Naročnina v Trstu znese: Za celo lčto . i gold. 20 s. Za pol leta . — * GO „ Za 3 mesece . — „ 30 „ (to velja tudi za tržaško okolico.)
/a druge kraje s pošto:
Za celo leto . 1 gold. 00 h. Za pol leta . — „ 80 „ Za 3 mesece . — „ 40 „ ("majhni razloček med tim in med programom izvira iz neke pomote.)
ILIRSKI PRIMORJAN
podučiven in omikaven list za slovensko ljudstvo.
———
Hvalo zasluži si vso, kdor druži koristno se sladkim (H or.).
.Naročnina naj Heur«*d-niištvu naprej plačeva, in to v gosp. Kozlerjevi hiši „nella Drogheria Angeli in Piazza delle legna št. 1" v Trstu (Trieste). Tam se bodo tudi oddajale vbo pisma. — Sicer ta list se bo tudi prodajal (vsak natis po 5 soldov) v tobakar-nicah nasproti Pošto, blizo „Chiozza" in ,,al Ponte della Fabbra".
to 1866.
Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 22. julija.
Stev. 14.
Velika nesreča, ktera je zadela Mojo severno armado, če tudi se je tako junaško bojevala, nevarnosti, ki so nastopile od tod za domovino, nadloge, ktere prinaša pokončelavna vojna ljubemu Mojemu kraljestvu češkemu in kteri žugajo tudi Mojega cesarstva drugim stranem, britke nepopravljive izgube , zavoljo kterih tisoč in tisoč rodovin žaluje, premočno so pretreslo Moje srce, ktero tako očetovsko in vroče bije za srečo Mojih narodov.
Toda zaupanje, ktero sem izgovoril v Svojem manifestu od 17 junija, zaupanje v Vašo nepremakljivo zvestobo, udanost in radodarnost, zaupanje na srčnost Moje armade, ktero tudi nesreča ne potare, zaupanje na Boga in na Mojo dobro, sveto pravico, ni se kratko nikar omajalo.
Obrnol sem se na francozkega cesarja, naj bi bil srednik, da se v Italii napravi primirje.
Cesar Napoleon se je radovoljno tega poprijel, ter se je sam ob sebi in s plemenitim namenom, da se ubrani dalje prelivanje krvi, tudi ponudil za sred-nika glede na primirje s Prusijo in na začetek razgovorov o miru.
Jez sem sprejel to ponudbo. Pripravljen sem, skleniti mir s častnimi pogoji, da se neha kri prelivati, da nehajo vojske pokončavati dežele; to-da nikdar ne privolim v tak mir, kteri bi pretresel podslombe, na kterih stoji Mojega cesarstva moč in veljava.
V tem primeru Me je volja raje bojevati se do zadnje kaplje krvi, in zvesti sem si, da v to privolijo Moji narodi.
Vsa rabljiva krdela se zbirajo, in po zaukazani nabiri vojskinih novincev, po obilnem številu dobro-voljcev, ktere" domoljubija novo-oživljeni duh povsod kliče k orožiju, dopolnuje se zopet armada.
Avstrijo je zadela huda nesreča; toda ni jej vzela srčnosti, ni je potrla.
Moji narodi! Zaupajte Svojemu Cesarju ! Avstrijski narodi niso nejgdar svoje veličine pokazali bolj, nego v nesreči.
Tudi Jaz hočem posnemati Svoje prednike in v nepretresljivem zaupanji na Boga, v trdni volji in stanovitnosti dajati Vam izgled.
Dano v Mojem prestolnem in vsega cesarstva glavnem mestu na Dunaji dne 10. julija 1866.
Franc Jožef 1.
r.
Štev. 15 našega lista izide 5. dan avgusta. Prosimo tiste gospode naročnike, ki iinajo naročnino plačati, naj jo brž ko mogoče [ ošljejo vredništvu.
Vojna
Na severji.
