Kamniški (jBČAN
Št. 3
41. leto
Kamnik, 14. februarja 2002
S 25. seje občinskega sveta
Sprejet občinski proračun 2002
Občinski svet občine Kamnik je po triinpolurni obravnavi z veliko večino glasov (samo dva svetnika sta glasovala proti) sprejel proračun občine Kamnik za leto 2002.
Tako bi se lahko glasila najpomembnejša novica s 25. seje občinskega sveta v sredo, 6. februarja, ki jo je vodil župan Tone
Smolnikar. Na začetku seje so svetniki na predlog občinske uprave 12 točk obsegajoči dnevi red razširili še s predlogom sklepa o pooblastilu županu, da daje soglasje k spremembam cen daljinskega ogrevanja, ki so posledica le višjih nabavnih cen zemeljskega plina in električne energije. Predlog so pozneje tudi sprejeli.
Prava letošnja seja je trajala skupaj z enournim odmorom dobrih šest ur. Kljub nekaterim pričakovanjem, da bo razprava v zadnji proračunski obravnavi v tem mandatu občinskega sveta že predvolilno obarvana, pa je, nasprotno, potekala dokaj mirno in strpno.
(nadaljevanje na 2. strani)
OŠ Šmartno v Tuhinju vključena v postopno izvajanje programa devetletne šole, v šolskem letu 2002/2003 začenja s prvim razredom devetletke
DEVETLETNA JE VSE PREJ KOT ZAPRAŠENA PODOBA IZKUŠENJ
Otrok si tega, da mora v osnovno šolo, ne izbere sam. S pomočjo staršev in učiteljev mora najti pot, ki za njegove prve negotove korake ne bo pretežka, hkrati pa dovolj strma, da se bo na njej preizkušal, utrjeval in krepil, ko bo za to pripravljen in sposoben.
Temeljita prenova šolske reforme prinaša s šolskim letom 2003/2004 v vse slovenske osnovne šole obvezno devetletno šolanje. OŠ Šmartno v Tuhinju, ki se lahko pohvali s sodobnimi učnimi pristopi in metodami ter izrednimi uspehi učencev na različnih področjih, pa je med šolami, kijih je Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport sprejelo v četrti krog postopnega uvajanja devetletke s šolskim letom 2002/ 2003. Šola, ki edina v naši občini izpolnjuje kadrovske in prostorske pogoje, želi izpeljati prehod na devetletni program v dveh delih. V šolskem letu 2002/2003 s prvim razredom, leto pozneje pa s sedmim razredom.
Da bi spoznali sodobne pristope, prednosti in novosti, kijih prinaša nova devetletna šola, in da bi starši lahko z zaupanjem vključili svojega šestletnega otroka v šolo, smo se pogovarjali z gospo Jožico Hribar, ravnateljico OŠ Šmartno v Tuhinju.
Več na 5. strani.
Na 41. mednarodnem sejmu Alpe Adria (turizem, šport in prosti čas), kije minulo nedeljo zaprl svoja vrata na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, se je s turistično ponudbo predstavila tudi občina Kamnik. Obiskovalce sejma je približno sto štirideset raz-stavljalcev, med katerimi je bilo največ turističnih agencij in združenj, skušalo pritegniti s svežimi katalogi, informacijami, pa tudi z domačo pesmijo, prikazom starih obrti in z domačimi jedrni. Obiskovalce, ki so se z zanimanjem ustavljali na lično urejenem kamniškem razstavnem prostoru, je pritegnila predvsem predstavitev najmlajših slovenskih
term • Term Snovik. K predstavitvi turistične ponudbe naše občine, ki sloni na naravnih in zgodovinskih znamenitostih, je poleg video predstavitev prispevala tudi obilica propagandnega gradiva, med katerimi velja omeniti aktualiziran vodnik po Kamniku in okolici Kam, kje, kaj, in pa seveda program na dan odprtja sejma z nagovorom župana Toneta Smolnikarja, nastopom stranjskih godbenikov z njihovimi nevsakdanjimi inštrumenti ter pogostitvijo gostilne Mlakar. Na kamniškem razstavnem prostoru je priložnost za predstavitev našlo tudi prijateljsko mesto Trofaiach iz Avstrije. SA§A MEMČ
Vesel in pisan pust med nami
ZA SKUPNO NAČRTOVANJE REGIONALNEGA RAZVOJA
Županje in župani enaindvajsetih občin Ljubljanske urbane regije, med njimi tudi kamniški župan Tone Smolnikar, so 5. februarja z ljubljansko županjo Viko Potočnik in direktorico Regionalne razvojne agencije LUR Lilijane Re-sinovič podpisali pogodbo o izdelavi regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. Pogodba predstavlja nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele septembra 2000, ko so županje in župani enaindvajsetih občin Ljubljanske urbane regije podpisali Dogovor o pripravah na regional-
Stari rek, da pustne maske preženejo zimo in prinesejo pomlad, za letošnje leto prav gotovo drži. Tako pustna sobota kot pustni torek sta se odela v čudovito sonce in zvabila na ulice številne pustne maškarce - majhne in velike, mlade in stare. Pust je edina priložnost v letu, ko se predvsem najmlajši našemijo v težko željena pravljična bitja, živali in podobno. Opazili smo kar nekaj primerkov, ko starši niso nič zaostajali za izvirnostjo in norčavostjo za svojimi malimi potomci in prav je, da se znajo skupaj poveseliti.
V pustnem sprevodu, ki ga je po kamniških ulicah na pustni torek organiziral Mladinski center Kamnik, smo opazili veliko ljubkih muck, mišk, slončkov, čebelic, pa Batmanov, telebajskov, Pik Nogavičk, čarovnic in čarovnikov, večno zasanjanih princesk, izvirnih predmetov in oseb, nekaterih neprepoznavnih maškare do zelo aktualnega Hurryja Potterja.
Pustni sprevod so kamniški godbeniki, ki jim je tokrat »poveljevala šarf blondinka«, popeljali z Glavnega trga do igrišča pred osnovno šolo Tona Brejca, kjer so se maškarce poveselile na pustnem rajanju ob sladka-nju s pustnimi krofi - kar 1700 so jih razdelili med maškarce in njihove spremljevalce, pa tudi čajček, ki so ga skuhali v Šolskem centru Rudolfa Maistra, seje prilegel, ko se je sonce že potapljalo.
Več utrinkov na 9. strani SAŠA
Moste 98 A, Komenda
Prodajalna obutve in tekstila
ZALJUBLJENI TINČEK VALENTINCEK
Usodni 14. februar. Dan zaljubljencev. Da se pozabljivi moški nikoli več ne bi zamerili svoji izvoljenki, so poskrbeli trgovci in tudi mediji, ki nas na vsakem koraku 'bombardirajo' z idejami in ustreznimi rešitvami za nepozaben dan in še lepšo noč. Ali govorice, ki se spletajo okrog Valentina, res držijo? Korenine tega praznika naj bi segale v stari Rim, ko so se 14. februarja spominjali boginje Junone, zavetnice zakona in družine. Na ta dan so ženskam in družinam podarjali rože. Pa imajo cvetličarji že dober izgovor. In kakšnega so našli trgovci s srčki? V tretjem stoletju, ko je bilo krščanstvo še preganjano, naj bi v Rimu duhovnik po imenu Valentin na skrivaj poročal vse poroke željne pare. Kako romantično. Fantje, pozor! Nekoč so govorili, da se bo samsko dekle poročilo s prvim fantom, ki ga bo
1/iHnln    tir\    \/i]l/intinnn/\l l^ptnnn
no sodelovanje. S tem je bila vzpostavljena koordinacija kot delovno telo, ki je vse do danes usklajevala način organiziranosti na področju regional-
nega razvoja, način izdelave Regionalnega razvojnega programa in tudi vsebino pogodbe. Več na 3. strani.
SAŠA MEJAČ
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 28. februarja. Članke oddajte najpozneje do srede, 20. februarja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 26. februarja.
Važno je le, da je kar se da osebna in izvirna.
Kako pa praznujejo zaljubljeni svoj dan v Kamniku, smo se pozanimali na naših ulicah. Njihove odgovore preberite na 'Astrani, kjer je tudi zanimiv pogovor o ljubezni z dr. Marijanom Košičkom.
TRGOVINA - ŠUTU A 76 KAMNIK-ZA PICERIJO K0R0BAČ
TRGOVINA ZA DOM. ŠPORT IN PROSTI CAS
POPUST NA VSE
-15% -20% -30% -50%
NAJCENEJŠI SMUČARSKI SERVIS V KAMNIKU
TEL.: 01 8313 227
Corning v Kamniku
MEDIADOM / Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97
3. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Pravi naslov za nakup bele tehnike
S 25. seje občinskega sveta
SPREJET OBČINSKI PRORAČUN 2002
Nadaljevanje s 1. strani
Za uvod v prvo sejo je občinski svet najprej sprejel okvirni program dela občinskega sveta občine Kamnik za leto 2002.
Za svetnike je bil ob obravnavi najpomembnejše točke dnevnega reda - predloga občinskega proračuna za leto 2002 najpomembneši odgovor na vprašanje, kako se predlog proračuna razlikuje od predloga v prvi obravnavi ali drugače - v kolikšni meri so predlagatelji proračuna upoštevali pripombe in predloge svetnikov.
Kot je pojasnil Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, se je odhodkovni del glede na prvo obravnavo povečal za 308 milijonov SIT ali za 10,5%, med tem ko so se prihodki povečali le za 54 milijonov SIT ali za 1,8%.
Večji del te razlike naj bi krili iz razlike stanja sredstev na računih, ki so jo prvotno upoštevali v višini 64 milijonov, dejansko stanje pa je znašalo 318 milijonov SIT. V proračun so vključili tudi pogodbene obveznost? občine iz leta 2001 in sicer s področja družbenih dejavnosti 42 mio SIT, s področja gospodarskih javnih služb 142 mio SIT ter s področja stanovanjske dejavnosti in prostorskega urejanja 34 mio SIT. Občina in krajevne skupnosti so imele konec leta 2001 za 394 milijonov SIT neporabljenih sredstev.
Skupni prihodki občine za leto 2002 so predvideni v višini 2.248 milijonov SIT. Skupni odhodki občine pa naj bi znašali 3.168 milijonov SIT. Največji delež bo namenjen izobraževanju (29,9%), za stanovanjsko izgradnjo in prostorski razvoj naj bi porabili slabo četrtino vseh sredstev (24,2%), za javno upravo 14,6%, za gospodarske dejavnosti 12,2%, za rekreacijo in kulturo 7,5%, za varstvo okolja 3,9% itd.
