveljavila le ena od teh smučarskih disciplin. tslhno, da St> jL. treba odločati stvarno, upoštevajoč realne možnosti, mpiomisi vseh vrst bi bili škodljivi, še posebej, če bi vodili k pretirani ' vi kroga prioritetnih panog. Končna odločitev pa bo morala biti v vsa-n Prifneru dogovor, sporazum vseh zainteresiranih in odgovornih. J Javormk Križaj sedmi Sindikalne Iskra skupni ^»mski bazen v Kranju je bil pri/.o-letošnjega že četrtega zaporedne-J„finskega prvenstva v plavanju. V I^HZaciji komisije /a plavanje pri *>? in komisije za rekreacijo pri OSS 150UnJ j° v drugem k\OQi\ nastopilo nad vilk-kkmovalcov in tekmovalk. Ta šle-. ;*a Udeležbe na tekmovanju kaže, da k,-, ■ v delovnih organizacijah v nlski občin; veliko zanimanje za to ^vodnega športa Pi-n^ tPni k°nkurenci je bila najboljša ''Osvet- R""*l,|c*nci ie ona najouijbi slov a' ,,r' driskah je najvišji nato js;SVuiilii ekip., Projekta, medtem /m,,/ . skupnem seštevku lanskega Ultra TC". P,an'ko 'etos nasledila iloscy > • rnct' posamezniki so bili ic ,^ni .zadovoljivi rezultati, čepra\ htV/ ars'lnVi.'1Ul" Ki ": 50 m kravi: I. J. Rebolj (ZD) (S;,v.NlHdič (Iskra) 30.6. 3. Pečjak ti'o) V? i 30 m prsno: 1. Franko (F.lek- (c^tl;;Xau,K' (lskra> 39>9'3- Slart s- Ml i ,5, 25,11 hrbtno: 1. klone (OS 3. R.' ,u) '7,0, 2. Bregar (2ivila) 19,7. J. r' 'f. (Projekt) 20.1, 25 m delfin: 1. 164 ^ i! 14.3, 2. Rauch iProjekt) '^ki r,kli"ai' iIkos) 1S2: sv^••» j! 7" 25,11 krav,: Chvatal iPro-14 o" 2* 1,1 Fillc' (ZD) 13,8. 4. Udii (ZD) ... ' «m prsno: 1 S. Brinovec (Pro-i/i-ii ... ...... .... Mcta) frano: i. ». brinovec irro-^tij io, ' 2- LaP»n (Iskra) 18,0, 3. ('dir UtuJ. :'• 25 m hrbtno: 1. Finci 16,2, 2. /°°u ZD) 16,8, 3. Bogataj (Projek- li\i^u " ■■'-'i iu,o, 3. Do^tiiaj ti'ii)|eK-podjetje) 17.6, 25 m delfin: I. ) lD..... .... vatal (Prosveta) 16.0. 2. KratovOc Ip!^ektivno podjetje) 19,0, 3. Zupan j l°ukt) 20,2, 4 25 m: 1. Prosveta I Sj?nc. Zupane, Chvatab Balderman) k" ; l- Zdravstveni dom 53,4. 3. Plani- lf)ie«ske A: 25 m kravi: I. Kraljic (Sava) (p, - 2- Žagar (Iskra) 16,8, 3 Kimovec (i *n'ka) 18.4, 25 m prsno: 1. Kodlei 21.7. .2 Bogataj (Planika) 23,4. 3. m'ar (Projekt) 26,1, 25 m hrbtno: 1. Ki-jJY^C (Planika) 19,7, 2. Žagar (Iskra) ' ?• Kraljic (Sa\a) 20,9; športne igre zmagovalec ženske B: 25 m kravi: I. Rakovec (Iskra) 17,0, 2. Hvasti (Projekt) 20.7, 25 m prsno: 1. Kosmač 29,1. 2. Štele 33,9, 3. Pavšič (vse Projekt) 36,3, 25 m hrbtno: 1. Rakovec (I*'kra) 22,1. 2. Hvasti (Projekt) 22,3; ženske C: 25 m prsno: I. Jetetina (Projekt) 28,7, 2. Sajcvic (Planika) 37,5, štafeta 3X15 nt! I. Iskra (Žagar, Go-dlOv, Rakovec) 56,6. 2. Planika 1:14.4. 3. Projekt I 1:18.4; ekipno — moSki: 1. Prosveta 276, 2. Iskra 252,5, 3. Planika 140,5. 4. Ikos 131,5, 5. Projekt 109,5, 6. Zdravstveni dom 68, 7. Sava 34, 8. Tekstilindus 29,5, 9. Projektivno podjetje 29, 10. Elektro 24. 11. Živila 19, 12. Central 16, 13. Komunalni servis 13, 14. Jelovica 2; ženske: 1. Projekt 196, 2. Iskra 145, 3. Planika 93, 4. Sava 46, 5. Tekstilindus 28, 6. Triglav konfekcija 19. 7. Prosveta 18; skupni vrstni red: 1. Iskra 397,5, 2. Projekt 305.5, 3. Prosveta 294. 4. Plani ka 233,5, 5. Ikos 131,5. 6. Sava 80, 7. Zdravstveni dom 68, 8. Tekstilindus 57,5, 9. Projektivno podjetje 29. 10. Elektro 24, II. Živila 19, 12. Central 16, 13. Komupalni servis 13, 14. Jelovica 2. D. Humer Kegljači Podreče tretji Pred dnevi je bilo v Kamniku republiško kegljaško člansko prvenstvo v borbenih igrah. Z Gorenjske se je najbolje uvrstila mlada ekipa kegljaškega kluba Simon Jenko s Podreče, ki je osvojila 3. mesto. Preddvor je zasedel 19., Sava 25. in Triglav 26. mesto. Zmagovalec pa je bila ekipa Rudarja iz Trbovelj. Ekipa kegljačev s Podreče se je uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 6. in 7. decembra v Koprivnici. A. J. Matjašič zmagal V počastitev dneva republike je šahovska sekcija ŠD Kokrica pripravila hitropotezni šahovski turnir. Sodelovalo je 30 šahistov. Vrstni red: 1. Matjašič 9, 2. Berce in Marko po 8, 4. Smid 7,5, 5. Bambič, Krek, Sosič po 5,5 itd. B. V. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Pri nakupu nad 300 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. V soboto in nedeljo je bilo v italijanskem smučarskem središču Livig-no prvo veliko letošnje tekmovanje v slalomu in veleslalomu. V Livignu so se letos zbrali vsi najboljši alpski smučarji. Kljub slabemu vremenu je na tekmovanju nastopilo nad 150 tekmovalcev. Mladi Tržičan Bojan Križaj nas je že na začetku letošnje sezone presenetil z odličnim sedmim mestom v sobotnem veleslalomu. V izredno močni konkurenci, nastopilo je namreč kar 154 tekmovalcev, je zmagal Avstrijec Hinterseer. Križaj je s sorazmerno slabo številko zaostal za zmagovalcem samo sekundo in 68 stotink. S to uvrstitvijo si je spet izboljšal FIS točke v veleslalomu in potrdil, da se razvija v smučarja svetovne vrednosti. To je poleg osvojenega naslova evropskega mladinskega prvaka v slalomu tudi največji Križajev uspeh doslej. Po prvem teku sta vodila Stenmark in Thoeni, vendar sta v drugem teku oba odstopila. Poleg ostalih je Križaj premagal Norvežana Hakerja, Nemce Neurotherja, Schlagerja in Jungin-gerja, Cehoslovaka Sochorja, Avstrijca Hauserja; torej tekmovalce, ki so bili lansko leto v samem svetovnem vrhu. Rezultati velesla- loma: 1. Hinterseer (Avstrija), 2. Bi-ler (Italija), 3. Gros (Italija), 4. Con-fortola (Italija), 5. Mary (ZDA), 6. Presecci (Italija), 7. Križaj (Jugoslavija), 45. Gašperšič (Jugoslavija). V nedeljskem slalomu pa Križaj ni imel sreče, saj je odstopil že v prvem teku. Vremenske razmere so bile v nedeljo v Livignu zelo slabe. Med tekmovanjem je namreč deževalo, nad progo pa je bila tudi megla. Podatek, da je od 153 tekmovalcev prišlo na cilj samo 27 tekmovalcev, pove vse. Zmagal je Šved Stenmark, čeprav so za zmagovalca najprej proglasili Neurotherja, vendar so ga pozneje diskvalificirali. Gašperšič se je uvrstil na solidno 17. mesto. Rezultati slaloma: 1. Stenmark (Švedska), 2. Hinterseer (Avstrija), 3. Gros (Italija), 4. Thoeni (Italija), 5. Perot (Francija), 6. Amplantz (Italija), 17. Gašperšič (Jugoslavija). Letošnja smučarska sezona se je za naše tekmovalce, posebej to velja za Križaja, začela zelo uspešno. Zato lahko upamo, da nas bodo fantje spet razveselili z dobrimi rezultati že na prvi tekmi za svetovni pokal v Val d'Iseru (od 4. do 7. t. m.). Vsem našim tekmovalcem, še posebno pa Križaju, želimo čim več uspeha. F. P. Prvi poraz Triglava V prvi zvezni hokejski ligi za člane skupina B je kranjski Triglav v sedmem kolu doživel prvi letošnji poraz. Premagal ga jeTivoli s 7:4.Igralci Triglava so tokrat zaigrali malo slabše kot v prejšnjih kolih. Zelo slabo so igrali v prvi tretjini, ki so jo izgubili kar s 3:0. Čeprav so potem zaigrali precej boljše, pa razlike iz prve tretjine niso mogli več nadoknaditi. Za Triglav je dal Gros dva gola, Komočar in Hudobivnik pa po enega. Zargi je bil s tremi goli najboljši strelec Tivolija. Kljub nepričakovanemu porazu je Triglav obdržal vodstvo na lestvici. Na drugem mestu je Celje, tretji je Tivoli, četrta INA in peta Mladost. V osmem kolu bo Triglav gostoval v Celju, kjer bo igral z istoimenskim klubom, Tivoli pa bo gostoval v Sisku, kjer bo igral z INO. Mladost bo prosta. TIVOLI VODI V šestem kolu prve zvezne hokejske lige za mladince skupina B je bila odigrana samo ena tekma. V tej tekmi je INA v Sisku premagala Celje z 8:6. Tekma je bila ves čas zelo izenačena, mladincem INE pa si je zmago uspelo zagotoviti šele v zadnji tretjini. Kranjski Triglav pa je brez borbe s 5:0 dobil tekmo proti Mladosti. Na lestvici še naprej vodi brez poraza Tivoli, medtem ko imajo Celje, INA in Triglav enako število točk. V naslednjem kolu bo Triglav Kranj : Jesenice 14:13 V šahovskem dvoboju reprezentanc Kranja in Jesenic v počastitev dneva republike so zmagali Kranjčani s 14:13. Za zmagovito