Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto______________________ $3.00
Za pol leta__________________________1.75
EDINOST
206 Adelaide St W, Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
V . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
▼ . . .
-I-
Let. 3. Št. 124.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, AUGUST 8, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 124.
MIHAJLOVIČEVCI PRIZNALI SODELOVANJE Z
nacisti
Beograd, 28 jul. — Pred tukaj-šnim vojnim trubinalom se je začela sodna obravnava poleg števila drugih krivih za sodelovanje z nacisti proti narodno osvobodilni borbi, članom centralnega komiteja Draže Mihajloviča, obtoženi za veleizdajo, vohunstvo in sabotažo. Vrhovni sodiščni tribunal tvore, predsednik polk. Mihael Stan-kovic, major Mihael Jankovič, poročnik V. Petrovič in tajnik polk. Todor Popatich.
Sodna dvorana v kateri se vrši sodba proti narodnim izdajalcem, je nabito polna občinstva. Mnogi vdeleženci so klicali:' "Smrt izdajalcem, na vešala z mo-
Parnik Andrej [¡lovi v domovino
Montreal — Glavni tajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, Steve Miošič, kateri se je zadnje dni nahajal v Montrealu in pose-til posadko parnika Andrej, pravi naslednje:
"Parnik "Andrej" plovi pod novo jugoslovansko zastavo. Tudi nekateri mornarji imajo pripete petokrake na svojih čepicah, namreč oni, kateri so sodelovali v o-svobodilni borbi. Dočim so drugi večina na tem parniku že dalj časa, namreč odkar je nastala vojna in sedaj prvikrat po šestih letih plovejo v jugoslovanska pristanišča.
Ta parnik je odpeljal v staro domovino, 6000 ton moke, mesa in drugih reči, namreč moke 3,899 ton in mesa 1,100 ton, ter poleg tega 171 trokov po 3 tone teže, nekoliko plugov itd. Vse to pošilja organizacija UNRRa. Toda tej pošiljki je priloženo obenem 600 zabojev, katere pošilja Yugoslav Relif Fund (prejšni tkzv. "prijatelji Jugoslavije). Njihova pošiljka katera je obenem prva vsebuje 10.000 parov čevljev in razno drugo blago.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov topot ni poslal večjo količino reči, razen 70 zabojev zbrane obleke itd. Poslali smo to, kar je bilo v zabojih pripravno za od-poslati, je dejal glavni tajnik Sveta.
rilci" — živelo ljudsko sodišče!
Sodiščni predsednik je prečital obtožnico, kakor tudi politično pripadnost obtožencev. Mnogi od teh niso prej pripadali kaki politični skupini, dasi so vsi eni več in drugi manj odgovorni za številna zločinstva, katera so vršili četniki nad miroljubnimi prebivalci. Tako n. pr. obtoženec Mustafa Mulelich, podpredsednik tkzv. centralnega komiteja Draže Mi-hajlovič-a pravi: "Videl sem priti nemške oficirje v glavni stan Mihajloviča, vedel pa sem tudi, da Mihajlovičevi četniki dobivajo o-rožje, municijo in drugo orodje od Nemcev." Nadalje je izpovedal obtoženec Jure Jurovich naslednje: "Danes je več kot jasno, da je organizacija Draže Mihajloviča ko-laborirala z sovražnikom in lahko se reče, da smo mi, njeni člani, pomagali direktno sovražniku. Mnogi drugi obtoženci so priznali sodelovanje s sovražnimi silami v borbi proti partizanom in narodno osvobodilni vojski.
Obtožnica zaenkrat ne vsebuje izrečene kazni za storjene zločine, katere so povzročili in bili odgovorni obtoženci. Sodiščna obravnava se nadaljuje vsak dan in je dosedaj bilo zaslišanih veliko število poleg članov tkzv. centralnega komiteja Draže Mihajloviča, tudi drugih obtožencev za zeleiz-dajo, vohunstvo in sabotažo.
Pa naj kdo reče, da niso pri tem sodelovali posamezni ljubljenci Draže Mihajloviča, tudi na tem kontinentu, ko so ga v zvezde kovali kot legendarnega "junaka" — izdajalca.
Zavezniki ne ravnajo lepo z Korošci
VOJAKI SE POVRNILI DOMOV
Halifax — Zadnjo nedeljo se je povrnilo okrog 10.000 vojakov obojega spola iz Evrope, kot prva kanadska armada vred z njenim poveljnikom generalom H. D. G. Crerar.
Vojake je pričakalo veliko število občinstva v pristanišču, kakor tudi pozneje na raznih postajah na potu domov.
LJUBLJANA 25. julija. — Koroški Slovenci, ki so se 17. julija vrnili iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji, so bili poslani v jezuitske barake v Celovec, kjer je tudi precej ustašov. Slovenci morajo živeti v sobah brez postelj ali slame. Zdravstvene razmere so neznosne, hrana pa je zelo 4laba. Medtem pa dobivajo ustaši izvrstno hrano. In kar je še več — ustaši so oboroženi, da pazijo na Slovence.
Poveljnik stotnik Chamberlain ni naklonjen iternirancem. Ko so Slovenci poslali protestno delegacijo k poveljnika radi slabe hrane in slabega postopanja z njimi, jih Chamberlain ni hotel sprejeti, izvzemši enega zastopnika, kateremu je pojasnil, da smatra hrano popolnoma zadovoljivo.
22. julija so bili interniranci obveščeni, da se tisti Korošci, ki imajo svoje domove, lahko vrnejo domov, drugi pa naj ostanejo pri sorodnikih. Zavezniki pa še niso ničesar storili, da bi Nemcem odvzeli lastnino (ki je bila po sili vzeta Slovencem), niti ti nemški naseljenci ne kažejo ni-kake namere, da bi to lastnino pustili.
V TRSTU BO POSTAVLJENO
NOVO LJUDSKO SODIŠČE
TRST 24. julija. — Zavezniški governer Trsta in Slovenskega Primorja polk. Bauman je povabil zastopnike ljudskega sodišča in zastopnike bivših italijanskih sodišč na razgovor dne 20. julija. Na seji, ki je trajala štiri ure, so razpravljali o metodi za ustanovitev novega ljudskega sodišča, ki bo sodilo vojne zločince. Governer Bauman se je posvetoval z zastopniki višjega ljudskega sodišča dr. Pucom in dr. Trlonjo ter s predsednikom Okrajnega ljudskega sodišča dr. Venturinijem, kateri imajo imenovati za člana odbora za sestavo listo sodnikov za ljudsko sodišče, dva Slovenca.
Istočasni imajo predsednik italijanskega prizivnega sodišča, višji tožitelj ter predsednik italijanskega okrajnega sodišča imenovati dva Italijana v ta odbor — in vsi štirje bodo izvolili petega člana odbora, ki bo predsedoval.
Ta odbor petih članov bo sestavil listo 150 delavskih ljudi, izmed katerih bo zavezniška vojaška uprava na priporočilo predsednika okrajnega sodišča izbrala 75 članov ljudskega sodišča. Čia-ni ljudskega sodišča morajo kiti moralno in politično spremljivi in ne mlajši kot 30 let. Vse smrtne kazni bo moral potrditi feldmar-šal Alexander ali pa governer o-kupacijske cone.
ITALIJANSKA - SLOVENSKA MLADINA POZDRAVLJA "VELIKO TROJICO"
POSTOJNA 25. julija. —
Športni oddelki jugoslovanske vojske so obdržavali tekme in sestanke 21. in 22. julija. Teh se je udeležila mladina iz Trsta in drugih delov Slovenskega Primorja, ki je pod zavezniško okupacijo. Omladince je sprejela vojska in okrog 2.000 prebivalcev Postojne in okolice.
Ob tej priliki je bilo manifesti-rano veliko edinstvo italijanske in slovenske mladine. Mladina iz Trsta, Slovenskega Primorja, Postojne in okolice je poslala naslednjo brzojavko Churchillu, Truma-nu in Stalinu: "V soglasju z krimskimi resolucijami o narodnih pravicah glede samoodločbe ter v bratskem edinstvu med italijansko in slovensko mladino Trsta, Postojne in Ljubljane, vam pošiljamo naše tolpe pozdrave iz našega sestanka, na katerem manifestiramo bratstvo in edinstvo harodov, ter upamo, da bo na vašem velikem sestanku izbrisana krivica, ki je bila storjena našemu narodu."
Nadalje je bila poslana resolucija Narodni osvobodilni fronti
Slovenije, in v mladina izrazila
tej resoluciji je svojo odločnost
obvarovati in če potreba boriti se za vse uspehe osvobodilne borbe ter svoje zaupanje, da bo program Narodne osvobodilne fronte izveden. Pozdravni telegram je bil poslan tudi maršalu Titu, v katerem je bila izražena ljubav in občudovanje mladine.
PRIPRAVE ZA TRETJE ZBOROVANJE AVNOJ-a
, BELGRAD — Tukaj se delajo velike priprave za tretje zborovanje AVNOJa in kongres Narodni osvobodilne fronte. AVNOJ bo vključeval nadaljnih 120 poslancev. Na ta način bo jugoslovanska poslanska zbornica ražširje-na in bo vsebovala tudi člane stare skupščine, kateri so bili izvoljeni 11. decembra 1938, kakor tudi zastopnike onih političnih strank, ki do sedaj niso bile zadostno zastopane v AVNOJu.
Naprej se lahko pove, da bo tretje zborovanje AVNOJa uspešno. Razpravljalo se bo o postavah glede konstituentne skupščine, o volitvah poslancev in o drugih važnih zadevah. Predložena bo tudi postava glede civilnih u-radnikov in civilne službe. Postavljena bo povsem na popolnoma novi in demokratičti podlagi. Prekinila bo vse obstoječe uradniške kategorije,, avtomatična povišanja državnih uradnikov ter izsiljevanje nesposobnih uradnikov. Povišanja in nagrade uradnikov bodo pod novo postavo odvisna popolnoma od zasluženosti.
SANS
NAROD JUGOSLAVIJE SE ZAHVALJUJE ZA
RUDEČI KRIŽ JUGOSLAVIJE SE ZAHVALJUJE NAŠEMU NARODU V KANADI ZA POSLANO POMOČ V OBLEKI IN OBUTVI
GENERAL FRANKO SE JEZI
Madrid — General Franko se jezi proti sklepom deklaracije velikih treh, katera izključuje njegovo fašistično vlado.
Kaj drugega naj stori, kakor da sledi Musolinija in Hitlerja. . .
Pismo Rudečega Križa se glasi:
Dragi tovariši:
Prilagamo v tem pismu "osem pisem od tovarišev in tovarišic kateri se zahvaljujejo za darila naših iseljencev v Kanadi. Ta pisma pa lahko iskoristite tako, da kolikor mogoče več našega naroda v Kanadi zve za te zahvale.
Z tovariškim pozdravom Upraviteljstvo R. K. J. Kapitan Ivasic. v. r.
Zahvalna pisma naroda se glase:
Travnik, 28. aprila, 1945. — Zavedam se dolžnosti, da se zahvalim našim bratom in sestram Južnim Slovanom v Kanadi za poslano nam obleko, od katere sem tudi jast prejela darilo. S takim delom ste naredili veliko za naš narod tukaj katerega je zločinski okupator do golega oropal.
Veliko cenimo zavest naših bratov in sester v Kanadi, za kar se njim najprisrčneje zahvaljujemo.
Z sestrinskim pozdravom; in kličem,
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Dzonlo Tajiga. • • »
Travnik, 28. april 1945. — Za vsa vaša dobra in plemenita dela katera ste naredili se ob tej priložnosti Vam najtopleje zahvaljujemo za nam poslano obleko, za katero smo Vam dolžni za Vašo neizmerno blagodarnost.
Mi smo vojne sirote brez vsega premoženja, in na Vas gledamo kakor prijatelje in roditelje kateri se spominjajo na nas črez široko morje.
Vam dragi naši roditelji, bratje in sestre pošiljamo od svojega srca naše najtopleje in srčne pozdrave.
Raške sirote u bolnici,
Mile Zdero in Ljubica Kostic. • * *
Travnik, 28. aprila, 1945. — V
Volitvena zmaga Slov, Narod. Osvob. Fronte
Ljubljana, 29 jul. — Včeraj so I se začele volitve po vseh mestih, vaseh in okrožjih v Sloveniji, za zastopnike Narodno Osvobodilnih Odborov. Stotine zborovanj se vršilo v to svrho, vsepovsod ljudstvo se je masovno odzvalo pozivu za zborovanje kakor tudi volitvam, ter z tem demonstriralo svojo narodno zavest svojih ogromnih demokratičnih doseg.
Po ugotovitvi prvih rezultatov volitev v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in drugod, več kot 90 odstotkov naroda je glasovalo za kandidate Osvobodilne fronte.
Če tudi zaenkrat nimamo podrobnejših vesti o rezultatu volitev, lahko trdimo, da so dobili ogromno večino kandidati Slovenske O-svobodilne Fronte, katera je dejansko vodila slovenski narod po poti v resnično narodno osvobo-jenje in mu pridobila prvotno mesto med vsemi svobodoljubnimi narodi v svetu, po njegovem narodnem in tudi zgodovinskem pomenu. Oni, kateri so sodelovali z sovražnikom in skušali naprtiti mu tujčev jarem podložništva in sramote, ter oni, kateri so jih moralno podpirali pri tem podlem delu na tem kontinentu — bodo nosili pečat sramote, katerega je pripisal naš narod narodnim izdajalcem.
Tekst Deklaracije Velikih Treh
NEMČIJA MORA ZNAŠATI ODGOVORNOST ZA SVOJA DRZNA NASILJA IN VOJNA PUSTOŠENJA
Predsednik Truman, Generalisi-
KLAVNIČARI SE POVRNILI NA DELO
Toronto — Klavniški delavci vposleni pri Canadian Packers kompaniji so se povrnili na delo, dočim so njihove zahteve glede nadaljnih regulacij dela in kršitve določb sporazuma pred posredovalnim odborom, da jih reši. vključno vprašanje Jack Reida, katerega je unija črtala iz svoje sredine.
Washington, 3 avg. — Naslednja dekleracija je soglasno sprejeta na konferenci velikih treh v Potsdamu in podana istočasno v izjavo v Washingtonu, Moskvi in Londonu. V prostem prevodu se glasi:
"Dne 27 julija predsednik Združenih držav, Harry Truman, predsednik Sveta ljudskih komisarjev Vveze Sovjetskih Socialističkih Republik, generalísimo J. V. Stalin in premier Churchill skupaj z g. Clement Atlee, so se sestali v Berlinu, ter z njimi zunanji ministri treh vlad, g. James F. Byrnes; g. V. M. Molotov; g. Anthony Eden, vrhovni vojaški poveljniki in drugi visoki svetovalci.