Da bi bila zagotovljena čim-večja javnost občinskega proračuna, bodo proračun 2002 objavili v Uradnem listu RS, objavljen pa bo tudi na domači strani Občine Kamnik na inter-netu (www.Kamnik.si). Občani si ga bodo lahko ogledali tudi v avli občinske stavbe.
Kot je povedal Alojz Kolar, je občinska uprava pri pripravi predloga proračuna delno upoštevala predloge svetnikov iz prve obravnave. Tako so glede na prvotni predlog predvideli delno povečanje sredstev za kmetijstvo (gozdne ceste, agromelioracije) predvsem na račun prenesenih pogodbenih obveznosti iz preteklega leta, za vzdrževanje cest so dodatno namenili 24 milijonov SIT. Za ureditev nekaterih cest in pločnikov (Stranje, Potok, Soseska) so odprli nove postavke. Povečali so tudi sredstva za urejanje naprav s področja varstva okolja (čistilna naprava Šmartno itd.), predlagali so novo postavko za vodovod Sno-vik (predlog F. Orešnika), za razširitev javne razsvetljave v Podgorju (predlog J. Stražarja), za ureditev parkirišč na Dup-
lici (predlog F. Orešnika), delno so povečana sredstva za izgradnjo kegljišča (predlog B. Golubovič), za polovico pa so zmanjšali sredstva za ureditev Trga svobode in povečali postavko za ureditev kulturne dvorane v Kamniku. Pobudo svetnikov (F. Orešnik, J. Stražar, M. Humar) so delno upoštevali in namenili nekaj sredstev za izdelavo študije za pridobitev novih prostorov za otroško varstvo. K povečanim prihodkom pa naj bi po Ko-larjevem pojasnilu največ prispevala prodaja občinskega premoženja (okrog 48 milijonov SIT).
V splošni razpravi so svetniške skupine in posamezni svetniki namenili največ pozornosti domnevno prevelikim sredstvom za delo občinske uprave, smotrnosti občinskih vlaganj na območju Term Snovik, premajhnim sredstvom za mesto Kamnik itd. (NSi), preveliki možnosti za preobremenitev občinskih proračunov v prihodnjih letih (župan naj bi imel možnost najeti posojila za 10% letošnjega proračuna za proračunske namene) (SDS).
Posamezni svetniki pa so v glavnem predstavili svoje amandmaje k predlogu proračuna. Med splošnimi pripombami naj omenimo pripombo Andreja Skodlarja, ki meni, da bi občina morala končno zapreti pipo za velikoplaninsko družbo in sklicati lastnike počitniških hišic ter jih pozvati, da dajo svoj prispevek za vzdrževanje žičnic, sicer pa žičnice enostavno zapreti. Njegov predlog je podprl tudi Janez Leskovec. Janez Stražar je
ni, da se ta naložba ne bi smela spremeniti v drugo Veliko planino, ki bi postala novo breme za občino in za Kam-ničane. Brane Golubovič se je zavzel za to, da bi začete ceste dokončali v celoti, ne pa po delčkih, vsako leto nekaj. Podprl je tudi predlog o obdavčitvi vikendov.
Smolnikar: o dodatnih sredstvih za Maistrovo hišo, ko bo znana vsebina ...
Na pripombe svetnikov je v daljši razpravi odgovoril župan Tone Smolnikar, ki je najprej dejal, da je delal pošteno in zato ni umestno podtikanje o nenamenski porabi sredstev. Tudi država še nima jasnega razvojnega projekta. V zvezi z urejanjem kulturne dvorane je povedal, da se hkrati urejajo tudi kletni prostori, da v domu delujejo že štirje oddelki glasbene šole, v njem ima svojo pevsko sobo Lira.
Glede pripomb, da ima občina premalo razumevanja za prenovo Maistrove hiše je dejal, da bi jo obnovili že pred tremi leti, če bi bila v občinski lasti. Poleg 10 milijonov SIT, ki so že predvideni v proračunu, naj bi po opredelitvi namembnosti posameznih prostorov poiskali še dodatne možnosti za sofinanciranje. Za razširitev prostorskih zmogljivosti otroškega vrtca pa bodo najprej s študijo (zanjo so namenili 2 mio SIT) preučili vsaj tri možnosti (mekinjski samostan, prizidek vrtca v Novem trgu, OŠ 27. julij) in našli najbolj sprejemljivo rešitev. Zavrnil je tudi očitke, da je v frančiškanskem samostanu izjavil, da so svetniki glasovali proti sredstvom za prenovo cerkve. Glede možnosti za najetje posojila do 10% vrednosti proračuna pa je dejal, da lansko leto ta možnost ni bila izrab-
Volitvein imenovanja
Občinski svet je na predlog komisije za volitve in imenovanja sklenil razrešiti Stanislava Berleca kot člana nadzornega odbora občine Kamnik, ki odhaja na služenje vojaškega roka in namesto njega za člana nadzornega odbora občine Kamnik imenovati Slavko Markelj.
Občinski svet je dal tudi soglasje k imenovanju Vio-lete Vodlan za ravnateljico Osnovne šole Marije Vere.
med drugim opozoril tudi na problem prenove Maistrove hiše, za kar naj bi občina namenila še dodatnih 10 milijonov SIT, sicer pa bodo dela ustavili. Miro Petek je naštel nekaj slabosti (še ni prostorskega dela občinskega družbenega plana, precej nedokončanih projektov in predolgo urejanje kulturnega doma v Kamniku, nerešeni problemi Velike planine, vrtcev, športnih objektov itd). Pohvalil pa je nekatere pridobitve, kot so šola v Šmartnem, Terme Snovik itd. Igor Podbrežnik se je edini dotaknil razvojnih programov občine za obdobje 2002-2005. V njih pogreša razvoj Velike planine, program predšolske vzgoje, povezavo tuhinjske kanalizacije s Kamnikom s in podobno. Po njegovem mnenju bi morala biti v razvojnih programih bolj jasno opredeljena prioriteta najpomembnejših nalog. Marjeta Humar sicer podpira pokritje snoviškega bazena, vendar me-
Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, il.o.o., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vraCa-mo. Grafična priprava Delo TČR d. d., tisk Set d. d. Ljubljana.
ljena, pa tudi letos ne pride v poštev, saj bi moralo o tem že lani odločati ministrstvo za finance. Po njegovem mnenju je proračun v pogledu prihodkov in odhodkov dokaj uravnotežen.
Pri urejanju problemov družbe Velika planina - zaklad narave pa največ težav povzročajo neurejena lastniška razmerja. Ker se je pašna skupnost zoper odločbo upravne enote kljub drugačnemu dogovoru pritožila, je denacionalizacijski postopek še odprt. Dokler ne bo postopek denacionalizacije rešen, ne bomo dobili sovlagatelja ali kupca. Brez tega pa Velika planina (žičnice) ne bo preživela. Marca bo občina povabila na razgovor vse tiste, ki bi bili z nakupi letnih vozovnic za žičnice pripravljeni sodelovati pri sanaciji razmer, saj država ne prispeva nobenih sredstev.
Za Terme Snovik, katerih razvoj občina podpira, pa je nujno treba najti nove kapitalske vlagatelje, saj 30 milijonov tolarjev občinskih sredstev (kot so predlagali nekateri svetniki) ni rešitev.
Na koncu je omenil še straž-ni stolp na Malem gradu. O njegovi ureditvi in sovlaganju se pogovarjajo z mojstrom Pel-kom z Bleda, ki je izvajal sanacijska dela na grajskem obzidju in kapelici.
Na pripombe o prevelikih sredstvih za občinsko upravo
Občinski svetniki na prvi letošnji seji, s katero so začeli zadnje leto svojega štiriletnega mandata.
sta odgovorila Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave in Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarstvo in finance. Pristovnik je poudaril, da vsa povečanja narekuje zakon o upravi. Ugodno pa je, da bo k potrebnim sredstvom za prenovo avle občinske stavbe polovico sredstev prispevala država. Kolar je dejal, da je treba upoštevati načrt delovnih mest v upravi, ki je sestavni del proračuna. Zakon pa je določil višje plače in nadomestila funkcionarjem in svetnikom.
Pri obrazložitvi amandmajev je Anton Hočevar poudaril, da je občina dala samo 4 milijone SIT za Terme, ostalo pa je vrednost vrtin. Dejal je tudi, da Terme niso Velika planina in da ne bo težko najti kupca, če bi bilo to potrebno. Vendar pa je nato umaknil amandma SLS, da naj bi občina vložila dodatnih 30 milijonov SIT kot svoj kapitalski vložek v Terme Snovik.
Prav tako je umaknil svoj amandma, s katerim je predlagal, naj bi občina vložila v Terme Snovik 25 milijonov SIT kapitalskega vložka tudi Franc Orešnik. Obeh amandmajev namreč občinska uprava ni podprla.
Sicer pa so svetniške skupine in svetniki predlagali skupaj 23 amandmajev. K 11 amandmajem je občinska uprava dala svoje amandmaje, kar pomeni, da je predlagane amandmaje delno upoštevala. Občinski svet jih je z glasovanjem tudi sprejel. Med takimi »dopolnjenimi« in sprejetimi amandmaji so bili povečanje sredstev za miklav-ževanje za 100.000 (predlog NSi
- povečanje na 500.000 SIT), povečanje sredstev za požarno varnost za 4 mio SIT (predlog J. Repanška - povečanje za 9 mio SIT), povečanje sredstev za kmetijstvo - CRPOV za 2 mio SIT (predlog M. Semprhnožnik
- 1,5 mio SIT), povečanje sredstev za asfaltiranje ceste Tunji-ce-Komenda za 2 mio SIT (predlog SDS - povečanje za 10 mio SIT), za hodnik za pešce na Dupjici, nova postavka 1 mio SIT (predlog F. Orešnik -1,5 mio SIT), ukinitev postavke IMPULZ-promocija občine v višini 638.000 SIT in ponovna uvedba postavke letovanje mladih (predlog J. Repanška -uvedba nove postavke Kronika PGD Kamnik in praznovanje 120-letnice gasilstva na Kamniškem, B. Golubovič -nova postavka letovanje 872.000 SIT), sofinanciranje sakralnih objektov v višini 3 mio SIT (predlagatelji T. Raj-sar cerkev sv. Vida 500.000 SIT, svetniška skupina NSi - obnova cerkve sv. Jakoba v Kamniku - 3 mio SIT, obnova oltarja v cerkvi sv. Mav-ricija v Šmarci - 2 mio SIT, obnova fasade v samostanu Mekinje - 5 mio SIT). Na predlog I. Podbrežnika so povečali tudi sredstva za tabornike in sredstva za skavte s 319.000  na 500.000 SIT.
