Ob 15 letnici rojstnega dne naše svobodne domovine ne obnpujmo zaradi vsesplošnih slabih socialnih razmer, temveč strnimo se v skupno nacionalno-socialno fronto, da jih izboljšamo! talila naročnina znata 41)*— Din. Uredništva in sprava v Ljubljani, Šelenburgeva ulica it. S/l. Račun pri Poštni hranilnici n <* mn KnkopiH«* no « racat umi T«la»t»n »t KI-119. ^ Llobiianl, dne 2. decembra 1933. Štev. 48 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Naš 1. december Ob proslavi našega državnega praznika ®as obdajajo svečana čustva, ki iščejo izho-o* v slavospevih in slavnostnih govorih. Milili bi, da to ni čas za ono vsakdanje kritiziranje, ki ga slišimo vedno in povsod na Vaeh koncih in krajih. In vendar smo se zad-n|a leta privadili, da ravno na ta praznik gledamo resno in trezno na naše razmere in skušamo vsako leto ugotoviti, koliko smo napredovali. Na vprašanje: Koliko in kako je že pro-la jugoslovanska državna zavest v dušo ruisega naroda, ne smemo odgovarjati s sta-išča mest, trgov in večjih krajev, ampak mo-Famo pogledati na našo preprosto vas. Mesta Irgi lažje dajo izraza svoji notranji zavesti, er imajo ves oni aparat, ki je k temu po-reben; društva, šole, zastave itd. Zato pa tudi ravno ti kraji prikrijejo nedostatke. ki s® lu in tam še skrivajo pod krinko zunanjega sijaja. Naša vas je v tem oziru bolj skromna. Samo na videz ali v resnici? Tam ne plapolajo državne zastave s hiš ... Zakaj ? *ato ker jih nimajo. Ni dvoma: le malo hiš Pe deželi premore državno zastavo, zato jih ni videti... Kaj pa, če ni to edini vzrok?! j*es je, da je vaščan sploh bolj rezerviran, kar se tiče javnih manifestacij. On ima druge skrbi. Tudi če je dober državljan, se mu zdi važno in potrebno, da bi to pokazal Javno s tem, da bi razobesil zastavo. In vendar bi n. pr. tujcu, ki bi se na 1. december voziI skozi našo državo, ravno s tem doka-zali, kako se narod zaveda svoje državnosti, če bi iz vseh tudi preorostih hiš visele državne zastave. Vemo, da so posebno po deželi na delu ljudje, ki skušajo čim bolj onemogočiti vse, kar bi pričalo o državni zavesti podeželskega ljudstva. To so splošno znane stvari in — osebe. Pri popustljivosti jn prizanesljivosti sedanjega režima je vse to mogoče. Lahko rečemo, da je marsikje ‘Je. nego bi to mogli soditi po zunanjih wia . ,. ,cer se ljudje radi izogibljejo »Žari« in se ne marajo izpostavljati. A to se pravi še vedno, da se mora dobro umikati zlu in naloga našega nacionalnega gibanja je, a zlomi ta odpor protidržavnih elementov jn da vsepovsod razširi oni državni ponos, . s? ?e skriva sramežljivo in boječe za raznimi izgovori in obziri, ampak vedno in ob vsaki^ priliki, posebno pa na državni praznik javno tudi z zunanjimi znaki in nastopi manifestira svojo državno zavest, treba bo še dosti dela, preden bo ves naš narod do zadnje koče tako jugoslovansko zaveden, da se bo naš državni praznik čutil v zadnji gorski vasi. Gotovo je, da je od leta do leta boljše, a do popolne zmage državne misli, ko se ne bo dal motiti in preplašiti naš človek od vsakega takega ali takega agitatorja — je še daleč. Naloga nacionalne organizacije je, da na ta dan mirno in trezno Pregleda položaj in da po tem uredi svoje delovanje. , Zadnji čas smo imeli nekolikokrat prili-?? preizkušati nacionalno zavest naših širo-kih Vrst Zanimivo je bilo n. pr. videti, da f® Podeželska mladina čimdalje bolj uve-{Javlja v javnosti kot nacionalni naraščaj. 'To Je razveseljivo. Nasprotno smo čitali n. pr., da so neki blazirani študentje — torej nasledniki onih, ki so bili včasih nositelji nacionalne ideje! — kazali svojo visoko politično modrost s tem, da so nastopali proti nacionalnim manifestacijam in nastopali proti akcijam, ki so bile dokaz skupne državne zavesti. Tako se obrača svet. Kmečka mladina postaja nacionalna, mestna se cmeri in piškuri v omejenem provincializmu. A tudi tu se že jasni: Mestna mladina je mnogo bolj odvisna od države, ki ji daje kruha, kakor kmečka. Država, ki postaja povsod v novem svetu glavna posredovalnica med kruhom in delom, bo lahko izbrala one. ki ji hočejo služiti, in odklonila one, ki mislijo, da morajo diugim bolj služiti ko nji... Sicer pa ne zahtevajmo od ljudi in državljanov nič nemogočega. V današnjih razmerah ni dvoma, da je ravno v vprašanju dela in kruha zapopadena tudi vsa bodočnost naše državne misli, kajti v širokih vrstah se bo državna zavest utrdila tem bolj, čim bolj bo to vprašanje rešeno v splošno korist. Vemo, da se človek težko navdušuje, če je lačen, in da ne bo kazal ljubezni do onih, ki mu ne dajo dela. To je pereče vprašanje današnje dobe, ki je v najožji zvezi z razvojem naše državne zavesti in nacionalnega ponosa. Zato je naloga našega nacionalizma pred vsem socialna, t. j. nacionalna zavest širokih vrst bo rastla s pravično ureditvijo socialnih razmer. Naš državni praznik je v začetku zime, kot da bi^ nas hotel opozarjati na velike socialne dolžnosti, ki se ob tem letnem času čutijo bolj kot sicer. Ukaz 1. decembra nam veleva ne le vedno in povsod manifestirati svoje državno prepričanje, živeti v duhu našega državnega edinstva, slaviti spomin onih, ki so se žrtvovali za to državo, ampak z vsemi silami delati na to, da ustvarimo v tej državi srečno življenje za vse, ki so v nji, na podlagi socialne pravičnosti in skrbi za one naraščajoče tisoče in milijone, ki prihajajo kot upravičeni udeleženci našega državnega življenja in zahtevajo prostora pri našem delu in jelu. Ni nacionalist, kdor ne čuti te prve in največje dolžnosti, kajti nacionalizem. to je bratstvo ljudi in le napačno pojmovan nacionalizem more grešiti proti onemu bratstvu, ki mora skrbeti za to, da najdejo vsi pravi državljani v tej državi svoje delo in kruh. Kajti le take razmere ustvarjajo ono občo srečo, katera edina osrečuje nacionalno čutečega človeka. Vemo, da bo treba premagati še velike ovire, preden pridemo do te za vso državo in državljane tako važne in pravične ureditve. Toda 1. december nam veleva, da premagamo vse, kar ovira našo popolno državljansko srečo in da delamo in se borimo za ono bodočnost, ko bo vsak Jugoslovan na ta dan čutil blagodat svoje narodne države in se bo