Kri lije v potocih ! Vojne krvava šiba tepe miroljubne narode i njihove pastirje! Surova moč, britki meč delata pravico v srednjej Evropi, a nad njima budi vsemogočno oko, ktero trepalnicama svetove razdeva i svetove stvari. Kaj je človek s svojim umom, kaj so železne vojske ? Veter popihne i — nej jih več. Naj se tepta i gazi sveta pravica še tako, popolnoma zatreti se nikoli ne more, nazadnje vselej zmore. Vojna, ka divja zdaj po naši državi i razdeva našo blagost, ta vojna ie krivična zoper nas, ta vojna je vstala le zato, da krivični sosedije poropajo nekoliko naših dežel, i da oslabe našo državo. Pravica je tedaj na na-šej strani i s pravicoj je Bog. Ne obupajmo torej, bodimo srčni, zaupajmo v Boga, v svojo moč i svojo pravico v britkej izkušnji, ka nas je zadela na severji. Sebični Prus je prilomastil, potem ko je več nemških
dežel posedla njegova vojska, prve dni tega meseca tudi v češko kraljestvo skoz več sotesk. Iz prva je bila naša vojska srečna, pri Skalici i Nahodi je na-tepla i nazaj pognala obile pruske čete. Ali naposled so morali uaši vojaki se umaknoti silnim pruskim trumam , ktere so kakor grozna povodenj prodrle na Oeško. Da bi se bila izpolnila želja i dober svet čeških časopisov, naj se napravi črna vojska, gotovo bi se ta velika nesreča ne bila zgodila. Ali tisti, ki imajo v rokah oblast, mislili so, da naša vojska Pru8ev po-zablje da torej nej treba orožija češkemu narodu. Žalostno je, da so se zmotili v strašno našo škodo. Potem ko so silne pruske trume pahnole naša veliko manjša krdela od čeških mej, zbrala se je naša armada mej Plesom (Jožefovim gradcem) i Kraljevim gradcem i tam se je unel 3 tega meseca strašen, za naše cesarstvo nesrečen boj. Prusov je bilo v tem boji krog 240.000, naših vojakov pa le 180.000. Od jutra do dveh popoldne so naši zmagovali in uže podili Pruse, ki so uže mislili, da so izgubljeni. Ali človek obrača, Bog obrne. Po dveh popoldne' se je obrnola sreča. O tem časi so Prusi opazili, da naši vojskovodije nejso posedli necega imenitnega kraja, i kakor bi trenol, bili so Prusi tam ter so začeli naše od strani in od zadaj napadati. Pri vsem tem bi še ne bila izgubljena bila
bitva, da se nej primerila druga nesreča. Benedek namreč je poslal iz središča trume, da zapode sovražnike, ki so zgrabili naše od strani i za hrbtom. Ko pa Prusi to opazijo i vidijo , da je. naše • središče s tem oslabelo, napno zadnjo moč i proderejo našo vojsko. Tako je bila bitva izgubljena. Iz tega se vidi, da so naši vodije večidel krivi, da se je zgodila ta velika nesreča, vsa srčnost, ves pogum, vsa hrabrost ne more pomoči, ako vojskini glavarji nejso dovolj bistroumni. Posebno slavno sta se bojevala generala Gablenc i Raming, ali ko je bilo naše vojske središče prodrto, nejsta mogla več izgube odvrnoti. Veliko je tudi pripomoglo Prusom orožije k zmagi. Imajo namreč take puške, s kterimi lehko v enej minuti petkrat ustrele, i ktere se nabijajo pri batu; imenujejo jih puške na iglo.
Po tem nesrečnem dnevu, v kterem so izgubili naši kakih 120 kanon i 40.000 mož, pa tudi Prusi zelo veliko, začela se je umikati naša vojska, pruska pa pritiskati za njoj, i zdaj stojite obe te vojske blizu Dunaja na Donavi, kder se vsaka ura utegne vneti še hujši i strašnejši boj od onega med Plesom i Kraljevim gradcem. Naši so sopet dobili srčnost, pomnožili so armado tudi iz laških dežel, i tako je še dobro upanije , da zmore i vrže sovražnike iz cesarskih dežel.