ekipo so zmagali: Mazi, Lazar, Berčič, Berce, Ceh, Bumbar, Mrak, Kovačevič, Je-raj, Jenko, Zorman in Žeberna. Točke pa so si razdelili naslednji pari: Matjašič : Zorko, Jokovič : Krajnik, Rozman : Jan in Božič : Rodman. Za Jesenice pa so priborili točke: Krničar, Korošec, Mencinger, Košir, Poljanšek, Majtan, Ivelja, Pešov, Marušič, Pazlar, Golob. L. Mazi Brzoturnir v Cerkljah V Cerkljah je bil v organizaciji šahovske sekcije Brniki nagradni brzoturnir. Sodelovalo je 39 šahistov. Vrstni red: 1. Mazi 10, 2. Brane Deželak 10, 3. Matjašič 7,5, 4. Voji-čič 7, 5. Lazar 6, itd. L. M. Berce, Krek in Obleščak Kolo pred koncem polfinalnega turnirja za prvenstvo Kranja v šahu so že znani vsi trije finalisti, ki bodo osvojili II. kategorijo. Prva 3 mesta bodo dosegli Berce, Krek in Obleščak. L. M. Lesce in Vrhnika V predzadnjem kolu slovenske šahovske lige zahod so bili doseženi naslednji rezultati: Lesce : Iskra 5:5, Borovnica : Borec 5:5, Jesenice : Nanos 7,5 : 2,5. Vrstni red: 1. Lesce 68,5, 2. Novo mesto 64,5, 3. Jesenice 58, 4. Borec 56 itd. V II. ligi pa je v vodstvu Vrhnika s 65 točkami, sledi ji pa Tržič 62, Sava 60,5 itd. L. Mazi v Ljubljani igral s Tivolijem, Celje v Celju z Mladostjo, INA pa bo prosta. Lestvica: 1. Tivoli 5 5 0 0 44:17 10 2. Celje 5 3 0 2 29:24 6 3. INA 6 3 0 3 35:36 6 4. Triglav 6 3 0 3 27:28 6 5. Mladost 6 0 0 6 0:30 0 F. P. Skakalnica na Pokljuki odprta Z odlično prireditvijo v počastitev dneva republike, ki jo je organiziral organizacijski odbor Pokljuka, je bila na dan republike na Pokljuki slovesno odprta prenovljena 55-me-trska smučarska skakalnica. Na otvoritvenem tekmovanju je nastopilo 55 najboljših članov in mladincev, ki so se tako prvič v novi sezoni pomerili. Med člani je bil najboljši Bogdan Norčič, po kvaliteti pa sta predstavljala drugo jakostno skupino Štefančič in Loštrek. V mladinski konkurenci se je najbolj izkazal Zdravko Bogataj, ki pa je žal v prvem skoku v konkurenci, ko je preskočil tudi vse člane, padel. Med mladinci ni bilo Kranjčana Finžgar-ja, ki se je dan pred tekmo poškodoval in je na treh preglednih tekmah med tednom trikrat zmagal. Rezultati - ČLANI: 1. Norčič (Triglav) 227,3 (50, 53,5 rekord skakalnice), 2. Štefančič (Jesenice 218,1 (49,5, 49,5), 3. Loštrek (Logatec) 209,0 (49, 48), 4. Blaz-nik (Ilirija) 207,5 (46,5, 47), 5. Mlakar (Logatec) 206,7 (48,5, 47,5), 7. Gorjanc (Triglav), 9. Ju-strin (Jesenice), 10. Kobal (Triglav), 13. Bogataj (Triglav); STAREJŠI MLADINCI: 1. Tršar (Logatec) 189,7 (47, 46,5), 2. Berčič (Ilirija) 188,3 (46,5, 46,5), 3. Burjak (Žiri) 181,4 (47, 45,5), 6. Zelnik (Triglav); MLAJŠI MLADINCI: 1. Prešeren (Jesenice) 168,8 (42,5, 43), 2. Tepež (Ilirija) 164,6 (41,43), 4. Bizjak (Triglav) 148,5 (39, 38), 6. Benedik (Triglav). J. Javornik Strelsko tekmovanje v Podnartu Strelska družina Stane Žagar Podnart je organizirala pred dnevi v Podnartu v počastitev krajevnega praznika in dneva republike strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Med 30 člani je bil prvi Miha Rozman s 180 krogi, 2. Janez Bešter 77, 3. Mirko Faganel 75 itd. Med ženskami je bila najboljša Angelca Šolar. C. Rozman Strelci za praznik Na strelišču v Vinearjih je bilo tradicionalno tekmovanje z vojaško puško. Med 30 ekipami je prvo mesto osvojila med mladinci SD Kopa-čevina, med člani pa LO Škofja Loka. Med posamezniki se je v mladinski konkurenei najbolj odlikoval Pavel Jereb, pri članih pa Nikola Dopudja. Vrstni red — mladinci: 1. SD Ko-pačevina I 242, 2. SD Kopačevina II 238, 3. PLŠ Trata 150, člani: 1. LO Škofja Loka 261, 2. OŠTO Škofja Loka 254, 3. SD Jože Gregorčič 248 itd. J. Starman Tekači se letos zelo dobro pripravljajo na novo zimsko sezono. Zaradi ugodnih snežnih razmer so imeli najprej trening na Velem polju, nato pod Dachsteinom v Avstriji ter od sredine novembra dalje na Pokljuki. V ponedeljek so končali z zveznim treningom na pokljuških terenih. Na sliki od leve proti desni Kalan, Poklukar in Kobilica. — Foto: J. Ambrožič Smučarski klub TRIGLAV KRANJ PREDVAJA V SOBOTO, 6. decembra, ob 10. uri v kinu Center ZANIMIVE SMUČARSKE FILME ..... . Vabljeni Elektro I prvi Na kegljišču Triglava se je končalo sindikalno prvenstvo v kegljanju za moške ekipe. Med 43 ekipami je po ogorčenih bojih zmagala ekipa Elektro I s 356 podrtimi kcslji. 