Občinski svet pa ni sprejel amandmajev T. Rajsarja, da naj bi za dokončanje ceste Stebljevek-Boštnar v dolžini 300 m namenili 3 mio SIT in za cesto Studenca-Rožično 2 mio SIT. Občinska uprava je pojasnila, da bosta oba predloga upoštevana v predlogu proračuna 2003. Svetniki tudi niso sprejeli amandmaja svetniše skupine NSi, naj bi za sofinanciranje obnove Maistrove hiše namesto 10 namenili 20 milijonov. Prav tako ni bil sprejet predlog amandmaja T. Rajsarja, da bi dramski skupini Tuhinjske doline za uprizoritev Divjega lovca v peskokopu Gradišče namenili 300.000 SIT. Po predlogu občinske uprave se bo kulturno društvo lahko prijavilo na javni razpis in kandidiralo za sredstva pod enakimi pogoji kot vsi drugi izvajalci kulturnih programov.
Odbor za podjetništvo in turizem je ob sprejemanju proračuna predlagal nekaj dodatnih sklepov, med njimi, naj agencija za podjetništvo in turizem pripravi poročilo o delu na področju podjetništva in turizma v letu 2001 in program dela za leto 2002. Od družbe Velika planina - zaklad narave pa je treba zahtevati pisno poročilo o aktivnostih oziroma o nadaljnji strategiji in o porabi občinskih srestev, ki jih je dobila družba v lanskem letu.
Po mnenju občinske uprave se predlagani sklepi ne nanašajo neposredno na občinski proračun za leto 2002. Zato svetniki o njih niso glasovali, pač pa jih bo občinska uprava upoštevala kot pobude, ki jih bodo vsi prizadeti preučili in pripravili ustrezne odgovore.
Delitev denarja za kulturo po novem
Občinski svet je v drugi obravnavi spregovoril tudi o Pravilniku o sofinanciranju programov na področju kulture in
ga brez večje razprave tudi sprejel. Predlagatelj je pri pripravi predloga upošteval med drugim predlog Igorja Podbrež-ika, da član strokovne komisije kot nosilec programa ali projekta na javnem razpisu ne more sodelovati s svojimi predlogi oziroma prijavo. Upoštevali so tudi predlog Marjete Humar, naj bi župan imenoval sedemčlansko strokovno komisijo na predlog kulturnih društev, samostojnih ustvarjalcev, združenj zavodov itn. Pravilnik so dopolnili tudi z določilom, naj o izbranih programih odloči občinska uprava in ne župan, ker ta odloča na drugi stopnji.
Brez razprave so svetniki sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi, na podlagi katerega so za nadzor nad izvajanjem odloka poleg davčnega organa pristojni tudi občinski redarji in občinski inšpektorji-
V krajši razpravi, v kateri je Borut Ulčar kot predstavnik
izdelovalca sprememb zazidalnega načrta B-5 Perovo (območje med Kovinarsko, Stele-tovo in Ljubljansko cesto) poudaril, da je bilo s fiksiranjem višin, pridobitvijo vseh soglasij zadoščeno številnim pripombam krajanov, ki jih je občinski svet že obravnaval, so svetniki odlok o spremembah zazidalnega načrta soglasno sprejeli. Nekaj pripomb pa so dali tudi Janez Stražar, Marjeta Humar, Tatjana Rot Dja-lil, Brane Golubovič in Janez Leskovec. Nanašale so se predvsem na parkirne prostore, otroška igrišča, namembnost objekta SKG itd. Omeniti velja tudi pripombo Andreja Skodlarja, da občinski svet nima kaj dosti vpliva na oblikovanje objektov, saj o gradbenih in uporabnih dovoljenjih odločajo v državni upravi (upravni enoti).
Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik, s katerim je nedvoumno opredeljena CČN kot javno podjetje, ki opravlja svojo dejavnost kot gospodarsko javno službo. V enakem besedilu so odlok sprejeli tudi občinski sveti Domžal, Komende, Trzina in Mengša.
Ob sprejemanju pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem v prvi obravnavi so v krajši razpravi sodelovali svetniki Spruk, Humar-jeva, Leskovec in Stražar. Gre predvsem za povzetek republiškega pravilnika, ki pa ga občina mora imeti, če želi objaviti razpis za oddajo štirih stanovanj, ki jih je kupila v riovem objektu na Samostanskem trgu (trgovina Drogerie markt).
Ob sprejemanju sklepa o programu priprave zazidalnega načrta območja B 25 Fructal, kjer naj bi novo lokacijo za klavnico dobilo podjetje Meso Kamnik, je Janez Stražar poudaril, naj se glede na boljšo izkoriščenost zemljišča predvidi tudi podkletitev objektov. Gre za 12.000 m2 zemljišča z dovozno cesto, zazidalni načrt pa naj bi bil predvidoma sprejet v novembru letos.
Poleg sklepa o nakupih zemljišča v izmeri 714 m2 za ureditev ceste Pot na Rudnik - Pot na Dobravo na Perovem so svetniki na koncu seje sprejeli tudi sklep o povprečni gradbeni ceni in povrečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in vrednosti stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 2002. Tako bo v prihodnje povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine znašala 167.353 STT. Vrednost stavbnega zemljišča pa se bo glede na območje gibala od 11.715 do 6.694 tolarjev.
FRANC SVETELJ
Duhovniki pri županu Smolnikarju
Že po tradiciji je župan To-   sprejetje proračuna omogo-   občini: na   problem izredno
ne Smolnikar pripravil sprejem za duhovnike kamniške deka-nije, ki pa se je letos zaradi obilice nalog pomaknil na predzadnji januarski dan.
ča lažje delo občinske uprave in uporabnikov proračuna. Želja in potreb pa je glede na skromna proračunska sredstva mnogo preveč.
visokih stroškov sofinanciranja otroškega varstva ob problemu, da je kar 290 otrok zavrnjenih za sprejem v vrtec in bo vsekakor potreb-
Vi sprašujete, župan odgovarja
M. H. iz Kamnika sprašuje, kakšen bo nov način financiranja ljubiteljske kulturne produkcije v naši občini glede na novo sprejet Pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov v občini Kamnik.
S »Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik« želimo predvsem zagotoviti enake pogoje kandidiranja za razpoložljiva javna sredstva vsem zainteresiranim kulturnim ustvarjalcem v naši občini. Poleg tega je bil naš cilj razvijati nove pobude in iniciative na področju kulture, in tako še obogatiti celostno kulturno ponudbo občine Kamnik, hkrati pa vzpostaviti pravno formalno osnovo za dodeljevanje sredstev za področje kulture in zagotoviti preglednost njihove porabe.
Na podlagi izvedenega postopka javnega razpisa bo pristojni organ občinske uprave zbiral predloge oziro-
ma prijave kulturnih programov za njihovo izvedbo v tekočem proračunskem letu. Sedemčlanska komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki z različnih področij kulturnih dejavnosti in en predstavnik strokovne službe Občine Kamnik, bo vse prijavljene kulturne programe natančno preučila in svoj predlog izbora ob upoštevanju meril pravilnika posredovala občinski upravi. Le-ta bo odločila o predlaganem izboru. Na podlagi sklenjenih pogodb med občino in izvajalci kulturnih programov se bo izvajal nadzor nad porabo sredstev.
Rad bi poudaril, da je bojazen, da že utečeni kulturni programi za izvedbo ne bi dobili dovolj sredstev oziroma toliko kot do sedaj, neutemeljena. Če so ti programi v skladu z interesi občanov in dosegajo določeno raven umetniške kakovosti, izvirnosti, inovativnosti,... bo njihovo financiranje ostalo nespremenjeno, kolikor pa ne, bodo ta sredstva dobili drugi
programi, ki po mnenju občanov v večji meri prispevajo h kakovosti življenja.
Vsi, tako občani, kulturni zavodi, društva kot Občina, si moramo prizadevati, da kvaliteto kamniške kulture dvignemo na še zavidljivejšo raven. S spoznavanjem našega umetniškega ustvarjanja in z udeleževanjem prireditev bomo lahko dejavno prispevali h kvaliteti kulturne produkcije in našega bivanja.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Za županove dobre želje pri duhovnem delu in tudi sodelovanju z občino se je zahvalil dekan kamniške dekanije Anton Dobrovoljc, župnik na Homcu.
Ob prisotnosti podžupanov Antona Hočevarja in Demitrija Perčiča, direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika in vodje oddelka za družbene dejavnosti Antona Kamina je poudaril, da imajo v letošnjem volilnem letu obilo dela tudi z lokalnimi, državnimi volitvami in volitvami v svete krajevnih skupnosti, ki jim tudi letos poteče mandat, da pa so že pripravili in na seji občinskega sveta že obravnavali ■osnutek proračuna^za letošnje leto, saj pravočasno
Župan je predstavil prednostne naloge v lanskem letu, za katere so bila menjena sredstva občinskega proračuna, med njimi dozidava OŠ Marije Vere na Duplici, ki naj bi z novimi, sodobnejšimi prostori izpolnjevala pogoje za uvedbo devetletke v šolskem letu 2003/2004 - za ta naslov je samo v letošnjem proračunu namenjenih 220 milijonov tolarjev. Veliko je bilo tudi vlaganja v obnovo in zgraditev cest, kanalizacije in vod^&vod'a1.' ■ še - posebej je spomnil na pereče zadeve v
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94, 22/00), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/ 99, 40/01) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik župan občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2002, ki jih bo občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna
1. Iz proračunskih sredstev se bodo financirale ali sofinancirale naslednje kulturne dejavnosti: glasbena dejavnost, folklorna in plesna dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, likovna dejavnost, literarna dejavnost in založništvo, filmska in video produkcija ter fotografija, izobraževalna in raziskovalna dejavnost s področja kulture, dejavnost širjenja kulture med občane, novi mediji ter druge vsebine s področja kulture.
2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov: društva, združenje društev v lastnem imenu in v imenu tistih društev, ki ga za to pooblastijo, javni zavodi, samostojni ustvarjalci na področju kulture, zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi kulturni programi v interesu občine Kamnik.'
3. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je okvirno 22 mio SIT.
4. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik (Glavni trg 24, Kamnik), soba št. 48, v času uradnih ur, in sicer od ponedeljka, 18. februarja 2002, do roka za oddajo prijav.
5. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do torka, 5. marca 2002, do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
6. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za sofinanciranje programov na področju kulture v občini Kamnik, Merila so sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh od odpiranja vlog s sklepom Urada župana Občine Kamnik.