Izmed 17 in 25 julijja se je vršilo skupaj devet sej. Konferenca je bila prekinjena za dva dni v-sled rezultata državnih volitev v Vel. Britaniji, odnosno odsotnosti Churchilla v London-u.
Dne 28 julija na konferenco se je povrnil g. Atlee, kot minister-ski predsednik Vel. Britanije v spremstvu novega zunanjega ministra g. Ernest Bevina. Naslednje štiri dni je sledila nadaljna diskusija. Za časa konference so se vršile redne seje velikih treh v navzočnosti državnih tajnikov in še posebej vnanjih ministrov, kateri so tvorili komite, ki je dejal priporočila in nasvete za dnevne seje.
Konferenčna zasedanja so se vršila v Cecilienhof-u, nedalač Potsdama. Konferenca pa je uradno zaključena z dne 2 avgusta 1945.
Važni zaključki in sporazum je bil dosežen, dočim so nadaljne izmenjave mišljenj z ozirom na raz. na vprašanja in zadeve dodeljen« Svetu zunanjih ministrov za reši' tev, kateri je bil vstanovljen na konferenci.
mo Stalin in premier Atlee, so po zaključku konference odšli z ponovljenim zaupanjem, da je oja-čila zvezo med tremi vladami in raztegnila obseg sodelovanja in sporazum, ki ga hočejo tri vlade in narodni, katere predstavljajo skupno z vsemi drugimi Združenimi narodni resnično ustvariti za trajen in pravičen mir.
USTANOVITEV SVETA ZUNANJIH MINISTROV
Konferenca je soglasno ustanovila Svet zunanjih ministrov, ki ga tvori pet glavnih svetovnih velesil v svrho nadaljevanja predpriprav k mirovnemu sporazumu in razpravo v raznih drugih zadevah, katere se priporoči Svetu v določbi sporazuma sodelujočih vlad.
Vsebina sporazuma za ustanovitev Sveta zunanjih ministrov se glasi:
1	— Ustanovljeni Svet zunanjih ministrov tvorijo zunanji ministri Vel. Britanije, Sovjetske Unije, Kitajske, Francije in Združenih držav.
2	— (1) Glavni stan Sveta je za stalno London, kjer se bodo vršile tudi njegove redne seje, skupno z sekretariatom, katerega se ustanovi. Kot namestnike zunanjih ministrov se doda visoke de-putate ali posebne poblaščence za nadaljevanje dela v odsotnosti zunanjega ministra, ter manjše o-sobje tehnične svetovalce.
(2)	Prva seja Sveta se mora vršiti ne kasneje 1 septembra t. 1. Seje pa se lahko vršijo tudi v drugih prestolicah napram skupnemu soglasju članov Sveta.
(3)	V s-vrho takojšne naloge se pooblasti Svet, da po svojem predvidevanju priporoči Združenim narodom mirovne pogodbe za Italijo, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko. Svet zunanjih
ministrov bo tudi kakor hitro se ustanovi odgovarjajoča vlada v Nemčiji, predložil v potrdilo mirovno pogodbo taki vladi.
(2)	Za izvedbo navedenih po-edinih določb, Svetu bo dodano predstavništvo prizadetih držav, oziroma podpisnic brezpogojne predaje, katera je bila naložena sovražnim državam. V svrho mirovnega poravnaja z Italijo, Francija spada med podpisnice, ki so naložile Italiji predajo. Druge članice se pokliče, kadar pridejo razprave na dnevni red, katere se jih direktno tičejo.
(3)	Druge zadeve od časa do časa se predloži Svetu v soglasju članov imenovanih vlad.
4 — (1) Kadarkoli Svet smatra, da je vprašanje direktno v interesu nereprezentirane države, je treba tako državo povabiti, da pošlje svoje predstavništvo in da sodeluje v diskusiji nastalega vprašanja.
(2) Svet lahko podvzame svoj način razprave glede nastalih posameznih problemov. V posameznih slučajih lahko održi prehodno diskusijo pred sejo zainteresiranih držav. Dočim v drugih zadevah lahko skliče formalno konferenco zainteresiranih držav in škuša najti izhod v posameznih problemih.
POZIV FRANCIJI IN KITAJSKI
V soglasju sklepa konference treh vlad, vsaka treh vlad je naslovila slično priporočilo vladama Kitajske in Francije, da potrdite to deklaracijo in se pridružite Svetu.
Ustanovljeni Svet zunanjih ministrov imenovanih držav v tej dekleraciji za posebne svrhe ne sme tvoriti predsodke z ozirom na sporazum Krimske konference, katera je sklenila da se vrši periodično posvetovanje med državnimi tajniki Združenih držav, Sovjetske Unije in Vel. Britanije.
Konferenca je tudi presodila stališče Evropske Svetovalne ko-
misije v luči sporazuma za ustanovitev Sveta zunanjih ministrov. Vsekakor opaža se z zadovoljstvom, da je omenjena komisija izvršila poglavitne naloge posebno v brezpogojni predaji Nemčije, s priporočilom okupacijskih zon za Nemčijo in Avstrijo in za notranjo kontrolo teh držav. Toda nadaljne naloge glede koordinacije zavezniške kontrole v Nemčiji in Avstriji, spadajo v področje zavezniškega kontrolnega Sveta v Berlinu in zavezniške komisije na Dunaju. Soglasno je vsled tega sklenjeno, da se priporoči razpustitev Svetovalne Komisije.
3 — NEMČIJA
Zavezniške armade so okupirale vso Nemčijo in nemški narod mora zadostiti strašnim zločinom izvršenih pod vodstvom onih, katere je na višku njihovih uspehov odkrito podpiral in slepo pokoraval.
Sporazum je bil dosežen na konferenci v smislu političnih in ekonomskih načel glede koordinacije stališča zaveznikov napram premagani Nemčiji za časa dobe pod zavezniško kontrolo.
Svrha tega sporazuma je uresničiti Krimsko dekleracijo. Nemški militarizem in nacizem mora biti uničen in zavezniki se bodo sporazumeli za sedaj in za v bodoče glede potrebnih odločb ki bodo zagotovile, da Nemčija ne bo nikdar več ogrožala svojih sosedov in svetovni mir.
Njihova namera ni z tem uničiti ali zasužnjiti nemško ljudstvo, ampak namera dati nemškemu ljudstvu priložnost pripraviti se za eventualno rekonstrukcijo svojega življenja na demokratični in miroljubni podlagi. Ako bo njegovo prizadevanje vsmerjeno stop-njema v tem pravcu, je prav mogoče da v nedoločenem času zavzame svoje mesto med svobodnimi in miroljubnimi narodi sveta.
Tekst tega sporazuma je kakor
sledi:
Politična in ekonomska načela glede vladanja in ravnanja z Nemčijo za dobo kontrole.
UNIČITI TUDI NAJMANJŠO SLED NAZIFAŠIZMA
1	— V soglasju sporazuma kontrole v Nemčiji, vrhovna oblast v Nemčiji je, katera bo izvrševala in dajala navodila od svojih spoštovanih vlad, vrhovni poveljniki oboroženih sil Združenih držav, Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Francije, vsaka v svoji okupacijski zoni in tudi skupno v zadevah tikajočih se vse Nemčije z vso svojo mogočnostjo kot članov kontrolnega Sveta.
2	— V kolikor je praktično izvedljivo, ravnanje in vladanje nad rfemškim ljudstvom naj bi bilo enostavno in slično.
3	— Svrha okupacije Nemčije bo vodila kontrolni Svet za naslednje:
1 — Popolna razorožitev in mi-litarna odstranitev v Nemčiji, uničiti ali podvrči kontroli vso nemško industrijo katero bi se lahko uporabilo za militarne svrhe. In do konca:
a)	Vso nemško kopno, morna-rično in zračno silo, SS. SA., Ad., gestapo, vred z vsemi njihovimi organizacijami, odbori in institucijami, vključujoč generalni štab, častnike korpusov, rezervnih korpusov, militarne šole, organizacije vojnih veteranov, vse druge militarne in navidezno militarne organizacije, vred z vsemi klubi in asosiacijami katere bi oživljale militarno tradicijo v Nemčiji, bo popolnoma in končno odpravljeno in sicer po takem običaju, kateri bo za stalno sprečil tekmeca ali pa organizacijo nemškega militarizma in nacizma.
b)	Vse orožje, municijo in priprave za vojno in specijalna sredstva za tako producijo, bo zadržano na razpolago zaveznikom ali
(Nadaljevanje na 4 str.
momentu ko plamen naše svobode dosega svoj vrhunec, Vi dragi bratje ki ste daleč preko oceana, iz velike ljubezni do nas prihiteli na pomoč z Vašimi darovi.
Jast, kateri sem skozi ves čas mukotrpne okupatorske vladavine bil v cunjah, sedaj sem v lepi suknji od nekega brata iz Kanade. Moje solzne oči Vam izražajo neizmerno veliko zahvalo in tople pozdrave.
Gatic Ramiz. ' •
Travnik, 28 aprila, 1945. —
Najtoplejše in naprisrčnejše se zahvaljujem našim tovarišem in to-varišicam v Kanadi, kateri so se nas spomnili v najtežjih časih borbe in žalosti z Zvišenim in plemenitim delom, t. j. poklonitvijo dobre in tople obleke. Za kar se ' Vam najlepše zahvalim in Vam pošiljam tople pozdrave.
Delavec tobačne tovarne,
Slavko Kaurin. • • •
Travnik, 28 aprila, 1945. —
Prisrčno se Vam zahvaljujem za nam poslano pomoč v obleki in čevljih. Častitam vsem našim darovalcem v daljnem svetu, ki se spominjajo svojega naroda v najtežjih dneh.
* * »
Selova Juro.
Travnik, 28 aprila. — Mnogo se Vam zahvaljujem za podarjeno obleko katero so nam poslali bratje in sestre iz Kanade.
Blazeviš Janja. • • •
Travnik, 28. aprila 1945. — Zahvaljujem se Vam za nakazano pomoč, a posebno pa bratom in sestram Jugoslovanom v Kanadi, kateri so nam to pomoš poslali.
Kramar Mare. • • *
Travnik, 28. aprila, 1945. — Ob
priliki dobljene obleke se Vam mnogo zahvaljujem za nam nakazano obleko, posebno pa najlepša hvala našim Jugoslovanskim bratom in sestram v Kanadi, kateri se spominjajo svojega siromašnega naroda.
Zukic Hasan. * * *
Opomba uredništva: Vsa ta pisma so originalna pisma poslana na Sreski odbor Rdečega Križa v Travniku, kateri je vsa zahvalna pisma poslal na predstavnika Rdečega Križa Jugoslavije v Bari, odkoder so bila poslana v Kanado za objavo. Originalna pisma se nahajajo v uredništvu. Ako kateri pozna kako ime rojakov teh zahvalnih pisem se lahko obrne na uredništvo, katero mu radevolje pošljemo.
Reorganizacija Ameriške Kompartije
New York — Njujorški "Daily Worker" prinaša z dne 30 julija obširnejše poročilo konvencije Komunistične stranke Združenih držav, katera se je vršila prejšni teden v New Yorku.
Na podlagi tega poročila, stranka je zavrgla revizionistično stališče bivšega njenega glavnega tajnika, Earl Browderja, ter izdelala nov program v duhu načel znanstvenega socijalizma ter takojšnih nalog ameriškega delavskega razreda. Stranka se je soglasno izjavila za podpiranje vojnih naporov proti japonskega im-pirijalizma ter vseh drugih pojavov fašističnih intrigantov v svrho ciljem za trajen in pravičen mir. Toda podvrgla je strogo samokritiki njeno dosedanje revizionistično stališče v gotovih ozirih po zaslugi glavnega tajnika, ter je na njegovo mesto izvolila dolgo vrsto let znanega delavskega voditelja. William-a Z. Foster-a, kakor tudi zavrgla prejšne ime kot "Komunistična asosiacija." Od sedaj naprej se bo imenovala Komunistična Stranka Združenih: držav.
91
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942. as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Zahvalna pisma vojnih sirot
Na drugem mestu smo priobčili zahvalna pisma vojnih sirot iz starega kraja. Ta pisma, ki so jih po večini napisali otroci, vojne sirote, nameščeni v razne začasne oskrbovalne zavode društva Rdelega Križa Jugoslavije, so ne le potrdilo, da je naša pomoč prišla resnično v roke onim, kateri so največ pomoči potrebovali, nego tudi obenem poziv k nadaljnemu zbiranju pomoči od številnih rodoljubov, ki so pripravni pomagati.
Ta pisma je poslal glavni odbor društva Rdečega Križa, kot potrdilo in osebno zahvalo številnih vojnih sirot, katere se nahajajo v Travniku, 40 klm. zapadno od Zenice ob reki Lašva v Bosni, kjer so se vršile strašne bitke za dobo okupacije po sovražnih silah. Samo mesto Travnik je nekaj krat izmenjalo svoje oblastnike za časa bitk, kajti nahaja se tudi nedaleč zgodovinskega mesteca Jajce, kjer je formiran Antifašistični Svet Narodne Osvoboditve Jugoslavije. Razumljivo je torej, da so fašistični osvajalci z vsemi silami pritiskali v ta kraj, da ga zavzamejo računajoč, da bodo dosegli svoj cilj, oziroma moralno in političnega pomena zmago.
Branilci Travnika so se junaško ponašali in vztrajali. Tudi civilno prebivalstvo se je zavedalo svoje odločne vloge v obrambi narodnih pravic, časti in ponosa narodov Jugoslavije. Stotine njih so položili svoja življenja, toda sto in sto otrok, je ostalo istočasno brez svojih roditeljev, brez svojih hraniteljev, kakor tudi drugod v Jugoslaviji. Ti otroci, različnih starišev, različne starosti pišejo zahvalna pisma sedaj, ko so sprejeli vsaj nekaj pomoči. Njihova pisma so najlepša zahvalnica, ki so jo dobili naši izseljenci v znak neizmerne hvaležnosti, ki pravijo: "Tam daleč v tujini — Kanadi, smo našli nove očetje in matere, ki so nam prihiteli v pomoč!" Kako se res čutimo prenovljenih sedaj, ko smo zavrgli raztrgane cunje in se oblekli v nove suknje, hlače, jopiče itd. Kako se naj zahvalijo za sočustvovanje, oni iščejo najlepših besed z katerimi naj izrazijo svojo zahvalo, za dobroto, katero so jim naklonili v daljni tujini nepoznani prijatelji, bratje in sestre; tovariši in tovarišice.
•
Njihovim pismim je nepotreben komentar. Ona govore sama zase. Ona povejo tisto veličino hvaležnosti, katera ne bo nikdar izbrisana iz njihovih src in bo sto-tisočkrat izrekana. Toda poleg obleke, obutve, zdravil itd., je potrebno tudi stanovanje, zlasti pa bolnišnice. Slednje je menda eden največjih problemov pred katerimi se nahaja narodna vlada, deželni, krajevni in razni drugi narodni odbori in institucije. Posebno je to problem za tisoče vojnih sirot, poleg tega da so brez svojih starišev in hraniteljev, tisoči so pohabljeni vsled zadob-ljenih ran, mnogi in premnogi izstradani in bo vzelo precej časa predno pridejo na normalni razvoj in rast.