klanjal pred njo v zavesti, da je ona, ki daje dela, kruha in življenja vsem, ki omogoča nemoteno naš gospodarski in kulturni napredek in nas varuje pred sosedi, ki bi nas zasužnjili, kakor hitro pade ta zedinjena država nazaj v predvojno razdelitev. — Kajti le v edinstvu je nje sila in bodočnost! Prerokba pesnika Če postane ta narod, kakor verujem in kakor želim, jedro nove slovanske države, bo Evropa videla, kako je vzrastla na razvalinah Turčije nova država, ki bo pokrivala široke in krasne pokrajine med Donavo, Jadranskim morjem in visokimi vrhovi balkanskimi. Lamartine (1833). Pogosto vidijo drugi pri nas resnico, ki Je mi sami ne vidimo. To ne velja samo za Posamezne ljudi, ampak tudi za narode in dr-tJ®: st°Piin<> v tujo hišo, opazimo v nji Drek- naPak®; ^ J ne opazijo njeni stalni don? i. Marsičesa ne opazimo v svojem se^,U’ vkar «Pazijo drugi na prvi pogled; po-in hf, pride k nam gost z dobrim okusom in no' ,mi očmi. Mnogo lažje opazimo zmote *T naPake drugih nego svoje. Zato je prav, ua pogledajo vase in okrog sebe večkrat s antičnimi očmi. Res je, da ima vsak narod voje napake, da ni nikjer na svetu države, j “J °ila vrhunec popolnosti, res je tudi da ni reba vedno in za vse jemati merila drugod, ker ima vsak narod svoje razmere, ki se ko-?aJ Po stoletjih le za malo izpremenijo, ven-fcj i® Prav. da poslušamo tudi glas drugih, kadar hočemo spoznati samega sebe. Evropa Jo n. pr. nas že davno zvala Jugoslovane in našo državo Jugoslavijo, ko smo bili mi ofici- jelno še vedno — SHS. Tujci niso mogli razumeti, zakaj ne maramo skupnega imena, ki smo ga tako povdarjali v svetovni vojni in kam so izginili oni »Jugoslovani«, ki so propagirali še za časa vojne Jugoslavijo po antantnih deželah, po Švici, Londonu in Ameriki. In vkljub naši trdovratni formuli SHS je nas Evropa zvala »Jugoslavijo« in Evropa je imela prav. Kaj so bili Evropi naši malenkostni notranji prepiri. Takih stvari imajo povsod dovolj ni pa treba, da zaradi tega trpi — ime države. Mi imamo v tujini dvojne vrste prijateljev: eni so, ki nam žele sreče, ne oziraje se na to, ali jim je pri nas vse po volji, ali ne, drugi pa so taki, ki mislijo, da mora biti pri nas vse tako, kot si oni žele, če ne opravljajo nas pred svetom. So pa tudi »prijatelji«, ki nas »ljubijo« s sovraštvom. To je isto, kakor s prijatelji sploh, še nesebični in požrtvovalni prijatelji so pravi. Vsak narod in vsaka država izkazuje hvaležnost svojim pravim resničnim prijateljem. Nam Jugoslovanom se ne more očitati nehvaležnost. Radi povdarjamo dobrote in darove, ki smo jih prejeli od drugih. Nič ne tajimo, da smo pri svojem osvobojanju in ustvarjanju nove države rabili zunanje pomoči, dasi, kakor vemo, je ravno v politiki zunanja pomoč redka — nesebična in idealna. Vemo, da je naše narodno osvobojenje bilo pred vsem plod naše notranje ekspanzivne nacionalne in kul- turne sile, ki je rastla iz naših zatiranih narodnih mas, oživljenih z zgodovinskimi spomini naše svobodne preteklosti, vendar smo pri veliki zgradbi naše današnje Jugoslavije ne enkrat potrebovali tudi zunanjih prijateljev in zaveznikov, ki pa so seveda našli prijatelje in zaveznike tudi v nas. V poseben ponos vsakemu posebno manjšemu narodu je, ako se zanimajo za njegovo usodo možje, katerih glas tudi v lastnem narodu odmeva močneje kot 'mnenje drugih navadnih ljudi. Grki gotovo ne bodo nikoli pozabili, da se je za njihovo svobodo boril sam Byron, največji angleški in sploh največji pesnik svojega časa. Saj je ravno njegov nastop močno odjeknil v vsej Evropi in pridobival prijatelje grški svobodi. Byronova dela so vzbudila v Evropi splošno zanimanje za orient in Balkan, pa ni čudno, da so tudi drugi pesniki hoteli spoznati te eksotične dežele. Ko je Byron leta 1824. pri Missoburgih v Grčiji, kamor je bil pripeljal svojo četo na boj proti Turkom, umrl, je njegov vzgled dvignil celo tedanjo reakcijonarno Evropo, da se je bolj zanimala za to, kaj se godi na Balkanu in vkljub nasprotju med sebičnimi velesilami, je prišlo potem do ruskega pohoda pod generalom Diebičem 1. 1828—29, ki je vplival na razmere v Turčiji, da je 1. 1830. dobila Grčija svojo svobodo in tudi v naši tedanji Srbiji so to leto prvič svobodno zapeli krščanski zvonovi in turška pest je morala zopet popustiti več svobode in zemlje mladi razvijajoči se državi. Škoda, da Byron, ki je bil ves zaverovan v starogrško slavo in kulturo, ni zapazil male Srbije, ki je takrat s svojimi narodnimi pesmimi budila občudovanje Evrope. Zato pa so zapazili to še neznano deželo francoski pesniki in pisatelji in ne najmanjši med njimi — Lamartine — je pred 100 leti obiskal in opisal te balkanske pokrajine v svojem delu »Pot po orijentu«, kjer je s pesniško preroškim duhom zagledal tudi bodočnost te male države, ki takrat pod Miloševo vlado še ni mogla pokazati posebnih vplivov evropske kulture, pač pa je bila bogata svojega junaškega narodnega duha in pesnik je zapisal zgoraj navedene besede, ki so se uresničile. V nedeljo so temu pesniku v Beogradu in v Zemunu postavili spomenik, ki ga je daroval naš jugoslovanski kralj v spomin na njegovo delo o Balkanu in za njegove poznejše nastope v korist balkanskih kristjanov. Lamartine ni samo eden največjih francoskih romantičnih pesnikov, Lamartine je bil tudi — politik. Letos meseca avgusta je flandrijsko mesto Bergues — malo pokrajinsko mestece — proslavilo na najsvečanejši način stoletnico, odkar je prvič izvolilo tega aristokrata in pesnika, ki pa je bil obenem največji demokrat in politik za svojega poslanca. Ob tem času, ko so se vršile volitve, je potoval pesnik po orientu. To je bilo prav zanimivo potovanje, saj je imel s seboj ženo in hčerko Julijo z velikim spremstvom. Bolehna hčerka je na poti umrla. Dne 9. apr. 1833. se je vrnil Lamartine po obisku mogočnih razvalin Balkana in starega Damaska proti Bajrutu, kjer se je vkrcal na ladjo »Sofijo«, dočim je druga ladja »Alcesta« imela odpeljati truplo njegove mrtve hčerke v domovino. In ko je žalosten ubiral strune nad svojo mrtvo hčerko in iskal tolažbe v poeziji, je od daleč pridirjal Arabec na konju in mu prinesel pismo iz Francije, v katerem mu je sestra gospa de Copeus, sporočala veslo vest, da je bil dne 7. januarja t. 1. 