8. Z izbranimi izvajalci kulturnih programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju izbranih kulturnih programov.
9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2002 - ne odpiraj«.
10. Podrobnejše informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, in sicer pri ge. Nataši Bider (tel.:8318-139).
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar
no dolgoročno rešiti prostorski problem. Pričakovati je, da bo problem omilila obvezna uvedba devetletke v prihodnjem letu, ko bodo šest-letniki stopili v prve razrede. Opozoril je še na problem socialnega varstva, saj mora občinski proračun letos zagotoviti kar 50 milijonov tolarjev za zavarovanje brezposelnih in ogroženih občanov. Povedal je še, da je za obnovo cerkvenih objektov letos namenjenih manj sredstev kot prejšnja leta, saj je morala občina nameniti sredstva za nujno potrebno sanacijo Mala-grajskega hriba in obnovo razpadajoče Maistrove hiše kot pomembnega kulturnozgodovinskega objekta, ki naj bi bil našemu mestu v ponos in ne v sramoto.
Župan Tone Smolnikar se je duhovnikom kamniške dekanije zahvalil za dosedanje sodelovanje in tudi v prihodnje zaželel dobrih odnosov. Tem željam pa se je pridružil tudi dekan kamniške dekanije Anton Dobrovoljc, župnik na Homcu.
SAŠA MEJAČ
Direktor Evropske banke za obnovo in razvoj v Kamniku
ČIMPREJ PRITI DO RAZVOJNIH PROGRAMOV
Konec januarja je Kamnik obiskal direktor Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Art Schankler in na dvodnevnem pogovoru predstavnikom občin severne obljubljanske Podjetne regije predstavil možnosti sofinanciranja občinske infrastrukture preko te banke.
Kot je povedal.g. Schankler, je
leta 1991 ustanovljena EBRD lastnica 62 delniških družb. Njen osnovni kapital (zajema tudi ameriški delež) znaša 20 bilijonov ev-rov. S svojimi programi financiranja sodeluje v 27 državah centralne in vzhodne Evrope ter Rusije, kjer ima v 708 modernih projektih angažiranih preko 16 bilijonov sredstev. V okviru ob-
Župani so prisluhnili direktorju EBRD g. Schanklerju (prvi z leve ob direktorju občinske uprave Ivanu Pristovniku).
činske in okoljevarstvene infrastrukture imajo največji delež (več kot polovico) investicije v preskrbo z vodo in čiščenje odpadnih voda, sledi jim ogrevanje območij, ravnanje z odpadki, urbani promet itd.
Udeleženci pogovora, med njimi so bili župani in direktorji občinskih uprav, so se zanimali predvsem za možnosti in pogoje sofinanciranja komunalnih dejavnosti v občinah in regijah. Predstavnik EBRD jim je pojasnil, da bi bilo najbolje, če bi bili najemniki posojil javna podjetja ali koncesionarji. EBRD sodeluje že pri pripravi projektov in tudi pri izbiri izvajalcev teh projektov. Še posebej to velja za kredite nad pet milijonov ev-rov, za kar mora biti opravljen mednarodni razpis.
Sedaj je naloga ljubljanske urbane regije in v tem okviru severne interesne regije, da čimprej izoblikuje konkretne razvojne programe.
Direktor EBRD si je ogledal tudi nekatere komunalne naprave na kamniško-domžalskem območju: vodovodno zajetje Iver-je,( prekladalno postajo Suhado-le, Centralno čistilno napravo Domžale Kamnik, odlagališče v Dobu itd. p g
Za skupno načrtovanje regionalnega razvoja ,
Župani in županje občin Ljubljanske urbane regije, med njimi tudi kamniški župan Tone Smolnikar, so 5. februarja z ljubljansko županjo Viko Potočnik in direktorico Regionalne razvojne agencije LUR Lilijane Resinovič podpisali pogodbo o izdelavi regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006. Pogodba predstavlja nadaljevanje aktiv-
nosti, ki. so se začele septembra 2000, ko so županje in župani enaindvajsetih občin Ljubljanske urbane regije podpisali Dogovor o pripravah na regionalno sodelovanje. S tem je bila vzpostavljena koordinacija kot delovno telo, ki je vse do danes usklajevala način organiziranosti na področju regionalnega razvoja, način izdelave Regionalnega razvojnega programa in tudi vsebino po-
godbe. Mestna občina Ljubljana je v skladu Z zakonom 15. januarja 2001 ustanovila Regionalno razvojno agencijo LUR, ki bo na podlagi podpisane pogodbe izvedla pripravo in izdelavo Regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo za obdobje 2002-2006. Načrt in strateški del razvojnega programa naj bi bila pripravljena do julija, končno besedilo pa najpozneje do konca leta, ko ga bodo obravnavali občinski sveti v vseh 21 občinah. Veliko je namreč skupnih nalog, ki zahtevajo sodelovanje med občinami, predvsem na
področju komunalne infrastrukture (čiščenje odplak, ravnanje z odpadki, učinkovito , varovanje naravnih dob-I rin) in urejanja regional-H nega tirnega prometa. ■I Prav s podpisom pogod-fjf be so se občine zavezale za tvorno sodelovanje pri načrtovanju in razreševanju skupnih razvojnih težav in izzivov.
Ob podpisu pogodbe je županja Viktorija Potoč-■ nik v pozdravnem govo-| j ru poudarila, da imata I J Ljubljana in Ljubljanska j urbana regija v primerja-llB v' s Slovenijo dobro iz-. hodišče za uspešno vključil čevanje v evropske integ-racijske procese. »Približevanje polnopravnemu članstvu v Evropski uniji zahteva od nas jasne regionalne načrte in med občinami usklajene predloge razvojnih projektov, če želimo uspešno kandidirati za različne oblike finančne pomoči. S sodelovanjem na vseh področjih lahko dosežemo nižje stroške in s tem manjše obremenitve prebivalstva ter tako zagotovimo pogoje, ki so v skladu z vedno ostrejšimi zahtevami Evropske unije,« je v popotnico Regionalnemu razvojnemu programu Ljubljanske urbane regije zaželela Vika Potočnik.
SAŠA MEJAČ
TEMELJITA OBNOVA MAISTROVE HIŠE NA ŠUTNI
Kamniška zgodovina je moj hobi že od mladosti. Poiskal sem vse zgodovinske podatke o Maistrovi hiši, kar jih imam in znova bom z zgodovinske strani osvetlil to izjemno zanimivo hišo na Šutni.
7. decembra nas je gradbeni strokovnjak g. Pire sprejel in nam pokazal gradbeni objekt, ki ga restavrira gradbeno podjetje iz Kamnika. Pokazal nam je vse prostore od kleti do strehe in dosedanja dela na tej dotrajani in zapuščeni zgradbi. Takoj je čutiti, da je ta zgradba od nacionalizacije do danes bila popolnoma predana stihiji. Ta hiša je bila zgrajena izven obrambnega zidu, originalni zid ima sled le še ob gospodarskem poslopju te hiše. Poiskal sem Kamniški Zbornik št. 1. letnik 1955 in dobil referat univ. prof. dr. Janka Polca o lastnikih starih hiš v Kamniku pred 200 leti. Današnja hiša, imenovana Maistrova, je pod št. 46 v Šutni opisana od leta 1792, vpisani so lastniki Janez SchalTer in Janez Plautz. Vse do leta 1837 so se lastniki hitro menjali, tega leta pa je hišo ku-
kaže, da so gostje prihajali iz veže po lepem stopnišču v velik gostilniški prostor. Na severni strani se vidijo prostori, kjer je bila kuhinja in shramba. Velik zapuščen dimnik v tem prostoru pove, da je bil v kuhinji velik štedilnik. Dokončno pa bodo o namembnosti teh prostorov in poslikav povedali strokovnjaki. Verjetno pa so okrog sredine XIX stoletja gostilno ukinili in pozidali vmesne stene, iz prvega nadstropja sta nastali dve stanovanji, ki jih je Sve-tic oddajal in tako je oddal stanovanje tudi staršem generala R. Maistra, ki so prišli iz Trebnjega na Dolenjskem.
Kdaj so se Maistri vselili, bi morali še raziskati, vemo pa, da so odšli iz Kamnika leta 1880. Med tem časom je bil 29. marca 1874 rojen sin Rudolf, bodoči prvi slovenski general. Za Maistrovimi so bili v tem stanovanju mnogi drugi. Zanimiva pa je vselitev rodbine Jagodic v nekdanje Maistrovo stanovanje. Bilo je že približno leta 1924, ko je general Maister imel že 50 let in je Občina Kamnik pod žu-
ko. Francetu Jagodicu gre zasluga, da so leta 1935 v Kamniku odprli ATD - v centru mesta - v Koširjevi hiši v Prešernovi ulici.
Hiša ima v pritličju velik lokal, ki je bil vedno priljubljen. Še v nekdanji Avstriji in pozneje Jugoslaviji je imel v tem lokalu sedlarsko delavnico g. Ivan Machtig, ki je bil dejaven v Narodni Čitalnici, igral je bas v Salonskem orkestru in bil godbenik pri mestni godbi. Naslednik je bil g. F. Bremšak, ki je imel trafiko od leta 1935 do leta 1949. Zadnji, ki je imel ta lokal, je bila gospa Grilčeva, ki si je lokal preuredila v kozmetičen salon.
Ko bo hiša restavrirana, je predvideno, da bo v pritličju Maistrova spominska soba. Ne smemo pa pozabiti na spominsko ploščo, ki je bila svečano odkrita 4. septembra 1938. Takratni župan Nande Novak je vedel, da bodo Nemci ploščo takoj razbili, zato jo je dal sneli in Josip N. Sadnikar je v največji tajnosti ploščo skril v Zbirko. Do leta 1969 je bila plošča pri Sadnikarjevih. Ko so leta 1969
pil Svetic Blaž- ml. in njegova žena Marija. Svetici so imeli to hišo do leta 1902, ko je bil Svetic tako zadolžen, da so hišo prodali na avkciji. Kupil jo je kamniški dekan, g. Janez Oblak, ki mu je gospodinjila nečakinja Ana Jelovšek. Stric je to hišo zapustil Ani Jelovšek, ki je hišo imela do smrti leta 1920. Ana je v oporoki hišo zapisala župnišču Kamnik in tako je po denacionalizaciji hišo spet dobilo župnišče.