Prepričani smo da bodo številni, rojaki in rojakinje širom Kanade pozdravili korak v svrho kupitve ene take bolnišnice v njih imenu. Taka bolnišnica bo ostala kot neizbrisani spomin za dolgo dolgo vrsto let. Bodoči naraščaj se bo spominjal tega plemenitega daru kanadskih južnoslovanskih izseljencev. Ta korak namerava podvzeti Svet Kanadskih Južnih Slovanov in v dogled-nem času razpisati tudi kampanjo v to svrho.
Pozdravimo ta korak in se pripravimo že sedaj, da se tudi uresniči.
Deklaracija velikih treh
V tem iztisu lista smo priobčili velepomembno deklaracijo velikih treh, katera je bila soglasno sprejeta na konferenci v Potsidamu. Deklaracija vsebuje objektivne določbe glede vojne odškodnine, katero mora plačati Nemčija zaradi svoje drzne in zločinskevvojne, kontrolo okupiranih zon po zavezniških armadah v smeri temeljite čistke kakršne koli sledi nazifašizma, raznih vojnih in civilnih institucij, zakonov in odredb, ter naposled obje*-ktivno poravnanje teritorijalnih vprašanj med posameznimi državami,, vključujoč vprašanje Trsta, Istre in Slovenskega Primorja. Deklaracija posebno v slednjih vprašanjih izključuje raspravo splošnosti o teritorijalnih zadevah, ter jih postavlja direktno pred one države, katerih se tičejo.
Posamezni napovedovalci so pričakovali od konference povsem nekaj drugega. Pričakovali so, da nastane politično trenje med tremi svetovnimi velesilami, katero naj bi še enkrat razvozlalo priliko za protiljudsko gonjo posebno že v teritorijalnih zadevah. In končno pričakovali so, da ne pride do takega sporazuma kakor se je dosegel za časa konference, kateri ne samo da je začrtal daleč bolj utrjeno podlago za mednarodni sporazum in soglasje, da je popolnoma izključil priliko za reakcionarno gonjo vsled enega ali drugega vprašanja, tembolj je ukrepil obenem prejšni sporazum Krimske konference in z tem manifestira najbolj odločne ukrepe proti ponovitve oblasti fašizma in njegovih hlapcev.
Reakcionarni krogi, kateri so komaj čakali da pride do kakega nesoglasja, se seveda čutijo poparjenih in poraženih. Skušajo sedaj, ko se je dosegel sporazum med tremi velikimi, podati utis v javnem mnenju, češ da so odobrene odločbe in naredbe v interesih samo Sovjetske Unije. Pravijo, Sovjetska Unija je dobila "uper hand".
Seveda za reakcionarne kroge, kadarkoli se je dosegel gotov sporazum v narodnih ali mednarodnih zadevah, je to pomenilo kot interese Sovjetske Unije. Kajti nikdar niso zagovarjali nekaj pravičnega ali narodnim in mednarodnim interesom na ljubo, tembolj svojim dobič-kanosnim svrham. Tako je tudi v zadevi deklaracije velikih treh in prav posebno radi tega, ker izključuje tako priliko v povojni Evropi.
Toda svobodoljubni narodi so pozdravili to deklaracijo in nobenega dvoma ni, da ji bodo dali prvotno mesto, da postane resnično dejstvo.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
( Nadaljevanje )
TUDI VEROLOMNOST JE POŠTENO SREDSTVO
6. V. so zajeli domobranci na poti iz Gore v Sodražico 20 letno Pepco Zajčevo, jo med potjo pretepali in odgnali v Ribnico v doslej se neznano usodo.
Domobranska patrola, pri kateri so ljudje opazili domobrance Jožeta Zupančiča iz Št. Jurija, Alojza Goleta iz Vel. Kala, Tomaža Matijevca z Malega Vrha in Antona Stariča iz Dol. Karte-ljevega, je 9. VI. popoldne odgnala iz Globodola pri Mirni kmeta Antona Muhiča proti Hmeljniku. Od tam so kmetje slišali klice na pomoč in strele. Našli so Muhiča mrtvega z razbito glavo, eno roko je imel zlomljeno, truplo pa je bilo prestreljeno.
15. VI. je domobranska patrola iz Št. Jerneja ubila nekega kmeta, ki je mirno delal na polju v Gor. Suhadolu.
V Trebnjem so vdrli v stanovanje Adolfa Pavlina in hoteli ustreliti člane Pavlinove in černičeve družine. To je preprečil kaplan Ciril Oblak Iz Trebnjega. Nato so odpeljati mehanika Srečka Plahu-to in bolnega Jožeta Uršiča. Med potjo pa so ujeli Janeza červen-ko, ki je bil v Kamni gorici na bolezenskem dopustu. Kaplanu Oblaku so obljubili, da aretiranem ne bodo nič žalega storili. Neki nemški stotnik je dejal v pogovoru Mrgoletu:
"Kaj to če pobijemo par ljudi! Danes je tako, da zmagamo ali mi ali oni!"
Ljudje so nato pri vasi Brezje našli truplo Janeza Červenka, ki je bil zversko umorjen. Po nekem poročilu so v Grosuplju u-strelili tudi Plahuto in Uršiča.
Tudi verolomnost je torej "pošteno sredstvo viteških in plemenitih borcev."
SPET ZVERINE IZ TRŽIŠČA
Domobranska patrola je 13 VI. vdrla iz Tržišča v hišo Ivane Ja-nežičeve p. d. Rutarjeve, v Vrh-ku pri Tržišču. Vodil jih je spet podnarednik Marko Jakoš. Med njimi je bil "tudi domobranec Jožef Kolesa, mlinar iz Vrhka. Izdali so se za partizane in trdili, da imajo zanjo pismo od sina Cirila, ki je v partizanih. Ko je žena dozdevno pismo odprla, so jo začeli domobranci zmerjati, da je partizanska kurba, Marko Jakoš pa je spustil vanjo iz svoje brzostrelke cel rafal v trebuh, njeno hčerko Cirilo Pirčevo pa, ki je imela 3 letnega otroka v naročju je ranil v nogo. Čez 2 uri so se vrnili in hišo oplenili ter pokradli vso obleko in živež.
Tragediji je sledila komedija. Nemci so umorjeni poslali venec na grob in raztrosili govorico, da so odpeljali 15 letnega Ladota, ganonija ker so ga zasačili na njivi s titovko na glavi.
TITOVKA IN OTROCI
14. VI. je 80 domobrancev iz Vel. Lašč vdrlo v vas Zapotok pri Ribnici. Ker ljudje poznajo te krvoloke, so začeli bežati. Le 10 leten fantek, ki je ležal bolan v postelji, ni mogel teči. Privlekel se je iz hiše, a je obležal na vrtu. Pod pazduho je stiskal titovko. Že se mu je bližal krvolok z naperjeno puško. Otrok je v strahu vrgel titovko od sebe. V tem pa je stekel mimo vaščan, ki je obrnil pozornost zveri nase. Lopov je obrnil puško na tega vaščana, po otroka pa je brž skočila mati in ga vzela. Domobrancem se je mudilo, hiteli so dalje, a iz Osredka so odpeljali 15 letnega Ladoja, ker so ga zasačili na njivi s titovko na glavi.
"NAŠ BOG JE ROP.....
14. VI. so domobranci "rekviri-rali" v Mokronogu, seveda brez potrdil. Trgovcu Srečku Širclju so odpeljali voz raznega blaga. Iz-ropali so zaloge trgovcu Gregorju Koželju, Jožetu Jeriču, Ivanu Ziherlu in lekarnarju Ivanu Grah-ku. Ko je Grahkova prosila, naj ji puste vsaj ene čevlje, da bo imela v čem hoditi, ji je neki domobranec vrgel par ženskih čevljev nazaj. Drugi pa ga je grajal, češ ali jih ni mogel poprej razrezati, da jih kurba ne bi mogla nositi.
17, VI. so domobranci iz Kočevja v Kočevski Reki izropali Otiliji Lavričevi kar jim je prišlo pod roke.
. . . POŽIG, . . .
21.VI. so domobranci skušali za-vjeti Notranjsko. Zasedli so položaje okrog Martinjaka in Grahovega Dasi v Žirovnici ni bilo vojske, so vas zažgali, da je zgorelo 31 poslopij. Rupnikova "štorkla", tako imenujejo naši vojaki to znano letalo, ki se motovili večkrat nad osvobojenim ozemljem, je metala
zažigalne bombe na vas Bločice, da je zgorelo 9 domačij, šele naša vojska, ki je požigalce pognala v panični beg, je napravila temu početju konec. Med požigalci je bil spoznan Stane Tomažič, študent iz Ljubljane.
300 Nemcev in domobrancev iz Kočevja je 24. VI. prodrlo v Mo-zelj in v hiši Janeza Melinka vse prevrnilo.
25. VI. so šli v dveh kolonah proti Kačjemu potoku, kjer sploh ni več prebivalcev, in zažgali edino še neporušeno stavbo — cerkev.
V Kočarjih koder so se vračali, so požgali zadnje tri še neuni-čene stavbe, hišo, hlev in — cerkev. V Suhem potoku so zanetili požar v nekem skednju, a so ga ljudje pogasili. Teden dni poprej so prodirali proti Rajhenavu in Starem Brezju, zrušili še poslednjo celo zgradbo — cerkev. V enem tednu so ti branilci vere uničili tri cerkve.
____UMOR!"
14. VI. so vdrli domobranci iz Stične v Oslico, okraj Krka. Na polju je delal 38 letni Jože Erjavec iz Oslice štev. 5. Obkolili so ga in mu veleli iti z njimi v Grosuplje. Peljali pa so ga samo do Matičkovega kozolca in ga tam ustrelili, truplo pa pokrili z vejami. Koze, ki so se tam pasle, pa so obirale velo listje in zvlek-le veje s trupla. Tako je prišlo zverstvo na dan.
14.	VI. so razbojniki "črne roke" ustrelili Olgo Herakovic iz Brezove. 5 morilcev se je pritihotapilo k hiši, izdali so se za partizane, pozvali so jo, da mora vstati in jo s streli v prsa umorili.
Tudi Franc Gorjanc iz Gor. Su-hadola pri Stopičah je delal 15 VI. na svoji njivi v Jesivcu pod Gorjanci. Ko je prišla mimo domobranska patrola iz Št. Jerneja, ki ji poveljuje Franc Mrak iz Vel. Brusnic. Podrla ga je s streli v glavo, prsi in roke. V Brusnicah pa se je nato pohvalil zloglasni Martin Franko iz Vel. Brusnic:
"Enega terenca smo danes že ubili!" Rajni je zapustil mater, ženo in 5 otrok v starosti od 14 dni do 10 let.
15.	VI. so domobranci iz Horjula, med njimi Ivan Velkavrh in Tine Lavriša iz Horjula ponoči vdrli v hišo Antona Zdešarja in pretepli rodbino. Teden dni po-
prej so Ivanki Pohlevnovi iz Horjula podtaknili pred vrata nemško mino.
17. VI. so iz Sodražice odpeljali Antona Henigmana v Vel. Lašče in ga v bližnjem gozdičku ustrelili. 7. VI. so odpeljali tudi Ivanko Veselovo iz .Sodražice, a so jo Nemci 24. VI. izpustili. Domobranci so ji pokazali pot, po kateri mora iti, ker jo bodo sicer ponovno zaprli. Z njo je šla tudi neka druga ženska. Ko sta dospeli do zadnje hiše iz Vel. Lašč proti Sv. Gregorju, sta tam čakala 2 domobranca, ki sta ukazala spremljevalki Veselove, naj počaka. Veselovo pa sta začela suvati in pretepati. Ko sta jo pregnala v gozdiček, so ljudje dolgo časa slišali upitje Ivanke, nato pa strel. Oba domobranca sta se takoj vrnila in s seboj nesla kovčeg Veselove, ki sta jo umorila.
Aretacijo Henigmana in Ivanke Veselove je izvedlo 5 domobrancev, preoblečenih v partizane in pod vodstvom Vinka Levsteka. Ko so imenovana dva in Marija Kor-bičeva ter Ela Jakopinova začeli ugovarjati, da niso pristaši OF, je zakričal Levstek: "Zdaj boste dobili po rajonu: Živela "Črna roka"!
Isti domobranci so 15. VI. z brzostrelkami, ujnorili Martina Lužarja iz Jugorja v Skakačah pod Gorjanci. Tudi ta je zapustil ženo in 2 otroka , v starosti od 4-8 let. Žrtvi so vzeli uro in denarnico. Med morilci so bili domobranec Martin Franko, Janez De-želan, Tone Uharnik, vsi iz Vel. Brusnic in Jože Srebjak iz Hruši-ce. Ti so 20. VI. ujeli 2 vojaka in ju ustrelili v tilnik.
V noči od 19. na 20. VI. je bila v domobranski postojanki na Škofljici nasproti gostilne Ribež-nik ustreljena v spanju žena pok. sekretarja Jožefa Bučarjeva in njena 15 letna hčerka Tončka. Za Bučarjevo sta ostali dve siroti v starosti 9-11 let. Ljudem ni bilo dovoljeno iti za pogrebom.
Ko so Nemci in domobranci zasedli Št. Vid, se je umaknil s svojega doma Jože Nered p. d. Koren in se zatekel k Tonetu Adamiču v Prapreči pri Grosuplju, ki pa ga je izdal. Domobranci so prišli ponj in ga ustrelili v gozdu nad vasjo Blato pri Kamni Gorici. Ko so truplo našli so tam ugotovili 8 grobov domobranskih žrtev.
20. VI. 1944 je domobranec Oražem p. d. Kapčev iz Prigorice pri Ribnici aretiral Tinko Klavso-
'vo iz Gorenje vasi, ko je nakupovala živež. V istem času je isti Oražem z 2 domobrancema odpeljal bolnega Ladota Vaniča, strokovnega učitelja iz Ribnice, Hotel ga je že kar na mestu ustreliti. Ni še ugotovljeno, kaj se je pozneje z njim zgodilo.
22. VI. so domobranci iz Poni-kev odpeljali kmeta Edvarda Za-krajška in njegova sinova Dušana in Edvarda. Kmalu po odhodu so ^e slišali streli. Naslednji dan so našli vse tri ustreljene nad železniško postajo Vel. Lašče. Za-krajšek je bil že prileten, sinova pa sta se šele vrnila iz internacije. Znani so bili kot pošteni in mirni ljudje.
