'Zdrava, skrivnostna Jlozal Skrivnostna Cvetka vzcvela ie med nami. Brez Nje bi bili naši vrti razdejani. A z Njo, čeprav pod slamnatimi krovi, naš mali rod ni zadnji med rodovi. Vse polno v našem rodu skriva se pomladi z veselim petjem, z rožnimi zakladi; vse zakipelo v novo bo življenje, če Ti o cvet skrivnostni, dahneš nam vstajenje. Ti dahni lahno mimo naših koč, Ti jim poljub ljubezni vtisni vroč, Tt bodi rosna kaplja, ki jim zdravje kane v njih nepokojne, razboljene rane. Pomenki. Cerkvena občina. Je ni lepše družinske skupnosti, kot jo ima cerkvena občina. S kakšnim veseljem vleče človeka domača cerkev! Zunaj cerkve se ločijo pota posameznikov, vsak gre med tednom po lastnih opravilih in za lastnim dobičkom. Pa pride nedelja! Zvonovi pojo in vabijo vse v iskupno očetovsko hišo, pred skupni oltar iin k skupni dlružinslki mizi. Vsii gledajo na isti taber-nakelj, molijo istega dobrotnega Očeta, pojejo iste pesmi v čast skupni Materi. Vse karkoli je v hiši božji: oltar, obhajina miza, krstni kamen spominja glasno in nazorno, da: so vsi farani: premožni in ubožni, odirasli in otroci, bratje in sestre, sveta božja družina. In duhovnik v vasi? Kaj naj bo druzega kot skupni oče, ki z ljubeznijo sprejema male. kot jih je spre- Krst prvih kristjanov jemal najvišji Duhovnik, ki prihaja v hiše vseh, tudi revnih in grešnih, kot je prihajal med nje usmiljeni Samarijan, ki briše solze vsem, kot jih je brisal Gospod? Da, vsaka duhovnija bi morala biti najlepši zgled družinske vzajemnosti, ki dlruži vsa srca medseboj v najglobokejšem Srcu Gospodovem. Bi morala biti — pa ni povsod!! Zakaj? Vzrokov je doisti, najvažnejši pa je brezdvoma ta, da so se verniki oddaljili od skupneiga vrelca Euhari-stičnega, da niso več edini v »lomljenju svetega Kruha«, kot so bili pirvi kristjani. Poromajmo, prijatelji, v duhu devetnajststo let nazaj. Mogoče se bo temu in onemu vzbudilo dbmotožje po tistih lepih, ljubezni in družinske zavesti polnih časih, ko so bili prvi naši bratje in sestre po vieltli — eno srce in ena duša. Prvi kristjani. Sveta- zgodovina poroča: »Verniki pa, ki so bili prerojeni v Duhu in vodi, so vztrajali v veri apostolov. Bili iso edini v lomljenju kruha in molitvi. Dnevno so se zibilrali vsi v hiše premožnih kristjanov in hvalili Boga*. Bili so priljubljeni pri vsem ljudstvu. Gospodi pa je od dne dlo dne množil njih število. Bili so vsi eno srce itn ena dluša. Ni ga bilo med nljtai. k| bi smatral za lastno imetje to-, kar je imel, temveč vsi so imelli vse skupno. Mogočua< milost je bivala v vseh in ni ga bilo reveža med njimi. Vsi namreč, ki so imeli polja ali hiše, so- jih prostovoljno prodajali, prinesli skupiček in ga dali apostolom na razpo-lago. Vsak je dobil, kolikor je potreboval.« — Ganljiva je ta slika. Tako dobro deine človeku, ki živi v današnjih krivičnih socialnih razmerah med divjim slojnitm bojem, ta zgled: dejanske ljubavi prvih kristjanov. Ubožci so jim bili največji in najlepši zaklad. 'Povsod so jih izdatno podpirali; ob času papeža Urbana 1. (222—230) ni bilo v Rimu med kristjani niti enega berača. Odkod ta socialna sprememba? Saij je znano, kakšni grozni socialni prepadi so obstojali med takratnimi pašami. Kdo se ne zgrozi ob misli na uboge sužnje, ki sot bili ubomejši kot živali, slepo orodij e v rokah samovoljnih gospodarjev? Komu ne vztrepeita srce ob pogledu na uboge žene, ki so bile igrača v pesteh strastnih nasilnežev? Kdo ne p-omilluje ubogih slabotnih otrok, ki so jih trgale na javnih rimskih cestah po noči. ceftei tolpe sestradanih volkov, ki so prihajale iz ab ruški h šum? Kdo ne zatisne oči ob zgodovinskih vesteh, ki pripovedujejo, dla je v amfiteaitrih na mesec izhro-pelo 20 do 30.000 ubogih sužnjev, ki so padli v boju z divjimi zvermi med1, pošastnim vpitjem in ploskanjem podivjanega ljudbtva in med sviranjem tisočev godal napajaili cirkuška tla s svojo krvjo? — To so najgroznejša poročila o- brezupnem socialnem- stališču za časa- paga-nskih cesarjev. Kako je bilo mogoče ubogim kafarna-umskim ribičem in njihovim učencem prevrniti to zločesto socialno stanje? Z nabit i so poskušali z revolucijami, ali s so-vjeti? Že sama misel nato je smešna. Imeli so drugo> izdatnejše sredlstvo: živo vero v Onega, ki je živel med njimi, nazoren zgled Boga — člOvek-ai. Ta vera je svet predirugačilai. »Kateri so bili poprej vdani nasladam, se zdaj veselijo v zdržnosti, oni, ki so se poprej bavili z vražami in čarovnijami, se zdaj posvečujejo večnemu, neus-tvarjenemu Bogu; kateri so prej denar in dobiček cenili nad vse, razdajajo svoje imetje ubogim v občo uporabo. listi, ki so se prej sovražili in,s tujci niti obč-evaiti niso hoteli, živijo sedaj z njimi, celo molijo za svoje sovražnike in si prizadevajo pomiriti one, ki jih preganjajo.« (Justin.) Žena, ki je bila pri nevernikih le dekillai v družini, je postala gospodinja, možu enaka v pravicah. Za to ni bila potrebna ženska »emancipacija«, vera, živa vera je dvignila žensko- dostojanstvo. Sužnost je polago-ma pojenjala. Že za cesarja Trajana je predstojnik rimskega mesta odpustil 1250 sužnjev ter jih tako obdaroval, dla je bilo vsakemu mogoče začeti lastno gospodarstvo. Krščanski gospodarji so pripeljali sužnje v cerkev pred oltar in jih tam oprostili. Oproščen je je duhovnik zaznamoval v cerkvene knjige in go-s-p-odarja ter bivšega sužnja blagoslovil. Te prvokrščanske občine so nam najlepši dokaz, da je pot do pravega komunizma mogoča le v plemenitih, od krščanstva prežetih lijudteh, ne pa v revolucijah, brezboštvu in slojnem boju. Vsto-p v krščansko! občino je daj-al krst. Takrat so krščevaJi nele otroke, temveč tudi odrasle. Krščeni so nosili belo- -obleko osem dni. Kdor se ni izkazal v veri močnega, ni bil deležen te milosti. Odpadnikov in »napisanih« kristjanov prvi krščanski vek ni poznal. Središče družinskega življenja prvih kristjanov je bila sveta daritev. M učenec Justin opisuje božjo službo prve krščanske dobe takole : »Na Gospodov dan se z bero vsi, ki so v mestu ali na kmetih na gotovem kraju. Kolikor čas dopušča bero zgodbe apostolov in pisma prerokov. Po branju (spregovori predstojnik in spodbuja k izpolnjevanju svetih resnic. Potem vsi vstanemo in molimo. Ko končamo z molitvijo, prinese duhovnik kruh in vino-, da.- ga posveti in po- posvečenju zahvaljuje Bga med teim ko ljudstvo pristavlja: Amen. Od svetega Kruha jedo vsi pričujoči1, bolnikom ga pa ponese diakon na dlom.« — JeJi čudno, da so tvorili prvi kristjani tako močno občestvo, da so se imenovali »ena- duša in eno srce?« Prav nič čudnega ni ta ljubezenska vez, ker so vsi jedli isti Kruh in postali isto telo. Evharistija jim je bila skupna, družinska miza ljubezni, pri skupni družinski mizi pa smejo biti le prijatelji, enakopravni ljudje, ki se linhijo, kot sinovi istega Očeta. Skupna vera in Evharistija sta ustvarili talko trdno bratovsko ljubezen med prvimi kristjani, da so celo paigani vzklikali: »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« Preganjanja. Nad to božjo, ljubečo se krščansko družino- so prtdrvelli grozni dhevi, polni krvi in stokov, obenem pa polni molitve in junaštva. Sredi med razuzdanimi pagani, ki so vkljub uživanju čutili notranjo praznoto in nezadovoljnost, je živela čreda učencev Krista, ki je uči! odpoved in za odpoved delil zadovoljnost in srečo. Grehom vdane pagane je pekla vest, ko so videli zgledno življenje kristjanov. Zato so jih začeli sovražiti in preganjati. Drug razlog za preganjanje kristjanov je bito malikovalsko naziranje, da bo konec rimske države, če se mialilkom ne bodo izkazovale časti. Silili so kristjane, naj darujejo cesarjem in državnim bogovom. Tega seveda kristjani niso mogli in niso hoteli delati. Zato so jih obdolžili kot veleizdajalce in jih tirali na morišče. Obdolžili so jih, da imajo skrivne, državi nevarne shode. Sovražili so jih in doflžili vseh nesreč, ki so tedtij zadevale rimsko državo. Sedaj so bili krivi suše. potem zopet povodnji, nekdaj potresa, drugič zopet kužnih