1833. v mestecu Bergues prvič izvoljen za poslanca... Kot poslanec je Lamartine deloval nele za svoj okraj, ampak je sanjal o vlogi Francije v Evropi, zato je dvigal glas za njeno svobodo in razvoj. Bil je prijatelj Slovanov, zavzemal se je za zvezo z Rusijo in je štirikrat podal predlog za osvoboditev balkanskih kristjanov. Med tem je njegovo delo »Voyage in Orient« budilo pozornost Evrope — bila je to zelo čitana njiga — in budila zanimanje za usodo balkanskih narodov. Med njimi — kot vidimo — je prerokoval najlepšo bodočnost mali Srbiji, ki je izpolnila njegovo prerokovanje. Iz male, napol turške državice, se je povzpela na najmočnejšo državo na Balkanu, obsegla vse pokrajine od “Donave in Balkana do Adrije — in ta država mu je ob stoletnici postavila spomenik na kraju, kjer je pred sto leti ne brez ovir in težav potoval ta zanimivi diplomat, pesnik in politik, ki je bil eden onih, ki je v preroškem duhu videl našo bodočnost bolj, ko mi sami. Krajema organizacija N. 0. v šiški priredi v torek, dne 5. decembra t. 1. Miklavžev večer v sokolski dvorani v restavraciji gosp. Čarmana. Spored: popoldne ob 17. uri nastop Miklavža za deco. Ob tej priliki bo obdarila šišenska N. 0. najsiromašnejšo deco iz Sp. in Zg. šiške; zvečer ob 20. uri prihod Miklavža za odrasle. Po razdelitvi daril prosta zabava s plesom in šaljivo pošto. Vstopnina prosta. Vljudno vabijo šiškorji. ŽNaši domovini Na god 1. decembra. Nešteto src danes utriplje za te, domovina, ti pesem visoka in sveta, v kateri vsa naša je silna ljubav razodeta, ves naš pradavni sen, in upanje in vera. Od srca pozdravljena in blagoslovljena! Zahvaljena, mati ti domovina jugoslovanska, o zemlja, ki vsem Slovanom nekoč boš zibel mesijanska, slovanska Jutrova dežela, svetinja nam ti dragocena. Za te se pordečile bojne so Poljane ob Piavi, Soči, za te trpel pogumno narod, molčal, se boril, dokler si ni svobode junaško priboril, vstal v zarje nove, v solnčno luč, bodočnost svetlo. O tel nas suženjskih okov kralj naš je, Peter Osvoboditelj, ki združil, spojil vse nas je v enoto in zvezal v nerazdružljivo nas celoto, da nezlomljeni bodemo za vselej. Z veselimi koraki šli v svobodo smo, bratstvo. — Vzvalovila polja so banaška, lipe naše zašumele, ponosno zažarele v solncu so planine, ravnine oživele, nam ogenj se povrnil je v oči, srea zaigrala. Živela torej večno, mati domovina, o zemlja, s krvjo očetov naših prepojena, prepolna bolečin, zato tesneje s srci našimi spojena, o blagoslovljena, pozdravljena, češčena/ E. D. ZDRUŽENE BOJNE ORGANIZACIJE V LJUBLJANI Bojne organizacije: i vojni Dobrovoljci, rezervni oficirji, četniki, bojevniki in vojni invalidi pripravljajo za dno 1. decembra proslavo 15 letnice osvobojenja in uedinjenja. Na tej proslavi naj bi sodelovala Vsa javnost Ljubljane in bližnje okolice, kakor tudi vsa narodna in kulturna društva, gospodarske in socialne organizacije ter ustanove. Proslava 1. decembra mora pokazati vsem in vsakomur, da se ob 15 letnici osvo-bojenja in uedinjenja Slovenci do dna duše zavedamo vrednosti tega zgodovinskega dejstva, saj smo takrat stopili v krog svobodnih evropskih narodov. Zato bodi 15 letnica tega znamenitega dogodka spontana manifestacija vsega našega ljudstva brez izjeme in razlike za našo, s tolikimi žrtvami ustvarjeno državo. Manifestacijski obhod se bo vršil v petek dne 1. decembra točno ob 5. uri popoldne. Zbirališče na Kongresnem trgu od pol 5. do 5. ure popoldne. Da zadobi ta proslava svoj pravi izraz pozivamo vso javnost, da prisostvuje obhodu in tako manifestira za Kralja, domovino in državo. Sprevod se bo pomikal s Kongresnega trga po Vegovi, Rimski, Blehveisovj, Aleksandrovi. Tvrševi, Tavčarjevi, Miklošičevi ulici na Marijin trg pred Magistrat, kjer bo kratek nagovor in razhod. Akcijski odbor bojnih organizacij v Ljubljani. VSEM ČLANOM NO Oblastni odbor NO v Ljubljani poziva vse svoje krajevne odbore v Ljubljani da sp©-reče, svojemu članstvu, naj se korporativno priključi manifestacijskemu obhodu na dan Ujedinjenja, ki ga prirede »Združene bojne organizacije« v Ljubljani Klub jugosl. akademikov is Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani, Šelenburgova uk 7/L je izdal serijo štirih razglednic, delo slikana prof. S. Šantla. Slike simbolično jo: Zasužnjeno domovino, Beg z od Gorice in 0sveto. ma, Slovo Želimo, da bi v petnajstem letu Osvobojenja bila preplavljena vsa Jugoslavija s temi iredentističnimi slikami, ker bomo na ta način najbolj dostojno pokazali našim sovražnikom svojo nacionalno zavest Kupujmo domače delo! Zavrnimo tuji, židovski materijal, a obenem izvršujmo propagando za naše ne-osvobojene kraje. Cena komadu 1 Din. Naročajo se pri imenovanem klubu. Pravila Narodne Odbrane I. Ime organizacije. Član 1. Narodna odbrana je organizacija svih nacionalno svesnih i moralno ispravnih Jugo-slovena (Jugoslovenki), koji su voljni da u njoj sjedine svoje pojedinačne snage i tako stvore jedinstvenu i močnu nacionalnu volju. Glavno sedište Narodne odbrane je Beograd, gde zasedava Središni odbor organizacije. Dan Narodne odbrane je Vidov-dan, kao praznik nacionalnog požrtvovanja; o njegovoj proslavi izradiče Središni odbor Pravilnik. II. Zadatak organizacije. Član 2. Zadatak Narodne odbrane je: da ospo-sobi našu naciju za pun i svestan napredak kao i za odbranu od svih nedača i nepri-jatelja. III. Rad na ostvarenju zadatka. Član 3. Ostvarenje svoga zadatka Narodna odbrana postiže: 1. radom na jačanju nacionalne svesti našeg naroda u duhu potpuno narodnog i državnog jedinstva; 2. okupljanjem celokupne privatne inici-jative, koja radi na moralnom, prosvetnom, zdravstvenem, privrednom, socijalnom i opšte kulturnom preporodaju i unapredenju našeg naroda, — suzbijajuči nemoral svake vrste i svaki neobuzdani egoizam pojedinaca, a budeči solidarnost, samopouzdanje, rasni duh i smisao za punu socijalnu pravdu; 3. suzbijanjem svakog rasturanja i slabljenja nacionalne životne snage, a naročito onog, koji proističe iz plemenske, verske, partijske ili koje druge zavadenosti; 4. budenjem, održavanjem i gajenjem ljubavi, revnosti