2. ie bil Tekstilindus I 353, 3. Iskra III 330 podrtih kegljev. Najboljši tekmovalci se bodo pomerili še v posamičnem prvenstvu. M. Sajovic Naš komentar Prvi sadovi Za nami so prve mednarodne in domače smučarske prireditve za sezono 1975/76. Jugoslovanska alpska smučarska vrsta je startala na mednarodni FIS dirki v Livignu, skakalci pa so merili svoje moči na prvi snežni tekmi na novi 55-metrski skakalnici na Pokljuki. Tako kot alpinci so tudi skakalci in tekači svoje priprave za novo sezono začeli zgodaj, saj so s kondicijskimi pripravami začeli komaj nekaj tednov po končani smučarski sezoni 1974/75. Zavedali so se, da jih čaka težka in naporna nova sezona mednarodnih in domačih tekmovanj, ki bo svoj vrhunec dosegla prav na zimskih olimpijskih igrah od 4. do 15. februarja v avstrijskem Innsbrucku. Če pa se jih hočejo udeležiti, morajo namreč že pred njimi doseči tisto, kar se od njih pričakuje pa tudi olimpijska norma ni lahka. Za zdaj imajo olimpijsko vizo v rokah le hokejisti in alpinec Bojan Križaj. Prva mednarodna dirka alpin-cev v Livignu pa je že dala prve uspešne sadove načrtnih priprav. Čeprav so svoj načrt dokaj uspešnih priprav, ko so se pehali za snegom skoraj po vseh srednjeevropskih smučiščih, realizirali le šestdeset odstotkov, je sedmo mesto Križaja v veleslalomu in sedemnajsto mesto Gašperšiča v slalomu več kot uspešen začetek. Uspeh obeh pa je še toliko večji, saj vemo, da je nastopila vsa smetana alpskega smučanja. Skakalci so svoj uradni krst prestali na domači skakalnici na Pokljuki. Tudi oni so s svojimi dobrimi skoki pokazali, da se dobro pripravljajo za mednarodne in olimpijske tekme. Prvi mednarodni uspehi so za nami. Načrtne priprave se torej že obrestujejo. Vseeno pa se jih ne smemo prezgodaj veseliti, čeprav so večji kot smo pričakovali, in si delati utvar, da smo že na začetku dosegli vse. Prevelik zalogaj in zadovoljstvo že na začetku pa je kaj lahko usoden, saj bo treba še veliko delati, da ne bomo na koncu le pojedli pre-grenke pilule in da ne bomo spet zaradi neuspehov zagnali vik in krik, češ da smo denar, ki smo ga vložili, metali stran. D. Humer Novi republiški zakon o varnosti cestnega prometa (4) Nova trgovina v Bistrici pri Tržiču Bistrica pri Tržiču — V počastitev 29. novembra je Združeno podjetje ABC iz Ljubljane, Veletrgovina Loka iz Škofje Loke, odprlo v Bistrici pri Tržiču v petek dopoldne novo samopostrežno trgovino. O pomenu novega objekta, ki bo veliko prispeval k boljši preskrbi Bistriča-nov z živili, sta govorila šef maloprodajnega sektorja Združenega podjetja ABC Peter Troj ar in predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris, ki je samopostrežno trgovino tudi odprl. Trgovina ima 164 kvadratnih metrov prodajnega prostora in 72 kvadratnih metrov skladiščnega. Razen tega bo v sklopu samopostrežne trgovine kmalu začela obratovati tudi slaščičarna in kavarna, kar so prebivalci hitro rastoče Bistrice še posebej želeli. Trgovino je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Tržič, veljala pa je več kot dva milijona dinarjev. Otvoritve so se razen predstavnikov podjetja ABC, Veletrgovine Loke in občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij Tržiča udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih gorenjskih trgovinskih organizacij. -jk Berem, berem in se čudim, čudim vedno bolj in bolj. Ne gre mi v glavo, zakaj in kako so lahko nekateri tako brezbrižni, tako malomarni, tako nesposobni. V mislih imam prav zdaj zelo aktualno nalogo vseh podjetij, vseh krajevnih skupnosti, vseh interesnih skupnosti, da namreč