bolezni. Prvi je začel kristjane preganjati divji in kruti Neron, ki je živel od leta 54. do 68. po Kristusu. Poleg d!rugih zločinov je ukazal zažgati mesto Rim in je tega zločina obdolžil kristjane. Nešteto kristjanov je bilo na grozovite načine mučenih in umorjenih, med njimi tudi aposteilska prvaka sv. Peter in Pavel. Najdlalje je trajalo grozovito preganjanje za vladanja cesarja Dioklecijana. Ta cesar je ukazal podpreti vse krščanske cerkve in sie-žgati svete knjige. Nato je zaprl vse duhovnike. Ker so bile ječe takoj prenapolnjene, je dal zapoved, duhovnike z mučenjem siliti k odpadu. Zadnje povelje je bilo: kdlor ne daruje bogovom, naj bo umorjen. Tedaj je začela teči kri krščanska v potokih. V enem samem mesecu .ie bilo leta 304. mučenih 17.000 kristjanov. Tudi v naši deželi je teklla mučeniška kri. Pri Maj-nici ob Soči sta bila mučena sv. Hilarij (Jelar) in Tacijan, v Trstu pa so obesili kamenja in svinca na vrat sv. Justu in ga vrgli v morsko globočino. Podzemski dom. V teh strašnih dneh krvi in umiranja so se umaknili prvi kristjani v podzemeljska grobišča, takozvane katakombe, katerih je največ v okolici Rima:. Ta podzemeljska bivališča preganjanih kristjanov obstoje iz mnogih oizkih in dolgih hodnikov, ki imajo v steno vsekane po dolžne dolbine za grobove in iz še nekoliko večjih prostorov, kjer so obhajali tudi službo božjo. V teb katakombah so pokopavali umrle mučenoei, zato je bilo in je še to podzemsko pokopališče sveti kraj. _ V jutranjem mraku, ko je biLa apijska cesta, ki pelje i i Rima zavita še v temo, so stopale v temne plašče ovite sence po potih in stezah, ki vodijo k peščenem gričevju. Sveta tihota je šla z njimi, Ie napol tihi pozdrav »Mir s teboj« je prenašal med hitečimi jutranji veter. Ob skritih odprtinah so se zbirali in izginjali drug za drugim pod' zemljo, le nekaj stražnikov je ostalo zunaj na straži. Kakor hitro je skrila zgodnje romanje zemlja, so v rovih zagorele baklje. Luč je vzplamtela pri luči in ob svitu so odsevali obrazi starčkov in mož, plemenitih gospa in revnih žen ter angelski obrisi zorne mladosti, ki je bila že v cvetu svojih dni navajena na trpljenje. Prvi kristjani so se sestajali k sveti daritvi. Na sredi večjega prostora je plapolal ogenj in razsvetljeval mračen prostor*. Ta prostor so napolnili do zadnjega ko-■ tička. Pobožna molitev preganjanih in stiskanih je zadonela kot otožno doneča naria, in se prelivala v pesem mučeniško, kakršno so znali peti le oni, ki so videli ribiče iz Kafarnauma, priče Krista zmagovalca, — Pa je zašume o med molečimi. Gre! Kdb? Kje? — In glej, tam na hodniku se je prikazala siva glava ljubeiznjivega starčka, ožarjena v svitu plamenic. Have! Pozdravljen! — Peter, apostol Kristusov, oče prve cerkvene občine, prihaja! On, ki je videl Kristusa — on govori! Sveta tihota zavlada) v grobišču. »Bratje! Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Kristusa, ki nas je napolnil z velikim upanjem, da vstanemo od mrtvih in prejmemo nestro-hljiv, brezmadežen in nevenljiv delež. Sedaj žalujete in trpite; tedaj pa, ko bo preizkušena vaša vera, se boste veselili. Dan vašega veselja ni več daleč. Zato se radujte v Gospodu in mu prepevajte hvalne pestmi. Njegova milost je vedno z vami in ostane v vas!« Prvak apostolov je končal, množica je enoglasno zaklicala: Amen in solze so se zalesketale v očeh. Med to družino je prišel v posvečeni Kruh Gospod sam. Iz aipostolovih rok so prejemali Kruh življenja oni, ki soi bili obsojeni v mučeniško smrt. Enoglasno in mogočno je zadonela iz vseh src prošnja: Maranatha! — Pridi Gospod Jezus, pridi, ker Te čakamo! Daritev je bila končana. Poljubili so se verniki in odšlii zopet ven iz katakomb, kjer je sijalo že jutranje solnce in jih pozdravljalo is, krvavordečimi žarki. Apostol je še ostal in krščeval. Novi člani občine so prejemali znak prave vere, ki zna iz šiiblkih in malih narediti močne in velike. Tam ob grobu se je še ustavila mati udova s tremi otročioki. V grobnici je spal sveto spanje ljubljeni soprog Fabij. Pri zadnjem preganjanju so ga umorili. Zapustil je ženo, divie hčerki in najmlajšega sinčka ljubljenčka. Junaška mati jih je peljala vsaki dlan na očetov grob. Rožic in zelenja so prinesli s seboj. Najmlajšega je dvignila udova, da je z nedolžnimi ustnicami poljubil sveto Ime na nagrobnem kamnu, podi katerim je bilo pokopano sveto, truplo nje- m S' • i. s ■Mm l m aimm I f v Hm-: :.mm - Katakombe Vdova mučenca govega očeta — m učen ca. Ko so odhajali iz katakomb je šel z njimi blagoslov očetov in že v najmanjšem je zorelo junaštvo vojščakov Kristovih, ki so pripravljeni pretrpeti vse preganjanje in preliti zadnjo kapljico krvi za Njega, ki je sam umrl, da bi drugi živeli. Tako junaštvo je zorelo le v onih dneh, ko je cvetela živa vera in tekla mučeniška kri. Ta kri mučencev je bila pa seme novih kristjanov. Junaški rod. Te vrstice bi morale biti pisane s krvjo, ker bodo v skromnih besedah skušale; opisati junaštvo negodnih otročičev, zornih mladenk, osivelih starčkov in krepkih mož, ki so močili s svojo krvjo natezalnice, cestni prah paganskih mest in pesek v arenah. Ker pa je kri našega modernega rodu slabotna in grešna, naj opisuje grozne muke naših prvih krščanskih bratov in sestra le hvaležnost in sveto občudovanje. Trpljenje! Kako strašno nam doni ta beseda zlasti teknit, ko je trpljenje naše namenjeno drugim. In kaj naj '.tečemo o trpljenju, ki je namenjeno vzorom? Današnji svet ga ne pozna, zato naj ga odkrije ona sveta mučeniška doba, ki je rodila junake in junakinje za najvzvišenejši ideal — za za Krista in Njegovo vero. Zalotili so kristjane. Kot tolpo živine so jih uklenili, pretepali in gnali pred sodnika. Največji zločin je bil takrat, biti kristjan. »Non licet ,esse Chri-stianos« ni dovoljeno biti kristjan, to je bil državni _ rimski zakon. IHHHI SjH^j ' Prišel je dan razpra- ^^^^^^^^^.^^mt^^m^Srnlf^m ve. Pred sodnim stolom so postavili ograjen oder in na ta sramotni prostor so privlekli obtožene kristjane. Pobesnela množica jih je sramotila, preklinjala in pljuvala vanje. Ob tem sramotnem odru so bile postavljene natezalnice in mučilno orodje: razbeljene klešče, zobčasti biči, nabrušeni noži itd. Pred odrom so postavili kip _ , .. cesarjev in pred njim • "adnJ' Pozdrav kadilni oltar, kamor naj bi stresali kadilo oni, ki bi odpadli od vere. Dvignil se je sodnik in vprašal rezko: »Si kristjan?« Od odgovora je bil odvisen potek razprave. Če je obsojeni odgovoril: »Nisčm,« so; ga peljali pred žrtvenik, kjer je moral darovati kadilo predi cesarjevim kipom in preklinjati Kristusa. Če se je spozabil tako daleč, je bil obsojenec oproščen. Kako strašna je bila ta odločitev! Na eni strani prostost, na drugi smrt. In kakšna smrt? Ne kratka in hitra, temveč počasno umiranje med mukami in nasiljem. In vendar je bilo odpadnikov tako malo, da je njihovo število le neznatna kapljica v primeri z morjem junaštva. Redno se je na vprašanje glasil jasni odgovor: »Sem kristjan!« Smrtna obsodba je padla. Sodnik je skušal še z vso zvijačo pregovoriti spoznavalce, laskal se jim je, obetal sijajne službe in denar. Le par zgledov! Pred sodiščem je stalla plemenita gospa Rerpetua. Da bi jo sodnik omajal, je opisoval sive lase in tresoče roke njenega očeta in nedolžne, solzne oči negodnega otročiča - edinca. A plemenita gospa je vztrajala. Škofa Pollikarpa so posadili na okrašen voz, ga slovesiro vozili po mestu, da bi ga premalmili. Nič ni pomagalo — vztrajal je in raje pustil, da so ga vrgli z voza, kot bi zatajil svojo vero. Ko je sodnik spoznal, da ne opravi s prigovarjanjem nič, je ukazal obsojenca vreči v ječo. O, te temne, vlažne ječe! Uklenjeni v verigah so gladni kristjani čakali v njih strašne smrti. Pustili so v te grozne luknje sorodnike obsojenčeve. da bi ga pregovorili. Okrog uklenjenih mater so jokali dojenčki, okrog nevest so plakali ženini, ob gladnem možu je ihtela žena z otročiči. Večkrat iso pa ti ljubljenci obsojen cevi sami prosili mučenca, naj vztraja, mu dajali poguma in molili z njim za stanovitnost. Ko je pretekel določeni rok, so pripeljali izstradane, blede in do smrti izmučene kristjane zopet pred sodnika. Če so na ponovno vprašanje odgovorili: »Sem kristjan,« so jih izročili sodnim slugom, da so jih mučili. Razpeli so jih na natezalnico, da so- pokale kosti in se trgale kite. Z noži ali z razbeljenimi kleščami so jim živim rezali meso s telesa, da je tekla mu-čeniška kri curkoma po natezalnici. Veliko jih je izdihnilo svete duše že na natezalnici. Oni pa, ki so vzdržali te peklenske muke, so bili končnoveljalvno obsojeni na smrt. ObsodbOi je sodni pisar napisal na črno desko, jo razobesil na trgu in na glas prečitail meščanom. Oglasil se je sodni rek: »Ad bestias!