i požrtvovanja za narod i državu, upučujuči svakog državljanina da svoje dužnosti vrši tačno i savesno prema Kralju i Otadžbini; 5. potpomaganjem svih poiedinaca i udru-ženja, koja rade na osposobljavanju našeg naroda za odbranu; 6. jačanjem viteškog duha u našem narodu putem streljačkih, sokolskih i njima sličnih nacionalnih društava; 7. održavanjem kulturnih veza — uz po-štovanjem medunarodnih ugovora i čuvanje prijateljskih odnosa susedstva — sa svima sa-plemenicima van granica naše države, radi obezbedenja njihovog nacionalnog opstanka; 8. obaveštavanje strane javnosti o pravim prilikama našeg naroda i države, razbijajuči zablude, koje naši neprijatelji o nama zlonamerno šire po svetu; 9. negovanje usrdnih veza sa onim naro-dima, koji su nam prijateljski naklonjeni, uz naročito staranje za razvijanje slovenske i balkanske solidarnosti; i 10. svim drugim sretstvima, koje joj vreme i prilike budu nametnule za izvodenje njenoga zadatka. IYT. Način rada. Član 4. U radu na ostvarenju svoga zadatka Narodna odbrana se služi: 1. sopstvenim silama i sretstvima, i 2. več postoječim udruženjima i ustanovama. V. Članstvo. Član 5. Članstvo u Narodnoj odbrani je dvojako: pojedinačno i kolektivno. a) Pojedinačno članstvo. Član Narodne odbrane može postati svaki punoletan naš državljanin i državljanka jugoslovenske narodnosti, čije moralne i patriotske kvalifikacije ni u kom pogledu ne dolaze u pitanje. Naši državljani drugih narodnosti mogu postati članovi Narodne odbrane, uz iste kvalifikacije, ako su svojim životom i radom stekli zasluge za našu naciju i državu, a Središni odbor ih, na predlog dotičnpg Oblasnog, odnosno Mesnog odbora, primi. U Narodnoj odbrani ne može biti član onaj: koji je u takvim internacionalnim organizacijama čije je delovanje u suprotnosti sa idejama i radom Narodne odbrane, ili se za-laže za takva preduzeča stranog kapitala, koja svojim radom škode našim nacionalnim interesima ili je netrpeljiv po ma kom osno-vu (verskom. staleškom, partijskom i slično). Po ovim slučajevima konačno odlučuje Središni odbor Narodne odbrane. b) Kolektivno članstvo: Kolektivnim članom Narodne odbrane može postati svako ono udruženje ili ustanova, koja radi u duhu člana 3 Pravila, a koje Središni odbor primi. Kolektivnim članstvom pojedinačno članstvo nije uslovljeno, niti pak izključeno. Pojedinačni i kolektivni članovi mogu biti: redovni, pomagači, utemeljači, dobro-tvori, veliki dobrotvori i počasni članovi. Medu pojedinačnim redovnim članovima Oblasni odbor bira a Središni odbor potvr-duje izvršne članove. Član 6. Prijem u članstvo po tačci a): Novi članovi primaju se samo uz pismenu preporuku i jemstvo dya stara člana. Za rešavanje o primariju i isključivanju članova treba da bude prisutno % (tri četvrtine) članova odbora. Ako protiv prima-nja glasa l/» (jedna petina) prisutnih članova odbora, onda ao prijavljeni član mora odbiti. Član se isključuje iz društva na obrazloženi predlog jednog člana odbora, za koji bude. glasalo % (tri četvrtine) prisutnih članova odbora. Ko ne vrši savesno svoje dužnosti biče od odbora kažnjen, pa i isključen, ako odbor oceni da je greška zamašnijeg značaja. Čas-nici organizacije pre isključenja moraju biti prethodno od Središnog odbora razrešeni dužnosti. Ako rešenje o kazni donosi Mesni odbor na isto se kažnjeni može žaliti Oblas-nom odboru, čija je odluka izvršna prema kažnjenome, a Mesni odbor ima pravo žalbe Središnom odboru. Ako rešenje o kazni do-nese Oblasni odbor kažnjeni ima pravo žalbe Središnom odboru, čije je rešenje izvršno. U slučaju svih isključenja. uvek konačno odlučuje Središni odbor. U svakom slučaju rok za žalbu je deset dana od dana kad se odluka saopšti ili objavi preko lista organizacije. Isključenje može biti stalno, i vremenski ograničeno (udaljenje). Za neprimanje u članstvo i isključenje ne daje se nikakvo razjašnjenje. Zalba protiv odluke pojedinih odbora podnosi se redovnim putem nadležnim stari-jim odborima. Razrešenje izvršnog člana od dužnosti vrši na isti način nadležni Oblasni in Središni odbor. Član 7. Dužnosti i prava članstva: Svi članovi Narodne odbrane imajo dužnosti i prava. Dužnosti su im: da se pokoravaju ovim Pravilima i Pravilnicima; da se svim silama zalažu za ostvarenje zadatka Narodne odbrane; da bezuslovno izvršuju naredenja odbora ili od njih odredenih časnika; da čuvaju i brane ugled i interese Narodne odbrane; da posečuju članske sastanke i sve manifestacije Narodne odbrane; da se pret-plačuju na štampu i sva izdanja Narodne odbrane; da nose značku organizacije (uko-liko odlukom ne bi pojedinci ove dužnosti bili oslobodeni); da uredno plačaju člana-rinu; da se prime marljivo izvršne dužnosti kojii im nadležni forumi organizacije dodeli. Prava članova proističu iz uredno izvršenih dužnosti i ona su: da utiču na rad organizacije dajuči svoje predloge, a redovnih-izvršnih članova još i da biraju i da budu birani u odbore organizacije po glasu ovili Pravila i Pravilnika, koji iz njih proističu. Redovni članovi koji uredno vrše svoje dužnosti mogu prisustvovati skupštinama Narodne odbrane. Kolektivni članovi koriste se pravima, predvidenim u ovome elanu preko svojih delegata. VI. Organizacija. Član 8. Središni odbor. Na čelu Narodne odbrane je Središni odbor, koji se sastoji od pretsednika i dvadeset članova iz Beograda koje bira Zemaljski sabor, koji iz svoje sredine bira tri potpretsednika i glavnog sekre-tara i oni sa pretsednikom čine pretsedništvo odbora. Središni odbor je vrhovno upravno telo organizacije, on rukovodi svim poslovima organizacije i raspolaže svim njenim mate-rijalnim srestvima; potvrduje izbor svih odbora; raspušta, — smenjuje sve organe organizacije koji se pokažu neaktivni ili nedisci-plinovani, te imenuje ili potvrduje povereni-štva; odreduje sedište i delokrug oblasnih odbora; donosi sve odluke koje pravilima nisu dodeljene u nadležnost plenumu i ze-maljskom saboru. I svojim odlukama rešava svako iskrslo pitanje o kome u Pravilima nema jasne odredbe te daje obavezna tuma-čenja Pravila i Pravilnika. Sve njegove odluke su obavezne za celu organizaciju a podleže reviziji plenuma i zemaljskog