24.	VI. so trije domobranci iz Vel. Lašč gnali Angelo Možek in Angelo Logarjevo s Turjaka. V hiši so pustili listek "Smrt teren-kam!" Blizu Turjaka so kmalu nato zaslišali streljanje z mitra-ljezom. Ženi se nista več vrnili. Za prvo joče 6 otrok starih od 3 do 15 let, za drugo 2 nepreskrbljena otroka.
Istega dne je bil na Pleševici izdan in ustreljan Jože Mehle. Odnesli so mu 23.000-lir denarja.
Tega dne so domobranci na Igu ustrelili Toneta Ruperta, kmeta z Iga, ko je delal na njivi, ker je nekoč prej odklonil sprejeti orožje od domobrancev.
štab domobrancev na Igu je v župnišču, kjer je tudi tomišeljski župnik Jože Murn. Pri zločinstvih v zadnjih časih, zlasti pri umoru zadnjih 8 žrtev, sta sodelovala tudi znani Franc Požar iz Straho-merja in že omenjeni kaplan — oficir Štefan Kraljič ter kot poglavar Tone Pristavec z Brega pri Borovnici.
25.	VI. so domobranci pod vodstvom stotnika Vuka Rupnika s tanki vdrli v Gorenje Jezero in Loško Polico in odpeljali 7 ljudi. Od teh so v Goščavi pod Slivnico umorili Amalijo Gornikovo. Truplo je imelo 9 strelov, razbit obraz, lobanja brez las. Prst, na katerem je imela zlat prstan, ji je bil odsekan.
Iz Žirovnice so odpeljali 20 oseb na Rakek, iz Lipsenja 2 ženski, iz Martinjaka 10 ljudi, iz Cerknice 19. Usoda vseh teh ljudi je še neznana.
27. VI. so domobranci iz Vel. Lašč prišli v Sekirišče nad Robom in tam postavili zasedo, da
51ovenci v ujetništvu v
Ameriki
To kolono čitajo tudi Slovenci-ujetniki, ki so bili prisiljeni služiti Nemcem in Italijanom. Tu in tam prejmemo od katerega teh zahvalno pismo za naše prizadevanje v prid teh rojakov, ki jih je nemila usoda napravila za orodje necizma in fašizma. Komaj čakajo trenutka, da bodo poslani domov ter se zopet sestanejo s svojimi dragimi.
Za primorske ujetnike, ki prihajajo iz ozemlja, ki je sedaj pod zavezniško okupacijo, je položaj zelo neugoden in celo opasen, zlasti za one, ki so javno denun-cirali Italijane-fašiste in izrazili svoje sočutje z partizani in pro-fašističninj gibanjem. Navdaja jih strah, da jih bodo ameriške vojaške oblasti izročile italijanskim oblastem, ki so deloma še vedno pod upravo bivših fašistov, ter da se bodo slednji maščevali nad njimi. Z ozira na dejstvo, da je anglo-ameriška vojaška oblast v tem ozemlju razpustila ljudska sodišča in upostavila stara italijanska, ki jih je zgradil fašizem ob višku svoje moči, je ta bojazen res upravičena.
Slovenski ameriški narodni svet, ki zastopa in govori v imenu Ame-rikancev slovenskega pokoljenja, zahteva od naših oblasti, da bodo vsi ti fantje ob svojem povratku v domovino zaščiteni jn obvarovani pred vsako nevarnostjo od strani onih, ki so nedavno nazaj pobijali naše rojake v Sloveniji in se borili z Mussolinijem in Hitlerjem proti naši Ameriki in njenim zaveznikom. Prepričani smo, da bo Amerika tudi v tem oziru storila svojo zavezniško dolžnost in stala ob strani onih, ki verujejo v principe atlantskega čarterja.
Obveščani smo, da se bodo ujetniki že prihodnji mesec pričeli vračati domov. Do konja tega leta bodo najbrž že vsi doma. Obenem pa iščejo naše vojaške oblasti od naših slovenskih fantov razne informacije in to jasno priča, da naši apeli in zahteve v Washing-tonu niso naleteli na gluha ušesa.
Na primer, hočejo vedeti, kako so italijanske oblasti postopale z njimi, če so jih íes zatirali; če so
jim res prepovedali pod kaznijo rabiti materni jezik; kako so po-stojali z njimi v armadi. Najvaž-nežše vprašanje pa je: Pod katero državo želite spadati, ko se povrne mir?
Nobenega dvoma nimamo, kako so naši fantje odgovarjali na ta vprašanja, fn vsi ti odgovori bodo tvorili dober argumenat v prid Jugoslavije, ne samo sedaj temveč tudi na mirovni konferenci.
Zadeva štajerskih, koroških in gorenjskih fantov, ki se nahajajo med nemškimi ujetniki, pa je dosti bolj razveseljiva. Amerika je pripravljena vse te fante ločiti od Nemcev in jih vrniti v Jugoslavijo, čim bodo jugoslovanske oblasti pripravljene ujetnike prevzeti. Te priprave so menda že v teku.
V obeh teh slučajih je SANS skušal po svoji moči posredovati v korist naših rojakov. V veselo zavest nam je, da povzeti koraki niso bili zamanj.
VZNEMIRJENJE NA PRIMORSKEM
Po razpustu ljudskih sodišč in upostavitvi zakonov, ki so bili v veljavi pred kapitulacijo Italije 8. septembra 1943, je postalo v zavezniški okupacijski coni zapadno od "plave črte" silno vznemirjenje med prebivalstvom. Čemu so an-glo-ameriške vojaške oblasti storile ta korak, ni bilo nobenkrat pravilno pojasnjeno. Sigurno pa ta poteza ni ojačila .prijateljstva med antifašističnimi elementi in zavezniškimi oblastmi. Ljudska sodišča je zgradila Osvobodilna fronta za slovensko primorje, v kateri so bili zastopani ne samo Slovenci, temveč tudi antifašistični Italijani. Naiod je imel priliko izraziti svojo željo potom svobodnih tajnih volitev in izvoliti v odbore in v sodnijske urade take ljudi, katerim je zaupal, in kateri so verovali v ljudsko pravico.
Zavezniška intervencija je bila velika napaka, kajti zasejala je nemir, za katerega so odgovorni vsi drugi nego peščica ljudi, ki ni hotela tiho gledati tega incidenta. Oglasili so se listi. Vsled tega so oblasti aretirale ■ Jurija
Jakšetiča, pomožnega komandanta jugoslovanske vojske za Trst in direktorja delavskega lista IL LAVORATORE. Ista usoda je zadela dva urednika lista PRIMORSKI DNEVNIK. Narod je postal ogorčen. Organizirani delavci so oklicali protestno stavko za 24 ur. Nad 150,000 delavcev je zaštraj-kalo v Trstu in Gorici. Pridružili so se jim tudi delavci v Tržiču ter večjih mestih v Istri.
Iz Ljubljane se poroča, da je delegacija antifašističnih organizacij za mesto Trst izdala sledečo izjavo o postopanju anglo-ameri-ške uprave:
"Aretacije, katere so izvedli, smatramo za direktni napad in poizkus disorganiziranja in zmešnjave pri dveh tržaških listih, II Lavoratore in Primorski Dnevnik.
Aretacija, direktorja lista II Lavoratore in dneh urednikov Primorskega dnevnika jasno priča, da je namen spraviti oba lista v tak položaj, da ne bosta mogla zagovarjati in braniti demokratičnih ustanov in principov, katere se sedaj strašno napada in grozi od mnogih strani. Prebivalstvo Trsta smatra povzete korake proti svojim najboljšim sinovim za veliko razžalitev in bo vsled tega primorano reagirati."
Obenem je ta delegacija postala sledeče pismo Osvobodilnemu svetu Trsta:
"V imenu prebivalstva Trsta prosimo, da upoštevate priložene izjave, katere so bile izročene an-glo-ameriški vojaški administraciji zadnji petek in soboto (13. in 14. julija). Obenem bi vas vprašali, da pdvzamete vse potrebne korake, da te probleme razrešijo kompetentne zavezniške oblasti čimprej mogoče.
Obvestiti vas moramo, da vlada vznemirjenost med delavci ter da so vse demokratične množice zelo nezadovoljne radi dvoumnega stališča vojaških oblasti napram demokratičnim ustanovam. Tržaške množice so jezne, ker so zapostavljene njihove pravice. Osvobodilni svet, ki zastopa veliko večino prebivalstva Trsta, ima dolž-(Dalje na 3 str.)
bi dobili v svoje roke okrajni odbor za Vel. Lašče. Ujeli so le kuharico Francko Možekovo in jo na mestu ustrelili. Na begu sta bila ranjena Mirko Peterlin, ki je na posledicah rane umrl, in Franc Kastelic. Odpeljali so 14 letnega Ruparja iz Sekirišča in pokradli iz vasi Podhojni hrib Karlu Zgon-cu 2 kolesi jn živila. Tolpo je vodil že znani Ivan Kožar z Javorja. Med morilci je bil tudi Anton Ivane iz Vel. Lašč. Nazaj grede so odpeljali 17 letno Francko Bavdekovo, 18 letno Vido Nosano-vo in kmeta Janeza Petriča, "Slovenec" z dne 16. VII. 1944 piše o » tem zverstvu: "Naši fantje so bili veseli, saj pot ni bila zaman".
PRISEGLI'STE NEMCEM
Grosupeljski župan je pripovedoval, da sta dva domobranska oficirja zajela pri ■ Boštanjskem mostu več partizanov in jih na mestu pobila. Ko je za to zvedel nemški poveljnik, ju je poklical na odgovor.
"Zakaj pobijata ljudi brez moje vednosti ? Ne vesta, da sta prisegla Nemcem?"
Potegnil je pištolo in ju na mestu ustrelil.
Odgovornost za resničnost tega dogodka ima grosupeljski župan. Je pa značilen: 1.) Za zverstva domobrancev. 2.) za »hlapčevski odnos domobrancev do Nemcev in 3.) da sta bila zlikovca kaznovana ne zaradi umora samega, ampak zaradi umora brez vednosti Nemcev! Vsa zverstva so skupna dela velike in male ?veri.
TUROBNA KOMEDIJA
21. VI. so naši vojaki na pokopališču v Grahovem na Notranjskem pokopali dva padla domobranca. Na ukaz naših oblasti, se je vršil cerkven pogreb. Pogrebne obrede je na pokopališču izvršil župnik Vinko Šega. Župnik in ljudje so trupla videli, bila so zadeta od smrtne krogle.
25. VI. pa so vdrli v kraj domobranci, odkopali trupli in ju odnesli na Rakek. Med potjo so truploma odrezali ušesa, izvrtali oči, ju zrezali z bajonetom, odpr- * li trebuh in tlačili vanj cunje. Na Rakeku so trupli izpostavili in gonili skupaj ljudi naj si ogledajo, kaj so napravili partizani z mrličema, ki so jih domobranci izkopali iz gnojne jame v Žirovnici. Vsi ljudje vedo, kdo je oskrunil trupli in kako se je skuhala ta peklenska, turobna komedija z oskrunjenimi trupli v zločinskih možganih domobrancev.
ZVERSTEV NI KONCA NE KRAJA
Dne 5. VII. je vdrla nemška tankovska kolona iz smeri Vrb-ovsko-Karlovac na osvobojeno o-zemlje do Vinice v Beli Krajini. Zažgali so posamezne hiše, čeprav ni bilo oboroženih spopadov. Kmetom Janku Zajcu, Kavačiču Alfonzu Lovšinu, Feliksu Miheliču, Barici Vlahovičevi, je bila na poslopjih, ki so deloma pogorela od zažganih izstrelkov, povzročena škoda za 46.000.-din. predvojne veljave. Kamor stopijo ti vandali, tam brezsmoterno uničujejo.
Ponoči med 1. in 2. VII. so domobranci iz Podpeči, kjer je poveljnik Pristavec, postavili pod vodstvom podnar. Antona Petrovčiča iz Borovnice zasedo. Napadli so dva aktivista, od teh je eden, Miha, padel smrtno zadet od mitra-Ijeza domobranca Korošca z Blok. Na plakat, ki ga je malo poprej pritrdil na neko hišo pok. Miha, so domobranci pritrdili njegovo sliko in z njegovo krvjo napisali pod njo: "Smrt partizanom!" Žrtev so tudi izropali, torbo in pištolo ima Petrovčič, žepno uro pa si je prisvojil domobranec Lado šveljc iz Kamnika.
2. VI. so domobranci napadli v gozdu na poti na Vrhe, okraj Krka, Antona Jakliča in Sonjo Veselovo. Dočim je prvi zabežal, so Sonjo ujeli in jo s strelom v čelo ubili. Truplo so izropali, slekli nogavice in jopič, sezuli čevlje in odnesli pištolo. Morilci-domo-branci so iz posadke Stična. Domobranec Ivan Nušič, železniški delavec z Maglega Vrha pri Šmarju, se je po umoru hvalil, da je ubil lepega dekleta in da se mu je kar škoda zdelo ubiti jo, toda dobil je od nje krasno pištolo.
Istega dne je domobranec Jožef Zorko z Dobrave pri Sv. Križu z grožnjo zahteval od Marije Banič v Šutni, okraj Kostanjevica, kravo ali 500 lir. Ženska mu je dala denar. Isti je pred mesecem oropal Baničevi harmoniko in jo prodal drugemu domobrancu za 400. — lir.
4. VII. so domobranci v Vel. Laščah aretirali 40 ljudi in jih pozneje spet izpustili.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kakšni občutki bodo vladali med otroki in narodom, ko zvedo da si jim pomagal
Timmins—Menda ni nekaj bolj v-zvišenega in rodoljubnega, kakor pomagati novorojenčkom, namreč sinom in hčeram starišev, kateri so položili svoje življenje v boju za svobodo narodov Jugoslavije in nas tukaj na tem kontinentu.
Izjava društva Rdečega Križa Jugoslavije pravi, da se nahaja 500.000- otrok v Jugoslaviji, katerih straši so padli v boju in katerim je potrena nujna pomoč. To obvestilo je bilo priobčeno na vidnem mestu v našem naprednem narodnem tisku, katero so čitali številni bralci in naročniki. Nedvomno da jih je ganotje speljalo tja v stari kraj, kjer so se rodili ter v mislih ustvarjalo željo da pomagajo tem mlačkom na kakršen koli način. Morda z denarnim prispevkom ali pa pripravnim zabojem obleke in obutve za nekoliko otrok, kateri so sedaj izročeni v varnost onih, kateri so toliko srečni, da so ostali pri življenju, dokler njihove starše krije črna zemlja.
Takoj ko je bil izdan poziv za zbiranje pomoči novorojenčkom, sklicale smo sejo ženskega krožka katere se je udeležilo 10 članic. Dogovorile smo se, da tudi me prevzamemo varstvo za 200 otrok, da jih oblečemo, obujemo in zberemo še razne druge stvari, katere so potrebne posebno otrokom. Povzele smo vzorec naših Windsorskih tovarišic in se hočemo meriti z njimi, če tudi nas je po številu dosti manj kakor pa njih. Smo pa toliko bolj korajžne tukaj na severu!