« Vrzite ga divjim zverem v am-fiteater! Pobesnela paganiska tolpa je komaj čakala »prazničnega« dne, ko so tigri, volkovi in medvedje iz afriške puščave sestradani pridrveli iz železnih kletk, se besni zagnali v nedolžne žrtve in jih trgali pred ploska,jočo in krviželjno množico. V arenO so padale kletve, hujskajoči klici in naj-ostudnejše psovke — med njimi pa je padla sem ter tje na krvava tla rdeča vrtnica, ki jo je spustila isveta roka nepoznanih kristjanov v zadnji pozdrav umirajočim ... Drugim je veljala sodba »Ad fliammas!« Na ogenj ž njimi! Privezali ali pribil i so jih na kol, ovili s slamo, namazali s smolo in jih žive zažgali. Na sprehajališču zverinskega Nerona je viselo ob poti vsak večer nad sto takih gorečih bakelj in med njimi isie je v zverinski nasladi sprehajal rimski imperator... Nekateri obsojenci so slišali sodnikov ukaz: »Ad metalla!« Obsojeni v rudokope! Ta kazen je bila najstrašnejša. Z ognjem so užgali obsojencem na: čelo pečat sramote, vklenili so jih v verige in vlielkli v globoke, smrdljive jame na otok Sardinijo ali v tebajske kamtoojomie v Zgornjem Egiptu. Celo med strašnim delom so imeli ukovane noge, da niso- mogli ubežati. V teh groznih rovih so umirali od lakote in napoirov. Najsramotnejše zločine so izvrševali nad ženskami. Javno so jim ropali deviško čast, se podlo norčevali iz njih ter pred razbrzdano množico skru-njali njih telesa. Celo mrtvim truplom niso prizanesli. V Lionu na Francoskem so leta 177. vrgli trupla mučencev psom in postavili okrog stražo, da bi jih kristjani ne mogli odnesti. Zgodilo se je, da so sežgali telesa mučencev in pepel raztrosili v morju. Mislili so, da bodo na ta način preprečili vero v vstajenje-mrtvih. Milijoni so umirlali in pred smrtjo neustrašeno pevaii zahvalnice Kri-stu, -ki j;e pripravil zmagalne palme svojim krvavim in umirajočim ljubljencem ... Pa je zasijala tudi tej zvesti krščanski družini svoboda. Letai 313. je izdal cesar Konštantin, ko je s pomočjo znamenja križa, ki so ga molili kristjani, zmagal nad sovladarjem Maksencijem, milanski ukaz, da smejo kristjani očitno spoznavati svojo vero in da se jim mora vriniti prostost, posestva in cerkve. Takrat so vrele iz podzemeljskih katakomb na dan številne trume kristjanov in vstajale so cerkve, v katerih se je molil edini in pravi Bog in častili oni, ki so pretili kri za sveto in edino trtesnično vero. Zmagoslavna družina. Več kot 1600 let je preteklo od teh časov. Tam v Rimu se dviga visoko v zrak zmagoslavni slavolok cesarja Konštantina. Tisoč šeststo let! Oglejmo si to dolgo, dolgo dobo! Koliko ponosnih stavb se je med temi časom zrušilo. Nedaleč od Konštantinovega slavoloka stoji slavolok Titov. Na njem so upodobljeni prizori iz zmagoslavnega sprevodla, ko so rimski le-gionarji jahali po živih telesih uklenjenih Judov. Ta slavolok je nagrobni spomenik judovskim krvolokom, ki so prelivali mučeniško kri kristjanov. Zraven tega slavoloka štrle v zrak razrušene stene koloseja, kjer so- umirali nešteti kristjani pred očmi besne tolpe, ki je divje kričala: Christianos ad leones! Kristjane vrzite levom, tako divje in hrupno, dla so se od vpitja tresli mogočni zidovi koloseja. In vendar ni zmagala pohlepna množica na razkošnih sedežih, temveč družinica revnih kristjanov v areni. To kličejo nemi zidovi v Rimu: Padli so Judje, v prah so se zrušili paganski Rimljani — le slavolok Konštantinov oznanjuje vse veke zmago — kristjanov. Sredi večnega mesta kipi proti nebu veličastna cerkev Sv. Petra. Na trgu pred njo stoji obelisk, ki je za Neronovih časov stal v cirkusu in bil priča mukam in umiranju mučencev. Sedlaj nosi ta obelisk križ na vrhu in napis tristoletne zgodovine krščanske občine, ki se glasi: Cbristus vincit! Kristus zmaguje!--- K tej družini spadamo tudi mi. Istega Boga imamo, kot oni, isti Kruh lomimo, kot oni, iste milosti prejemamo, kot oni — le mučencev, junakov ni več med nami, ker nas ne draži več v družino' trdna vez bratske ljubavi in globoke vere, kot je duužilaiv življenju in smrti one, ki so junaško* umirali za Kristusa. • Al. Novak. Napake in pogreški v društvih. Mo, ta nam bo pa vest izpraševal, tako si misliš, mladi moj prijatelj, ko 1 ^ si prebral naslov. Nekoliko tega res nameravam, pa ne z namenom, da bi naše čvrste društvenike in zavedne članice užalil, ampak da bi vaim pokazal, česa se varujte, če želite dobro svojemu dlruštvu. Saj smo menda edini v tem, da) je bolje, če si naše napake sami pripoznamO in se poboljšamo, kakor pa da bi nam jih drugi — morda naši nasprotniki očitali. Pa pojdimo k stvari. Ena izmed pogostili im društvenemu življenju zelo kvarnih napak je nediscipliniranost članov in članic. Po domače bi se temu reklo neka veljavnost in trma posameznika, ki hoče, da v društvu ravno »njegova« obvelja, dal mu mora biti vse z odborom vred! pokorno. Če pa ne obvelja, tedaj so vsi križi pokoncu. Zabavljanje, hudovanje, celo izstop iz društva ali odseka je pri takih trmastih glavicah navadno posledica nediscipliniranosti. Pa še misli, kako »faijn« jih je dal društvu pod nos. Preglejva, če je tak nastop res kako veliko junaštvo. Kajne, v društvo te nihče ni silil vstopiti. Sam in sama si prišla do prepričanja, da ti bo koristilo, ako se z drugimi enakomislečimii izobražuješ in zabavaš. Zato si prostovoljno pristopil, prečital si pravila in se obvezal držati se jih. Saj to je nama obema jajsno, da nobeno društvo ne more obstati brez nekega gotovega reda, ki uravnava društveno, življenje. Vidiš, ta red nam kažejo društvena pravila. Kam bi neki prišli, če bi vlekeli v društvu vsak na svojo stran? Nikamor, ker bi tak zbor ljudi sploh ne bilo društvo, ampak zbor prepirljivcev. — Dolžnost društvenika, in sicer dolžnost, ki jo je prevzeli popolnoma prostovoljno ob vstopu, je ta, da ukloni svojo voljo v društvenih zadevah volji drugih društvenikov in ta volja ie utelešena v društvenem odboru, ki so si ga društveniki nai občnem zboru zbrali izmed svoje srede. Odbor mora skrbeti. da se društvena pravila od vseh članov izpolnjujejo. — Če ti tedaj kaka stvar v društvu ni prav. če misliš, da, mora ravno »tvoja« obveljati, vidiš li zdaj pot, katero moraš ubrati, da ne bo potek društvenega življenja moten? Odborovemu tajniku sporoči svojo pritožbo in zahtevaj, da pride pri prvi seji do obravnave. Do tedaj mirno potrpi, bodi discipliniran! Odbor bo pretresel tvojo željo; če je u-pravičena. ti bo dal zadoščenje in obveljala so »tvoja«. In če ti odbor ne ugodi, ti pa vsejedno misliš, da imaš prav? Bodi discipliniran, ne ruši društva; prinesi zadevo pred prvi občni zbor. Ta bo pa neprizivno razsodil kdo ima prav, ti ali odbor. In če ti še občni zbor ne pusti veljati »tvoje«? Tedaj boš rekel če si pravi društvenik! da več ljudi vendar več ve in vidi kakor en sam ter se boš uklonil. Ne smeš pa misliti, da ti je ta uklonitev v sramoto — v čast ti je, ker dokažeš, da znaš samega 'sebe premagati, da si discipliniran. Ne oni je junak, ki druge potolče, ampak oni, ki samega sebe in svoje samoljubje obvladJa. Točnost ie liepa čednost — netočnost je grda napaka. Pevska vaja je napovedana ob 7. uri zvečer. Kako lepo je, naravnost vžitek je za točnega človeka, če najde ob tej uri povevodljo in pevce na svojem mestu. Kako pa se navadno