sabora. Pretsednik Središnog odbora je odgovorni vod organizacije, koga bira Zemaljski sabor Narodne odbrane. On je vlastan da u granicama pravila po hitnim poslovima izdaje naloge o čemu izveštava odbor. On pret-sedava plenumu i Zemaljskom saboru Narodne odbrane. Glavni sekretar Središnog odbora je odgovorni starešina celog osoblja uposlenog u organizaciji kao neposredni nadzorni organ svima sekretarijatima organizacije. Pretsedništvo Središnog odbora rešava sve tekuče poslove organizacije u duhu Pravila, Pravilnika i odluka Središnog odbora, plenuma i Zemaljskog sabora, te rešava o potvrdi Mesnih odbora kad ima predlog nad-ležnog Oblasnog odbora. Jedan od potpretsednika, koga Središni odbor odredi, je referent za štampu pri Središnom odboru. Pretsednik i glavni sekretar pretstavlja-ju celu organizaciju pred vlastima i prema trečim licima i donose sve hitne odluke. Potrebno platežno osobje pri Središnom odboru imenuje pretsedništvo Središnog odbora i ono je neposredno podredeno glavnom sekretaru. Plenum Središnog odbora Narodne odbrane sačinjavaju; Središni odbor, deset članova plenuma koje bira Zemaljski sabor i pretsednici Oblasnih odbora Narodne odbrane (odnosno njihovi zamenici koje bira Oblasni izvršni odbor). Plenum Središnog odbora je nadležan: 1- da, saslušavši izveštaj o radu Središnog odbora, daje svoje primedbe i direktive za dalji rad; 2. da prima izveštaje Nadzornog odbora pri Središnom odboru Narodne odbrane; 3. da u meduvremenu dvaju Zemalj-skih sabora upražnjena mesta članova plenuma, Središnog odbora Narodne odbrane i Nadzornog odbora pri Središnom odboru Narodne odbrane, popunjava kooptacijom (čl. 15 i 24); 4. da rešava sva ona pitanja za koja bi ga Zemaljski sabor svojim odlukama ovlastio. Članovi plenuma koje bira Zemaljski sabor Narodne odbrane imaju pravo sudelovanja i rešavanja u sednicama Središnog odbora bez poziva. Plenum se sastaje na poziv pretsednika najmanje jedanput godišnje u mestu koje odredi Središni odbor. Pretsedništvo plenuma čine: pretsedništvo Središnog odbora i još tri potpretsednika koje bira plenum iz svoje sredine. Za rešavanje o raspuštanju — smenjiva-nju organa organizacije potrebno je prisustvo najmanje tri četvrtine članova Središnog odbora. Odluka se donosi na obrazloženi predlog, koji se smatra primljenim ako za isti glasaju tri četvrtine prisutnih članova. Član 9. Oblasni odbor. U oblastima post oje Oblasni odbori Narodne odbrane. Oblasni odbor rukovodi celokupnim poslovima organizacije na području svoje oblasti. Uzima inicijativu i radi sve poslove, sem onih koje Središni odbor za sebe zadrži. On nosi ime dotične oblasti. Središni odbor može po potrebi za dve ili više oblasti obrazovati jedan zajednički Oblasni odbor. Sedište i područje Oblasnih odbora odreduje Središni odbor. Oblasni odbor sprovodi Središnom odboru, sa svojim mišljenjem izbor svih odbora na svome području, koje je, u slučaju neaktivnosti ili nedisciplinovanosti, a po odobrenju Središnog odbora, vlastan da ukine. Član 10. Mesni odbori. Svaka opština treba da ima svoj Mesni odbor Narodne odbrane, koji se zove po imenu dotične opštine; sa sedi-štem u mestu gde je opštinska vlast, a mora pre potvrde imati najmanje dvadeset redovnih članova Narodne odbrane. U večim gradovima Mesni odbori, radi lakšeg poslovanja, mogu prema svom naho-denju i odobrenju Središnog odbora stvoriti i potreban broj gradskih pododbora. Član 11. Poverenici. U mestima gde se ne može, ili gde nije potrebno, ili gde nije ispunjen uslov iz čl. 10 Pravila, osnovati odbore, Narodna odbrana naznačuje svoje po-verenike (povereništva), koji vrše odborske funkcije. Član 12. U mestima gde postoje Oblasni odbori Narodne odbrane može Središni odbor, prema prilikama, na mesto osnivanja Mesnog odbora odrediti da Oblasni odbor vrši nje-govu funkciju, preko naročite sekcije. Član 13. Sastav odbora. Broj članova koje biraju skupštine u odboru je: u Oblasnom odboru po petnaest, a u Mesnom odboru po devet članova. Sastav odbora treba tako podešavati da u njihovim plenumima budu zastupljena sva udruženja i ustanove, koje rade u duhu 3 člana ovih Pravila a koje su kolektivni članovi Narodne odbrane. Odbori Narodne odbrane moraju biti mesta naše sveopšte nacionalne sloge i jedno-dušnosti i izvor nacionalnog napretka. Svi odbori iz svoje sredine mogu izabrati Izvršne odbore, u koje ulaze najviše V* (jedna trečina) svih članova uključujuči i pretsedništvo odbora. Izvršni odbor dužan je obave-stiti odbor, koji ga je izabrao, o učinjenom prilikom prve naredne sednice. Članovi svih odbora moraju biti pre izbora potvrdeni za izvršne članove Narodne odbrane. Članstvo u svim odborima Narodne odbrane počasno je. Član 14. Svaki Oblasni i Mesni odbor Narodne odbrane ima: svog pretsednika, koga biraju odgovarajuči skupovi, jednog do dva potpretsednika, sekretara i blagajnika, koje biraju odbori. Član 15. Članove odbora, koji budi iz kojih uzroka prestanu biti članovi odborski, zamenjuje sam odbor novim članovima putem kooptacije. o čemu, ako su u pitanju Oblasni ili Mesni odbor, je dužan podneti izveštaj Središnom odboru radi potvrde. U meduvremenu dvaju skupština (sabora) kooptacijom se mogu popuniti upražnjena mesta u odborima samo do polovine pravilima predvidenog broja članova za dotični odbor. Ako se uprazni u Odboru više od polovine mesta saziva se Vanredni skup članova za izbor novog odbora (analogno alineji po-slednjoj člana 24. Pravila). Član 16. Sekcije. Odbori Narodne odbrane dele se po potrebi na sekcije: 1. socijalnu; 2. kulturnu; 3. privrednu; 4. vitešku; 5. finansisku i 6. propagandističku. Središni odbor ima pored gornjih sekcija i političku koju mogu imati i Oblasni odbori, ako zato nastane potreba, o čemu rešava Središni odbor. Sem pobrojanih sekcija odbori mogu, prema potrebi, osnovati i druge sekcije, a uz odobrenje Središnog odbora. Član 17. Sastav sekcije. Svaka sekcija ima najmanje tri člana. U slučaju potrebe sekcija može povečati broj svojih članova izborom stručnjaka, koji ne moraju biti članovi odbora, ali čiji se izbor mora dostaviti odboru na odobrenje. Svaka sekcija bira iz svoje sredine pretsednika, koji mora biti član