Na Jugu.
Po nesrečnej bitvi pri Kraljevem gradcu odstopil je naš cesar laško deželo francoskemu cesarju i ukazal vojakom, naj jo zapuste, le v trdnjavah je ostalo vojakov potrebno število. Zato z Laškega nej posebno važnih vojnih novic. Le Garibaldci silijo na tirolsko i bili so uže večkrat krvavo tepeni. Ker je naša armada zapustila laško, udarili so Lahi na Beneško i stoje uže blizu Vidma. Tudi laške vojne ladije so začele 18. t. m. Liso na Dalmatinskem bombardirati, pa nejso nič opravile. 19. t. m. jim je šel admiral Tegethof naproti, i jih je drugi dan, to je pretekli petek napadel i slavno zmagal. Eno železom okovano veliko ladijo je na dno pogreznol, druga je v zrak zletela. Naše ladije so nepoškodovane, samo linejna ladija „KaiserK je izgubila en jambor. To je prva velika i slavna zmaga, ktero je dobila Avstrija na morji. Slava !
Tržaško-mestne in okolične zadeve.
*	Gospod A. K. Fabjani, vrli Sloverec v Trstu, ki je osnoval vožnjo za blago iz Trsta v Mejiko, dobil je od ondašnjega cesarja Maksimilijana I. častno ime: dvorni zakladnik.
*	Ljubljeni visokočastiti naš gosp. okrajni šolski nadzornik Jakob Koman so letos obiskovali i pregle dovali tržaško-okolične šole brez poprejšnje napovedbe, kar nej bilo poprej v navadi. Ilodijo pa ta prijazni gospod v šole ko prijatelj nčiteljstva i šolske mladine,, kar vsi dobro spoznajo. Vrli gospod, srca učiteljev so vaša.
*	V nekem kraju tržaške okolice je dobil učitelj za orgljanije pri majnicah od g. dušnega pastirja 15 gl. Bog živi omenjenega gospoda! ker vidi, da orgije i petije božijo čast povzdigata i da orgljar za svoj trud plačo zasluži.
*	V Ti stu se je do 18. t. m. nabralo 50.846 gl. 23 kr. v gotovini na pripomoč ranjenim vojakom, llazen te gotovine pa še veliko družili potrebnih reči,
*	V Trstu je začel izhajati 15. dan t. m. nov slovenski časopis z naslovom: „Tržaški Ljudomil", kterega lastnik i vrednik je g. Jože Godina (Vrdelski) pomagalec pa g. Gasper H. Martelanc. Izhajal bode drugo nedeljo prve i drugo nedeljo druge polovico vsacega meseca. Cena mu je za celo leto 1 gl. 20 kr., s pošto pa 1 gl. 40 kr.; za pol i četrt leta v primeri
celoletne naročnine. Ta list je političen , učiven i kratkočasen. Pisma i naročnino prejema Jože Godina v hiši g. Jakopa Svetina „Via Farnedo" štev. 28 v Trstu.
*	16. t. m. so začeli poljski čuvaji (vardijani) po njivah v tržaški okolici stražiti (vahtati), da ne bi kak potepuh sadija i drugih reči kradel.
*	Mnogo učencev tržaških šol si je vojno napovedalo. Zbrali so se 11. t. m. zunaj mesta i se kamenjem tako lučali, da je eden kar na mesti obležal i drugi po nekoliko urah umeri.
Kaj je frtpi važnega t
*	»Slovenec" v štev. 56 t. 1. jjiše: Preljubi Slovenci ! V sadanjih časih, ko se godijo ne samo tako strašne, temuč tudi tako imenitne reči po naših krajih, tudi vi ne morete izhajati brez časopisov. Prav in potrebno je, da segate po njih in tako zveste , kaj se po svetu godi. Pa imejte toliko pameti in toliko slovenske krvi, da si naročujete najpred slovenske, domače časnike. Hvala Bogu, da jih imate, — imate „Novicew, „Slovenca", »Danico", »Ilirskega Primor-jana", po teh segajte, te podpirajte, te priporočujte in razširjajte.