pripravijo svoj srednjeročni plan razvoja za prihodnjih pet let. Povsod, po vseh občinah pa se pojavljajo, kakor ugotavljam, gromozanski problemi, ker teh planov ni, ker prihajajo po kapljicah, ker prihajajo preoptimi-stično sestavljeni, nepopolni, površni. Pravzaprav sploh ne zamerim krajevnim skupnostim, ker tam take programe sestavljajo več ali manj volonterji, malo bolj zamerim interesnim skupnostim, podjetjem pa sploh ne odpustim. Vseeno, ali so majhni ali veliki, s strokovnimi ali nestrokovnimi kadri, enostavno je nedopustno in obsodbe vredno, da je toliko težav pri sestavljanju srednjeročnih programov. Nikakršnega opravičevanja, da je pač ta naloga za male organizacije zelo zahtevna, prezahtevna, ne morem sprejeti. Nikakor, kajti še tako preprosto bitje kot sem jaz, sprejema za povsem logično, da neka organizacija zatrdno ve, kako bo delala naprej, kam bo vlagala, kako bo delila, kaj bo z njo čez pet kratkih let. Da ima namreč svoj plan, po katerem in v okviru katerega bo poslovala, ne pa živela od danes do jutri v medlih upih, da bo že kako, če bo. No ja, že res, da so izračunske postavke nekoliko težje delo, ampak, če se že najde denar za vse mogoče reprezentance in za še kaj drugega nebistvenega, se bo pa še našel tisti dinar, ki ga bo zahteval zunanji strokovnjak, ko bo pomagal pri izdelavi programa. Pa tisti dinar sploh ne bo izgubljen, obrestoval se bo, kajti odslej bo vsaj jasno in glasno pisalo, kako in kaj je treba delati, kako se gospodarno vesti, za čim težiti. Da zdaj po občinah sestavljav-ci občinskih planov otožno sede za mizo in čakajo, kdaj na vrata potrka še ostalih deset in deset organizacij in predloži svoj program, da bi na osnovi le-teh izdelali družbenega. Kajti s staro prakso je fuč, zdaj bo družbeni plan resnično odsev možnosti, hotenj, interesov, zmožnosti vseh delovnih ljudi, ki se na zborih delavcev ali na drugih samoupravnih organih odločajo, kaj bodo v petih letih naredili, česa so zmožni in česa ne. Ti sestav-Ijavci so postavili roke in zahtevajo odgovor in kar prav imajo, da izgovori niso na mestu. Sicer pa ponekod sploh križem rok ne sede, ker imajo s poslanimi plani precej preglavic. Eni so preveč optimistični m že na oko se vidi, da so povsem nerealni in nesprejemljivi, drugi pa tako črnogledi in pesimistični, da spet in spet zahtevajo korekture. Človek pač kar ne more verjeti, da je to sploh možno, človek se sprašuje, če so ta podjetja že od včeraj, če niso morda na novo pečena, neizkušena, šele ustanovljena. Oprostite, ampak iz čisto preproste perspektive navadnega občana je stvar videti tako neresna in nezrela, da jim komajda more verjeti, da se pač ne more sprijazniti z opravičilom, da je za nekatere to preveč zahtevna naloga. Bolj in bolj se ogreva za morebitno dejstvo, da je stara navada železna srajca, da se je nekaterim še kako težko izkopati iz ustaljenih navad. Nekje so enostavno obupali, ko so vili roke in čakali na obljubljene in zahtevane plane. Enostavno so posodili že izdelane in predložene plane za vzorec drugim obupancem, ki svojega programa ne znajo sestaviti. Ob tem so se tolažili, da načrt ni pač nobena poslovna tajna in da lahko rabi za recept. Zdaj čakajo in čakajo na milost, da se jih organizacije usmilijo in do predlaganega roka pošljejo svoje načrte in konec koncev že enkrat sprevi-dijo, da je potem na vrsti postopek pregledovanja, ocenjevanja in nujnega usklajevanja z drugimi. Kot pravim, križ je z organizacijami in tudi z nekaterimi interesnimi skupnostmi, ki letajo previsoko ali prenizko; obenem pa sploh in čisto nič ne obsojam krajevnih skupnosti. Organizacije imajo več ali manj vse podatke pri računovodju ali na občini ali pri drugih službah, krajevne skupnosti pa nimajo ne stalno zaposlenega kadra in so povsem odvisne od iznajdljivosti in delovne pripravljenosti svojih tajnikov, predsednikov ali kdorkoli že plan sestavlja. Srednjeročni program razvoja krajevnih skupnosti pa