Ko so bili Svetici v hiši, so imeli dolgo vrsto let gostilno. Sedaj, ko v prostorih iščejo star omet in poslikave, so re-stavratorji odkrili v prvem nadstropju poslikave v skoraj vseh prostorih, verjetno so pripadale gostilniškemu lokalu. Imenitno stopnišče s stebri, ki vodi iz pritličja, jasno
panom dr. Rihardom Kar-bom proglasila generala za častnega občana mesta Kamnik, slikar M. Gaspari pa je ustvaril diplomo, ki so jo Kamničani izročili generalu v Mariboru. To diplomo so gestapovci leta 1941 v stanovanju Maistrovih raztrgali pred očmi vdove in obeh sinov. Ostal je samo rezljan pozlačen okvir, ki ga je izrezljal znani kamniški rezbar Ivan Klemen. Jagodici so imeli sina Franceta, ki je bil grafik, bolehal pa je za tuberkulozo. Bil je izjemno priden, delaven, povezal se je z okrajnim zdravnikom dr. Polcem, da bi v Kamniku ustanovili prvi Antituber-kulozni dispanzer v Sloveniji, saj je bilo takrat na Kamniškem izjemno veliko število obolelih na pljučih za jeti-
Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE
vpisuje v program PTI
STROJNI TEHNIK
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine.
Informacije po telefonu 01/7873-592 ali 041/583-245.
CONTINUA od 1993
javno priznali »Borce za severno mejo«, so ploščo ponovno vzidali, vendar ne tako, kot je bila prvotna plošča. Arh. prof. Jože Plečnik je izdelal načrt za ploščo skupaj z Josipom N. Sadnikarjem. Plošča je iz podpeškega marmorja, imela je profiliran beli okvir z grbom in Plečnikovo konzolo. Te konzole pri ponovni postavitvi niso vzidali.
Ko bo na vrsti obnova fasade, bi morali razmisliti o tem, da bi ploščo oblikovali tako, kot jo je oblikoval mojster Plečnik!
Ko bo stavba obnovljena, bo ta zgradba Kamniku v ponos kot ena izmed zelo starih meščanskih zgradb v mestu, posebno pa bo nam, Kamni-čanom, v ponos, ker je bil v tej hiši rojen pesnik in general Maister. Članek sem napisal tudi za mlado generacijo, da bi vedela, kakšne velike može je dal Kamnik za našo domovino!
V članku so nakazani pomembni trenutki zgodovine te stavbe in življenja prebivalcev v njej. Potrebno pa je raziskovati naprej!
Še vedno ni znano, kdaj so zidali to stavbo, zakaj je zidana pred obzidjem, kdaj je Svetic odprl gostilno v tej hiši in kdaj so jo zaprli. Potrebno je raziskati del obrambnega zidu, ki je v steni gospodarskega poslopja te zgradbe in še kaj.
dr. NIKO SADNIKAR
Antonija Berdnik in 101 leto
Pred dnevi smo v imenu Društva upokojencev Kamnik obiskali našo najstarejšo članico Antonijo Berdnik, ki je 14. januarja dopolnila 101 leto. Ob njeni 100-lethici v lanskem letu smo ji zaželeli predvsem zdravja, ki jo še vedno spremlja, pa tudi prešerna je še prav tako kot pred letom dni.
Naših čestitk, in skromnega darila je bila vesela.
V pogovoru z njo in njeno hčerko Metko, kiji dela družbo in skrbi zanjo, smo obudili veliko spominov iz življenja slavljenke. Otroška leta so še vedno živa, stalno se spominja svojega pokojnega moža Toneta, ki je umrl pred enajstimi leti, svojih otrok Francija, Mirkota in Metke ter petih vnukov in sedmih pravnukov. Srečna in zadovoljna je, ko jo obiščejo.
Hčerka Metka, ki že dolga leta živi z mamo Antonijo, nam je povedala marsikaj zanimivega, tudi o bioenergiji župni-
ka Janeza Langerholca in Leopolda Pod-logarja.
Slavljenka Antonija kljub častitljivim letom vztraja pri ustaljenih življenjskih principih. Telesno je krepka in vitalna, zato lahko premaga marsikatero težavo in tako ohranja dobro počutje.
STANE SIMŠIČ
WKBmm
Antonija Berdnik s hčerko Metko,
Viktor Mihelčič: Glasba mi še vedno veliko pomeni...
»Lepo je, ko vidim, kako so mi ljudje hvaležni, kadar jim zaigram na klavir pri nedeljski popoldanski maši, saj tudi
organist, skladatelj, glasbeni pedagog, mentor številnih pevskih zborov v naši občini in od leta 1997 tudi častni
meni glasba, ki me spremlja že preko sedemdeset let, še vedno veliko pomeni,« pravi Viktor Mihelčič, dolgoletni
občan občine Kamnik, ko smo ga ob njegovi 89-letnici (praznoval jo je 3. februarja) obiskali v kamniškem Domu
starejših občanov. Tu živi zadnjih šest mesecev, odkar se je vrnil z zdavljenja. Pravi, da se je kar dobro vživel v novo okolje in posebej je pohvalil prijaznost osebja v domu.
Ko je ob našem obisku sedel za klavir v dvorani doma, je izpod njegovih prstov zazvenela melodija, ki mu je, kot pravi, najbolj pri srcu - očetova arija iz Verdijeve Traviate: Mar pozabil si na me, kraj mladosti srečnih dni... In spomin ga solznih oči spet ponese nazaj, tja v leta, ki jih je preživel skupaj z ljubljeno ženo, z družino... »Sin Matjaž me skoraj vsak dan obišče,« še pristavi in prsti mu spet stečejo po tipkah...
Še obilo zdravih in z glasbo prežetih let, maestro Mihelčič!
F. SVETELJ
Ob prazniku krajevne skupnosti Tuhinj srečanje na Osekah
V okviru praznika krajevne skupnosti Tuhinj pripravijo vsako leto v februarju posebno srečanje na Osekah pod obronki Menine planine. Tega srečanja se udeležuje veliko krajanov, planincev iz Kamnika in drugih krajev. 3. februarja letos jih je prišlo še posebno veliko.
Hoje na Oseke iz Tuhinja je skoraj dve uri. Pri spomeniku so v rahlem vetrcu plapolali prapori in slovenska zastava. Delegacija je položila venec pred spomenikom NOB, pevski zbor je zapel več pesmi, mladi pa so recitirali času primerne stihe.
Pozdrav zbranim in nagovor je podal predsednik krajevne skupnosti Tuhinj aMarjan Drolc. Pozornost je namenil dogodkom, ki so se v tem kraju zgodili leta 1944 in se jih KS spominja na svoj krajevni praznik. Na planoti te doline je v mrzlih zimskih dneh leta 1944 potekala borba, v kateri so sodelovali mnogi krajani - partizani proti nacističnim osvajalcem.
Spregovoril je o delu krajevne skupnosti Tuhinj, o doseže-
nem in o načrtovanju bodočih nalog.
V zadnjem letu so uresničili dve pomembni investiciji. Skupaj s krajani Češnjic so uspeli asfaltirati otroško igrišče, v sodelovanju z Občino Kamnik pa so uredili odvodnjavanje v La-zah. Največja načrtovana investicija pa je kanalizacija Laze-Šmartno. Krajani so prepričani, da bodo z deli kmalu pričeli, saj je bilo potrebno veliko časa za zbiranje dokumentacije. Predvidevajo še vrsto
pomembnih posegov: parkirišče v Zg. Tuhinju, mrliška vežica, javna razsvetljava v Češnji-cah, cesta v Črnem vrhu itd. Del teh investicij bo možno financirati iz neporabljenih sredstev samoprispevka, ki pa je bil v lanskem letu zaključen. Pomembna naloga v KS je prav gotovo ponovna akcija za sprejem novega krajevnega samoprispevka, ki mora biti usklajen z novo zakonsko ureditvijo-
STANE SIMŠIČ
Pred spomenikom NOB na Osekah so se spominu poklonili s prapori.
OŠ Šmartno v Tuhinju vključena v postopno izvajanje programa devetletne šole, v šolskem letu 2002/2003 začenja s prvim razredom devetletke
DEVETLETKA JE VSE PREJ KOT ZAPRAŠENA PODOBA IZKUŠENJ
Otrok si tega, da mora v osnovno šolo, ne izbere sam. S pomočjo staršev in učiteljev mora najti pot, ki za njegove prve negotove korake ne bo pretežka, hkrati pa dovolj strma, da se bo na njej preizkušal, utrjeval In krepil, ko bo za to pripravljen in sposoben.
Temeljite prenova šolske reforme prinaša s šolskim letom 2003/2004 v vse slovenske osnovne šole obvezno devetletno šolanje. OŠ Šmartno v Tuhinju, ki se lahko pohvali s sodobnimi učnimi pristopi in metodami ter izrednimi uspehi učencev na različnih področjih, pa je med šolami, kijih je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sprejelo v četrti krog postopnega uvajanja devetletke s šolskim letom 2002/2003. Šola, ki edina v naši občini izpolnjuje kadrovske in prostorske pogoje, želi izpeljati prehod na devetletni program v dveh delih. V šolskem letu 2002/2003 s prvim razredom, leto pozneje pa s sedmim razredom.
Da bi spoznali sodobne pristope, prednosti in novosti, kijih prinaša nova devetletna šola, in da bi starši lahko z zaupanjem vključili svojega šestletnega otroka v šolo, smo se pogovarjali z gospo Jožico Hribar, ravnateljico OŠ Šmartno v Tuhinju.
V prvem razredu devetletke bodo otroci s pomočjo igre in dela po različnih kotičkih osvajali nova znanja.
V osebni izkaznici vaše šole so zapisani sodobni učni pristopi, uspešni učenci in zadovoljni starši. Kako ste se odzvali na spremembe, ki jih prinaša kurikularna prenova slovenskega šolstva, saj smo v zadnjih desetih letih priča postopnemu posodabljanju učnih načrtov?
Na naši šoli smo že pred leti ugotavljali, da so učni nacrti prenasičeni z učnimi vsebinami, ki ne dopuščajo temeljitega sprotnega preverjanja in utrjevanja znanja. Prevelik obseg vsebin v učnih načrtih učiteljem otežuje vpeljevanje metod za doseganje zahtevnejših ciljev, kot so razumevanje predelane snovi, doživljanje, kritično vrednotenje.
Sredi devetdesetih let se je sprožila prava prenova, pripravili so se učno ciljni naravnani načrti kot plod sodelovanja stroke in prakse. Pred tremi leti nas je Šolala ravnatelje povabila v projekt Mreža učečih se šol (vanjo je bilo vključenih osem slovenskih šol), ki temelji na permanentnem strokovnem usposabljanju učitelja, v sodelovanju med učitelji pa spodbuja nenehne izboljšave in izmenjavo dobre prakse med šolami. Skupaj smo razvijali metodologijo za uvajanje izboljšav in jo preizkušali v praksi. Naša šola je za prednostno področje izboljšav izbrala preverjanje in ocenjevanje.