*	Na Dunaju so 13. dan t. m. popoldne poskušali streljati s puškami na iglo v pričo g. nadvojvoda Leopolda, vojnega ministra i mnogo generalov. Vsak vojak je v eni minuti dvanajstkrat ustrelil. Vsak dan naredijo 2000 takih pušk. Te puške so podobne pruskim puškam, vendar pravijo, da so še mnogo boljše od pruskih.
*	Na več krajih na Nemškem se je začela kolera.
*	V Carigradu (Konstantinopoli) je nekij avstrijski podložnik ondašnje poslanstvo (konsolato) prosil, n&j mu dovoli napraviti slovanskih prostovoljcev četo, ka bi štela 2—3O0 mož. Ker pa poslanstvo nej imelo pravice tega dovoliti, poslalo je prošnjo o tej zadevi vojnemu ministerstvu na Dunaj.
DOPISI.
Iz Istre, 16. inal. serp. {G. G.) (Nekaj o šolstvu.) Da je ljudska šola nravnemu i poboženmu življenju podlaga, to mi potrdi vsak izobraženec, ker je to že več pedagogov do zobca dokazalo in po časopisih razglasilo. Zadnja leta se je več novih šol po Istri osnovalo. Prav hvalevredno početije je to. Kdo ne ve, kako so oni ljudije, koder nej šole, neotesani i surovi, i njih otroci dorastajo skoro kakor divjačina v gozdu. Da se tak človek zave kaj je njegov namen ali čemu je na svetu, o tem se mu še sanja ne. Kdo se more za dobrega državljana i kristijana brez dobre izreje odgojiti ? Tako žalostne izglede imamo vsak dan pred očmi. Tukaj le eno priliko, kako se ljudije in otroci spremene, kder šolo vstanove. V fari N... od starodavnih časov šole nej bilo ; cerkev je storila za omiko in odgojenje svojih faranov kar je mogla, pa vsemu nej mogla zadostiti, ker jako sprideni in hudobni so bili otroci, stari i odrastli, nevedni, prepirljivi in so si veliko vsakovrstnih nesreč na glavo na-kopavali. Sloveli so daleč okrog.
Dve leti je preteklo, kar so novo šolo napravili. Prišel je mlad, pa izvrsten učitelj, naj prvo v to faro; i gotovo bi zelo dobro bilo, da se na vsako novo ustanovljeno šolo prav izvrsten učitelj postavi, da ljudije veselje do šole zadobe, ker tak učitelj lehko zdatnejše svojo nalogo reši. Zdaj pa se tam otroci tako lepo vedejo v cerkvi in doma , da je slehernemu v veselje, in vidi se, da še odrasli otroke posnemajo. Kako lepo
je, kako človeka zveseli, ako ga v ptujem kraji majhen deček s prelepim pozdravom nagovori. Tako se zdaj v tej fari godi. Pa ne le samo v tej fari, temuč tudi v drugih krajih imamo take izglede nove sole i marljive učitelje ; čudo je, da se malokdo v »Ilirskem Primorjanu" o tej reči oglasi, ker, on bode zanaprej primorske učitelje zastopal, njih krivice in rane svetu razglašal. Torej učitelji! izbudite se, združite se vsi v eno kolo, dopisujte našemu listu , i potožite svoje nadloge, ker dobro znamo, kaj vam manjka. S zedi-njenimi močmi, pa vse storite. *)
Ko so bile preteklo šolsko leto nektere učiteljske službe razpisane, prišli so tudi iz Kranjskega nekteri učitelji pozvedavat za te službe; da bi pa laže službe dobili, obečali so županom, da hočejo cenejše služiti i krčmarjem tudi zagotavljali, da je bodo pogostoma obiskovali.**) Da nejso prav delali, to pamet vsakemu veleva. Ali župani plačo znižajo ? Kdo pa jo potem poviša? Ali ni učiteljeva plača stanovitna in vrh te»a še tako nizka, da skoro nej mogoče ž njo živeti? To prizadevanje pa nej nič zdalo, zatorej so se morali vrnoti v svojo domovino. Upamo pa, da ne bodo nas več nadlegali.