mora biti kar najbolj popoln, s številnimi podatki za zdaj in za naprej. Krajevne skupnosti so prek anket prišle do zaželenih podatkov, prek nenehnega volon-terskega dela predvsem posameznikov. In zanimivo in za delovne organizacije predvsem poučno pa je, da so mnoge krajevne skupnosti svojo nalogo odlično opravile, da so bili sestavljavci povsem zadovoljni. Tak tako je s plani, kakor raz-vidim iz časopisnih poročil, tak tako, počasi in negotovo se stopa po novi poti. Ampak meni je prav, ker se je na to pot vendarle stopilo, sicer prvo leto obotavljajoče in z gromozanskimi težavami, vendar ne maram za težave, če se konec koncev doseže tisti cilj, da se v nekem družbenem planu zares in ne kar tako zrcalijo sprejeta hotenja delovnih ljudi in da se odgovorno uresničujejo tudi podpisane njihove obveznosti. KMETIJSKI TRAKTORJI Na tem področju je največ sprememb' v primerjavi z dosedanjimi predpisi; to naj bi zagotovilo večjo varnost, gre pa tudi za modernizacijo kmetijstva in delovno silo. Z novo ureditvijo, ki prinaša pomembne olajšave, se bo občutno zmanjšalo število voznikov kmetijskih traktorjev, ki so doslej vozili, ne da bi imeli potrebno znanje in spretnost, pa tudi nadzor nad tehničnim stanjem teh vozil bo izboljšan. 1. Starostna meja Vozniško dovoljenje za vožnjo kmetijskega traktorja ima lahko vsak, kdor dopolni 15 let, če opravi vozniški izpit za voznika kmetijskega traktorja in če je zdravstveno zmožen za voznika. Dosedanja starostna meja je bila 18 let. Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C in D kategorije daje vozniku tudi pravico voziti kmetijski traktor v cestnem prometu. 2. Izpit in vozniško dovoljenje Kandidati za voznike kmetijskih traktorjev bodo lahko opravljali izpite v vsaki občini. Novi izpitni program za voznike kmetijskih traktorjev zožuje obseg teoretičnega dela dejansko na tista cestno prometna pravila, ki jih mora nujno poznati vsak voznik vozila na motorni pogon; praktični del izpita pa obsega tudi vožnjo zunaj cestne površine, ki je za voznike kmetijskih traktorjev enako pomembna kot vožnja po cesti. Veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo kmetijskega traktorja je 10 let. Sedanja vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F (kmetijskih traktorjev) bodo lastniki morali zamenjati do konca letošnjega leta. 3. Usposabljanje voznikov Kandidate za voznike kmetijskih traktorjev bodo poleg inštruktorjev lahko usposabljali tudi vozniki kmetijskih traktorjev, ki imajo vsaj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo kmetijskega traktorja in pa tudi potrebno znanje in izkušnje, kar bo ugotovil za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, ki bo izdal ustrezno potrdilo. Taka' ureditev daje velike možnosti za organizirano vzgojo voznikov kmetijskih traktorjev v okviru kmetijskih zadrug in tudi v kmetijskih šolah. 4. Zdravstveni pregledi Kandidat za voznika kmetijskega traktorja bo lahko opravil zdravniški pregled pri zdravniku najbližje zdravstvene organizacije glede na svoje prebivališče. 5. Evidentiranje in tehnični pregled Doslej je bila registracija kmetijskih traktorjev izenačena z registracijo motornih vozil, to je vsako leto, odslej pa je predpisano evidentiranje le ob nakupu traktorja. Obvezna pa je odjava ob spremembi lastništva ali če je traktor uničen ali odpisan. Prometna dovoljenja za kmetijske traktorje in traktorske priklopnike (in registrske tablice), ki so bila izdana po dosedanjih predpisih, bo treba po izteku veljavnosti zamenjati. Olajšave so tudi pri tehničnih pregledih; opravljale jih bodo pooblaščene organizacije združenega dela v vsaki občini. Traktorji bodo morali biti namreč vsako leto tehnično pregledani. Tomaž Gorjup razstavlja v Tržiču V lanskem letu je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral pri prof. Janezu Berniku mlad slikar Tomaž Gorjup, ki se sedaj izpopolnjuje na slikarski specialki pri prof. Andreju Jemcu. V februarju 