Kako hočemo naše delo izpeljati v stvarnost? Takoj drugi dan po seji, smo se podale na delo. Šle smo od hiše do hiše in nismo prepustile niti enega Slovenca ali Slovenko, kakor tudi ne Hrvata in ne ^rvatico, Srba ali pa Srb-kinjo. Z eno besedo vsakega Ju-goslavana hočemo obiskati in potrkati na njegovo dobro srce, da nam pomaga pri našem podvzet-ju za obleči 200 otrok junaških starišev, ki so padli v boju zoper fašistične osvajalce in domače izdajalce. To je pač naša rodoljubna in človečanska dolžnost. Je še več kot to. To je najbolj častno delo za nas tukaj na tem kontinentu, da lahko vsaj mate-rijalno pomagamo onim, kateri so prelivali svojo kri, za svobodo, pravice in enakopravnost narodov.
Zato bratje in sestre, kjerkoli se eden ali drugi nahaja, naj pomaga po svoji najboljši zmožnosti. Ako ste odaljeni od središča organizacij, pošljite naravnost na Svet Kanadskih Južnih Slovanov
v Toronto, ali pa na bližnjo organizacijo, katere ste morda član ali somišljenik. Vsak in tudi najmanjši dar je dobrodošel. Pomislite si, ko enkrat odrastejo ti številni otroki, kateri se točasno ne-zavedajo svoje grenke usode, kako bodo hvaležni onim, kateri so jim priskočili v pomoč. Kako bodo hvaležni svoji novi domovini, katera bo skrbela za njih vzgojo in rast, ko se le nekoliko opomore od težkih zadobljenih ran v vojni. Nova svobodna domovina, bo njihova mati in oče — tisoči rodoljubnih Slovencev in Slovenk, bodo spominjani v pogovoru jutri teh mladih fantov in deklet, katerih srca in pogum bo rastel, se razvijal v bodoči pripravnosti ako bi kdajkoli sovražnik jo napedel. Oni bodo znali kako jo braniti, kako vrniti njeno ljubezen, katero jim je izkazala v njihovi mladosti, namreč v njihovi zibeli. Najbolj ljubo jim bo, ko bodo zvedeli, da so tisoči rodoljubov sočustvovali z njimi, jim pomagali tudi v odaljeni tujni, kamor smo bili prisiljeni se izseliti v-sled težkih gospodarskih razmer po zaslugi bivših protinarodnih režimov.
Me tukajšne žene, apeliramo na vse Slovenke, Hrvatice in Srbki-nje, na vse Slovence, Hrvate in Srbe, da vsak pomaga po svoji najboljši zmošnosti. Par dolarjev na mesec • lahko vsak prispeva. Nihče ne bo zaradi tega občutno prizadet, Toda par dolarjev omogoči vzdrževanje enega otroka.
Rojak — rojaknija, postani še danes njegov varuh! Postati varuh otroka, katerega starši so položili svoje življenje za svobodo svojega naroda — je najvišja čast!
M. Slak
Zapisnik redne seje upravnega odbora V. P. Z. Bled
Seja glavnega Odbora Sveta
Tem potom se želi obvestiti vse člane in članice glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, odbore lokalnih Svetov, priključene organizacije, poverjenike in članstvo v splošnem, da se vrši pol-letna seja glavnega odbora Sveta v soboto in nedeljo dne 8 in 9 septembra v Torontu.
Glavni predmet seje je, pregledati dosedanje delovanje Sveta za pomoč stari domovini in na podlagi tega vskladiti njegovo nadalj-ne delovanje z povečanjem aktivnosti na vseh poljih njegovega dela.
Za Izvr. Odbor, S. Miošič, tajnik
Brat predsednik otvori sejo ob 9, uri 15 min. dopoldne v navzočnosti 8, gl. odbornikov. Odsoten Vinko Vidrih, radi tehtnega v-zroka njegovo mesto kot Zapisnikar preuzame M. Otoničar.
1)	Čitanje zapisnika izvanred-ne seje dne 29 aprila, zapisnik enoglasno sprejet, nato sledi čitanje zapisnika izredne seje z dne 20 maja, za kar se da na glasovanje za sprejem zapisnika od glasovano, 5 za, 2 proti, sprejet z tremi glasovi večine.
2)	Poročilo tajnika, Zveza šteje z 30 tim junijem 506. odraslih članov in članic.
Umrli člani: Odsek št. 7. Josip Kambič smrtno ponesrečen 5 junija.
Odsek št. 15. Vaso Rapaič ponesrečen 22 junija, črtani člani:
Odsek št. 2. Georg Mihelič.
št. 3. Joe Rus
št. 3. Mike Režek
št. 15. M. Rokavina
Odsopil, John Bakale odsek št.
5.
3)	Poročilo blagajnika.
Dohodki in izdatki za drugo četrt letje. Dohodki; April, $1184.63 Maj, $1198.36 Junij $1143.59
Skupaj................ $3526.58
Izdatki. April $1238.30 Maj $842.90 Junij $931.12
Skupaj __________ $3012.32
Skupno Zvezino premoženje ob koncu junija 1.1945. je 14.827.31. Poročilo bolnškega nadzornika. Od omenjenih izdatkov je bilo izplačano $2651.49. bolniške podpore.
Upravni stroški so $360.83.
4)	Odobravanje bolniške podpore za odsek št. 4, P. Panjan boluje za rudarsko bolezen vsa podpora odobrena. F. Sparem-blek odsek št\ 5 boloval za Ulje-si na vratu teškega značaja po izjavi njegovega zdravnika se bolnik ni hotel podvreči operaciji kot je zdravnik zahteval nato zadevo se zaključi na predlog F. Paučka podpira T. Lavrič, da se praša njegovega Zdravnika koliko dni bi dotični boloval daseje
vladal po zdravniškem navodilu in napram njegovi izjavi se bo podpora plačala.
J. Grandovec odsek št. 8. po točki pravil što. 40. c. ni deležen podpore dotični je že prejel kod neupravičen $48.00. ker ni bilo pravilno poročano.
5)	Poročilo Mladinskega vodje, poroča v Mladinski odelek zadnje tri mesece sta pristopila dva nova člana, O delovanju mladinskih odelkov nemore nič poročati ker od istih ni prejel poročila o delovanju zato se naproša vse Mladinske vodje da poročajo o delovanju istih kaj več in večkrat o delovanju in razvoja mladinskega članstva. .
6)	Nadzorni odbor poroča poslovne knige so bile pregledane pri tajniku kakor tudi Blagajniku ter pronajdene v redu, ker seje tekoči račun na Banki zvišal na $5.700.29. se na predlog J. Kužnik podpira A. Hočevar za-kluči dase od te svote prenese $2.000.00 na hranilno vlogo zveze.
7)	Gospodarski nadzornik poroča da glede zveznega inventarja ni bilo nikakih isprememb razen tiskanje pravil in vse zvezne tiskovine z upravnimi stroški kar znaša $360.83 k temu je všteto po štnina in vsi upravni stroški.
8)	Sprejemanje novih članov, odsek st 3, R. Gasparac in Elizabeta šporar odsek št 14, Marjan Marohnič.
9)	čitanje odsekovih dopisov, tajnik prečita protestna pisma od odseka št 2, Val D'or, od tam-kajšnega predsednika F. Medena, ter sedajnega tajnika R. Lovšina in prešnjega tajnika G. Miheliča, radi izklučitve iz zveze G. Miheliča ker je kot takratni tajnik v času kampanje za nove člane v sporazumu tamkajšnega odseko-vega Zdravnika izpolnil sprejemne listine, brez daje bil dotični kandidat na zdravniškem pregledu kod to zahtevajo zvezna pravila kljup temu je bilo njemu znano da dotična oseba že dalj časa boluje in dase je nahajala na zdravljenju v Torontu v času ko so jo sprejeli v društvo in ko bi morala biti pri zdravniški preis-
kavi za v stop v društvo.
Omenjeni protesti se neuzame-jo naznanje ter se zakluči da o-stane izklučitev v veljavi kakor je bilo na podlagi točnik dokazov sklenjeno na zadnji izrednji seji 20tega Maja, imenovani pa ima še ugodnosti dase pritoži proti izklučitvi na prihodnji konvenciji potom odsekovega zastopnika ali delegata. Tudi se zakluči da izjave dotičnega Zdravnika pri odseku ki je bil zapleten pri tej stvari se v bodoče pri Glavnem uradu zveze nebodo več upoštevale ter se priporoča tamkajšnemu odseku dase za društvene stvari posluži bol poverilnega zdravnika.
10)	Tajnik poroča daje poslal častitko na Uredništvo Edinost za njegovo tri letnico izhajanja kakor tudi kod uradno glasilo zveze V. P. Z. Bled.
11)	Tajnik poroča daje prejel obvestilo od Zavarovalnega urada iz Toronte katero govori da posmrtnina odnosno pogrebni stroški kateri so dvignjeni iz $200.00 na $250.00 ta spremenba stopi v veljavo z dnem 14, tim Junijem t, 1, in ne z 1, Januvar-jem kakor je bilo poročano v Zapisniku meseca Januvarja. ta sprememba se enoglasno potrdi.
12)	Odločena pagrada za pridobitev novih članov po rezultatu pripada G. Miheliču odsek st 2, Val Dor kateri je dobil deset novih članov za časa zadnje kampanje ker pa je napravil pozneje prestopek in sitnosti pri zvezi Br A. Novak predlaga dase ta nagrada njemu ne izroči podpira M. Otoničar, Br J. Kužnik stavi proti predlog dase kljup omenjenim zadrškom nagrada njemu izroči ker Zveza je vseeno sprejela deset članov katere je on pridobil torej naj se nagrada katera je bila obljubljena plača pošteno kar za prestopek naših pravil je tudi prejel kazen, glasovanje za predlog Novaka 3 glasovi za proti predlog 4 glasovi.
13)	Zakluček seje ob 12. uri prihodna seja se vrši dne 14 oktobra.
Zapisnikar M. Otoničar.
Kirkland Lake 15 julija 1945.
Delodajalci so začeli kazati rogove
Obisk, piknik in redna seja
Slovenci v ujetništvu v Ameriki
(Iz 2 strani)
nost posredovati pri anglo-ameri-ških vojaških oblasteh, da pospešijo rešitev teh problemov. Vse to je potrebno, da se zavaruje mir v našem mestu, in to zahtevajo vse demokratične in svobodoljubne množice, da se zavaruje obnovitev našega razrušenega gospodarstva."
Osvobodilni svet mesta Trsta je poslal polkovniku Armstrongu sle-deše pismo:
"Osvobodilni svet mesta Trsta je sprejel pismo od delegacije an-tifašističnih demokratičnih organizacij. Delegacija prosi, da naš svet podpira njihovo zahtevo, zlasti še ker je vaš uradnik izjavil, da je Osvobodilni svet edina kom-petentna oblast glede te zadeve. Prilagamo prepis pisma od delegacije in prosimo za razgovor. Da bo mogoče objektivno poročati o gospodarski situaciji, je Osvobodilni svet povabil na ta razgovor tudi zastopnike obrtnih zadrug."
V belgrajski POLITIKI z dne 18. julija je federalni minister za vzgojo Vladislav Ribnikar napisal uvodnik "Pogoji za mir na Balkanu". Med drugim pravi:
" čilo, če ne nezaupanje — kjer so s pomočjo tankov in letal zopet prišli na krmilo isti fašistični elementi, ki so pomagali okupatorju? Kaj drugega kot nezaupanje naj bi pričakovali zavezniki od nas — po njihovem postopanju v Trstu, Gorici in na Koroškem, ali po njihovem nerazumljivem stališču, ki so ga zavzeli v zadevi vojnih zločincev, ali po grožnji proti miru v Grčiji?
Toda jugoslovanske narode ne skrbi provokacija grških fašistov kot ne skrbijo o bodočnosti Trsta, Gorice in Koroške, kajti poznajo trdnost in moč odpora našega naroda in ker vedo, da je pravica na naši strani. Niti jih ne straši dejstvo, da je raznim izdajalcev v inozemstvu dovoljeno voditi propagando. Skušali nam bodo delati potežkoše, toda ničesar ne more iztrgati od nas doprinose naših zmag in nihče nas ne more vznemirjati z izzivanjem naših prijateljskih stikov z našimi sosednjimi demokratičnimi deželami.....
Ti reakcionaj-ji se naj poučijo enkrat za vselej, da na Balkanu in v Evropi ni nobenih vplivnih sfer. Tu so samo svobodne ali ne-| svobodne dežele, demokratične dr-". . . postopanje velikih zapadnih ž.ave z ljudskimi vladami in drža-
sil v osvobojeni Evropi je diame-trično v nasprotstvu z obljubami, ki so jih delale med vojno in katere še vedno ponavljajo v uradnik izjavah in v tisku — o svobodi, demokraciji, ljudski pravici do samoodločbe, uničenju ostankov fašizma, kaznovanju vojnih zločincev itd. Na eni strani so pomembne besede, na drugi pa dejanja, ki povzročajo čedalje večje nezaupanje v obsežna narodna vprašanja.
Kaj drugega pa naj bi zavezniško stališče glede Grčije povzro-
ve, kjer so reakcionarni krogi.
Na podlagi tega more biti mir na Balkanu zavarovan le tedaj, če se pusti balkanske narode pri miru ter če se velesile prenehajo igrati z usodo balkanskih narodov
ter če ne bo nadaljnih abresij." . * * *
Shod v Barbertonu v nedeljo 5. avgusta na Novakovih prostorih
na Shermanovi cesti.
* * *
Arabski pregovor pravi: Psi lajajo, toda karavana gre naprej... Mirko G. Kuhel, tajnik.
Kirkland Lake — Kakor je menda večini čitateljem znano, da so nam naši delodajalci tu v zlatih rudnikih "milostno" dovolili en teden plačnih počitnic, sem tudi sam bil deležen istih in se po-služil te prilike ter obenem še en teden navrgel na svoj raču. Namreč odpravil sem se svojo družino nekoliko ogledati to našo deželo. Ker sem bil že na ju-go, sem topot odpotoval v nasprotno stran preko Cochrane, Ka-puskasing, Hearst in Geralton-a, namreč severno in severozapadno stran.
Ko človek tako potuje še le tedaj vidi, kako velika je naša dežela in kako veliki in ogromni prostori so še neobljudeni in neobdelani. Potuješ po cele ure, da ne vidiš drugega kot gozd in širni prostor zemlje na obeh straneh železniške proge in ceste, ki se tako urno ovija okrog večjih in manjših zalivov. Toda če prideš še v tako odaljeni kraj, Slovana najdeš povsod. Res je, da smo raz-trešeni na vse štiri strani sveta, pa tudi v najbolj odaljene in ne-obljudene kraje, kakor da je v naših rojstnih domovinah prirodna pustoš. Že iz tega se da sklepati pod kakšnimi okolščinami smo živeli po zaslugi protinarodnih režimov, namreč da smo bili kljub lepe in bogate prirode v naši rojstni domovini prisiljeni iskati živ-ljenski obstanek v tujini.