Letos so se 29 učiteljem tržaške škofije remune-racije podeljile; ali splošna želja je , da bi se vsakemu dalo to plačilo, ali pa vsaj vsako drugo leto, da bi učitelja doletel kak dar, ker vsak lehko vidi, kdor ni slep, da ga krvavo zasluži.
C. k. deželna vlada je tudi ukazala i proporo-čila vsem učiteljem, naj marljivo podučujejo v nedeljskih šolah. Marsikteri učitelj se res veliko trudi v teh šolah, ali njegovo prizadevanje, marljivost i veselje kmalu opeša, ker nekter učitelj zaporedoma dobi to remuneracijo, drug pa veliko let čaka in na zadnje tudi še nič ne dobi.
Zatorej bi bili tistim, ki bi to predrugačili, vsi istrski učitelji hvaležni, in ako bi se vsakemu tak dar vsako leto naklonil, obrodil bi se lep sad o tej zadevi.
Iz Senožeč, 12. rožnika. Laže so bile prva vas pred nekterimi leti v naši fari, kder se je ukazalo vsakemu soseščanu, naj zasadi vsako leto 6 sadnih dreves na svojo lastno zemljo (grunt). Senožeče so pričele predlanskim to posnemati, pa že lani se je opustilo in letos se je tukaj napravila drevesnica (vrtna šola); nasadilo se je vanjo blizu 1700 drevesc, skoraj vsa so se prijela; trava se je pokosila, drevesa oplela, tako tudi učiteljeva salata in fižol, le nežna murbova drevesca so še z velicim plevelom obrastla. — Srce poskakuje človeku, ako bere i sliši, kako marljivo se slavno primorsko deželno poglavarstvo prizadeva za napravo drevesnic po raznih krajih, in koliko se je že dobrega storilo za pogojzdovanje Krasa. Želeti bi bilo, da bi se tudi kak domoljub od kranjske strani za to važno reč krepko potegnol, ker gojzdovi so leto za letom redkeji, in kamenene goličave — znamenje prekrasnega Krasa odkrivajo. — Odkar se je vojna začela, nabila sta se uže 2 cesarska razglasa v slovenskem jeziku po voglih; povabila o nabiranju prosto-volcev in planinskih strelcev, o cufanju i. t. d., pa v slovenskem in nemškem jeziku. Poslednje „Novice" nam naznanjajo, da c. k. deželno predsedstvo pošilja po c. kr. kantonskih gosposkah vsem županijam po deželi »vojskina naznanila", ktera po telegramih na kratko v nemškem in slovenskem jeziku popisujejo dogodke na južnem in severnem bojišči, pa pri nas se nejso še objavile, le 12 številk prejšnih »bulletinov" v nemškem jeziku se vidi še pribitih.
•) O tej važnej reži „ Primerjan" prav rad jemlje dopise iz vseh slovenskih krajev, ker javnost največ pripomore, da se zbolj-šajo ljudske šole.	Vred.
**) Mislimo, da takih učiteljev vendar nej bilo dosti.	Vred.
Počitnice (vakance) naše šole se kmalu začno; želeti bi bilo, da se saj 3. razred (klas) kmalu popolnoma dovrši, ako se ne more tudi že 4. pri tako obilnih pripomočkih napraviti. Pa tudi za šolsko imetije »soseskino hišo", za ktero leži 600 []' velik vrt, poleg državne ceste in ne deleč od farovža, moralo bi se bolj skrbeti, kakor dozdaj, ker njen sedanji stan žali oko memo gredočega človeka. Novo kaplanijo hočete zidati, sliši se mrmrati, — pa kje imate neki novce (denar)? Ne veste, da davki so veliki, letine slabe, zaslužki redki!! — Če vas že mika tako stavbo napraviti, ne bi se li dalo na soseskino hišo , ka stoji zdaj prazna, z manjšimi stroški še eno nadstropije (pian) prizidati, in to za kaplanijo in šolo porabiti?