1975 je na ALU prejel Prešernovo nagrado za slikarstvo in se v letošnjem letu predstavil javnosti na treh skupinskih (Ljubljana, Reka, Tuzla) in na dveh samostojnih razstavah (Ljubljana, Radovljica). Torej kar uspešen start enega naših najmlajših likovnih umetnikov, katerega dela so po slogu, likovnem reševanju in po vsebini značilna za čas, v katerem živimo. Gorjup namreč upodablja vsakdanje predmete iz svojega okolja docela realistično in jim noče dajati poudarka glede na literarno in izpovedno vsebino. Literarne interpretacije prepušča gledalcu, sam pa želi reševati predvsem likovne probleme. Svoje slike gradi avtor na dvojnosti; gre za dialoge med dvema osrednjima točkama na sliki in za odnose med njima, čeprav posamezne dele slike močno osamosvoji. Tako nastajajo surrealistične slike, na katerih se za predmeti pojavlja temno ozadje, ki hoče prikazati izgubljenost in brezdušnost; posamezni predmeti se znajdejo sredi docela tujega okolja, osamljeni, zapuščeni. Večkrat podaja avtor gibanje z diagonalnimi postavitvami v prostor, včasih rešuje prostorski problem kolažno, včasih pa s prekrivanjem ustvarja večplastnost slike. Vsekakor pa more gledalec s slik dojeti umetnikov osebni odnos do stvarnega sveta in dogajanja v njem. Gorjupova razstava v paviljonu NOV v Tržiču bo na ogled od 5. do 25. decembra t. 1. Odprli jo bodo v petek, 5. decembra, ob 18. uri s koncertom mezzosopranistke Alenke Dernač-Bunta in pianista Andreja Jarca. S. R. Hševek Sindikalni delavci o kulturi Komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Železarne je na Jesenicah sklicala pogovor z referenti za kulturo pri osnovnih organizacijah sindikata v Železarni. Razpravljali so o vlogi in nalogah sindikata na področju kulture in ugotavljali svojo uspešnost v enoletnem delovanju. Razgovora sta se udeležila tudi predsednik izvršnega odbora in sekretar kulturne skupnosti. Ko so razpravljali o izpolnjevanju nalog, ki izvirajo iz sindikalnih do- Obletnica samoupr a vlj anj a Delavci tovarne barv in lakov Color Medvode so v soboto 22. novembra, svečano proslavili 25-letnico delavskega samoupravljanja in 30-letnico osvoboditve. Na slovesnosti v domu Svobode je zbranim delavcem in gostom spregovoril predsednik delavskega sveta Stane Vilar in očrtal prehojeno pot kolektiva od prevzema tovarne do današnjih dni. Generalni direktor Miloš Gabrijel pa je govoril o tekočih nalogah in uspehih ter o perspektivnem razvoju tovarne. V nadaljevanju SO 19 delavcem podelili zlate značke samoupravljanja, slav-nost pa so sklenili s krajšim kulturnim programom. Ob jubileju so učenci osnovne šole v Preski pripravili razstavo likovnih del, čeho-slovaška godba na pihala SAN-DRIK pa je izvedla celovečerni koncert. -fr kumentov in govore o nalogah sindikata v kulturi, so ugotovili, da so šele na začetku poti. Samo akcijsko občasno delovanje in organiziranje ter odkup posameznih prireditev ni dovolj. Med seboj so premalo povezani, vse osnovne organizacije pa nimajo posebnega referenta za kulturo. To velja predvsem za številčno majhne osnovne organizacije. Sklenili so, da bodo o vprašanjih kulture, željah in interesih železarjev spregovorili na delovnih oziroma sindikalnih skupinah. Izdelali bodo program za prihodnje leto in se vključili v kulturno akcijo. Strinjali so se, da prispevki iz bruto osebnih dohodkov za kulturo ne morejo pokriti vseh potreb in želja in jih bo potrebno oplemenititi s sredstvi sindikalnih organizacij, skladov skupne porabe TOZD in tudi z ustreznim prispevkom uporabnikov kulture. Ker večina izvoljenih referentov premalo pozna svoje naloge in tudi položaj na področju kulture, bodo zaprosili delavsko univerzo, ki naj s pomočjo kulturne skupnosti še decembra organizira seminar za kulturne referente osnovnih organizacij sindikata v Železarni. Seminar bo tudi priprava za nadaljnje dogovarjanje in programiranje kulture v Železarni. Še letos bodo odkupili vsaj eno predstavo