Adam Milkovic: Sreča
KO JE bil mlad. jo je viclel. Onstraa hiŠe je stala in ga vabila. Tako lepa je bilu in suiehljala se je. Razprostrla je roke in je dejalti:
»Pridi in vzemi uie; Ivoja bcnn!« Stopil je naprej. A glej, kadar je storil korak, je stopila ona dva, o dva — uazaj in se mu smchljala. Bežal je za njo v svet, pa jo je zgrešil. Iskal jo je nied cvetjem, a je ni bilo. Iskal jo je v sainoti, iskal v drveČi strugi živ-Ijenja — a je ni bilo. Zainan je zevalo žejuo srce, ni naslo srece.
I*a je zbežal nazaj, nazaj v svoj rojstni kraj. Tain je v spoznanju obstal kamcmt. Onstran hišo jc stala — štala solzna starka ia jadikovala:
»Otrok moj, zakaj si bt*Žnl od rodne grude?^
^Mati!    je zajccal in bil srcceti.