godi? Anka pravi doma: saj se še ne mudi, Lenka sklene: šle Resno delo to-le napravim prej, potem pojdem, Jože pai si misli, da gre lahko še malo po vasi pred vajo — eden se zarnoti tu, drugi tam, počasi kot kaplje kapljajo v društvene prostore in ob 8h je še sreča če se petje začne. Tisti, ki so prišli točno ob napovedani uri so pri takem društvu res pomilovanja vredhe sirote. Zapravili so celo uro — no recimo, da so med pričakovanjem kaj čitali. a za domače delo je ura zgubljena. Kai je torej netočnost? Netočnost je brezobzirnost, — namreč brezobzirnost do tovarišev in tovarišic, ki jih pustiš čakati na tvojo milost in čas zapravljati. Netočnost je nalezljiva bolezen, ki se je od tebe navzaimejo prav gotovo tudi drugi, češ, saj ob 7h prav gotovo ne borno začeli, ker ue bo še vseh. Zakaj bi jaz hodil prvi in tam drugih čakal, naj čakajo raje drugi mene. Netočnost je hudo zlo za vsa društveno življenje, ker ozlovolja vse one, ki bi radi ob določenem času začeli in ob določenem končali, ker imajo doma še druga svoja opravila. Zaradi par netočnežev se vaja ob 8h še-le začne, ko bi se vendar takrat lahko že končala. Netočnost vznevoljuje tudi društvenikove in zlasti društveničine domače, stariše, varuhe, gospodarje, ki so pač pripravljeni dovoliti vstop v društvo dO gotovega časa, a tirjajo zopet ob gotovem času od otroka,^ da je doma — pa netočnost vse pokvari in zavleče teir jie kriva krega po hišah. Netočnost slabi značaj, društvenika, točnost ga tO', ali si bogat ali reven. Po tem te sodi Delo se je motalo skriti pred kapitalom. To razliko je treba premostiti. Opazujemo, da hoče socialna politika zadnjih let ta prepadi med delom in kapitalom zmanjšati. Vidimo-, da se je proletariat v vojski zavedel, da se torej ne more govoriti o kakem izžemanju, ker je izžemanje mogoče e pn onem, ki se ne zaveda svojih pravic. Opazujemo v nekaterih državah, kot v Nemčiji, Avstriji itd., da so delavci prišli dO odločilne besede v podjetjih m so ponekod podjetniki izgubili veselje, ker vidijo, da jim gleda v račune človek, ki mu je mar le višji zaslužek in ročno delo, ne zna pa upoštevati telesnega dela. To pač moramo priznati socialistom in komunistom: Znali so organizirati delovno ljudlstvo, a obenem ga skušaijo z raznimi sanjarijami in praznimi obljubami treščiti v najhujšo krizo*. Upam, da Vam bo odgovor jasen. Prečitajte in premislite, ter se kmalu še kaj oglasite. Vse fante pozdravlja prijatelj Tone. Nove igre. FRANCE BEVK: BEDAK PAVLEK. -Otroške igre. Zbirko je izdala Naša založba v Trstu, igre prodaja K. T. D. v Oorici. —-Zbirka obsega pet iger. v katerih nastopajo odrasli in zlasti otroci. Snov je zajeta iz bajeslovja in pravljičnega sveta. Brezdvom-110 bo zbirka zelo dobrodošla onim društvom, ki imajo večje odre in primerno scenerijo. Te Igre so nalašč primerne za na-ra.čaj po naših društvih. Vemo, da brez naraščaja društva ne uspevajo. Zalibog. da igre stavijo preveč zahtev na režiserja in scenerijo. Glede uprizarjanja na prostem so pa brezdvoma težave večje, kot si jih pisatelj predstavlja. Prva igra: »Bedak Pavlek« opisuje revnega dečka, ki je postal carjevič. Zahteva scenerijo kmečke hiše, gozda in dvora. Nastopa: 6 možkih, 3 ženske in R otrok. Sodeluje zbor vil in dvorjanov. Misel igrice je lepa. Druga igrica1 »Skrb in smrt« obdeluje znano pravljico o starki Skrbi, ki je na hruško ujela smrt. Težava je s hruško na odru, na kateri naj čepi okrog 15 oseb. Na prostem je uspeh dvomljiv. Vloge: 6 možkih, 3 ženske in 10 dečkov. »Kraljic in služabnik« je ruska pravljica. Zahteva grajsko dvorišče in kraljevsko palačo. Vloge: 16 možkih, 1 ženska, več deških. Tretja igra »Neubogljivci« .ie izvirna. Težje urrizorljiv je prizor, ko se gozd mahoma spremeni v kraljestvo neubogljivcev. Vloge: S možkih. 1 deška, 2 dekli.ki, zbor vil in 4 bajna bitja. Zadnja »Dobrota je sirota« .ie basen in zato najmanj primerna za odre, ker nastopajo igralci kot živali. Ta opozorila veljajo režiserjem. Splošno pa smo zelo hvaležni pisatelju, da nam je izpopolnil mladinsko literaturo. Želimo le več iger, 1 vzetih iz resničnega življenja naše mladine, ker je bajeslovja razmeroma precej drama-tiziranega. KLAVni.lA. Rimska igra v 3. dejanjih. — Večinoma za ženske vloge (7) in za 3 moške. Obravnava prizore iz trpljenja Gospodovega. Primerna .ie zlasti za post. Pozorišče: Pilatov dvor. orientalska soba. IZ SMRTI V ŽIVLJENJI:. Misijonska igra v 3. dejanjih za samo moške vloge. Nastopa: 15 možkih. Scenerija: Samoten gozd in priprosto stanovanje misijonarjevo. Obravnava prizore iz trudapolnega delovanja misijonarjev na Kitajskem. SVET. Komedija v 4. dejanjih. Obravnava snov iz malomeščanskega življenja pen-zijonista. Moške vloge 4, ženskih 9. Pozo-ri.če: meščanska in moderna soba. IZGUBLJENI RAJ. Poučno - bajeslovna igra v 3. dejanjih za samoženske vloge. Priporočljiva za dekliške krožke. Vloge: S ženskih. Pozorišče: gozd, grajska soba. SELSKI ANGEL. Igra za ženske vloge. Dvodejanka z epilogom. Osebe: 7 ženskih. Pozorišče: Vrt, gozd, kapela. Nahaja se v zbirki »Nedeljske ure«. Vera. Maj v naših krožkih. Število dekliških krožkov se množi. Vesele smo te četice delavnih mladenk. Ni pa dovolj, da se krožek ustanovi, glavna nalogaije, da krožek dela in prospeva. Ta članek naj da sestram po deželi nekaj pobude in načrtov za delo v dekliških krožkih. Prišel je rožnati mesec maj, poln cvetja in zelenja. Človeka kl-iče zlato solnee ven iz zaduhlih prostorov. Kaj naj v tem mesecu delajo dekliški krožki? Me smo si napravile tale načrt: Mesec maj je posvečen Kraljici cvetja. V našo sobico smo postavile kip Brezgrešne in določile tovadšice, ki menjaje skrbe za sveže šopke rož pred našo Materjo. V tem mesecu doni pri dekliških večerih šmarnična pesem, lepa in globoka kot so naša srca. Eno nedeljo srno si izbrale, da napravimo majski Kraljici posebno veselje: Šle bomo po Njenega božjega Sinka k obhajilni mizi. Pes je, nismo vse članice Marijinih družb, vendar smo vkljub temu tudi me varovanke naše božje Matere in še lepše se nam zdi. čc neprisiljeno in prostovoljno darujemo kako žrtev Njej, ki ie čuvarica naših src. Dobro vemo, da naša razburkana srca tako zelo potrebujejo dobre Mamice. Nai to nedeljo bomo priredile popoldne dekliško akademijo v čast maj-niški Gospe. Izbrale smo si prelepe pesimi Sardenkove in m. Elizabete. Živih slik ne bo manjkalo. Iz »Divjega lovca« bomo uprizorile oni prizor, ko Majda prinese lučko pred kapelico. Zelo se nam dtopade pesem »Ciganska sirota«. Tudi to pesmico bo pela naša Malka. oblečena kot ciganska sirotka. Še drugo pesmico poznamo: »Roža ti na vrtu« tako se začne. Dekle misli utrgati rožo, a ta jo lepo prosi: »Ako utrgati me misliš, nesi me tja pred oltar in položi me Prečisti, Materi nebeški v dar!« Imamo še več drugih za-snutkov, pa vam jih ne povem -vseh, sicer bo sestra načelnica name huda. Telovadkinj seveda ne bode manjkalo pri akademiji. Vaditel.iica uči dekliški naraščaj. Lepe vaje je sestavila kar sama. Simbolične vaje so, to se pravi: vsak gib nekaj pomeni. Deklice bodo oblečene kot cvetke. V lepi vrsti bodo rastle na gredici. Solnce bo zahajalo, večerni zvon se bo oglasil. vetrič bo zapihal preko vrta. Ob večernem vetriču boidb rože upognile glavice, objemale cvetne listke, se zavile v pajčolan, pokleknile, molile večerno pesem in zapele »Ave Marija«. Nad njimi bo plavala zvezdai večernica. Na prvi pogled je ta uprizoritev težka, v resniici pa ni, le poskusite same. Mesec maj je rožni mesec. Ve ne veste koliko in kako lepih rož imal naša Ema! Obljubila je, da nas pelje na vrt in nam pokaže svoje ljubljenke. Povedala nam bo njihova imena: ima raznovrstne vrtnice, narcise, srčke, gorečke, astre in ne vem še koliko drugih. Učila nas bo, kako je treba ravnati s cvetlicami. Še več! Učite se bomo, kako se sestavi leip šopek iz rož. Kapelice in društvena soba.se bodo postavljale z našimi šopki ta mesec. Majnik nas kliče v naravo. Drobne ptičke na drevju želijo, da bi prišli med nje. Nismo