Uvajanje novosti v šolsko delo, kot so integriran pouk, projektno delo, eksperimentalno delo, delo v naravi, diferenciacija učencev na različne nivoje zahtevnosti... zahteva novo zasnovo preverjanja znanja, povezano s cilji poučevanja. Učitelji vidijo svojo avtonomnost predvsem v premiku od učno-vsebinske k učno-ciljni usmerjenosti, ki je tudi temeljni premik kuriku-larne prenove. Prinaša tofej uporabno znanje m učenje, v katerem učenci vidijo smisel, jih zato tudi bolj motivira, pridobljeno znanje pa je traj-
nejše. Sodoben učni proces, ki od učencev zahteva lastno aktivnost in učenje iz izkušenj, pa navadno zahteva od učencev in učiteljev več časa, vendar prinaša dobre rezultate, ki so trajnejše vrednosti.
Menite, da uvajanje izboljšav na področju preverjanja in ocenjevanja prispeva k večji usposobljenosti šole kot celote in lahko postane model stalnih izboljšav na šoli?
Prav gotovo. Na naši šoli smo se odločili, da k reševanju problemov pristopimo postopoma, z majhnimi, a zanesljivimi koraki. Zato smo si zastavili nalogo, da izločimo vsebine, katerih cilje dosegamo pri drugih vsebinah in dejavnostih, učni načrt prilagodimo razmeram na šoli ter s tem razbremenimo tudi učence. Zastavili smo si cilj, da s prečiščenjem učnega načrta pridobimo ure, ki jih namenjamo učenju učenja, utrjevanju in preverjanju znanja. V ..urah »kako se učiti« učenci spoznavajo pristope k učenju posameznega predmeta. V urah »utrjevanja in preverjanja« pa želimo, da učenec oblikuje občutek zmožnosti in občutek, da je izid njegove dejavnosti odvisen od njegovega prizadevanja, kako napake popraviti.
Da ste med šolami, ki sledijo sodobnim učnim pristopom, dokazuje tudi to, da ste že pred leti začeli z uvajanjem ni-vojskega poučevanja matematike in angleščine kot eno izmed metod učinkovitega poučevanja in z izvajanjem programa učne pomoči za izboljšanje učnega uspeha, samopo-dobe in psihosocialne učinkovitosti.
Res smo že pred tremi, štirimi leti začeli z uvajanjem sprememb z namenom uvajanja izboljšav na šoli. V praksi so se rezultati pokazali v izboljšanju učnega uspeha in uspehih na tekmovanjih. Med prvimi smo začeli s programom učne pomoči, najprej v
5. in 6. razredih, saj" se prav na prehodu iz razrednega na predmetni pouk spopada s težavami največ otrok. Mnogi so začutili to pomoč in program izvajamo nadvse uspešno, na predlog sveta staršev smo ga razširili tudi v sedme in osme razrede, vendar tam opažamo, da ni tolikšnega sodelovanja in zavzetosti učencev. V program učne pomoči se namreč lahko vključijo učenci, ki redno obiskujejo dopolnilni pouk, kažejo interes za pomoč, sodelujejo in seveda redno obiskujejo te ure.
Kako to, da ste se na OŠ Šmartno v Tuhinju odločili, da se vključite v četrti krog postopnega uvajanja devetletke že v prihajajočem šolskem letu, torej leto prej kot vse druge osnovne šole v naši občini?
Glede na to, da si vsi zaposleni na šoli ves čas prizadevamo za uvajanje izboljšav na šoli, ki se odražajo tudi v uspešnih in zadovoljnih učencih, ob podpori sveta staršev in sveta šole, pripravljenosti strokovnega kadra in prostorskih pogojih ter pričakovanju okolice, smo se odločili, da naredimo ta korak. Ker bomo pred drugimi, bomo deležni tudi strokovne podpore Zavoda za šolstvo in mentorske šole, materialne pomoči ministrstva in občine. Prvo leto, to je v šolskem letu 2002/2003 se bomo lahko temeljito posvetili prvi triadi (L, 2. in 3. razred), naslednje leto pa zadnji triadi (7, 8. in 9. razred). Šolska projektna skupina spremlja simuliranje novega programa in primerjavo z obstoječim stanjem na šoli, kratkoročno in dolgoročno načrtovanje uvajanja novosti, tako na ravni programa, organizacije in kadrov, kar vse zahteva sistematičnost, kontinuiranost in dolgoročnost. Strokovni tim za postopno uvajanje devetletke spremlja vse aktivnosti šole, vanj pa so vključeni predstavniki šole, staršev, vrtca in ustanovitelja - Občine Kamnik. Ker morajo biti oprema in didaktični pripomočki za devetletko prilagojeni, na primer nizki stolčki in mize za šestletnike, kotički različnih dejavnosti in podobno ... predstavlja to za ustanovitelja dodaten finančni zalogaj.
Prav gotovo je pri prehodu na devetletno šolanje zelo zahtevno načrtovanje in usposabljanje kadra. Kako ste se vi spopadli s tem?
Moram priznati, da že nekaj let mislimo na to pri zaposlovanju novih kadrov, tako da imamo na naši šoli razmeroma mlad kader s predvsem visoko izobrazbo. Seveda pa je glede na nove učne programe in zahteve potrebno dodatno strokovno upo-sabljanje, na primer za naravoslovje. Že več let se na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dodatno izobražujejo učiteljice za prvo triado, saj se v de-vetletki učiteljice v prvih treh letih osnovne šole ob prehajanju iz razreda v razred ne menjavajo. Praviloma učence spremlja vsa tri leta prvega vzgojnoizobraževalnega obdobja ista učiteljica.
V devetletki je veliko Umskega dela, ki zahteva med-predmetno povezovanje in sodelovanje učiteljev, zlasti v višjih razredih.
Torej, v šolskem letu 2003/ 2004 bo za vse osnovne šole v
Sloveniji obvezen prehod na devetletno šolo?
Tako je, takrat bodo v prvi razred devetletke obvezno vstopali šestletni otroci. Devetletno šolanje se bo torej začelo s 1. in 7. razredom. V tem šolskem letu ne bo šestega razreda, ker bodo petošolci po novem programu postali sedmošolci in zaključili zadnjo triado (7., 8. in 9. razred) po programu devetletke.
Kaj prinaša novega devetletna šola, to je verjetno vprašanje, ki zanima največ staršev?
Najpomembnejše pri novem programu je predvsem nov pristop, ko je učenec postavljen v središče in njegova aktivna vloga v učnem procesu, pri tem pa so cilji predvsem privzgojiti učne navade in učence usposobiti za samostojno učenje. Cilj ni osvajati gore podatkov, pač pa podatke najti in jih uporabiti.
Prva pomembna novost je vstop v šolo s šestim letom, saj spoznanja strok kažejo, da je za otrokov razvoj pomembno sistematično in strokovno ukvarjanje z njim že v obdobju od tretjega leta otrokove starosti. Do sedaj so šestletniki obiskovali obvezno pripravo na šolo. V prid zgodnejšemu vstopu v šolo govorijo tudi izkušnje večine evropskih držav.
Zakaj naj gre otrok v šolo s šestim in ne s sedmim letom? Ali je pouk v prvem razredu prilagojen leto mlajšim otrokom?
Podobno kot velja za program vrtca in sedanji program priprave na šolo je tudi program novega prvega razreda skladen z razvojnimi značilnostmi in specifičnostmi učenja šestletnih otrok. Sprejeti so novi učni načrti, ki so prilagojeni šestletnikom in vključujejo njihovi razvojni stopnji ustrezne metode in pristope pri poučevanju in učenju. Klasične razrede s klopmi bodo zamenjali kotički, kjer bodo otroci delali po skupinah in se učili ob igri. Ne bo jih motil šolski zvonec, saj dolžina ure ne bo predpisana. To se je pokazalo za ugodno že na šolah, ki uvajajo integriran pouk. Dolžino šolske ure bo narekovala vsebina pouka, sposobnosti otrok, aktualna učna situacija. Učenje matematike in slovenščine se bo prepletalo z glasbo, razgibavanjem. V enem kotičku bo tudi računalnik, ki ga otroci radi uporabljajo.
Dvig kvalitete prvega razreda prinaša novost, da v oddelkih z 12 in več učenci hkrati poučujeta učiteljica in vzgojiteljica. Prva z več poznavanja pravega šolskega dela, druga z več znanja s šestletniki, obe pa bosta morali imeti licenco - dodatna znanja za delo v prvi triadi.
Kaj morajo znati učenci, ko končajo prvi razred?
Nekateri učni cilji so naravnani na vse tri prve razrede, saj se otroci učijo glede na svoje sposobnosti. Ob koncu prvega razreda mora učenec znati računati do deset, poznati mora številke do dvajset. Od njega se ne zahteva, da že bere in piše, vendar marsikdo izrazi zanimanje in se marsikaj od tega že nauči.
Kako pa je s preverjanjem in ocenjevanjem v devetletni šoli?
V novi šoli bodo tri triletja ali triade omogočile postop-nejše in s tem lažje prehajanje iz nižjih v višje razrede. Novi ali prenovljeni učni načrti so razbremenjeni odvečnih vsebin, tako da je poudarek na ponavljanju, utrjevanju in preverjanju znanja.
V prvem razredu ni številčnih ocen, kar na naši šoli uvajamo v praksi že od leta 1994 v prvem, drugem razredu ter prvi konferenci tretjega razreda. V prvem triletju se znanje ocenjuje le opisno. Učiteljice napredek učenca skrbno spremljajo in sprotno obveščajo starše, temeljito pa ob koncu šolskega leta. Novost v devetletki so nacionalni obrazci ob koncu šolskega leta, ki bodo vsebovali standarde znanj. Starši se bodo iz opisne ocene seznanili s tem, kako uspešno njihov otrok dosega standardizirane cilje. Vsekakor bo to dober pregled znanja, za otroka pa prijaznejše ocenjevanje. V drugem triletju učitelj kombinira opisno in številčno oceno pri vseh predmetih. Učenci bodo imeli možnost neobveznega preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega triletja. V zadnji triadi je ocenjevanje le s številčno oceno. Vsi učenci devetega razreda opravljajo zaključno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in izbranega predmeta. Zaključno preverjanje znanja je lahko pisno, ustno ali praktično.
