Čudno ni.
Pod suho trto stojim —
Nobenega grozda na sebi veß nima.
Ob hiši na vrt strmim —
Ys.e cvgtje konLak je -lanska
Oziram se v pusti laz —
Yes gozd je posekla na njem sekira.
Pod manoj dolinska vas —
Ysak ogel pri hišah že kol podpira.
In konec vasi dekle ?
Ni več dekle ! Že davno je žena . . .
Oh, kaj sem opeval vse !
Zdaj ni mi po godu misel nobena.
Tako se ujeda, mori
Na svetu vse — razhčno — po svoje.
Jaz mislim, da čudno ni.
Če pesnik tudi se enkrat — izpoje.
Anton Medved.