se še odločile, ali napravimo kratek izlet k bližnji cerkvici ali na hribček za vasjo. Gotovo pa je. da jo uberemo eno nedeljo popoldne ven. Na trati bodo telovadkinje nastopile tudi z vajami. Se razume, da bomo zvečer pravočasno doma. Enkrat gremo obiskat sosednji dekliški krožek, 2e dolgo nas vabijo, pa doslej še nismo šle. Sestavile smo kratek nagovor, s katerim bomo pozdravile naše tovarišice v sosednji vasi in se jim zahvalile za vabilo. To bo lepo ta dan! V maju pojemo vsaki večer pri šmar-nicah. Naprosile smo gospod'a organista, da nas nauči kaj novih pesmi. Veliko bo treba za to vaij in marsikatero bomo morale potrpeti, ker je naš organ i st zelo natančen. Prav ima, saj brez discipline ne gre nikjer! Slišale smo, da bodo irrjeli ta mesec naši malčki prvo sveto obhajilo. Ta dan jih hočemo razveseliti. Dogovorile smo se že z gosp. župnikom, da jim v naši sobi pripravimo same zajutrek. Nekaj darov smo že v ta namen nabrale. ker so naše mame zelo zadovoljne z našim načrtom in gospod, župnik tudi. Tinka je bila na gospodinjskem tečaju in zna peči »navihančke«. S temi hočemo post reči našim vaškim navihančkom na ta najlepši dan njihovega življenja. Bliža se Telovo. Samo po sebi se razume, da bomo ta dan okrasile našo vas kar se da. Tudi pri procesiji bomo nastopile s svojo« skupino, a vendar ne bomo korakale po vojaško, ker nočemo zunaj vzbujati pozornosti. Pač pa bomo, če bo le mogoče, vse enako napravljene. Deklicam, iz naraščaja bomo kupile koške za cvetlice, ki jih bodo sipale pred Najsvetejšim. Ali vidite, koliko načrtov imamo za ta, mesec? Pa recite, da ni lepo, če si dekleta same zmislimo primerne načrte in jih lepo izpeljemo. Kaj pa ve, sestre, drugod? Gotovo imate še lepše zasnutke. Le udejstvimlo jih, da Majske petke bo ta mesec poln dela in veselja v naših dekliških krožkih! Iz dekliških krožkov. Drage sestre! Z veseljem čitamo poročila dekliških krožkov. Zdi se, da je pomlad zanesla med vas vzpodbude in hrepenenja po novem življenju, onem življenju, ki mu je zibelka v notranjosti duše, ki brsti in hoče vzcveteti v vsej •svojej lepoti. Veliko število novib krožkov, ki se je razvilo in oprijelo dela v zadnjem času, priča, da jel v vas draga dekleta, to hrepenenje. — Se li redno sestajate pri dekliških večerih? Da bo načelnicam delo olajšano pri vodstvu teh večerov, bodo gospe organizatoričnega odbora sestavile osnutke, ki jih bo tajništvo odpošiljalo od meseca do meseca vsem krožkom. — Pri občnem zboru smo sklenile, da priredimo v septembru tabor. Po dO sedaj dOšlih odgovorih posameznih krožkov je sklepati, da se bo vršil tabor nai Sv. Gori. Kakšnega mnenja so krožki, ki še odlašajo s prijavo? — Dekleta, ta dlan naj zadone po cerkvi iz naših grl lepe Marijine pesmi, a:, zato je treba priprave. V prihodnji številki »N. Col-niča« navedemo seznam pesmi, ki naj jih vežbajo vsi krožki, ki se bodo vdeležili tabora. — Bog z Vami! Odbor dekl. odd. Dekletom cerkljanskega okrožja! Tedien dni je že minil po beli nedelji, a; še vidim pred seboj množico deklet, veselih obrazov, zvedavo po-prašujočih pogledov, še slišim besede resno in korajžno nastopajočih deklet in zvoke pesmi, ki je donela iz vaših grl. Zdi se mi, da nisem vam zaman rekla: »Bodite trdnjava naših krožkov v gorah!« Kjer je navdušenje in trdiia volja — tam so tudi uspehi. — Lepo je bilo v vaši sredi! — Visoki hribi obdajajo vaše domove, a vaš pogledi bodi uprt proti solncu, ki ima toploto za vse enako, tedaj bode tudi vzhajajoče solnce vaših src ogrevalo in razsvetlilo te domo-ve; vaše duše naj iščejo in se okle- nejo zlatih naukov, ki jih srkate iz dobrih knjig in listov. Za vas delajo veliki in plemeniti duhovi! Njih delo ne bo brezuspešno! a tudi vaš trud bo pognal sočne mladike, ako jim sledite. — Dekleta, strnile ste se in združile v dekliške krožke, težak je začetek — a le naprej po trnjevi poti na cvetoče livade, kjer nai dbživi duh teman — vstajenja dan! G. F. Tarnaj. V pomladnem mesecu maju bo I leto odkar nam je č. g. Simo-nič ustanovil dek. krožek. Začetka je bilo vse bolj težavno, kajti med mladenkami ni bilo veliko zanimanja. A priroda je nudlila s svoijo naravo več življenja in tudi v našem krožku se je začelo veselo gibanje. Novodošli g. župnik preč. g. A. Kjuder se je z zanimanjem zavzel za krožek. Začele so se pevske vaje, ki so dekleta usposobile, da so na Veliko noč prvič v cerkvi nastopile. — V maju namerava prirediti dek. krožek igro »Junaške Blajke« s par pevskimi točkami, deklamaci.iami in šaljivim prizorom. Vabimo bližnje sestrske krožke, naj nas ta dan po možnosti posetijo. Pred kratkim smo ustanovile dolgo zaželjeni tel. odsek. Med 30imi mladenkami, ki so z veseljem pristopile vlada posebno zanimanje za telovadbo1. Straža pri Cerknem. Ker smo »na Straži« ne smemo in nočemo spati, nego precej pridno delamo. Pod vodstvom uglednega in požrtvovalnega predsednika smo se zlasti po zimi pogostoma sestajali v društveni sobi. Prirejali smo društvene večere ki so vsebovali obilo pouka in razvedrila. Dekleta so še podrobneje pričela z enakim delom pri tedenskih krožko-vih sestankih, knjižnica je bila na splošno dobro obiskana. Na tiho ned. smo imeli svoj redni občni zbor. Zdaj se pripravljamo1 na prireditev za konec maja in se: že to pot priporočamo sosed, društvom za mnogoštevilen obisk. Biljana - Dobrovo. Tudi pri nas se je zbralo nekaj" požrtvovalnih in resnih deklet, katerim ni cilj v življenju samo puhla zabava, ampak prava izobrazba, izobličenje srca in razuma v dekliški krožek. Tudi me smo- se pridružile oni vrli armadi sester širom naše lepe Primorske, ki že krepko delujejo v dekliških krožkih, včlanjenih v Pr. zv.. Čeravno nas je malo. stopamo korajžno po poti, ki nas vede do visokega cilja. Prepričane smo, da bodo sledile našemu zgledu tudi druge naše sovrstnice, ko jim bodo izginili razni neumni predsodki in ko jim bomo dokazale, da poznamo- in ljubimo tudi me pravo zabavo. Seveda ne postavljamo zabavo za cilj, ampak za sredstvo v dosego naših ciljev. Zatorej kličemo vsem našim sovrstnicam, stopite tudi v ve naš krog, tako da bomo mogle skupno z našimi sestrami Goriške graditi trdne temelje za naš bodoči dom! Vpe- ljale smo tedenske dekliške večere, tudi s telovadbo upamo pričeti v kratkem! Za načelnico smo- si izvolile Marico Prinčič-evo. za tajnico Slavico Šuc-evo Bog živi! Idrija. Naj se, po dolgem molku tudi naš »Dekl. telovadni odsek« oglasi. Gibljemo se prav živahno. Telovadbo imamo članice dvakrat, vaditeljice in naraščaj pa1 enkrat na teden. Z veliko vnemo se pripravljamo za nastop, ki ga nameravamo prirediti že v tem mesecu. Tudi društvenih predavanj, katere imamo vsak prvi pondeljek v mesecu skupno s fanti, se kaj rade udeležujemo-. Naročene smo tudi na več listov. Z veseljem jih čitamo in si pripravljamo predavanja, da pohitimo nekoliko tudi med naše o-količanke. Omeniti moram tudi, da nam je spet dovoljena telovadnica v realki. Sedaj bomo imele še večje veselje v našem delu. — Bog živi! Nove knjige. Našim društvom, ki večkrat povprašujejo po novih knjigah, primernih za društvene vičere in predavanja, priporočamo naslednje knjige: Mali Lord, angleški roman, katerega je poslovenil K. Pribil. Založba Jugosl. knjigarne v Ljubljani. Stane 8 lir. Lepo in priporočljivo delo! Dr. Jože Jeraj: Narodni preporod. Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Stane "5 lir. Vsebina .ie primerna za predavanja. Slavko Savinšek: Poredni smeh. Obsega 31 ljubkih otroških pesmic, primernih za naraščaj in Mar. vrtce. Izdaln Kmetijska tiskovna zadruga, Trdinova ul. 8. Ljubljana. Stane S lir. Mati vzgojiteljica. Krasna knjiga za Dekliške krožke. Naročite jo pri Upravi »Vi-gredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Stane 6 L. Društveni časopisi, ki jih društvom priporočamo, so: »Mladost«, Ljubljana, Ljudski dom. Mesečnik, ki stane letno 10 lir. »Vigred«, dekliški list. Ljudski dom, Ljubljana. Stane letno 9 lir. »Vestnik«. glasilo P. Z. v Ljubljani, Miklošičeva ul. št. 7. Stane 4 lire. »Naš dom«, glasilo P. Z. v Mariboru. Aleksandrova cesta št. fi. Stane 5 lir. »Orlič«, mladinsko glasilo. Ljudski dom, Ljubljana. Stane 3 lire. Na Vnebohod v Bilje! I k'. R. Sredi mosta. jy dar hoče čez vodo, mora preko mosta na drugi breg. Kdor se vstavi na sredi, ga zdrenjajo naprej tisti, ki pridejo za njim in hočejo čez. V življenju je prav tako. Dva bregova, sredi reka, čeznjo most. Moreš biti na desnem ali levem, most je šibak in ga lahko spodnese povodenj. Zato ne stoj na njem! Za življenje se pa moraš pripraviti. Če iščeš rasnice in znanosti, že v dijaških vrstah, v srednješolskih ali akademskih društvih. Narod terja od vsakega razumniku, da mu sveti in kaže pot. A kako? Saj je danes v njem samem le medla leščerba, da še sam zablodi. Tako okajeno svetitnico prižigajo v mladem fantu društva, ki si niso zarisala pred svojo ustanovitvijo pot jasnih načel. Grški pisatelj Aristofanes je napisal komedijo: modrijan sedi v košu privezan na vrvi izpod stropa: Ko se zamisli, frfotajo krog njega ideje kot vešče. Rsk! pa se utrže koš in modrijan telebne na trd pod. Ideje mu zbe-gnejo. S tem ie hotel Aristofanes osmešiti tiste ljudi, ki se kar cedijo lepih misli in idej, pa ni niti ena zvezana z resničnim, dejanskim življenjem. Društva, posebno dijaška so enaka temu grškemu modrijanu: imajo načela, ki plavajo po zraku. V njih se vzgoji fant, ki se vstavi sredi mosta, ko pride v živo življenje. Zato je potrebno, da se tudi dijaške vrste razdelijo po velikih idejah, ki so vzgojile velike može. Danes vstajajo preroki, ki hočejo, naj bo narodnost tisti most, ki veže oba bregova; zato naj v prvi vrsti dijaška društva branijo in gojijo to in edino le to načelo.. To je nesmisel! Narodnost, pravi prvi Jugoslovan Krek v svojem pismu z Dunaja 22. okt. 1889, »danes jo je zlodej nekam visoko postavil. — Notranje ne more spajati, kar ima le podrejen, časen namen.« Razkrojimo naprej! Na-rod je vsota posameznikov. Kakršni so ti posamezniki, tak je narod. Vzgoji poedinca in vzgojil si narod. Kako boš pa vzgajal sebe in bližnjika, mar z idejo »narodnosti«? Vzgojil in oplemenitil ga boš te z resnico. In ta izhaja iz večnega Solnca. Ta prižiga svetilnice. Ta zavzema vsega človeka v javnem in zasebnem življenju, »do devete skrbno zaklenjene kamrice«., kot pravi Cankar. Kdor kaže narodu pot do te resnice, della za narod, ker ga vzgaja v — resnici. Dijaška društva morajo zato ali priznavati to resnico ali ji biti nasprotna. Ali sprejmejo jasna krščanska načela in iz teh izvirajoči pojem narodnosti ali ne. Po tem naj se ločijo! Le v takih izrazitih društvih je mogoča izobrazba za življenjsko nalogo. Dijaška društva naj ne love mladih fantov na otrobe in oblico, ampak na kruh in meso; potem bodo iz njih izšli v resnici — danes je to fraza — »narodni voditelji«. Onim tovarišem, ki stoje sredi mosta in vpijejo k slogi in bratstvu; na desno prosijo, naj ne krtče tako na vse grlo, na levo, naj odjenjajo za las, pa pravimo tole: pred slogo je resnica in ta se mora oznanjati na ves glas. Svetilnike zidajo na visoke skale ne pod mernike! To si je bilo potrebno povedati pred no se naše dijaštvo pripravi za V. socialni tečaj. _ Vsak tovariš vedi! 1. da se je treba pripravljati za naš peti socialni tečaj. 2. da je treba nabirati še prispevkov. ,3. da mora vsak član DZ skrbeti za prispevek za »Rast«, ki bo izšla pred socialnim tečajem. Okrožni tajniki naj pošljejo poročila o velikonočnih sestankih! Okrožni odbori naj sporoče svoja mnenja kje in kako naj se vrši glavni tečaj! Sestanek dijaškega Vipavskega okrožja na velikonočni pondeljek v Sv. Križu. Sestalo se nas je le deset, drugi so manjkali. Ant i so jih zvabile društvene prireditve, ki so bile tisti dan na vseh krajih in koncih. Tovariš član okrožja nas je v dolgem govoru spodbujal k smotrni delavnosti za lastno izobrazbo, ki nas usposobi tudi za koristno narodno delo. Predvsem je terjal skrb za načelnost, ker brez-načelnost je — nihilizem — nič. Po tem govoru se je sprožila debata. Poudarjalo se je, naj inteligenčni naraščaj zlasti obrača pažnjo na jasnost in točnost v izražanju, da ne postane žrtev gostobesednega fra-zerstva. Starejši tovariši, naj na zavodih porabijo ugled, ki ga imajo, da mlajše tovariše vsmerijo v odločno krščansko smer. Zaito je priporočati, da se naredi konec breznačelnemu slo-gaštvu v tovariških vrstah. Volitev se je'odložila za prihodnji sestanek, ki se bode vršil nekoliko dni pred glavnim dijaškim socialnim tečajem. Nabiralne pole, ki smo jih prejeli, smo tudi vsi vestno izpolnili. Ob mraku smo se razšli vsi zaidOvolj-tii v pomladnjo naravo. Velikonočni sestanek dijakov kraškega okrožja. Vršil se je v Briščikih na velikonočni pondeljek (13. aprila). Navzo-čih je bilo 10 dijakov ter gg. Šček in žup. Butkovič. Načelnik V. Bizjak je bil zadržan. Og. referenta Šček in žup. Butkovič sta govorila o goriških organizacijah in sicer o njih namenu, razdelitvi, delu in delovnem obsegu. Pokazala sta, kako naj se začnemo- di-j_a k i udejstvovati v teh organizacijah. Žup. Butkovič nam je po lastnih skušnjah govoril o dielu v organizacijah. G. Šček je pa teoretično' obdeloval pomen organizacij. Glede okrožnih mej smo sklenili, da naj oblikovno ne segajo čez svoje zemljepisne meje, dla pa v še neurejenih razmerah lahko zgrinjajo tudi druge dijake. Pred skupnim počitniškim tečajem se spet zberemo, da se pripravimo na tečaj. Nabiralnih pol nismo še izpolnili, ker jih člani niso prejeli. Načelnik in tajnik ostaneta ista kot doslej. Darovi za V. soc. tečaj Kat. dija-štva iz Primorja!. — Darovali so: na Livku 225.10 L, na T rti o v cm pri Kobaridu 63 L 30 st., v Sv. Križu 55 L, v Cerknem 35 L, pri Sv. Lenartu (Benečija) 10 L, v Breginju in Sedlu 34 L 50 st., v Trstu 20 L, dijaki iz Št. Vida 430 L. (Dalje prihodnjič.) Odbor se srčno zahvaljuje vsem darovalcem. Glasbeni vestnik. A s. Nekaj bilance o našem povojnem delu. D ilance! Kaj s tem? Saj vendar še nismo v debembru, da hi delali bilanco in vrhutega bilanco oi vsem povojnem delu! Sedimo leto teče že po vojni, človek se zave tega kar' s strahom. Kaj smo delali v tem času, kaj naredili? V kakem položaju smo danes, kako sledimo razvoju slov. glasbe? Delo v naših pevskih dtuštvih je prenehalo s početkom vojne in pričelo navidezno spet 1. 1919. Tedaj in še skozi dve leti pozneje je kar mrgolelo po deželi plesov, veselic, petja itd. Nam gre za petje in če se vprašamo kako je bilo petje v onih par povojnih letih, ne moremo reči, dai je bilo dobro. Bilo je — kakor vse druge zabave — izraz želje po neki prostosti, po nekem uživanju in razmahu, katerega smo pogrešali medi vojno,. Ta izraz je bil močan/ nepreudaren, revolucijonaren in kot tak ni bil povsem na mestu. Petje ni bilo torej tako kot bi moralo biti iti stremljenja po kakem, umetniškem napredku nismo' niti poznali. Je na Goriškem par pevskih zborov, ki so res častne izjeme. Tako je bilo v prvih povojnih letih, nato so1 začeli veti drugi vetri: Našemu učiteljstvu, ki je storilo toliko za razvoj petja, je bila odvzeta možnost do udejstvoivanja v društvu, poleg tega so nas začele ovirati pri delu še oblasti s svoje strani. O kakem naraščaju pevovodij še govora ni in pogoji za negovanje petja so postali slabi. To je ugotovil vsak pevovodja zase, to smo ugotovili seveda vsi. In kaj bi bila naša naloga ob tej ugotovitvi? Nič drugega ne, nego1 vztrajno, podvojeno in potrojeno delo! Kako pa je bilo v resnici? No, vznemirili smo se malce in nato se nas je polotila neka zaspanost, neke vrste brezdelje in neka lahko^ miselna površnost. Te »dobre« lastnosti se nas drže še danes. Po naših pevskih društvih je zima, ki traja že od leta 1914. in mi slmo spsča mied(-vedlje; vsake tri kvatre se prebudimo in pogledlamo kakoi je pod drenovim grmom... I Kako je pa bilo med tem časom z našimi skladatelji? Hvala Bogu, oni niso spali, niso dlržaii križem rok. Ustvarili so nam že med vojno mnogo novega in povojnih glasbenih del smo lahko, veseli in ponosni nanje. Večina, naših pevovodij in organistov pozna seveda od vsega tega prav malo, ali pa nič; posledica našega zadržanja je ta, da smo zaostali v petju za najmanj 20 let. To je tako' sigurno in obenem tako žalostno, da se vprašujemo s strahom: Kaj bo, kaj bo, če bolje ne bo? V naših postojankah ni torej tako kot bi moralo biti. Pa ne mislite, »dal smo v grobi toliko po tuji hudobi, kolikor po svoji lastni krivdi!