Poloma, ob novem letu pa bodo za otroke svojih delavcev odkupili dve predstavi baletne šole iz Kranja. Dogovorili so se tudi, da so pripravljeni sodelovati pri sofinanciranju lutkovnih predstav ob novem letu, če bodo organizatorji zagotovili gostovanje primernega lutkovnega gledališča. -jk Delovni stroji, motokultivatorji, kolesa z motorjem Za voznike teh vrst vozil doslej ni bilo potrebno vozniško dovoljenje, za vozila pa tudi ne registracija. Registracije tudi v bodoče ne bo, pač pa bodo morali vozniki opraviti preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa; tako bodo imeli pravico voziti ta vozila v cestnem prometu, če seveda ne bodo imeli vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali kmetijskega traktorja. Starostna meja za opravljanje preizkusa je za voznike delovnih strojev (bagri, buldožerji, kombajni, finišerji, itd.) 18 let; za voznike mo; tokultivatorjev (vozilo na motorni pogon z eno osjo in največ 16 KS) 15 let in za voznike koles z motorjem H let. Preizkus znanja kandidati opravijo pred komisijo, pristojno za.izpi' te kandidatov za voznike kmetijsk"1 traktorjev. Predpisi o voznikih delovnih strojev, motokultivatorjev m koles z motorjem se bodo začeli uporabljati v enem letu po uveljavitvi zakona. PREVERJANJE VOZNIŠKIH SPOSOBNOSTI Pomembno novost glede ponovnega preverjanja predpisov o prometni varnosti je prinesel že temeljni zakon: če se namreč ugotovi, da vozni* ne pozna cestno prometnih predpisov in nima potrebnih spretnosti za vožnjo motornega vozila, se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje. To načelo dopolnjuje tudi republiški zakon. Ta določa, da lah*0 predlog za ponovno preverjanje znanja predpisov in sposobnosti vožnje da sodnik za prekrške, sodišče ali organ javne varnosti. Na ta* preizkus se lahko pošlje voznik,*1 mu je bil izrečen varstveni ukrep od" vzema vozniškega dovoljenja z* mesecev ali več, lahko pa se posi)* tudi voznik, ki je bil kaznovan v enem letu za dva hujša prekrška-Med te vrste prekrškov pa štejemo tiste, za katere lahko sodnik za p**" krške izreče varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Po stezah partizanske] Jelovice Radovljica — 26. novembra Je bilo prvo posvetovanje za organizacijo prireditve Po stezah pa/: tizanske Jelovice. Ob 34-letnici dražgoške bitke in Cankarjevega bataljona. Posvetovanje je vodu predsednik občinskega odbora ZRVS Radovljica Boris Robi* Na sestanku so se dogovorih-da bo tek partizanskih enot, eno« ZRVS in ZSMS v nedeljo, 11.M nuarja 1976, s startom ob 9. uri i« Krope. Tehnično izvedbo tekmovanj bo prevzelo ŠD Plamen.lZ Krope v sodelovanju z občinski" odborom ZRVS ZSMS in strelsko družino Stane Žagar iz Podnarta-Žagar iz Podnarta. Tekmovalne ekipe iz oddalj^ nih krajev se bodo zbrale v Kr°P j že 10. januarja, iz okoliških kra-l V nebo jev pa 11. januarja ob 7. uri. deljo, 11. januarja, ob 8. uri Kropi na trgu zbor vseh tekm valceV in ostalih udeležencev p reditve Po stezah partizanske o lovice. Tekmovalci bodo lahko tekm vali s tekaškimi ali terensku smučmi. Tekmovalne eJclu ZRVS bodo sestavljene iZyi ^v članov ZRVS in treh č»ano ZSMS. Člani ZRVS bodo g*, tekmovanjem reševali na * j trpinih točkah vprašanja. c ^ ZSMS pa bodo odgovarjali . vprašanja iz knjige Dražg0*^ bitka. Vsi udeleženci bodo na . telinovcu pri Jamniku stre s pištolo. Strelišče bo PriP£Ja»« in vodila Strelska družina » ^ Žagar iz Podnarta, centraln* v misija pa bo sestavljena i'£.c\Pđ»\ HO ZRVS in ZSMS, občm^p I odbora ZRVS in ZSMS »n Plamen. . aVil Pokale in nagrade bo Pr!P (jna republiški odbor ZRVS. VT'cUju razglasitev rezultatov bo : pa » Dražgošah. Vsi tekmovali->do imeli enotne startne l^^a* ' z oznako Platnen. Puhtel*0* torji bodo tudi priporoči'1 0 0|1(>d alcem, naj bi množični J' ]rlo. Dražgoše potekal skozi »tl ^ Će bodo ugodne snežne "j, mere, bodo teden dni pred °^)lU-njo prireditvijo v Kropi tudi ^ Carski skoki v počastitev gOŠke bitke. ,n C. Rozman