Devetletka prinaša tudi ni-vojski pouk pri temeljnih predmetih - matematiki, slovenskem in angleškem jeziku. Nekaj podobnega ste na vaši šoli že izvajali?
Prvo triletje devetletke prinaša zgolj notranjo diferenciacijo. V četrtem, petem, šestem in sedmem razredu pa imajo učenci, ko osvojijo nek skupen nivo znanja, zadnjo četrtino šolskega leta pouk na treh različnih nivojih. V osmem in devetem razredu pa poteka nivojski pouk vse šolsko leto. Prednosti ni-vojskega pouka, ki so se pokazale tudi pri poskusnem uvajanju na naši šoli pri pouku angleščine in matematike, so predvsem v širših možnostih pridobivanja in poglabljanja znanja učencev, ki je prilagojeno njihovemu
predhodnemu znanju, sposobnostim in zavzetosti.
Menite, da večje število ur pouka pomeni večje obremenitve učencev?
Ne, nikakor, pač pa zadostno število ur pouka omogoča, da se že znotraj pouka zgotovi dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi, kar pomeni bistveno manj domačega dela kot doslej. Učenci nimajo več klasičnih domačih nalog. Tudi učitelj bo s pomočjo pestrejše izbire učbenikov učinkovitejši. Za primerjavo naj navedem, da bodo naši prvošolci pri pouku povprečno dvajset ur tedensko, kar je manj kot v vseh drugih državah Evropske unije z izjemo Nemčije.
Kako pa ste pripravili letošnje šestletnike, predvsem pa njihove starše, na sprejem bližajoče se devetletne šole, ki predstavlja res velik korak?
Za starše šestletnikov smo pripravili dve srečanji in jih seznanili z vsebinskimi in organizacijskimi pripravami na šoli. Podali smo jim tudi naša razmišljanja o odločitvi za devetletko. Predstavili smo jim novosti, potek pouka, prednosti in drugo. Šola ima svoj delovni ritem, ki mora biti kar se da usklajen z življenjskim ritmom staršev in otrok. Da bomo ta cilj čim-bolje dosegli, smo staršem razdelili vprašalnike, njihovi odgovori pa so za nas pomembne informacije in usmeritve za načrtovanje dela in življenja v novi devetletni šoli.
Starši, katerih otroci bodo zajeti v nov program osnovnega izobraževanja, bodo morali podati tudi svoje privoljenje ob vpisu otrok, rojenih leta 1996, v prvi razred 9-let-ne osnovne šole za šolsko leto 2002/2003, ki bo v torek, 26. februarja.
Torej, z novim šolskim letom 2002/2003 začenja OŠ Šmartno v Tuhinju novo poglavje. Poleg učencev po programu še obstoječega osemletnega osnovnega šolstva bo sprejela v prvi razred nove devetletke šestletnike - en razred na matični šoli, en razred na podružnični šoli Zg.Tuhinj in kombinirana oddelka na podružničnih šolah v Motniku in na Se-lah s šestletnimi otroci devetletnega programa in sedemletnimi otroci osemletnega programa.
Prvi devetletni šoli v kamniški občini želim uspešno popotnico, šestletnikom, ki bodo to jesen prvič prestopili šolski prag, pa željo po spoznavanju, odkrivanju in čimbolj zanesljiv korak.
Kot je zapisal A. Stravs: »Želja po spremembah v resnici ni Želja, ampak nujnost, ki si jo moramo želeti. Seveda pa vse, kar moramo, dosti lažje prenašamo, če to tudi hočemo.«
SAŠA MEJAČ
VUV f)Q ŠMARTNO V TUHINJU
l j Šmartno 27/a
1219 Laze v Tuhinju
VPISUJE V1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 OTROKE, ROJENE LETA 1996.
VPIS BO V TOREK, 26. FEBRUARJA 2002, OB 17. URI NA OŠ ŠMARTNO.
Hkrati vas obveščamo, da bo Osnovna šola Šmartno v Tuhinju v šolskem letu 2002/2003 zadnjič izvajala program 1. razreda 8-letne osnovne šole.
PISMA ™ ODMEVI ~ MNEN«JA
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Maškare s Trsata: Kje ste Kamničani..
T Vse kaže, da bomo letošnjo zi-V mo na Veliki planini bolj malo smučali, zato pa se bomo lahko na veliko namakali v šno-viškem »tonfu«, ki je januarja dobil veliko streho. Kot povedo prvi namakalci, so Snovičani poskrbeli za res pravo rekreacijo, saj se mora vsak res pošteno razmikati s plavanjem, ne pa kar sedeti, v bazenu, kot smo bili navajeni početi poleti. Tistim, ki godrnjajo, pa bi lahko dali za zgled dupliškega Gusarja, ki se je te dni kopal na dupliškem jezu, pa ga ni nič zeblo. Mens sana in corpore sano ali Zdrav duh v zdravem telesu, kot je zapisal pesnik Juvenal...
~%7ečkrat se sprašujemo, zakaj \ se naša pošta kar naprej draži, te dni pa so še telefonisti podražili telefoniranje kar za tretjino. Nič čudnega, mije zadnjič zaupal »vojno tajno« Fr-tavčkov Gustelj, ali ne veš, da vso pošto iz Kamnika kompletno najprej peljejo v Ljubljano, kjer jo presortirajo, šele nato pa pisma za naslovljence v mestu pod planinami romajo nazaj v Kamnik. Tako mora pismo ali čestitka za teto iz sosednje ulice najprej opraviti 50 kilometrov dolgo pot, preden jo teta dobi v roke.
Pokojni Korobačev oče, kije dolga leta s kočijo prevažal pošto, bi se, če bi zvedel za tako brihtno poštarsko »tehnologijo«, prav gotovo obrnil v grobu ...
O icer pa, kot pravijo, bodo na-*3 ši sosedje Mengšani v kratkem poskrbeli, da bomo imeli do Ljubljane še nekoliko daljšo pot in sicer prek »regijske prestolnice« Domžal. Z zaprtjem ceste namreč vrli Mengšani želijo izsi-liti gradnjo mengeške obvoznice. Menda bo šelz njimi na cesto tudi župan Tomaž. Naš Tonti pa že kar nekaj časa obljublja državljansko nepokorščino na občinski cesti zaradi saj iz Remčevega dimnika...
\Ji kaj, gimnazija s polstolet-L j no tradicijo nam počasi polzi iz rok (beri: iz Kamnika), saj je prodorna domžalska županja Cveta kljub vsem kamniškim protestom le uspela izposlovati pri ministrici (za začetek dva oddelka) gimnazijo na domžalskem Teksasu. In ni upoštevala opozoril svojega kamniškega kolega Tontija, da ima veliko težav s kamniško purgarijo, ki je domžalska Cveta nima. Purgarji pa pravijo, da ne morejo biti dežurni krivec za vse, nekdanja
gimnazijska ravnateljica pa: konkurenca mora biti (verjetno kmalu tudi v Trzinu)...
r\Ta turističnem sejmu Alpe 1 t Adria so se najbolj izkazali stranjski godbeniki, ki so s svojimi trobentami na sprehodu med sejemskimi stojnicami preglasili celo glasne maškare s Trsata nad Reko, te so spraševale, kje so nekdanji kamniški krajev-noskupnostni pobratimi, ki so nekdaj (še v socializmu) tako vneto romali na to znamenito reško božjo pot... v
Ce bo obveljal predlog kamniških meščanov za samostojno (mestno) občino, potem se bo Tuhinjska dolina morala preimenovati v Pozabljeno dolino. Tako namreč izhaja iz zapisa v nacionalnem časniku, ki govori o predlogu mnenja o novih občinah, ki ga bo v kratkem obravnavala Vlada. Pravi, da se bo moral zakonodajalec odločiti ali ustanoviti še eno občino ali pa pozabljena naselja priključiti k sosednji občini. Pa so jo res zakuhali podložniki Andeških grofov, sicer pa se občina Vransko ne bi branita tuhinjskih toplic, kot se je branijo »dežurni krvci za vse«. KRIŠTOFOV PEPEII.
PISMA - ODMEVI - MNENJA
Terme Snovik in njihov razvoj?
Zavedam se, da bom s prispevkom dvignil temperaturo številnim ^akterjem, ki sodelujejo pri gradnji in za razvoj občine pomembne dejavnosti, to je Term Snovik.
Takoj moram zapisati, da sem zelo vesel vsake aktivnosti za gradnjo term, zlasti po letu 1974. Zakaj? Preprosto, ne samo zato, ker sem pisec prispevka »oče term«. Že leta 1972/73 sem kot predsednik skupščine občine Kamnik s številnimi sodelavci razmišljal, kaj storiti, da bi BDP Kamnika v večji meri soustvarjal terciarni in kvartarni sektor. Po podatkih iz obdobja 1970-74 je BDP v Kamniku ustvarjala industrija v strukturi od 75-83%. Druge dejavnosti, za katere je v občini mnogo pogojev, niso bile ustrezno udeležene v strukturi BDP, predvsem ne gostinstvo in turizem, ki ima objektivne razvojne prednosti.
V planih razvoja občine Kamnik so po letu 1967 imele prednosti: izobraževanje, zdravstvo, turizem in gostinstvo, kmetijstvo, komunalne dejavnosti in društvene dejavnosti. V tem času je bilo zgrajenih več šol, moderniziranih cest, zgrajene komunalne naprave, vodovodi itd. Ceste in šole smo gradili tudi s sredstvi samoprispevka, proračunskimi sredstvi občine in Republiške skupnosti za ceste. Zavedali smo se, da je modernizacija cest osnova za razvoj na vseh področjih, zlasti na področju gospodarstva.
V Vasenem je Rudnik kaolina Črna v letih 1953/54 izvršil dve vrtini v globino do 30 metrov. Rezultati teh vrtin so pokazali, da je tam topla voda. Na osnovi te skromne informacije smo v občini leta 1972/ 73 začeli bolj sistematično in strokovno raziskovati vodo v Vasenem. Raziskave je vršil Geološki zavod Ljubljana. Tri vrtine od 80 do 280 metrov so pokazale, da je voda s temperaturo 28-29 stopinj C in s pretokom 14-16 litrov na sekundo. Rezultati so bili vzpodbudni in predvidevali smo začetek gradnje term v letu 1974. Zanimivost vode je v tem, da je redka voda, ki ima toliko magnezija, kot ga ima voda v Vasenem. Voda ima celo radon v dovoljenih količinah, kar nedvomno dokazuje kvaliteto vode. Banialoško analizo vode je izdelal institut v Zagrebu. Spodbudne analize so nas opogumljale in po mojem odhodu v službo v Beograd sem nasledniku, kolegu Francu Svetelju, predlagal štiri te-
meljne naloge glede razvoja občine:
- izgradnja doma upokojencev v Kamniku, za kar je bila izdelana vsa dokumentacija, izdano gradbeno dovoljenje in-zagotovljena finančna sredstva,
- nadaljevanje gradenj osnovnih šol po programu in priprava za pri-četek gradnje srednješolskega centra,
- izgradnja term v Vasenem,
- izgradnja obvoznice Kamnik, za kar je obstajala potrebna dokumentacija.