« Ponovno j,e treba povdariti, da je bilo vse naše povojno delo bolj za šalo kot zares. Zanemarjali smo pevske vaje, zadovoljevali smo se s starimi skladbami, mesto, dla bi seznanjali sebe in pevce z novimi, v izvajanju smo bili seveda sila površni in vse to iz same komo-ditete. Nismo se brigali za nove glasbene izdaje, niti zai revije, niti za še tako majhen napredek; slovenska Muzika nam je pa reklia,: dragi moji obo-ževatelji, ne morem čakati več, da s-e otresete svoje lenobe in domišljavosti, moram dalje; kako in kedaj me dohitite, to je vaša reč, vi komodni gospodje! Tako nam je rekla, odšla in hodli svojo pot, mi pa smo danes tam kjer pač smo, namreč dobrih dvajset let odzadaj in javkamo po otročje ter pretakamo krokodilove solze, ki nam kapajo preko dolgega nosa. Poznamo mi pevovodje pa tudi težkoče in mendla ni pametnega človeka, ki bi nas zavidal, a vipoštevajmo sledeče: Kolikokrat srno se mučili pred vojno-, kako smo »garali« in s kako veliko vnemo in požrtvovalnostjo sitno delali! Vprašam vas pa, dragi gospodje: so li bili kedaj pevovodje na naši sveti žemljici tako potrebni kakor so danes? Še ne! Če smo čutili torej kedaj prej veselje in dolžnost do dela, moramo to danes, čeprav so naša plačila včasih kar bridko pičla. Zavedajmo se, da smo mi oni činitelji, ki nosijo največji del odgovornosti za. slabe posledice, ki so nastale! Pod dobrimi pogoji je prijetno delati, a naučimo se vztrajati tudi v težkih časih! Poprimimo žilavo vsak v svojem delokrogu, mogoče nam bo sreča prijaznejša! Delajmo marljivo in vestno! V uteho naj nam bo tiha zavest, da vršimo kulturno delo, delo, ki vzgaja posameznika, delo, ki vzgaja in plemeniti cel narod ter pospešuje razvoj naše glasbene umetnosti! Okrožne prireditve. Razposlali bomo g. okr. referentom kratka navodila za pevske okrožne prireditve, s katerimi bomo morali začeti v prih. poletju. Tečaj za pevovodje in organiste. »Pevski oddelek« P. Z. v Gorici priredi v letošnjih počitnicah 14dnevni tečaj za pevovodje in organiste. Kot učne moči bodo sodlelovali tudi odlični skladatelji in umetniki iz Ljubljane. Razen pevovodlij in organl-stov se morejo udeležiti tečaja tudi vsi drugi, zlasti oni, ki imajo nekaj glasb, predizobrazbe; tečaj priporočamo zlasti glosboljubivemu dijaštvu. Stanovanje bo brezplačno, hrana pa skupna in tako bodo mogli udeleženci poisečati. tečaj za jako male stroške. Vsi oni, ki se mislijo udeležiti tečaja, naj se prijavijo tekom: meseca maja na »Pevski oddelek« P. Z. Gorica, Corso Verdi 37. Več bomo še poročali. Opozarjamo in lepo prosimo vse one gg. pevovodje in organiste, ki nam še niso vrnili izpolnjenih obrazcev, naj store to čim preje, ker rabimo nujno podatke o vseh naših pevskih zborih. David Doktoric: Sedem Marijinih pesmi za mešan zbor, V Gorici 1925. Zbirka ni obširna, toda dokaj lepa. G. skladatelj, ki ni bil svojčaisi niti dostopen našim zborom, je začel ubirati nove poti. Napevi nove zbirke so lepi, ponajveč gladki jn včasih naravnost prisrčni ter si bodo- osvojili marsikatero srce: Pesmi so za nas več ali manj noviteta že radi moderno pobarvanih harmonij, ki dajejo celi zbirki tem večjo vrednost. Na drugem mestu bi mogli o stvari spregovoriti bolj obširno. Pevski zbori, ki si žele uspehov s pesmimi novejšega kora, naj ne zamude prilike. Zbirko toplo priporočamo. Dobiva se v Kat. knjigarni v Gorici. Telovadba. Leopold Pelicon. v Šport. Med odseki »Prosvetne zveze« imamo tudi športni, ki .ie združen s telovadnim. Šport je izvrstno sredstvo za pospeševanje in utrjevanje telesnega in duševnega) zdravja, ker se izvaja v prirodi. Športi so lahko jako raizlični. Najbolj priljubljeni so: Korakanje, tekanje, borjenje, plavanje, veslanje, kolesarenje in igre pod milim nebom.. Sistematično izvajane igre pod milini nebom krepčajo naše telo in zdravje. Zlasti koristijo mnogo v oni dobi našega življenja, ko se nam kosti, zglobi in mišice razvijajo, duh in značaj oblikuje, torej v prvi mladosti. Igre so po načinu različne in brezštevilne. Itnaimo n. pr. nogomet, tenis, hazeno (predvsem namenjena dekletom) in še mnogo drugih. Športna misel si osvaja duše naše mladine čimdlalje bolj. Nogomet se širi po Vipavski dolini in po kraški planoti in celo že v naša društva. Nogomet je igra z žogo, precej živahna in interesantna igra, ki pa zahteva večjega razmaha od drugih iger. Priporočljiva je vsem onim, katere veže poklic cele dneve v notranjih prostorih. Svež zrak, tekanje in skakanje z žogo po igrišču je pravi balzam mlademu telesu obrtnika in duševnega delavca. Gledlalec, ki razume to igro, prisostvuje njenemu izidu s vso svojo napetostjo'. Prvi pojav športnega življenja v naših društvih opazimo v Mirnu. Mi-rensko prosvetno društvo, oziroma njega člani, so se bavili s športnim vprašanjem že v letu 1922-23; čutili so potrebo nuditi mladini poleg telovadbe, dramatike in petja; tudi druge ugodnosti; zato si je društvo v aprilu lanskega leta osnovalo »Športni odsek«, ki se bavi v prvi vrsti z nogometom ter v poletni sezoni tudi z izleti. Športno življenje krepi narodi in ga ohranjuje. V državi, kjer se podpira šport, se število alkoholikov manjša in zločini padajo* — tam cvete življenje. Vsak šport is t bodisi nogometaš, kolesar ali turist, bojuje boj proti za-vratnima sovražnikoma — alkoholu in nikotinu. Fantje! Prijatelji, prijateljice! Od nas je odvisno-, kakšen bodi narod, zatorej poprimimo se načela »Zdrav duh v zdravem telesu«. Mednarodnih telovadnih tekem v As ti pri Turinu, ki se vršijo te dni, se udeležuje tudi delegat Jugosllbv. Orlovske zveze brat Vinko* Jereb. Zgla-sil se je v našem tajništvu in izročil vsem telovadnim odsekom bratske pozdtrave. Naše prosvetno delo. Prosvetna zveza. Vsem fantom - društvenikom, ki odhajate tu mesec k vojakom, kličemo iz srca: Bog z vami, prijatelji! Ostanite zvesti načelom, spomnite se večkrat svojih tovarišev in se zdravi vrnite nazaj v naša društva! Bog živi! Navodila o novem odloku videim-skega prefekta glede prireditev, ki jih objavljamo v tej številki, naj društva dobro prouče. Gg. oknožnim predsednikom smo poslali natančnejšo okrožnico. Nova društva, ki so javila svoj pristop k Prosvetni zvezi so: Veliki Pol, Pliskovica, Gorjansko, Sovod-nje, Logaršče, Barka in Povir. Gibanje prosvetnih društev je postalo zelo živahno. V preteklem mesecu je javilo javne prireditve 27 društev, včlanjenih v Prosv. zvezi. Na Belo nedeljo je priredila Zveza po ueželi 40 predavanj. Predavali so gg.: Janko Kralj v Avčah. Lokovcu in Banjšicah, R. Bednarik na Ider-skem in Srpenici, A. Vencelj v Logu pri Bovcu, A. Tonkli v Sedlu in Bre-ginju, dir. Fr. Terčič na Slapu in Ponikvah, V. Bele v Gorenjem polju, L. Nanut v Budanjah in Podragi. A. Čuk na Slapu, dr. Stojan Braj-ša na Ustju in v Ajdovščini. Al. Sar-doč v Zaloščah in Saksidiu, I. Zorn v Gradišču, A. Vuk v Biljani, L. Sirno-niti v Fojani, L. Pelicon in Iv. Krpan v Gabrijah pri Mirnu, D. Doktorič v Kamnjah, V. Šček v Štanjelu in Ko-bjiglavi, inž. Rustja v Vel. Dolu in Pliiskovici, L. Kemperle v Svetem, gg. Bratuža na Bukovem in Zakojci, g.a Ferjančič G. v Cerknem!, A. Piščanc v Brjaih, zvezni tajnik na Gorjan-skern, Solkanu in Komnu. dr. J. Bi-težnik v Biljah in Idriji ter R. Bednarik v Sovodnjem pri Gorici. Knjižničarji, pozor! Prosvetna zveza je dobila 300 knjig, katere name- rava razdeliti včlanjenim društvom. V poštev pridfejo ona društva, ki sploh nimajo knjig. Predsedniki naj vsaj do 31. maja naslove prošnjo na Prosvetno zvezo. Prošnji naj prilbže potrdilo okrožnega predsednika, da nimajo še knjižnice in obvezno izjavo, da plačajo vezavo