Novi župan nej še izvoljen, če tudi je že 7. teden pretekel, kar so se novi komunski (občinski) mo-žije (odborniki) izbrali.
Iz Doline pri Trstu. J. L. (Uradovanije; g. dekan). »Ilirski Primorjan" je omenil, da bi rad dopise dobival od vseh strani, — od naših krajev pa še nobenega ni prinesel, zatorej pišem jaz par vrstic. Kar se tiče slovenščine, vedno je še žalostno. V urad-nijah (v Kopri) se čisto laško pisari, k večernu se kak poziv slovenski spiše, pa še to le malokdaj. Posebno našim županom ali »podestadom" priporočamo, naj vendar že začno slovenski uradovati. — Ker rad razglašaš narodnih mož zasluge, povej svojim bravcem kako se veselimo o če spoštovanega dekana g. J. Jana, ki se tako iskreno trudi za dušno in telesno omiko šolske in odrasle mladine, i za vse, kar more pripomoči k blagostanju prostobornega kmeta. Slava ver-lemu Gospodu! Prihodnjič kaj več, ako vam je drago. *) Z Bogom.
„?„ Iz pod Novega grada. V našem okraju je velika revščina, ker letine so slabe , zaslužkov nič i davki pa veliki. Vrh tega morajo kmetije v Pregarski kaplanii več žita za plačo svojemu duhovnemu pastirju dajati, nego so v prejšnjih letih dajali. Prav je , da se je plača gosp. duhovniku zvišala, ker vse je draže, torej tudi se starimi dohodki nej mogoče shajati; ali poboljšek pri plači bi bile imele dotične gosposke iskati kje drugod i ne pri revnih kmetih, ki skoraj nejmajo, da bi se vsak dan do sitega najedli. Slišimo i beremo, da delitev (talanje) zemljišč nej koristna i le revščino še bolj širi; prav zarad tega se nam še bolj čudno zdi, da posestniki razdeljenega zemljišča morajo od vsakega dela toliko žita gosp. duhovniku dajati, ko prej celo zemljišče. To nej po pravici! Vse vasi omenjene kaplanije so dovolile povišano plačo, le vasi Prelože i Pregarije ne. Od prve vasi se povišani del ne tirja od druge pa; — i ker zarad revščine ga nekteri dati ne morejo, zato jim pobirajo kotle, ženske kožuhe, gnjati, krave i. t. d., kar kantonska gosposka v Novem gradu skoraj po nič prodaja. Naj bi deželna vlada revežem tako ali tako pomagala.
Naj se omenim to le : Dotični zapisnik je spisan v nemškem jeziku, srenjski predstojniki so se pa podpisovali talijanski, i sicer „ Giovanni N, suppano di N. i. t. d." Ali nej to čndno?
Z/d Iz Ljubljane. Deželni naš poglavar je razglasil ukaz, naj se napravi na Kranjskem črna vojska. Vsak rojen Kranjec od 18. do 50. leta, ima prijeti orožije v roke. Vlada bode skrbela za potrebno orožije, dokler pa tega ne dobe prebivalci, naj vzame vsak, kar ima za brambo pripravljenega, bodi si r uška, kosa ali sekira, črno vojsko imajo nabirati okrajne gosposke i župani. Razdeli se črna vojska v kompa-nije po tri do štir sto mož. Vodniki se bodo dajali vsakej kompanii; tudi žandarji se imajo tem kompa-nijatn pridružiti. Namenjena je ta vojska za to, da
*) Vselej drago.	Vred.
sovražnika povsod ovira i nadleguje, da mu jemlje živež i vse, kar se vozi njegovej vojski. Rabila se bode navadno le v domačem okraji ali pa v sosednih okrajih.