Slovana najdeš povsod! Tako sem se srečal v Kapuskasingu in celo v Hearstu z nekoliko Sloven-cevi, kateri so vposleni v tamkaj-šnih papirnah. Neki rojak kateri je bil tu na obisku iz Združenih držav, se je izrazil, da je tu že konec sveta, ko na zemljevidu ni nikjer označene poti. Po katkem razgovoru z njimi, smo srečno prispeli brez kakih nezgod v Ge-raldton. Ta naselbina je precej nerazvita. Po pojasnilu rojaka, ki pravi, da je vojna kriva vsled začasnega zastoja. Po mojem mnenju se bo po vojni razvila v lepo prijazno mesto, ker se nahaja nekoliko zlatih rudnikov, kateri obratujejo za sedaj samo par, drugi so pa zaprti zaradi nezadostne delovne moči. Slovencev po številu ni dosti. Če štejem družine z otroci vred, bo vseh okrog 15-20.
Naj prvo smo se ustavili pri družini Rajhenauer, kateri je bil naš obisk od začetka namenjen. Pri njih so tudi nastanjeni -ali pa na
hrani, skoro vsi samski Sloves ci te naselbine. Da smo res doživeli nekaj veselih dni med prijazno družbo priča slovo, pri katerem so se naše ženske poslužile kar starega načina. Najbrž da boste ugibali, kakšen pa je ta stari način? Saj veste, da ne gre pri slovo brez solza, še meni so silile v oči, če tudi sem se hotel izkazati nekako bolj odločnega, ko sem podal roko jokajoči Olgi in Francetu, ter njihovim otrokom.
Najlepša hvala za tako prijazno postrežbo družini Rajhenauer. Bilo je res veselo in družabno, kar nam ostane v lepem spominu o v-seh naših rojakih in rojakinjah v Geraldtonu.
Obiskal sem topot tudi rojaka L. Garbas in njegovo soprogo Elo, katero sem že dolgo poznal, čeprav jo nisem še prej videl. Večkrat sem imel željo, da se osebno seznanim s to vrlo zastopnico našega lista Edinost. Je res marljiva in delavna, ter narodno zavedna delavka. Tam smo bili precej prijazno sprejeti, za kar se omenjeni družini prav lepo zahvaljujemo.
Kar se tiče društvenega dela, sem se moral čuditi na hvalevrednih uspehih te manjhne naselbine. Kar tako naprej rojaki. "V slogi je moč"! Tako se sliši naša stara, a zelo pomembna izreka. Še enkrat vam kličemo: "Krepki in zdravi nam ostanite!"
Sedaj nekoliko besed o naši naselbini. Naš odsek Zveze Kanadskih Slovencev, še živi po stari navadi. Večje aktivnosti v tem oziru ni podvzemal sam za sebe, razen pri skupnih prireditvah, ki so se 'vršile za pomoč narodom Jugoslavije itd. življenske aktivnosti primanjkuje več kot preveč. Kaj naj bi bil temu vzrok, bi lahko seveda po svojem prepričanju naštevali to ali ono. Toda z tem bi ne naredili napredka. Napredek, katerega moramo narediti, je edino v tem, da strnemo svoje moči okrog svoje narodne organizacije, skupno in združeno, kajti jutri se lahko marsikaj maščuje nad nami zaradi naše nesloge. Kakor prsti na roki potrebujejo drug drugega v pomoči, tako potrebujemo e den drugega mi. Niti eden od nas •ni odveč in vse kar je potrebno, je dobra volja in zavest, da delamo skupno in složno. Saj vse kar delamo gre za naše in našega naroda interese. Zato se sprijaznimo z to resničnostjo in pojdmo složno
je osvetljena ž slavno zmago Slovanskih narodov. Danes se končno uresničujejo velike napovedi naših pesnikov in književnikov, ko so zapisali na vidnem mestu: "Slovan na dan".
Tukaj se pripravlja piknik treh bratskih Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri se bo vršil na znanem prostoru na "Vrtovih Zmage" na koncu Main St., dne 12 avgusta.
Upam da ne bo nobenega Slovenca ali Slovenke, pa najsibo član tega ali onega društva in organizacije, da bi se ne udeležil piknika. Kajti čisti dohodek v kolikor pripade na naš odsek, je namenjen za nakupitev blaga iz katerega bodo ženske članice odseka krojile in šivale oblekce za številne otročičke v stari domovini, kateri so ostali brez svojih staršev.
Toraj kdorkoli se čuti Slovenca in Slovenke, "je njegova dolžnost, da pomaga vojnim sirotam, da pomaga svojemu narodu. Pokažimo svoje ganotje do onih, kateri so prelivali svojo junaško kri za blagor in Srečo narodov in človečan-stva z tem, da se udeležimo prireditev, katere so namenjene v ta namen.
Ker je pred nami redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, se naproša vse članstvo našega odseka, da se udeleži redne seje dne 19 avgusta, katera se bode vršila pri bratu Branišelju na Main St. Poleg drugih vprašanj, ki l5e tičejo konvencije, se bo volilo tudi delegata od našega odseka. Člani in članice pa lahko tudi prinesejo svoja priporočila za konvencijo na sejo, da jih diskusiramo in po našem delegatu pošljemo v priporočilo konvenciji.
Pozdrav vsem čitateljem našega lista,
J. Piškur, taj.
Toronto. Večkrat čitamo v časopisih o delavskih stavkah po raznih mestih in industrijah, in to, bodisi za večjo plačo ali pa lepše ugodnosti pri vsakovrstnih delih. Kolikor se pa razvidi iz naj-poznejših stavk so pa po večini zradi odslovitve unijskih delavcev, ali delavcev kateri po svoji vednosti ali nezavednosti pomagajo velikim kompanijam razbiti še tisto kar so si delavci zgradili zadnjih par let.
Težko je bilo, in je še, organizirati delavce v unije kajti med njimi se še danes nahaja veliko takih ki še do sedaj ne verujejo v enotnost junije ali pa organizacije. Dobijo se še danes ljudje ki pristopijo k unijam in organizacijam samo zato da se iznebi-jo svojih nadležnih organizatorjev, in s tem pokažejo svojo pristransko voljo da so pripravljeni pomagati k združenju delavcev, kar pa je njim deveta briga za unije ali napredne organizacije in se pri vsaki najmanji nepravilni stvari oglašajo, češ; saj-to nam nič ne pomaga, to ni zanič itd. Ponavadi se tudi jako radi ogibljejo unijskih sej in vsega kar ima zaopraviti z unijo, z namenom ako se unija ne obnese dobro da imajo potem še vedno prednost pri kompaniji.
Tako nekako se je tudi zgodilo pred par tedni v mesni industriji, v kateri je tudi pisec teh vrstic zaposlen že dolgo vrsto let, in v kateri so se zadnjih par let delavci organizirali v Unije 90 procentno, in so zastavkali zaradi preobloženega dela, kar pa je umevno da kompanijskim magna-tom ni po volji, kajti njim nikakor ne gre v glavo da bi imel delavec pravico odločevati koliko je "on sam" zmožen dela, pač pa, kakor je njihova stara navada da za ogromne dobičke so voljni žrtvovati tudi najboljše delavce. Oni so še vedno mišljenja da lahko zavržejo vse kar jim je na poti pri oviranju njihovih mastni plač. Radi tega se zgovarjajo na vse nepravilne načine pred ljudstvom da je krivda na strani unije in da stavka ni upravičena.
Povod za to stavko je bil ta, da je par delavcev kršila unijske pravila z tem da so nadaljevali delo v času ko so ostali delavci pustili preobloženo delo in istv-časmo odločili da se ne povrnejo na delo poprej dokler se delo ne postavi na prejšnjo hitrost, in obenem pa tudi odslovi delavce kateri 30 kršili unijske pravila. Za kar pa seveda se kompanijski magnati branijo, prvič zato ker vidijo da imajo še take delavce ki jih podpirajo v svoji nezavednosti, in drugič pa se tudi zavedajo
nevarnosti katera je, ako izgubijo sedaj potem jim bo nemogoče odsloviti tudi še tiste delavce kateri njim niso povolji zaradi u-nijskega napredka.
Dokler smo se nahajali v vojnemu času so morali zaradi pomanjkanja delavskih moči kompanijski magnati masikatero besedo ki je bila izrečena od delavcev v-zeti za dobro. Sedaj pa ko se bliža konec splošne vojne so pa zopet začeli kazati tisto staro ob-lasnost nad delavstvom in ga s tem prisiliti na predvojni položaj, kar pa skoro gotovo da se njim to pot ne posreči.
Kolikor lahko vidimo iz zadnjih svetovnih isprememb vsekakor kaže da se po večini držav delavci zavedajo svojega sedanjega stališča, pa ako ravno stara reakcija poskuša na vse načine da se kaj takega ne zgodi, in njim pri tem umazanem delu pridno pomaga tudi tista starakopitna črna reakcija katera je bila vedno na strani bogastva, ki je tudi pridno navduševala nezavedno ljudstvo s tem, da jim je vdihavala tisto nevidno silo v imenu vsega mogočnega, in s tem držala ljudske mase na eni in isti stopnji že veliko sto let.
Ako se povrnemo nekoliko let nazaj ko smo še pohajali šole kako smo morali, oziroma smo bili naučeni moliti za naše kralje in cesarje jih seveda spoštovati in se učiti njih lepo zgodovino, itd. (katera seveda nam ni bila pravilno raztolmačena), kako smo se učili čudovitih lepih pravljic in dobrot naših kraljev in cesarjev.
Danes je vse to nekako pozabljeno kajti naši dobri kralji in cesarji izginjajo eden za drugim na njihova mesta prihajajo čisto navadni ljudje brez vsakih lepih pravljic, pač pa čitamo njih delo in trud kateri poskušajo s svojim trudom ljudem dokazati da so bili tisti častiti ljudje samo prevara na katere so nasedale ljudske mase s pomočjo črne reakcije. Kakor pa izgleda danes po večini ljudske mase že veliko ne verujejo v črno ali pa belo reakcijo, kajti danes so že ljudem take stvari znane se veliko ne o-zirajo na njihove pridige, in so prišli do spoznanja da si morajo po svojem razumu sami pomagati ako hočejo doseči lepšo bodočnost.
In radi tega tudi kakor izgleda se današnje stavke, kakor tudi stavka v mesni industriji završi v korist delavca ker oni se dobro zavedajo da je prišel čas ko se ima odločati ali, povrnitev v predvojno dobo, ali pa začetek k svobodi in pravičnemu življenju.
J. Sherjak.
Pomagajmo vojnim sirotam v starem kraju
KONFERENCA ZAČELA Z DELOM
Ottawa, 6 avg. — Danes je začelo prvo zasedanje konference predstavnikov provincionalnih vlad z predstavništvom federalne vlade. Po kratki formalnosti glede otvoritve, konferenca je začela z razpravo raznih vprašanj katera se tičejo provincij in dežele v splošnem. Pričakuje se, da sprejme več važnih sklepov z ozirom
na pokojnino in druga važna soci-na delo sedaj po peti, katera nam jalna vprašanja.
Sudbury — Po daljšem času se želim oglasiti z naslednjih par vrstic in upam da mi urednik o-prosti nadlegovanje. Nameravala sem že dalj časa nekaj napisati v javnost iz naše naselbine, toda kaj naj napišem. Ta misel dela človeku včasih precej sitnosti, kajti napisala bi rada nekaj kar bi bilo dobro in poučljivo. Ko se pa spravim k pisanju kaj rado se zgodi, da se nakupičene misli kar nekam ena za drugo razpršijo na vse strani sveta in poleg najboljšega strpljenja jih je nemogoče več skupaj spraviti. Naj bo tako ali tako, nekaj pa je vendar potrebno povedati o naši naselbini in tudi pripravah, ki so v načrtu.
Ozračje v Sudbury je polno raznovrstnih govoric. Eni se pripravljajo, kako bodo sprejeli delegate in delegatinje tretje redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev in drugi zopet za pomoč vojnim sirotam v stari domovini. Je prav prijazno poslušati pogovor včasih članov in članic kakega odbora izvoljenega za eno ali drugo pripravnost. Kako lepo narekujejo drug drugemu rekoč: "Glej — da ne boš pozabil, kakor si zadnjič, obvestiti tega ali onega. Kako pa naj pride na delo ako ni bil obveščen. Obvestiti moraš vse in vsakega posebej. Ta naj preskrbi to, drugi zopet ono in tre-ji naj gre tam itd." Tako se pogovarjajo naši odborniki in odbor-nice.
Ker pa tudi me žene nočemo biti zadnje in samo poslušati moške kako delajo za eno ali drugo stvar, smo se tudi me zbrale skupaj in prevzele kvoto, da zberemo obleko za 500 vojnih sirot v starem kraju, katero smo že več kot polovico izpolnile.
Posamezniki so dajali v ta namen denarno vsoto obleči 10 ot-
rok, drugi za pet, za dva itd. Kadar zberemo denarno vsoto, gremo v trgovine in kupujemo otročje oblekce, nekaj jih tudi šivamo same. Toraj iz tega je ugotoviti, da smo na delu, da delamo za dobre stvari in da smo pripravne delati tudi v bodoče.
Med pogovorom se spominjamo naših tovarišic v severnem in se-verozapadnem Ontario, namreč Ela Garbas, Vera Marohnič, Mete Slak, Reze Zupančič, Anice Sta-rič in drugih. Kar neke zle slutnje nas navdajajo, kaj pa če se oglasijo z daleč večjim uspehom kakor me v Sudbury ? Tako nam sporočajo tovarišice iz Wind-sorja, Toronta itd. Naša iskrena želja je, da delamo po svoji najboljši mogočnosti, kolikor več mogoče, kajti zavedamo se dejstva, da delamo za otroke padlih staršev, bojevnikov in bojevnic za svobodo in enakopravnost narodov Jugoslavije. Toraj, ali more biti nekaj bolj častnega za kogarkoli, kakor obleči enega njihovega otroka? Jaz mislim, da za nas ne more biti večje časti!
Po našem računu ena otročja oblekca stane približno okrog $5.00. Saj tako so prispevali tu-kajšni posamezniki v ta namen, da se obleče po enega in več o-trok kakor je omenjeno. Zaradi pet dolarjev pa ne bo nihče preveč občutno prizadet, toda en o-trok, en, sinček ali hčerka, bo oblečena vsaj za prvo silo.