odbora, i sekretara. Jedan član odbora može biti u više sekcija. Pojedine sekcije sastaju se u sednice samostalno, na poziv pretsednika sekcije. Rešenja donešena u sekcijama saopšta-vaju se u odborskim sednicama celom odboru, radi odobrenja, a referiše onaj član koga odredi pretsednik sekcije. Važnija rešenja sekcija izvršuju se tek po odobrenju odbora. Član 18. Rad u odborima i sekcijama. Sednice svih odbora i sekcija sazivaju se blago; vremeno pismenim putem, a u njima se rad1 sa onoliko članova koliko dode. Za vrlo važna i značajna pitanja na sednicama mora uce-stvovati najmanje polovina članova više jedan. Za vsaki nedolazak na sednicu mora se podneti izvinjenje. U slučaju da se otsustvo-vanje sa sednice jednoga člana tri puta uza-stopce neopravdano ponovi, njegovo mesto smatrače se za upražnjeno. Odluke se donose proštom večinom. Član 19. O nadležnosti. U pogledu upravljanja i nadležnosti Mesni odbori stoje pod Oblas-nim, a cela organizacija pod Središnim odborom. Ovim redom podnose se izveštaji o radu, predloži, pitanja itd., a u obrnutom izdaju se naredbe i upute. Središni odbor u slučaju izuzetne potrebe može i neposredno opštiti sa svima odbori; ma, a o 'tome izveštava nadležni Oblasni odbor, ali ne i obratno. Poverenici (povereništva) stoje (nepo-sredno) pod onim odborom koji ih je novao. VII. Sprovodenje organizacije. Član 20. Središni odbor Narodne odbrane ruk°' vodi poslovima za izvodenje celokupne or8a' nizacije. On uzima inicijativu za osnivanje Oblas* nih odbora Narodne odbrane; a gde oni n® postoje, ili nisu agilni, on može uzima ti ini* cijativu i za osnivanje Mesnih odbora. Član 21. Oblasni i Mesni odbori Narodne odbrane biraju se na skupu izvršnih članova onoga mesta i oblasti koje je Središni odbor u tu svrhu sazvao. Ovim skupovima pretsedavaju pretsednici ranijih odbora ako Središni odbor drugačije ne naredi, a skupovi punovažno rešavaju bez obzira na broj prisutnih. U oblasti u kojoj je u Narodnoj odbrani učla-njeno više udruženja, svako od tih udruženja daje u Plenum Oblasnog odbora po jednog člana, koji članovi takode potpadaju pod P°' tvrdu Središnog odbora Narodne odbrane. U Plenum Oblasnog odbora ulaze i pret-; sednici i sekretari Mesnih odbora, ili njihovi od Odbora odredeni zamenici. Oblasni odbor uzima inicijativu za osnivanje Mesnih odbora Narodne odbrane na svome području. Člau 22. Oblasni i Mesni odbori Narodne odbrane gde još organizacija nije provedena biraju se na skupu onih ličnosti koje je Oblasni odbor, odnosno Središni odbor u tu svrhu sazvao. U mestima u kojima je u Narodnoj odbrani učlanjeno više udruženja, svako od tih udruženja daje u Plenum Mesnog odbora po jednog člana, koji članovi takode potpadaju pod potvrdu Oblasnog, odnosno Središnog odbora Narodne odbrane. Oblasne i Mesne skupščine moraju se održavati kad to naredi Središni odbor. VIII. Zemaljski sabor Narodne odbrane. Član 23. Redovni Zemaljski sabor Narodne odbrane sastaje se svake trece godine u Beogradu ili mestu koje Središni odbor odredi, 8 vanredni, po potrebi oba, na pismen poziv Središnog odbora koji se šalje bar 15 dana ranije sa dnevnim redom. Zemaljski sabor rešava punovažno be* obzira na broj prisutnih članova. Pravo učešča i glasa na Zemaljskom saboru Narodne odbrane imaju: 1. svi članovi Plenuma Središnog odbora; 2. svi članovi Nadzornog odbora pri Sr®" dišnom odboru Narodne odbrane; 3. delegati Oblasnih odbora, od kojih svaki odbor izašilje po jednog delegata; 4. pet članova Glavnog starešinstva i oblasne starešine omladine Narodne odbran® ili u njihovom otsustvu u smislu Pravilnik* odredeni zamenici; 5. po jedan delegat svake mesne organizacije Narodne odbrane, koji se bira na zboru izvršnih članova. Troškove delegata snose odbori koje oni zastupaju, a svi iz tačke 2, 3, 4 i 5 moraju imati pismena punomočija. Član 24. U nadležnost Zemaljskog sabora delegata spada: 1. Saslušanje izveštaja o radu Plenum® Središnog odbora, Središnog odbora i Nadzornog odbora pri Središnom odboru Narodne odbrane i davanje razrešnice istima; 2. Izbor pretsednika Središnog odbora Narodne odbrane; 4. Izbor deset članova Plenuma Središnog odbora; > 5. Izbor Nadzornog odbora pri Središnom odboru Narodne odbrane; 6. Biranje počasnih članova Narodne odbrane na predlog Središnog odbora; 7. Saslušanje izveštaja Oblasnih odbora; 8. Raspravljanje o budučem radu Narodne odbrane u smislu naših nacionalnih potreba; 9. Eventualna izmena i dopuna Pravila. Izbor pretsednika vrši se aklamacijorn ili »a predlog kandidacionog odbora (devet članova), koji bira zemaljski sabor. Listu osta-log časništva, koje bira Zemaljski sabor, sastavlja kandidacioni odbor u sporazumu sa pretsednikom. Na mesto pojedinili članova, ispalih u meduvremenu dvaju Zemaljskih sabora, Središni odbor predlaže Plenumu da upraž-njena mesta_ popuni kooptacijom. U slučaju da se najedanput uprazni po-™v‘i>a ili više članskih mesta Središnog od-°ra, onda se saziva Vanredni Zemaljski abor Narodne odbrane, koji bira nov Sre-dism odbor. IX. Srestva. Član 25. ?lnn ,.^er/jaJna srestva Narodne odbrane su: skl ulozi, dobrovoljni priloži, zaveštanja i ostali prihodi. Član 26. Članarina u Narodnoj odbrani iznosi: 1- redovnih članova najmanje 1 (jedan) uinar mesečno; 2. pomagača najmanje 5 (pet) dinara mesečno; 3. utemeljača jednom za svagda najma-je 1.000-— (jedna hiljada) dinara; 4. dobrotvora jednom za svagda najma-le 10.000-— (deset hiljada) dinara; i 5- velikih dobrotvora u novcu ili zave-dinarl na'man'e 50.000-— (pedeset hiljada) - . ^vršni, redovni članovi i pomagači dobijo Ju danske karte i značke od svojih odbora. Počasni članovi, utemeljači, dobrotvori i sliki dobrotvori povelju, koju izdaje Srebni odbor. „ Oblik članske karte i značke propisuje Središni odbor za celu organizaciju. Član 27. Za svako sakupljanje priloga za Narodnu °dbranu mora se imati odobrenje Središnog odbora. Član 28. Prikupljeni prihodi dele se ovako: Mestom odboru 30%, Oblasnom i Središnom odboru po 35%. Član 29. Izdatke odbora, koji su po budžetu pred-videni, vrši pretsednik i sekretar odnosno Slavni sekretar odbora, a vanredne oni po .odobrenju sednice dotičnih odbora. Blagajnici