Ker za ta oklic nej poprej vedel ni deželni odbor ni mestno svetovalstvo, zato so šli deželni odborniki i mestni svetovalci k deželnemu poglavarju , ter so se pritožili, i dva gospoda sta bila precej na Dunaj poslana z naročilom, naj se z vlado o tej zadevi pogovorita.
«ai\AAAAAAAJVW»
ZMES
Pogovor med gospodom Slavoljubom m kmetom Matevžem. — P. -
M. Dob'r večer, gospud Slavoljub!
SI. Bog daj!
M. Kaku stojiste?
SI. Na nogah, kakor vidite.
M. Tu vid'm ja, — ma jest s an ten li poprašat, če ste zdravi.
SI. Drugikrat tedaj recite: Kako je kaj? Ali ste zdravi? i. t. d., ne pa: Kako stojite? ker to je vzeto iz Talijanščine, in mi Slovenci tega nejniamo.
M. Na, nu, zdej bon že vedu; pej či ste b li trku časa, skora sedan (sedem) čičjih let se nejsva vid'la. Prou veseli me, de se spet anbot najdeva, če lih (čeravno) je šlu sunce vre za božjo gnado , pej sej zdej je pr'jetnu se kej pomen't, k'je hlad.
SI. Kaj mi pa novega poveste?
M. Neč dobr'ga. Kod'r člov'k hodi, vidi večkrat veliko srovust. Ani 1'dje so taku srovi, ku repa, kad'r se jo 'zrije. Pej repo, če se dene čiihat, rata mehka.
SI. Tudi za surove ljudi so kuhinje, da se zmehčajo ali omikajo.
M. Od tac'h ciih'nj pej nejs'm še čeu (slišal) kakor san čeu od malna (mlina) k' stare 1'di semelje jen mladi uon (vun) pridejo. — Nu poved'te mi, kej so tu za ane čiih'nje?
SI. To so čitalnice ali bralnice.
M. Citaun'ce! — tu so kraji, kokar san čeu, kir (kjer) plešejo, jegrajo jen fajfajo. Ce se u tac'h krajih 1'dje mikajo, potli bon pej tiidi reku , da u pakli (pekli) mol'jo.
SI. Kdor vam je o čitalnicah le samo to povedal, ali nej imel možganov v glavi, ali pa je bil od vetra pijan.
M. če pej zdej še nej mara praveh misli od čitalnic , pros'n vas, povd'te mi vi, kaku de je ta reč.
SI. Prav rad vam o čitalnicah več povem, i želim, da to reč potem tudi sami preudarite. Besedi čitalnica, i hvalnica izhajati iz besed citati i brati. Ljudem, ki se zbirajo, da čitajo ali bero mnogovrstne liste i knjige, pravi se jim: čitalnično ali bralno društvo. Poglavitni namen teh društev je ta, da širijo omiko in izobraženije, da učč lepo peti i čisto govoriti slovenski jezik. Zraven tega pa tudi dopuščajo pošteno razveseljevanije, brez kterega svet tako ne more biti, i ktero mladina posebno ljubi. Čitalnica ali bralnica je torej šola za vsak stan, tedaj tudi za kmete , ker marsikteri te ali une reči, ki jo bere ali sliši, prav ne ume, in mu jo drug bolj'omikan ali učen čitalničin ud dobro razloži ali razjasne. V čitalnicah ali bral-nicah se pa ljudije tudi uče med seboj mirno, zložno i prijazno živeti, kar je v denašnjih časih zlasti nam Slovencem zelo treba. Pa kdaj i kako bi vam mogel našteti vse koristi, ktere dajo čitalnice ali bralnice; le
to še pristavljam, kdor nič ne bere, nič ne ve; kdor nič ne ve, ta je revež i gre rakovo pot.