knjig. Za enkrat prejmejo društva po 30 knjig na stalno posodo. V slučaju, dia društvo preneha ali odstopi od Prosvetne zveze, mora knjige vrniti centrali. Ko bo Zveza prošnje rešilai, bo za-jedtno' obvestila prizadeta društva kdaj in kako naj vzamejo knjige. Ponovno pa prosimo, naj vsa društva natančno in točno upoštevajo dana navodila. Potovalno knjižnico morajo vrniti društva do konca maja. Ona društva, ki so z odobrenjem okrožnegai odbora posodila zaboje sosednjim društvom, naj to javijo takoj Zvezi. Društvene tiskovine ima zopet v zalogi Prosvetna zveza. Društvene izkaznice stanejo po 20 stotink. Garnitura* poslovnih knjig (sejni zapisnik, opravilni zapisnik, seznam članov, blagajniška knjiga, inventarnl imenik knjig, jjzposojilni imenik knjig, izposojilni zvezek in mapa) stane 30 lir. Dekliški krožki lahko nairoče seznam članic in evidenčni zvezek po 5 lir. Tiskovine se naročajo pri tajništvu Prosv. zveze proti takojšnjemu vplačilu. Okrožja. Okrožnice je odposlala Prosv. zveza vsem gg. okrožnim predsednikom. Pri prvi okrožni seji naj okrožnico dobro prouče in javijo sklepe Prosv. zvezi. Brijsko okrožje namerava v nedeljo 17. maja prirediti okrožni izlet k Sv. Genidbrci. Vabimo društva, da se izleta udeleže. Mahničevo okrožje za spodnji Kras je bilo ustanovljeno na Belo nedeljo v Komnu. Ustanovitvi je prisostvovalo nad 50 odbornikov iz Okoliških društev. Prosvetno zvezo je zastopal zvezni tajnik, ki je navzočim pojasnil poslovnik prosvetnih okrožij. Enoglasno je bil izvoljen naslednji odbor: Vinko Jazbec iz Svetega, predsednik, Ant. Kobal iz Štanjela, namestnik, Petelin Al. iz Gorjanskega, tajnik, Pipan Jož. iz Kobjeglave, blagajnik, Milanič Al. iz Vojščice, Širca Ludv. iz Pliskovice in predsednik iz Vel. Dola, odborniki. Naša želja je: Mahničevo okrožje naj krepko in vztrajno proevita! Planinsko prosvetno okrožje se je razširilo v sedem društev. Pristopilo je k našemu okrožju društvo v Vrhu, vsled ugodnejših zvez z našim okrožjem — nego s Baškim, in ustanovi- lo se je novo društvo na Logarščeh, katero je tudi pristopilo v naše okrožje. Predsednik okrožja je izvršil pred,-pisano revizijo po vseh društvih, po katerih je našel skoraj povsod vzorni red. Opazil je v društvu na Št. Viški gori, najmanjše delovanje, to pa vsled tega, ker sta dlVei društvi, in je mladina, ki ima energijo do prosvetnega dfela, večinoma učlanje-na v društvu nasprotnega tabora. — Društvo na Pečinah je tudi doživelo temeljite izpremembe. Upamo1 pa, ker je svoje delovanje takorekoč ustavilo že par mesecev, da ne bo zamrlo, ampak, da bo tem bolj oživelo, kot nekdaj, drugim društvom v posnemanje. Prihodnja okrožna seja se vrši tekom meseca maja na St. Viški gori. Torej nai svidenje! — Predsedništvo. Društva. »Mladika« v Gorici. Društveno življenje v naši »Mladiki« je zelo živahno. Večer za večerom se menjavajo pevske in dramatske' vaje, dekliški, da litovski in društveni večeri, telovadba, seje in sestanki. Za konec maja pripravljamo večji koncert, na katerega že sedaj opozarjamo bratska društva iz dežele. V četrtek 7. maja smo priredili prav lep poslovilni večer petim članom, ki odhajajo k vojakom. Nastopal je pri tem večeru Godbeni krožek, pevski zbor in dra-matski odsek. Med globokozasnova^ nimi nagovori smo se čudili krasnim dramatskim scenam, prirejenim po Gregorčičevih deklamacijah: Oj, z Bogom, ti planinski svet in Vojakova nevesta. Dramatski odsek je uprizoril burko »V ječi«, ki je vzbudila veselo razpoloženje. V imenu odhajajočih se je poslovil g. Franci Bratuž. Večer je bil lepo zasnovan in izpeljan. Članom - vojakom želimo tudi v »Čol-niču« veliko korajže, zvestobe in vesele vrnitve. Goriški godbeni krožek Dragi Čolnič! Najbližje smo ti in vendar se zdi, kakor da bi na te pozabili. Pa ni tako! Šestintrideset fantov našega krožka te vsak mesec željno pričakuje in z največjim veseljem čita. Pošiljamo ti kratek oris našega delovanja, da bodo društva po deželi videla naše delo in njegov uspeh. Naslonili smo se v tekočem! letu tesneje na na,-šo »Mladiko«, tako, da tvorimo sedaj v Gorici enotno močno družino, ki je zmožna prenesti vse napade nasprotnih organizacij. V čast si štejemo,, da smo zvesti načelom Prosv. zveze in pomilujemo one harmonikarje in plesne bande, ki imajo instrumente samo za ■ to, da trobijo z njimi po plesih. Vsak teden imamo trikrat redne vaje, katerih se z vnemo udeležujejo vsi člani, tudi najbolj oddaljeni. Za Velikonoč smo svirali pri procesijah v stolnici, na Travniku, v Podgori in na Kostanjevici. Gosp. Vinko Vodopivec nam je lepo uglas-bil velikonočne himne. Prisrčno se mu zahvaljujemo! Udeležili smo se v nedeljo dine 3. maja procesije v Loč-niku in sodelovali pri društveni prireditvi v Štanjelu. Ker so člani, krožka večinoma delavci in z lastnimi podporami! ne morejo vzdrževati godbe, nabiramo v mestu in po deželi podporne člane, ki plačajo letno 10 lir. Vabimo premožnejša društva in člane, da pristopijo številno k podpornim članom našega krožka. Podpirali bodo s tem najmočnejšo, krščansko in slovensko godbo na Goriškem. Vsem pošiljamo prisrčen pozdrav! Šturije. Neizprosna smrt nam je vzela iz naše srede devetnajstletnega mladeniča Alojzija Šlegel iz Fužin. Mirnega in blagega tovariša smo pokopali 27. marca. Pogreba so se u-deležili društveni člani polnoštevilno. Pevski zbor mu je zapel v slovo več žalostink. Dragemu Alojziju, ki je neumorno sodeloval v društvu in pri fantovskih večerih, ohranimo trajen spomin. Naj mirno spava poleg našega Štrancarja v lepi vipavski dolini ! Gorjansko. Pomlad nas je zbudila. V nedeljo 26. aprila smo ustanovili prosvetno društvo in ga priključili delavni Prosvetni zvezi v Gorici. Društveni odbor je sestavljen takole: Petelin Alojiizij, preds., Trčon Jož., podpr., Frankič Dominik, taj. in blag., Štolfa Kazimir1, knjižničar in Semolič Alojzij, odbornik. Vsem bratskim društvom pošiljamo svoj močni kraški pozdrav! Logaršče. Končno smo srečno prišli tudi mi do cilja. Dne 22. marca smo ustanovili ob veliki udeležbi članov, sosednjih društev in okrožnega predsednika lastno' prosvetno društvo, ki smo. mu dlali ime »Naš diom«. Takoj smo pristopili tudi k Prosvetni zvezi, ker veimo, da nami je le v njej zagotovljen obstoj. V odbor smo izvolili naslednje: Kofol Jož., predsednik, Kuštrin Felicijan, podpr., Kuštrin Ferd., tajnik, Božič Ivan, blag., Ku- štrin Štefanija in Pirih Lucija, od-bornici. Zdaj gremo pa junaško na delo! Štanjel. Na prvo majsko nedeljo smo priredili veselico. Obsegala je več pevskih točk in čarobno igro »Re-poštev«. Uspeh igre, pevskega1 zbora, kupietov in deklamacije je bil popolnoma zadovoljiv. Udeležencev je bilo toliko, da je bila dvorana prenapol-nena in so vsled1 direnja navzoči motili semtertja uprizoritev. Med odmori je krasno sviral Godbeni krožek iz Gorice. Vsa čast pridnim fantom in dekletom, ki so s svojo požrtvovalnostjo pokazali lepe uspehe na polju izobrazbe Bodi izrečena tem potom najlepša zahvala tudi naši Prosvetni zvezi, ki nam je šla ob prireditvi vsestransko na roke. Fantje in dekleta: Le tako korajžno naprej! Kobjaglava. Društvo »Kraški slav-ček« je že pred vojno slovelo po1 dobrem petju. Še danes deluje pevski zbor izvrstno. Odposlanec Prosvetne zveze nas je v zelo lepem predavanju navdušil in nam dal novih smernic za društveno poglobitev. Hvaležni smo mu! Povir. Na Velikonoč je predaval številno zbranim vaščanom odposlanec Prosvetne zveze. Uspeh predavanja je ta, da se je tukaj priglasilo okrog 60 fantov in deklet, ki so pripravljeni delati po načelih Prosvetne zveze. Na Vneboihod bomo društvo formelno u-stanovili. V sosednjem Škocjanu društvo dobro deluje. Pripravljajo se na prireditev, ki jo mislijo uprizoriti na Binkoštni pondeljek. Veseli nas, da smo tudi mi začeli s potrebnim prosvetnim delom in kličemo vsem vrlim fantom in dekletom: Neustrašeno na delo! Korajža velja! Listnica uredništva: Uganke in nekaj dopisov smo prihranili za prihodnjo številko. Dopise za junijsko številko pošljite do 31. mala!