odbora ne mogu činiti nikakve izdatke bez naloga i potpisa pretsednika ili njegovog zamenika. X. Nadzorni odbori. Član 30. Radi redovnog pregleda materijalnog poslovanja post oje Nadzorni odbori i to: pri bredisnom odboru Nadzorni odbor- pri Oblas-mm odborima Oblasni Nadzorni odbor, a pri Mesnim odborima Mesni Nadzorni odbori Narodne odbrane. Njih biraju skupovi koji biraju i odgovarajuče Upravne odbore organizacije. Broj članova u ovim odborima je: Nadzorni odbor pri Središnom odboru Narodne odbrane do petnaest; Oblasni Nadzorni odbor do devet i Mesni Nadzorni odbor do pet. Odbori se sami konstituišu birajuči pretsedmka, revizora i delovodu, koji i obavl.iaju sve poslove u ime odbora a isti obaveštavaju o radu. Redovne preglede vrše ovi odbori šesto-mesečno, a o nalazu daju izveštaj odboru čiji su rad pregledali, nadležnem Oblasnom odboru i uvek Središnom odboru Narodne odbrane. Vanredan pregled vrši se kad to naredi ^■edišni odbor bilo od strane odredenog £Ladzornog odbora ili odredenog časnika. Mesta u Nadzornom odboru pri Središnom Odboru Narodne odbrane upražnjena izmedu oya Kongresa popunjava kooptiranjem Ple-Središnog odbora Narodne odbrane 'član 8). Svi odbori su dužni da podnesu svojim P Posta vij enim odborima šestomesečni Izvesta) o radu i o imovnom stanju, a i češče a*o naredi Središni odbor. Član 31. Oblasni odbori vrše nadzor nad materi-' J®’ni m stan jem svojih područnih Mesnih odbora, a vrhovni nadzor nad materijalnim ®tanjem Oblasnih i Mesnih odbora vrši Sre-5 ,?i odbor, po svom nahodenju ili po pozivu ^otičnog odbora. Član 32. Svaki odbor nosi pumi odgovornost i ®oralnu i materijalnu za svoj rad. XI. Štampa. Član 33. Narodna odbrana ima svoju štampu, a «a stoji pod nadzorom Središnog odbora. r ® što se u ime Narodne odbrane štampa ili odbora' m°ra imaU odobrenje Središnog N ®^dišni odbor ima svoj list, koji se zove na odbrana«. Vlasnik lista je Središni ff a urednik lice koje odbor odredi, ureaivanje i pravac listu daje Središni odbor Preko Pretsedništva. Član 34. g Prema potrebi, a po odobrenju Sredi-snog odbora, mogu i Oblasni odbori pokretati SVo.ie listove Narodne odbrane. Svi se listovi nioraju uredivati strogo u duhu zadatka Narodne odbrane; vlasnik lista biče dotični odbor, a urednik lice koje Središni odbor, dogovorno sa dotičnim odborom, odredi. U slučaju da se Središni odbor ne složi sa pisanjem ovih listova, on je vlastan da odmah obustavi njihovo izlaženje. Posebna izdanja: brošure, knjige, povre-mene časopise itd. izdaje Središni odbor. Izdanja ostalih odbora podležu cenzuri Središnog odbora. XII. Pečat Narodne odbrane. Član 35. Svaki odbor Narodne odbrane ima svoj pečat. Pečat je ovalnog oblika sa natpisom imena dotičnog odbora. Ime mesta je u sredini pečata. Oblik zastave, člansikh karata i uniforme propisace Središni odbor. XIII. Omladina Narodne odbrane. Član 36. Omladinske organizacije Narodne odbrane stoje pod dotičnim odborom Narodne odbrane i Glavnim starešinstvom omladine. Njihov rad regulisače Središni odbor Pravilnikom. XIV. Sud časti. Član 37. U slučaju potrebe, pri Središnom odboru i Oblasnim odborima, može se obrazo-vati za pojedine slučajeve »Sud časti« koji konaono rešava o razmiricama medu članovima. »Sud časti« sastoji se od tri člana, od kojih po jednog biraju zainteresovane strane, a ovi biraju sebi pretsednika. U slučaju da se o izboru ne mogu složiti, pretsednika odreduje Pretsedništvp Središnog odbora, odnosno Oblasnog odbora. Članovi »Suda časti« moraju biti članovi Središnog odbora, odnosno Oblasnog odbora Narodne odbrane. Svaki član se mora pokoriti odluci ovoga suda, protiv koje nema žalbe. Ko ne pristane na »Sud časti«, kad Središni odbor odluči da mu ima mesta, ili ko se ne pokori odluci »Suda časti« isključuje se iz organizacije. XV. Narodno-obranbeno vece. Član 38. Pri Središnom odboru Narodne odbrane, u cilju potpune kolaboracije svih organizacija koje rade u duhu člana 3 Pravila Narodne odbrane, a kolektivni su članovi Narodne odbrane, raid što uspešnijeg narodno-odbran-benog dela — postaji Narodno-obranbeno veče, u koje ulaze: a) Središni odbor Narodne odbrane i b) Pretsednici Glavnih odbora pomenu-tih organizacija, ili njihovi zamenici. Veču pretsedava pretsednik Narodne odbrane, a Veče se sastaje po pozivu pretsednika, poslovnik Veča propisače Središni odbor Narodne odbrane. XVI. Završne i prelazne odredbe. Član 39. Središni odbor propisuje pravilnike i upute u duhu ovih Pravila i daje obavezna tumačenja Pravila i svih Pravilnika, Stupanjem na snagu ovih Pravila svi do-sadanji odbori imaju se saobraziti ovim Pra-vilima. Ova Pravila stupaju na snagu po usvo-jenju Središnog odbora i odobrenju Gospo-dina Ministra Unutrašnjih dela obnarodava-njem u listu »Narodna odbrana«. Pretsednik Središnog odbora N. o., Ilija Ž. Trifunovič, s. r. Glavni sekretar-član Središnog odbora N. o., Urož M. Ujeli«:, s. r. Ova Pravila obuhvataju izmene i dopune donete odlukom Kongresa Narodne odbrane održanog 24 i 25 juna 1933 god. u Ban joj Luci, a potvrdena su odlukom gospodina Ministra Un. poslova I Br. 27532,/33. (Veza br. 30574/27.) (r Za zaščito vlagateljev VLAGATELJI, ORGANIZIRAJTE SE! G. predsednik kr. vlade je v svojem govoru od 22. t. m. napovedal prevažne ukrepe za obnovo našega gospodarstva, o definitivni ureditvi vprašanja kmečkih dolgov, zavrnil je ostro vse tendence inflacije ter napovedal odločno sanacijo denarnih zavodov in še več drugih važnih ukrepov, katerim naj bo osnova: povrnitev zaupanja. I. društvo za zaščito vlagateljev v Ljubljani (Šelenburgova ulica 3) opozarja svoje članstvo in vse vlagatelje posebno na oni del govora g. predsednika vlade, kjer govori o sanaciji denarnih zavodov in kjer pravi med drugim: »Poleg regulacije vprašanja kmečkih dolgov so največje važnosti za obnovo našega gospodarskega življenja tudi ukrepi, ki naj doprinesejo k poživljenju in ojačenju funkcije denarnih ustanov. Sedanji režim blokiranja vlog (§§ 5. in 6.) je enako, kakor dosedanji zakon o zaščiti kmetov, uveden kot začasen ukrep, da trenutno olajša položaj denarnih zavodov, ki so bili zašli v brezizhoden položaj. Z moratoriji, pri katerih ni viden