Gospodarske stvari. Ptičje gnezdo. Iskren prijatelj in branitelj ptic je izra6unil in nam razložil v «P. L.>, koliko je vredno ptičje gnezdo za kmete. On si predstavlja gnezdo s peterimi Ia6nimi mladi6i. Vsak izmed teh zahteva od skrbnih stariSev hrane, obilne hrane. Vsaj 50 gosenic ali druge pe6enke mu že morata stara dva vsak dan nanositi, da se mali «princ» potolaži. Takih poželjivih kljun6kov pa je — smo rekli — v gnezdu pet; rabijo torej na dan vsaj 250 gosenic, katerih jim stariši nanosijo iz bližnje okolice. Nosijo jim pa hrano navadno po 4 6e ne več tednov, recimo vsaj 30 dnij. V jednem mesecu znosijo torej samo raladi6em 7500 gosenic. Vsaka gosenica je požrešna; na dan rabi najmanj toliko hrane, kolikor tehtu sama. Hrano si prav izbira; nežno cvetje sadnih dreves, mlado, sočnato listje, ki bi imelo varovati nastajajo6 sad, in sli6ne sladš6ice so ji po godu. Teh uni6i na škodo kmetovo, posebno če ima precej sadnega drevja, ogromno število, tako da obvisi na drevju primeroma le prav malo jabolk, hrušek. — V prej omenjenih. 30 dnevih pokonča vsaka gosenica najmanj 30 cvetov, to je vsaj po jednega na dan. Onih 7500 gosenic bi torej pokon6alo v onih 30 dneh 225.000 cvetov, iz katerih bi bilo pač vzrastlo precej sadja. Koliko škodo trpi torej cela soseska že zaradi jednega ptičjega gnezda, katerega uniči in razdere ter mladiče pobere zlobna ali lahkomiselna roka kakega fantalina, ki nima ni duha ni sluha, kaj koristijo drobni pevci nekako posredno vsem kmetijam v soseščini. Prepovedano je tako neusmiljeno dejanje, pa je tudi nesparaetno; vsak tak otrok poškoduije prav občutljivo svoje lastne stariše. Kdor uvidi in verjame, koliko mrčesa ptice posebno ob času cvetja uničijo, bo pa6 ostro prepovedal svojim otrokom gnezda razdirati, jajca pobijati in mladiče moriti. Kako nerodovitno drevo prisiliti k rodovitnosti ? Marsikrat raste kakšno sadno drevo posebno v rodovitnej zemlji, enako onemu v lesu, le na les in velikost. Zdi se, kakor da bi pozabilo na svoj namen, da je namre6 sadno drevo. Da bi jo opomnili na to, svetujejo nekateri sadjerejci, jo v spomladi krepko otrebiti in obrezati. Marsikdaj to sredstvo res pomaga, včasih pa tudi ne. Neki priprosti kmet mi je v tem nasvetoval sledeči pomoček: »Vzami dolgo prekljo, kadar se druga drevesa obirajo in omenjeno nerodovitno drevo dobro obklesti po vejah okoli. Drugo leto boš videl, da ti bode rodilo>. Misel se mi je zdela nekaj 6asa smešna, ali ko sem začel bolj razmišljevati, zdela se mi je pomenljiva. Spomnil setn se, da je pred ve6 leti neko spomlad nam strašno sneg oblomil drevje. In baS tisto jesen se je ono skoraj lomilo od teže eadja. Zato velja med Ijudstvom prepričanje, da je sneg, ki drevje lomi, dobro znamenje za sadno letino. Verjetno je prvo in drugo sredstvo v tera, da se drevesu zmanjša moč poganjati lesnih popkov, vsled česar nastavi sadne. O tem bi želel zvedeti mnenje raznih sadjereicev. Pohorski. Sejmi. Dne 26. februvarija v Brežicah (za svinje), v Poličanah (za svinje) in v Vuzenici. Dne 1. marcija v Ljutomeru, Radgoni, na Planini in v Marenbergu (za konje). Dne 2. marcija v Imenem (za svinje). Dne 3. marcija na Vranskem, v Oplotnici, Lučanah, Ra6ah (tudi za konje), na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Tržiš6i. Dne 4. marcija na Spod. Polskavi (za svinje).