Pokažimo bratje in sestre vsepovsod našo pripravnost pomagati našim bratom in sestram v stari domovini pri njihovem naporu sedaj preskrbeti obleko, obutev in razne druge reči za tisoče vojnih sirot. Postanimo njihovi varuhi z tem, da jim priskočimo v pomoč sedaj, ko je največ potrebujejo.
Mery Smrke
Slovenija v borbi za svobodo
Bolnišnice v Sloveniji
Partizanske oblasti so dobro organizirale sistem vojaških bolnišnic, bodisi v bojnem pasu ali v zaledju. Samo na Dolenjskem je bilo julija 1944 devetnajst vojaških in devet civilnih bolnišnic, kjer dobivajo ranjenci in bolniki najboljšo zdravniško postrežbo. Toda do lanskega leta je primanjkovalo raznih potrebščin ter zdravniških instrumentov in aparatov in tudi zdravniška veda, da-si izborna za razmere, v katerih zdravniki in zdravnice vršijo svojo humanitarno dolžnost, je zaostajala za razvojem in napredkom moderne medicinske in kirurgične tehnike. Razna sulfa zdravila in penicillin so novost, o kateri se zdravniki v Sloveniji šele poučujejo. V teh bolnišnicah se nahajajo tudi ameriški ranjenci-letalci, ki so se spustili z padali na slovensko ozemlje. Nekaterim je treba odstraniti roke, drugim noge, ali drobce šrapnela iz čeljusti. Vsi navadno okrevajo po nekaj mesecih prebivanja v teh bolnišnicah. In vsi se zelo pohvalno izražajo o izvrstni postrežbi in visoki meri zdravniške znanosti slovenskih partizanskih zdravnikov in zdravnic.
Dne 10. in 11. marca se je mudil v Jugoslaviji general-lajtnant Ea-ker in se je osebno zahvalil maršalu Titu in Jugoslovanom v splošnem za veliko pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila ameriškim letalcem. Rekel je: "Rad bi se zahva-' lil vsem Jugoslovanom za veliko pomoč, ki ste jo nudili ameriškim letalcem, ki so bili sestreljeni ali prisiljeni pristati na jugoslovanska tla. Več tisoč Amerikancev se bo po več mesečnem bivanju v Jugoslaviji na osvobojenem o-zemlju povrnilo na svoje domove. Ne bodo doma pripovedovali samo kako dobro šte jih postregli in skrbeli zanje, temevč bodo tudi opisali junaške borbe vaše vojske, katere drzne čine so imeli priliko na svoje lastne oči opazovati. To dejstvo bo zbližalo ta dva naroda še bolj tesno in ojačilo prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo."
V okrožju VII. korpusa na Do-lenskem se nahaja največ bolnišnic, ki so izredno dobro skrite na tajnih prostorih. Starejše bolnišnice v tem okraju so v neposredni bližini ena druge, toda natančni prostor je celo visokim oficirjem glavnega štaba nepoznan. Ranjence in bolnike pripeljejo v bolnišnice zavezanih oči ali v temni noči in na isti način jih tudi odpeljejo. Pota so skrbno skrita in celo sledovi stopinj so tako natančno izbrisani, da se človek v goščavi izgubi. Ta izredna pre-
vidnost je postala potrebna, ko je za časa italijanske okupacije sovražnik izsledil nekaj bolnišnic, bodisi vsled izdaje belogardistič-nih ovaduhov ali radi neprevidnosti, jih nagloma napadel in ranjence barbarsko pomoril. Ista usoda je zadela bolnišnice v IV. vojaškem okrožju prve dni julija 1944.
Vsaka bolnišnična skupina sestoji iz več poslopij, starih in novih. Stara poslopja so bila navadno zgrajena v globinah, daleč v gozdu, tako da je bila streha vodoravno z površjem, zakrita z zelenjem in skoraj nevidna. Ta poslopja so temna in vlažna in ne delajo blagega vtisa na pacijen-te niti ne na obiskovalce. Nova poslopja pa so zgrajena na površju, so belo pobarvana v notranjščini in imajo okna zagrnjena z zavesami. Postelje so opremljene z žimnicami, rjuhami in blazinami. Toda to le zadnje čase. Spočetka je služil dolg oder za eno samo posteljo, kjer so polegali ranjenci in bolniki drug poleg drugega. Nekatere sobe so bile obite z blagom od zavezniških padal. To blago se uporablja na najkoristnejše načine, da je življenje v tem gozdnem zatišju čim prijetnejše.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Aleksander imenovan za guvernerja
London — Angleški kralj Jurij je imenoval generala Harold Aleksandra, sedanjega vrhovnega poveljnika zavezniške vojske za Sredozemlje, za generalnega guvernerja v Kanadi. Omenjeni prevzame to mesto katerega ¿je dosedaj zavzemal guverner Earl Athlone, Ti let star.
Harold Aleksander je 53 let star in bo prevzel dolžnost guvernerja prihodnjo spomlad.
Aleksander je kot znano naslovil nepremišljeno obdolžitev maršalu Titu, ter dejal: "da se poslužuje načina v zadevi Trsta in Slovenskega Primorja, kot Hitler ali Musolini."
PIKNIK DELAVSKE STRANKE
VARILO NA PIKNIK
St. Catharines — Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi piknik dne 12 avgusta pri rojaku Joe Peček, katerega prijazna farma se nahaja ob 8 highway nedaleč br. Cesarja.
Uljudno se vabi vse rojake in rojakinje, da se udeleže piknika. Za dobro postrežbo in zabavo jamči pripravljalni odbor.
Odbor:
SHOD ZA RELIFNO AKCIJO V JOLIETU
V Jolietu prireja podružnica SANSa in postojanka JPO-SS veliko skupno prireditev in shod v nedeljo 19. avgusta. Vrši se v farnem parku. Vsi dohodki so namenjeni za takojšno pomoč trpečemu narodu v stari domovini. In o veliki potrebi takojšne pomoči bo govoril svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Washing-toun dr. Slavko Zore, ki bo Joli-otčananom rojakom iz okolice prinesel pozdrave iz Slovenije in Jugoslavije. V imenu SANSa in re-lifne akcije WRFASSD bo govoril SANSov tajnik Kuhel.
Nastopili bodo tudi lokalni govorniki in razni talenti. Predsednik lokalnega odbora je brat Louis Železnikar, ki je podtajnik KSKJ in predsednik nadzornega odbora SANSa. Za pomočnike ima sestro Josephino Erjavec, gl. tajnico Slovenske ženske zveze, Franka Vraničarja, člana gl. odbora ABZ ter druge vodilne osebnosti v tej naselbini. Dr. Zore, ki se je aktivno udejstvoval v štiriletni borbi za svobodo narodov Jugoslavije,' ima čin polkovnika v jugoslovanski narodni vojski. Odlikovan je tudi z redom partizanske zvezde in hrabrostno medaljo. Obenem pa je tudi izvrstni govornik in drugače zelo domač in prikupen fant, ki ga mora res vsak poslušalec takoj vzljubiti. Prepričani smo, da bo prireditev dobro obiskana ter da bo doprinesla gmotne uspehe v korist potrebnega naroda v stari domovini.
St. Catharines — Delavska Progresivna Stranka priredi piknik v nedeljo dne 26 avgusta v dobro znanem Garden City Beach, Port Weller.
PROGRAM:
Popularni kontest — dobra godba za ples — razne igre — sladoled in mehka pijača. Kot gost nastopi z govorom William Kash-tan.
Delavci in delavke! Delavska stranka je vaša stranka, na strani delavskih in narodnih interesov. Podpirajte njen program in udeležite se omenjenega piknika.
Odbor:
Seja ZKS v Windsoru
Redna mesečna seja ZKS v Windsoru se vrši v nedeljo dne 12 avgusta v prostorih br. Joe Smoleta.
Seja bo važna za vse članove in članice, na dnevnem redu bodo razna poročila iz gl. urada, delovanje ZKS v Windsoru in volitev delegata za Konvencijo ZKS v Sudbury. Seje so javne, lahko se udeleži vsak Slovenec in Slovenka, lahko pove svoja mišljenja in priporoča kar je za dobrobit nas vseh, za dobrobit Slovenskega naroda.
Začetek seje ob 7 uri zvečer.
Tajnik.
Tekst Deklaracije Velikih Treh
(Iz 1 strani)
pa uničeno. Kakršno koli vzdrževanje produkcije letal, orožja ali municije ter druge v te svrhe o-rodje, bo sprečeno.
NE MORE UITI OBTOŽBI
(2)	Prepričati nemško ljudstvo da mora trpeti popolni militarni poraz in da se ne more izogniti težke odgovornosti katero je pripravilo samosebi vsled svoje divje vojne in fanatičnega nacističnega odpora, kateri je uničil nemško e-konomijo in pripravil neizogibni kaos.
(3)	Uničiti Nacionalno Socija-listično Partijo in vse priključene organizacije, razveljaviti vse nazi-institucije, ter zagotoviti, da se ne ponovi v kakršni koli obliki, kakor tudi sprečiti vso nacistično militarno aktivnost in propagando.
(4)	Pripraviti za eventuelno rekonstrukcijo politično življenje v Nemčiji na demokratični podlagi za miroljubno kooperacijo v mednarodnem smislu z Nemčijo.
4	_ Uničiti vse nacistične zakone bazirane na Hitlerjevem režimu, kakor rasna diskriminacija, versko ali politično ščuvanje in mržnjo. V nobenem pogledu ka-koršna koli diskriminacija zakonita ali nezakonita, je nedopust-ljiva.
5	— Vse vojne zločince in vse one ki «o pomagali izvrševati nacistične zločine, takoj aretirati in postaviti pred sodišče. Aretirati v-se nacistične vplivne voditelje, njihove somišljenike visoke nacistične uradnike organizacij in institucij, kakor tudi vsako drugo osebo nevarno okupaciji ali njeni objektivi.
6	— Vse člane nacistične stranke, kateri so zavzemali več kot navadno aktivnost in vse druge o-sebe sovražne zavezniškim svr-ham je treba odstraniti iz vseh civilnih in polu-civilnih uradov ter važnih podvzetij. Na njih mesto se namesti osebe, katere bodo politično in moralno odgovarjale in pomagale izgraditev prave demo-
EDINOST JE RESNIČNO DELAVSKI LIST
PIKNIK IN ZAHVALA
Sudbury — Kakor je bilo že prej naznanjeno, je tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredil v znak tretje obletnice Edinosti piknik dne 1 julija. Udeležba je bila primeroma dobra če vpoštevamo, da se vremenjak to leto preveč šopiri in ima bolj solzne kakor pa bistre očj. Tudi za ta dan se je začel jokati že zgodaj, zjutraj, dasi se je nekoliko potolažil popoldan. Tako smo kaj živo izkoristili to priliko in se zbrali na zunaj med lepimi rastočimi brezami nedaleč tega mesta.
Čistega dobička smo dobili $147.00. To vsoto smo razdelili na dva enaka dela, namreč polovico smo poslali kot častitko tretji obletnici lista Edinosti in drugo polovico smo zadržali v odsekovi blagajni, za prihodnje konvenčne stroške.
Za uspeh piknika se je zahva-
Windsor — Pred par dnevi sem se nahajala na mojem starem domu s svojim sinom za časa njegovega dopusta, v Barberton-u, Ohio. USA. Ob tej priliki sem dobila tudi dve novi naročnini za Edinost, za kar prilagam tudi denarno nakaznico tu v pismu.
V	tamošnjem kraju se s težavo dokazuje pravo pot do zatiranja fašizma in nacizma. Omenjeni družini, oziroma nova naročnika, sta na ta pravi poti. Ena rojakinja je ponosno izjavila: "Veste Mr. F., mi smo'vsi partizani do zadnjega v hiši". Bravo! sem odvrnila. Vsa čast vam.
V	tem oziru je priznati, da močan narodni duh vsekakor prtveva med našem narodom, kljub temu da se neopravičeno tolmiči v nekaterem časopisju borbo in ogromne narodne dosege našega naroda v stari domovini. V primeru rojakov tukaj v Kanadi, bo vzelo žalibog še mnogo truda in napora v govorih in pisanju, da narod iz-previdi od katere strani izvira medsebojna mržnja. Namreč naš narod v USA., je povečini še isto, kakor so bili vzgojeni v stari domovini. Živi v neki brezbrižnosti z ozirom na tekočo dobo, katera tako bliskovito izpreminja staro in zastarelo, ter ustvarja novo in bolj človeško. Upajmo, da bomo res enkrat dočakali srečni dan, da bomo vsi Ameriški Slovenci zbrani pod enim močnim praporom, kateri se imenuje Narodno Edin-stvo, da bomo znali razločevati dobro od slabega v vsih in najprej v naših lestnih zadevah.
Ker se jaz prvič oglašam v tem listu, ki je tako zanimiv za vsakega Slovenca bodisi tukaj v Kanadi ali v US, marsikaj se v njem zanimivega bere, kar da človeku prav dober nasvet in vzpodbudo, naj rečem le naslednje: "Podpirajte list Edinost, nobenemu ne bo žal. ker to je v resnici edini slovenski delavski list."
Pozdravljam rojake v Barberton-u in Dobropoljčane po celi Kanadi.
Mrs. Mark Ferderber
kratične institucije v Nemčiji.
87 — Pouk v Nemčiji bo podvržen strogi kontroli z namenom odstraniti nacistične in militarne doktrine in tako omogočiti uspešen razvoj demokratične ideje.
PREUREDITEV SODIŠČNE-GA SISTEMA
8	— Reorganizacija sodiščnega sistema na podlagi demokratičnih načel, pravičnega zakona, enake pravice za vse državljane ne glede na raso, nacionalnost ali versko prepričanje.
9	— Administracijo za notranje zadeve Nemčije, se vsmeri v decentralizacijo politične strukture ter izgraditvi lokalne odgovornosti. In sicer do tega časa:
(1)	Ustanovitev lokalnih samovlad po vsej Nemčiji na demokratičnih principih in posebno preko izvoljenih lokalnih Svetov zagotoviti militarno sigurnost in namen militarne okupacije.
(2)	Povrnitev pravic vsem demokratičnim strankam kot svobodo javnega in medsebojnega zborovanja, se dovoli po vsej Nemčiji.
(3)	Izvoljena predstavništva se priporoči krajevni, provincijonalni in državni administraciji v svrho potrditve za uspešno izvedbo u-stanovitve lokalnih oblasti.
(4)	Začasno ni namen ustanoviti nemško centralno vlado. Raz-ven tega se ustanovi oddelek centralne administracije, sestavljen iz deželnih tajnikov posebno na polju financ, transportacije, komunikacij, zunanjo trgovino in industrije. Taki oddelki bodo delali po navodilih kontrolnega Sveta.
10	— Z svrho vzdržavanja militarne zaščite, se dovoli svoboda govora, tiska in veroizpovedi ter spoštovanje verskih institucij. Enako se dovoljuje pod militarno zaščito svoboda formiranja unij-skega gibanja.