končni cilj, se ne dajo odpraviti posledice gospodarske krize. Potrebno pa je ustvariti možnost, da denarni zavodi čimprej izidejo iz tega provizoričnega režima in se s postopnim popravljanjem gospodarskih prilik vrnejo v svojo normalno funkcijo. Ukrepi za sanacijo denarnih zavodov so različni po različnosti stanja posameznih zavodov, in po pomenu teh zavodov za splošne gospodarske interese v državi. Kar se ne da rešiti, kar je bilo že bolno rojeno, kar nikdar ni bilo zdravo, mora prenehati ter se likvidirati s čim manjšo škodo za zainteresirane. Zato je za take zavode predvidena uredba s posebnim postopkom likvidacije, ki bo omogočil enostavno in najcenejše prenehanje teh zavodov ob polni kontroli oblasti, da interesi posameznikov z načinom likvidacije ne bodo oškodovani. Za one denarne zavode, ki so sicer trenutno pasivni, ki pa se lahko in zaradi splošnih gospodarskih interesov morajo ohraniti, in za aktivne, a sedaj nelikvidne denarne zavode, se predvideva z uredbo niz ukrepov, da urede svoje bilance ter ojačajo svojo aktivnost in likvidnost. Poleg tega so s to uredbo predpisane tudi strogo sankcije za odgovornost članov upravnih in nadzornih odborov denarnih za- vodov in njihovih upravnikov. Režijski stroški denarnih zavodov, ki se bodo okoristili z uredbo o zaščiti denarnih zavodov, se bodo regulirali s posebno uredbo ministra za trgovino in industrijo, ki bo ugotovil za vsak zavod, koliko osobja sme imeti in kako mora biti sestavljeno osobje zavoda, kakor tudi, koliko smejo največ znašati režijski stroški. Člani upravnih in nadzornih odborov nimajo pravice ne na tantijeme, ne na kake druge honorarje. Pokojnine nameščencev ne smejo presegati ugotovljenega iznosa, a odpravnine ne smejo biti večje kakor šestmesečna plača. Uredba omogoča prekinitev posebnih in kolektivnih pogodb ter znižanje prejemkov aktivnih in upokojenih uslužbencev, kakor tudi odpravnin, pri zavodih pa, ki ne gredo pod zaščito, prekinitev posebnih in kolektivnih pogodb po oceni posebnega razsodišča. Poleg sredstev, ki so predvidena za povečanje likvidnosti denarnih zavodov, kojih terjatve se z uredbo o zaščiti kmetov pretvorijo v dolgoročne, je vlada mnenja, da bodo ukrepi za zaščito denarnih zavodov ob povratku splošnega zaupanja v gospodarstvo, kar bo nedvomno imel za posledico sklep vlade, ki se vidi v vseh teh ukrepih, da mora namreč vsakdo odgovarjati za svoje obveznosti, ustvarili zdravo bazo za postopni prehod k normalnemu in rednemu funkcioniranju denarnih zavodov, teh tako važnih faktorjev v gospodarskem življenju naroda.« Prej kakor se je mislilo, prehaja tedaj sanacija denarnih zavodov v odločilni Stadij. In kdo naj pri teh prevažnih vprašanjih aktivno sodeluje, če ne glavni interesenti, to so vlagatelji sami. 0 njihovem denarju se bo sklepalo, saj je denar vlagateljev glavna žila narodnega denarništva. Kako se bo odločalo z denarjem vlagateljev, to naj soodločijo oni sami. Do svoje privatne lastnine imajo vlagatelji v denarnih zavodih vso pravico in oni morajo zahtevati, kar je nesporno njihovo in kar jim je z vsemi zakoni priznano. Pri tej priliki vse vlagatelje ponovno pozivamo, da se v svrho uspešnejše obrane in zaščite svojih interesov, t. j. svojih vlog pri denarnih zavodih, združijo v lastni močni organizaciji! Napočil je čas, ko nam le lastna organizacija more in mora nuditi nujno potrebno samopomoč. V naši solidarnosti leže uspehi bodočega dela za naše pravice, našo privatno lastnino! Zato javite vsi vlagatelji svoj pristop našemu društvu enostavno po dopisnici! Vpliv nemškega kapitala na naš narod VPLIV NEMŠKEGA KAPITALA NA NARODNO I POLITIČNO ŽIVLJENJE V ŠOŠTANJU Po uradnem ljudskem štetju aprila 1931. je med 1735 prebivalci mesta Šoštanja 46 Nemcev, od katerih je 14 tujih državljanov; od ostalih je 17 moških oseb, tako da je med volilci v Šoštanju, ki jih je skupno okoli 400, največ 10 Nemcev. Šoštanj je torej izrazito slovensko mesto. Vendar pa začuti vsak, ki prebiva le nekaj tednov v Šoštanju na svoje veliko začudenje, da primanjkuje pri večini prebivalstva skoro popolnoma narodna in državna zavest, da tiči skoro večina prebivalstva še v starem nemškutarskem razpoloženju. Vzrok, da vlada po 15 letih naše države med prebivalstvom še tako mišljenje, je v glavnem nemška tovarna Woschnagg, od katere se čuti skoro vse prebivalstvo, zlasti pa delavstvo, popolnoma odvisno! Lastniki tovarne se smatrajo za poklicane, da vodijo nemštvo v Šoštanju in v tem jih vneto podpira njihovo izkijučno nemško nacijonalno uradništvo. Najbolje se kaže vpliv nemške tovarne pri raznih volitvah. Naj sledi kratek pregled volitev izza leta 1927.: 1. V' januarju 1927. so bile volitve za oblastno skupščino v Mariboru; takratna nemška politična stranka se volitev ni udeležila, pač pa je sklenila kompromis s klerikalci. Tovarna Woschnagg na teh volitvah ni bila prav nič interesirana. Tako se je zgodi- lo, da so pri volitvah dobili socijalisti nad 160 glasov in so se izkazali za najmočnejšo stranko v Šoštanju. 2. V septembru 1927. so bile volitve za narodno skupščino v Beogradu, takrat je nemška stranka oficijelno nastopila s svojo listo; tovarni Woschnagg je bilo na tem. da izkaže v Šoštanju čim večje število nemških volilcev in s tem v inozemstvu zbudi vtis, da je v Šoštanju močna nemška manjšina, katere pravice se pa teptajo; pritisnila je na svoje delavstvo in na nemškutarje v mestu in je pridobila 100 nemških glasov, kar je vzbudilo splošno ogorčenje. 3. V oktobru 1927. so bile občinske volitve v Šoštanju, glede katerih se je splošno pričakovalo, da bodo zmagali socijalisti in se je tudi že imenoval novi župan socijalist Štraus. Poleg nacijonalnega vzroka je imela tovarna Woschnagg še svoje gospodarske namene, da je z vso silo pritisnila zopet na volilce, ki so oddali za nemško listo nad 150 glasov, dočim so si socijalisti pridobili komaj 3 mandate; slovenska stranka je v ogorčenju novi izvoljeni občinski odbor z obstrukcijo razbila, ker za svoje narodno državno stremljenje pri klerikalnem velikem županu ni našla podpore. 4. V juniju 1928. so se vršile nove občinske volitve, glede katerih se je najprej sklenil s tovarno Woschna