M. Zdej ste me pej do kraja prepričali, de so čitaunVe ali braun'ce prou potrebne jen koristne, ma li tu še rečem, de na kmetih na smejsta bet u taceh drustvah ne ples jen ne jegra, zakej use tu prou lahku napravi raus jen kaus.
(Dalje prihodnjič.)
Prusi pri sv. Petri i pri satani. Svetu naznanjajo Prusi zmirom manjše število ubitih lastnih vojakov nego jih imajo v resnici. Tako so hoteli tudi svetega Petra v nebesih i satana v peklu slepariti, ali spodletelo jim je. Prišlo je veliko število ubitih pruskih vojakov pred nebesa. Najimenitnejši potrka na vrata. Sv. Peter pokuka skozi okence, čita pruskega poveljnika pismo, i z glavo majaje reče: „Tukaj vas je več, nego je v pismu zapisano, i vi ste tisti, ki so v saksonski i češki deželi ropali; taki ne hodijo v nebeško kraljestvo, — odlazite v pekel!" Vojaki so na to z ministrom Bizmarkom strašili sv. Petra , on jim pa kar okence pred nosom zapre i videli so , tam Bizmark nejma moči. Prišedši (ko so prišli) pred peklenska vrata, potrkajo in izroče pismo satanu vratarju (portonirju). Ta kihne, i strašen ogenj mu šine iz nosnic na Pruse tako, da nekij izmed njih reče : Gotovo ima ta satan nos na iglo, kakor so naše puške. — Vratar pismo prečita, šteje vojake i govori tako-le: „Tukaj vas nahajam dvakrat toliko, kakor je v pismu zapisano ; pojde jih pa v pekel le toliko, kolikor kaže pismeno število, vsi drugi odlazite nazaj i povejte poveljnikom, naj drugikrat resnično število ubitih zapišejo. Predno pa vas noter pustim, moram dobro pogledati, da bi ne bilo med vami kake glave , ktere še. peklenski kralj v svojem kraljestvu noče imeti." — Potem se peklenska vrata z velikim ropotom zapro. ■
(Tržaški grb.) Vsakemu, ali vsaj vsem Trža-čanom i okoličanom je znan grb (itema, akula) tržaškega mesta i njegove okolice; pa to morebiti nej vsem znano, kako in iz česa je sestavljen. Val vaz or o tej reči v svojej kroniki tako-le piše : Trst je bil nekdaj rimska naseljbina (kolonija), v kterej so mnogo kristjanov mučili (martrali), med temi tudi rojenega Tržačana svetega Seržija (Sergius). Od tega svetnika ima mesto lep spomin v grbu, v kterem se vidi dvoglavi orel (znamenije, da je Trst rimskega cesarja za svojega gospoda spoznaval) i dva krivca (fouča), izmed kterih srede se sulica kaže. To je bilo sv. Seržija pravo orožije, ktero je iz neba padlo, ko je mesto od sovražnika stiskano za pomoč omenjenega svetnika prosilo, i to mu je bilo znamenije, da je pomoč blizu. Prišla je tudi kmalu, i rešeni so bili sovražnika. To orožije se pa hrani še zdaj v cerkvi sv. Jošta v Trstu, i zarad tega čudeža, vzelo ga je mesto v svoj grb.
(Smešnica.)
Anton (trgovski učenec.) Ne zamerite gospod Vatel, ali pri vas ne dobimo nič za novo leto ?
Vatel. O pač! vsak dobi še enkrat toliko, kolikor page) ima na mesec. . Pa jaz nej mam še nobene plače.
V. Tudi ti dobiš še enkrat toliko, kolikor imaš
plače.
A. Ja, pa . . . .
V. (jezen) Kaj blodiš? al morda misliš, da zavoljo tebe vpeljem drugo navado? Dobiš tedaj dvakrat toliko, kolikor imaš plače na mesec.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu v VrdiSli.
V Trstu. Tisk Avstrijanskega Lloyda.