IZBRISATI VOJNO POTENCIALNOST
11	— Ukaz v svrho odstranitve nemške vojne mogočnosti določa prepoved proizvodnje orožja, municije, vsake vrste drugo orodje, kakor tudi razne izdelke letal 'in parnikov. Proizvodnja metala, kemikalije, strojev in razno drugo orodje potrebno za vojno ekonomijo spada pod strogo kontrolo in prepoved v soglasju 15 paragrafe, ki določa potrebo miro-dobne obnove. Produktivna kapaciteta ne potrebna za dovoljno proizvodnjo se odstrani v soglasju reparacijskega načrta priporočenega z strani zavezniške komisije za reparacije in odobren po prizadeti vladi, se odstrani ali pa uniči. %
12	— Čim prej mogoče v kolikor je praktično izvedljiva decentralizacija nemške ekonomije z namenom odstranitve sedajnega
liti seveda vsem, kateri so delali in kateri so se udeležili. Seveda tudi sam sem delal, kar največ mogoče. Pomagali pa so, Mrs. in Mr. Lesar, F. Fingust, J. Golo-bič, J. Kambič, J. Kosmrl, M. Zaje in drugi. Hvala vsem. Zahvaliti se moram tudi onim, kateri so darovali "zamazano vodo", avtomobile itd. L. Saje nam je bil na roko z avtom, kakor tudi T. Dasport in J. Godin.
Pozdrav vsem prijateljem sirom Kanade in Amerike.
Joe Slovenec
Dobro došli delegati in delegatinje
Sudbury — Tukajšna naselbina je nekoliko bolj živahna in se pripravlja za dober sprejem delegatov in delegatinj tretje redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, katera se bode vršila kot znano tukaj dne 1 in 2 septembra v Hrvatskem Narodnem Domu.
Saj je res skoro kot nekako središča za severno in severoza-padno Kanado. Delegati in dele-gatinje, katerih se pričakuje večje število, bodo imeli topot priliko si ogledati to rudarsko naselbino menda največje proizvodnje nikla na svetu. Skoro 75 pre. nik-la se producira v tukajšnih rudnikih, dočim se producira preostalih 25 pre. v drugih državah v svetu.
Kakor sem omenil odsek Zveze se pripravlja za veliki banket, kateri se bode vršil v znak otvoritve tretje konvencije Zveze v soboto zvečer dne 1 septembra. To bo obenem sprejem in dobrodošlica delegatom in delegati-njam tretje konvencije z strani našega odseka.
Važnost tretje redne konvencije je temvečja sedaj, ko se nahajamo pred splošnim koncem vojne in pa obnovi povojnega sveta, kjer bodo ravno progresivne in napredne ustanove skoraj največja opora, da se ne povrnemo v predvojno, ampab v novo in srečnejšo dobo za človeški rod. V tem duhu se bo vršila konvencija Zveze in zagotovo tudi ukrenila vse potrebno za nas v tej deželi, da delujemo v tem pravcu v bodoče kot narodna in združena skupina.
Dobro došli delegati in delega-tinje! Mi vas pričakujemo in vam kličemo: "Na veselo svidenje!"
F. Zaic
načina koncetracije ekonomske moči kakor se posebej izraža pri katerih, sindikatih in drugih monopolističnih trustih.
13	— Organizirati nemško ekonomijo vporabljivo prvotno za agrikultprni razvoj in mirodobne domače potrebe.
14	— Za dobo okupacije z Nemčijo se bo postopalo kot z eno ekonomsko enoto. V to svrho se uredi enake določbe za:
(a)	Rudarstvo in industrijsko proizvodnjo in razdelitev.
(b)	Agrikulturo, gozdarstvo in ribolov.
(c)	Mezdo, ceno in racijonizira-nje.
(d)	Program za izvoz in uvoz za vso Nemčijo.
(e)	Valuto in banke, centralne davke in carino.
(f)	Reparacije in odstranitev vojne potencijalnosti.
(g)	Transportacijo in komunikacije.
Za uvedbo teh določb se upoštevajo razmere in pripravnost v raznih lokalnih podračjih.
15	— Vsa nemška ekonomija spada pod zavezniško kontrolo, toda le v toliko kolikor je potrebno.
(a)	Z Izvedbo programa industrijske razorožitve in demilitarizacije, vojne odškodnine in odobritev eksporta in importiranja.
(b)	Zagotoviti produkcijo zalog potrebnih za vzdrževanje okupacijskih sil in nameščencev v Nemčiji, ter potrebnih za vzdrževanje splošni življenski standart v Nemčiji, ne višji kakor je življenski standart v drugih evropskih državah (Evropske države v tem oziru spadajo vse izvzemivši Sovjetsko Unijo in Anglijo).
(c)	Zagotoviti način določen po kontrolnem Svetu potrebno razdelitev blaga med nekoliko okupacijskih zon svrho ravnovesja ekonomije v Nemčiji in zmanjšanja potrebe za zunanji uvoz.
(d)	Nadzorovati vso nemško industrijo, vso ekonomsko in finančno mednarodno transankcijo v cilju sprečiti Nemčijo pri poskusu ponovitve vojne potencijalnosti in drugih imenovanih objektiv.
(e)	Podvrči kontroli vse javne in privatne znanstvene skupine, raziskovalne in iznajdbene institucije, laboratorije itd., v zvezi z ekonomsko aktivnostjo.
ODGOVORNOST NEMŠKEGA NARODA
16	— V svrho naloge za vzdrževanje ekonomske kontrole ustanovljene po kontrolnem svetu, se ustanovi nemške administrativne urade ter postavi pred praktično odgovornost take kontrole. Z tem se obenem nalaga nemškemu narodu odgovornost za tako administracijo in kontrolo, kakpr tudi odgovornost glede kršitve takih določb. Prepovedano pa je kakršno koli delovanje v nasprotju že omenjenih objektiv.
17	— Odredbe, katere je potrebno pravilno podvzeti:
(a)	Efektivno popravilo transportacije.
(b)	Povečanje produkcije oglja.
(c)	Maksimum agrikulturne proizvodnje, in
(d)	Efektivno popravilo stanovanj in vseh drugih važnih naprav.
18	— Kontrolni Svet podvzame potrebne korake za kontrolo in razdelitev nemškega imetja na zunaj Nemčije, katero še ni pod kontrolo Združenih narodov, sicer narodov, ki so se borili proti Nemčije.
19	— Odplačilo za vojne odškodnine se uredi tako, da se omogoči nemškemu narodu zadostna sredstva za življenski obstanek brez zunanje pomoči. Za vzdrževanje ekonomskega ravnovesja, je potrebno določiti odplačitev za uvoz blaga odobreno po kontrolnem Svetu. Dohodki za izvoz produkcije, blaga itd., se vporabi prvotno za tako odplačitev.
Zgornji paragraf vsekakor izključuje produkcijo, kakor je o-menjeno v paragrafu 4 (a) in 4 (b) sporazuma za vojne odškodine.
4 — NEMČIJA MORA PLAČATI VOJNO ODŠKODNINO
V soglasju sklepov Krimske konference Nemčija znaša največjo odgovornost kakor tudi odplačitev vojne odškodnine Zedinjenim narodom, katero je povzročila z svojo drzno vojno. Nemško ljudstvo se ne more izogniti te odgovornosti, katero določa za vojne odškodnine skupni sporazum:
1.	V svrho odplačila vojne odškodnine Sovjetski Uniji, so odstrani vrednostne naprave, katere se nahajajo v njeni okupacijski zone, kakor tudi drugih pripravnih notranjih narodnih dohodkov.
2.	Sovjetska Unija odplača vojno odškodnino Poljski iz svojega deleža.
(Konec prihodnjič)
Iz francoščine prevedla K. N.
Orana je začudeno pogledala svojo mater.
"Saj vendar veš d,a ne ljubim Morena," je dejala počasi. "Ali ti nisem že takoj v začetku razložila, da sem se poročila z njim samo v stiski in da gledam zdaj na ta zakon samo s stališča časti in dolžnosti?"
Res to si mi dejala, "je odgovorila gospa, "Vendar pa veš, da sem navdušena na romantiko. In na koncu koncev se mi ne zdi tako nemogoče, da bi žena ljubila svojega moža, posebno če ji je rešil življenje."
Orana je začudeno poledala svojo mater. Ni mogla dognati, ali govori resnico, ali se samo šali. Kako si le more misliti, da bi ona tega Morena ljubila. Res je, ni bilo napak poslušati njegove nežnosti, tudi njegovo ljubkovanje je bilo prijetno, dokler. . . dokler ni prekoračil meje dostojnosti. . . Mlada žena je zardela do ušes, če se je samo spomnilana tisto noč.
"Morda bi bilo to naravno, toda žal svojega moža ne ljubim," je nekoliko kislo rekla svoji materi.
"Ne govori več o tem, "je odgovorila gospa Le Cadreronova. "Menila sem pač, da bi bila pri tvojem očetu ljubezen primernejše opravičilo za tvoje dejanje. Sicer je pa zdaj ze tako prepozo. Orana, prav si storila, da si mi vse zaupala. Lahko se zaneseš name,, skušala te bom kar najbolje izrezati pri očetu."
"Res ne razumem, zakaj naj bi ljubezen kar na lepem odstranila vse ovire," je zamrmrala Orana nejevoljno, kajti poslednje materine besede je kar preslišala. "Kako si le moreš misliti, da bi mogla ljubiti moškega, ki sem ga poznala komaj nekaj ur?"
"Prav res," je smehljaje dejala gospa Le Cadreronova. "To bi bila pač ljubezen na prvi pogled."
"Kako si mogla vendar kaj takšnega misliti ?" je vztrajala Orana pri svojem prvem vprašanju.
"Nikar več ne misliva na to, "jo je mirila Gospa Le Cadreronova. Govorila sem kar tako, tjaven dan ne vedoč, da te bom s svojimi besedami užalila."
Saj me nisi užalila, mama, toda ne maram, da misliš o meni stvari, ki jih v resnici ni, "je skoraj zaihte-la mlada žena.
"Daj, daj, ljuga moja" je pomirjujoče dejala mati, čudeč se hčerkini razdražljivosti." Takšna neznatna o-pazka vendar ne more zbuditi tolikšnega razburjenja. "Morda so pa to leto Oranini živci tako oslabeli, da ne prenese več kritike in resne besede.
^ Zmotila sem se, Orana. Pozabiva ta nesporazum. Srečna sem, da tfe imam pri sebi, hčerka ljuba. Možno je pa, da je letalec — če sploh se živi — pozabil na neznatno Francozinjo, ki je bila eno samo noč njegova žena. . . "
Orana se je zganila, kakor da bi jo bil gad pičil.
"Saj živi, "je živahno odgovorila." To so mi zaztr-jevali na poslaništvu in tamkaj se gotovo niso zmotili."
"N,a srečo se ni ta Moreno nič več zanimal zate, odkar si odpotovala iz Španije; znamenje, da te je že davno pozabil."
Zdelo se je, da te besede Orani Bog ve iz kakšnega vzroka niso bile posebno všeč.
"Hm. Morda bi bilo to možno. . . Sicer pa . . . Ali more pošten moški tako hitro pozabiti, da je poročen?"
"O, to ni nemogoče. Sicer dejansko ne pozabi, da ima ženo, toda nikoli se ne spomni nanjo. Za nas so posledice iste. . . "
"Prav res." Orana se ni mogla spomniti ničesar primernejšega za odgovor, čeprav ji srce ni dalo miru, da ne bi kaj tehtnejšega odgovorila na te materine besede.
Na lepem se je spomnila pripovedovanja Morenove-ga prijatelja Perrena o neki Karmenciti. Val nekakšnega novega čutstva, bližjega samoljubju kakor ljubosumnosti, ji je žalil srce.
"Zdi se mi", je nenavadno suho dejala da je v zasebnem življenju moj mož precej premožen.
Razen tega sem celo v tistem kratkem času najinega zakona izvedela, da se rad zanima za lepe ženske. Ne bi bilo mogoče, da tudi zdaj živi podobno življenje in da mu je spomin na francosko ženo — enodnevnico že čisto zbledel."
"Vidiš, nekaj takšnega sem si tudi jaz mislila, "je krodko dejala gospa Le Cadreronova. "Meni je to še bolj vseč, bom vsaj svojo hčerko še dolgo imela pri sebi."
"Tako je", je olajšano dejala Orana, "če je moj mož pozabil name, bom pa živela mirno pri tebi in očetu. Joj, kako prijetno bo to."
Toda ton Oraninih besed ni bil tako prisrčen, kakor so bile prisrčne njene besede. Ta ton in pa čudni ogenj, ki se je nenadno vžgal v Oraninih sinjih očeh je vznemirjal njeno skrbno mater.
"Bomo videli," je dejala sama pri sebi. "Sicer pa, pogosto se je že zgodilo, da je žena trpela, ker jo je mož zapustil, čeprav ni bila zaljubljena vanj. . . "
Na neznatno postajico Rieuval je pravkar privozil opoldanski vlak. Izstopil je en sam, samcat potnik.
Zvedavo se je oziral okrog sebe, kakor človek, ki še nikoli ni videl kakšnega kraja in se zato živo zanima zanj.
Potem je potegnil iz žepa zložljiv zemljevid in se nekaj trenutkov zatopil vanj. Kmalu nato ga je pa brezbrižno vtaknil v žep in krenil po poti proti trgu.
"Kje je Loir,a, gospa?" je vljudno vprašal neko kmetico,, ki je pasla kravo ob poti. "Ali bom prišel do nje, čegrem naravnost po tej cesti?"
Da, gospod, na drugi strani tega trga je."
"In gradič Jacheres? Ali je na desnem ali levem bregu reke?"
"Na desnem bregu. Če boste šli ob reki, ga boste zagledali v pičli četrt ure."
"Hvala lepa, gospa."
(Nadaljevanje prihodnjič)
SHOWER PARTI
Toronto. — Vljudno se vabi vse Slovenske, Hrvatice in Srbkinje na "SHOWER" parti, katerega priredijo Jugoslovanske žene dne 11, avgusta, ob 8. uri zvečer, na 386, Ontarijo St.
Ta shower parti je namenjen za naše sirote v starem kraju, kateri so zgubili v zadnji vojni svoje starše za svobodo domovine. Ker je pomoč nujno potrebna, se pro-
si vse Jugoslovanske žene kakor tudi moške da se udeležijo zgoraj omenjene Parti.
Prejemajo se vse dobro ohranjene oblekce, čevljčki in vse kar se potrebuje za otroke do desetega leta. Ako pa je nemogoče prinesti takih darov, na pr. moškim, se pa tudi sprejema v gotovini za katero nakupijo ženske vse potrebno.
Odbor Jugoslovanskih žena v Torontu.