Gradnjo term v Vasenem sem si vedno predstavljal kot učinkovit ekonomski projekt za osrednjo slovensko regijo, ki ustvarja 38-40% BDP-a države. Osrednja regija ima v 70 km premeru Kamnika 500.000 prebivalcev, kar je zelo dobra osnova za zasedenost term. Terme bi tako predstavljale konkurenco termam v Čateških toplicah, Termam Laško, Termam Radenci, Moravskim toplicam in Termam Olimlje. Kaj so naštete terme storile v dveh desetletjih, nam je vsem dobro znano. Postale so velike, moderne terme, ki letno zadovoljujejo številne domače in tuje obiskovalce. Kaj pa Kamnik?
Do leta 2000 je bilo storjenega zelo malo. Zaključile so se raziskave z vrtinami v globino do 700 metrov. Ugotovitve niso pokazale nič novega od tistega, kar smo zaznali leta 1972/73.
Sedaj poudarjam bistvene pripombe h gradnji term Snovik, zaradi česar pišem to pismo:
- lokacija term je zgrešena in nemogoča,
- že to, da je dostop v dolino potoka (Snovišek) in prometni izstop na prometnico Kamnik-Motnik-Lo-čica izjemno težak in nevaren. Težka rešljivost prometa je v tem, da poteka ozka dostopna in izstopna cesta med hišamhin gospodarskimi poslopji,
- izgradnja vodnih površin je sicer primerno urejena, vendar je Že ob 17.30 tretjina vodnih površin v senci, ob 18. uri pa že več kot 2/3. Vsa nadaljnja gradnja vodnih površin bo ob 18. uri v senci. Razvoj in povečanje vodnih površin ni ustrezen in ni opravičljiv,
- prepričan sem, da terme na tej lokaciji nimajo razvojnih pogojev za tekmovanje s sodobnimi termami. Terme so locirane v ozki, senčni in stisnjeni prometni dolini,
- lokacija bivalnih objektov je lahko na severu in vzhodu, t. j. v senci, kar ni primerno,
- termalna voda se transportira -črpa iz Vasenega v dolino Snoviške, to je cca 800-1000 metrov. Alije to modro? (večji stroški, izguba vode, izguba na temperaturi itd.),
- lokacija term bi morala biti na prostoru Potok-Loke, kjer se Tuhinjska dolina vendarle razširi in omogoča razvoj ne le za danes, temveč dolgoročno (30-50 let), za jutri. Črpanje vode ob izgradnji vodnih površin Potok-Loke je le 200 metrov. To je štirikrat krajša razdalja kot sedaj, kar je seveda zelo pomembno,
- najpomembnejše pri lokaciji term je nedvoumno sodoben in varen prometni dostop ter možnost razvoja v prihodnosti, kar sedanje terme nimajo in ne zagotavljajo,
- lokacija Term Snovik je le za prebivalce Tuhinjske doline in Kamnika, ne pa za tako razvito gospodarsko močno in poseljeno osrednje slovensko regijo. Boljše zaledje od Term v Vasenem imajo samo terme Čatež Z milijonskim Zagrebom,
- bodočim investitorjem svetujem resen premislek v nadaljnja vlaganja na sedanji lokaciji. Sedanje terme ne omogočajo zagotovitve razvoja in ekonomskega poslovanja,
- čudi me, da sedanji investitorji niso vodili računa o razvoju sodobnih term, ne le v izgradnjo vodnih površin za lokalne namene,
- kakorkoli vsi prizadevni zaslužite čestitke, da se je nekaj vendarle premaknilo, je lokacija resnično neustrezna iz navedenih razlogov.
Kako to, da niste zainteresirali lastnikov zemljišč Potok-Loke za soinvestiranje - kapitalska udeležba ali za prodajo zemljišč po ugodni ceni?
Predlagam, da se resno razmisli predvsem zaradi razvoja in ekonomskega poslovanja term, da se na tej lokaciji ne vlaga več sredstev. Sedanje vodne površine naj se obdržijo v funkciji in koriščenju. Vložiti je potrebno vse napore za izgradnjo novih vodnih površin in bivalnih prostorov na lokaciji Potok-Loke. Še je čas! Strokovnjaki morajo oceniti količino vode, da bi z dodatnimi vodnimi viri zagotovili vodo za sedanje vodne površine in za novozgrajene. Novozgrajene vodne površine Potok-Loke bi imele razvojne možnosti tudi v prihodnosti za več desetletij. Samo take terme bodo ekonomsko opravičljive, razvojno usmerjene in omogočale gospodarski razvoj občine in Tuhinjske doline, kar sedanje terme gotovo ne bodo.
Članek je napisan dobronamerno v interesu investitorjev in uporabnikov, predvsem pa za pospešen gospodarski razvoj občine Kamnik, ki ga še kako potrebuje na področju gostinstvu in turizma. Dolgoročna razvojna usmeritev pa je osnova za uspešno poslovanje term.
VINKO GOBEC
Obvestilo vsem solastnikom kabelskega sistema Kamnik
V izogib napačnim informacijam, ki se v zadnjem času pojavljajo v občinskem glasilu, se UO zavoda čuti dolžnega vsem občanom, zlasti pa solastnikom kabelskega sistema, pojasniti status zavoda in krajšo Zgodovino njegove ustanovitve.
Splošno znano je, da je bila v letu 1986 KS Nevlje pobudnik in začetnik izgradnje kabelskega sistema.
Že v letu 1991 je KS Nevlje po pooblastilu s pogodbo o kabelsko televizijskem omrežju v občini Kamnik, ki so jo sklenile v mesecu januarju in kasneje podpisale krajevne skupnosti Podgorje, Tunjice, Perovo, Zaprice, Mekinje, Center Kamnik, v letu 1993 pa še Godič, Duplica in Novi trg, začela urejati status uporabnikov kabelskega sistema.
S predmetno pogodbo je bil ustanovljen odbor CATV Kamnik. Citirana pogodba je odbor zavezovala k ureditvi lastninskih in drugih razmerij v kabelskem sistemu.
V ta namen je odbor CATV Kamnik zaprosil tedanji Izvršni svet občine Kamnik za mnenje k odločitvi CATV odbora o ustanovitvi zavoda. Izvršni svet je odboru izdal pozitivno mnenje.
Do samega konstituiranja zavoda je prišlo po točno predpisanih postopkih, vse do veljavne registracije zavoda pri registracijskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani v letu 1996.
Iz akta o ustanovitvi Zavoda za razvoj kabelsko satelitsko televizijskega sistema Kamnik z dne 12. 5. 1995 nedvomno in jasno izhaja, da so zavod ustanovile na podlagi 2. in 7. člena Zakona o zavodih (Ur. L SRS št. 12/91) fizične osebe, ki so solastniki kabelskega sistema.
2333 solastnikov je preneslo svoj solastniški delež v upravljanje zavodu. Solastniki, ki svojega solastnin-skega deleža niso prenesli v upravljanje zavodu, so še vedno prav tako solastniki svojega deleža, saj z njihovimi deleži lahko razpolagajo le sami.
Za potrebe registracije ustanovljenega zavoda je bila v marcu 1995 s strani sodnega izvedenca in cenilca g. Marjana Tofanta iz Velenja izvedena cenitev zgrajenega omrežja. V cenitvenem poročilu so zajete vrednosti priključkov za vsako naselje posebej ob upoštevanju amortizacije in revalorizacije.
Vrednost deležev 2333 solastnikov predstavlja 54% vrednosti kabelskega sistema in kot takšno predstavlja ustanovitveni kapital zavoda vrednost 35.743.640,00 SIT.
Ta ustanovitveni kapital je po posebnih pooblastilih omenjenih solastnikov za potrebe registracije zavoda razdeljen na 32 pooblaščencev ustanovitevljev, ki so na ustanovni skupščini podpisali ustanovitveni akt.
Vse to je razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelka za gospodarsko sodstvo Opr. št. Srg 95/02696 z dne 2. 4. 1996.
Iz registracijskih podatkov prav tako izhaja, da imenovanih 32 pooblaščencev (Štebe Frančišek, Siko-šek Franc, Jeglič Anton, Kosmatin Miroslav, Burja Silvester, Šunkar Mira, Bič Rudolf, Osolnik Smiljan, Slabajna Ljubo, Habinc Ivan, Bunič Zoran, Koncilia Milan, Klemen Anton, Berlec Janez, Bukovšek Marjeta, Smolnikar Viktor, Dragoš Milen-ko, Smolnikar Igor, Steklasa Vladimir, Sedušak Anton, Petek Jožica, Čimžar Andrej ,Bergant Urban, Lenarčič Marko, Prezelj Jože, Gjurin Božidar, Brozovič Igor, Martine Vojko, Kosirnik Ivan, Hočevar Jožef, Kališnik Samo in Koncilja Jernej) za tako razdeljene deleže ne odgovarja.
V ustanovitvenem kapitalu zavoda pa niso zajete vrednosti deležev
preostalih solastnikov, ki svojega deleža niso prenesli v upravljanje zavodu.
Vsa dokumentacija, ki se nanaša na registracijo in nastanek zavoda, se nahaja v pisarni zavoda KKS Kamnik.
UO Zavoda za razvoj kab. sat. , tel. sistema Kamnik
Ko postavljate spomenike, zmerite osebe po njih delih
O naši polpretekli zgodovini imamo še vedno nekaj ljudi, ki razpihujejo v pepelu tlečo žerjavico. V letošnjem Kamniškem občanu številka 2 je zapisano, da je NSi na seji občinskega sveta dodatno predlagala, da občina nameni denarna sredstva za ureditev grobov žrtev povojnih pobojev in postavi spomenike. Legitimno je, da o tej zadevi razpravljajo občinski svetniki in sprejmejo konkretne sklepe, toda ne v breme občinskega proračuna in davkoplačevalcev. Komu naj se postavijo spomeniki v odnosu do slovenskega naroda? Tega predlagatelj ni navedel, kot tudi ne, kdo naj bo plačnik spomenikov. Zapisati bi morali, da bi spomenike postavili četnikom, us-tašem, lotičevcem, balistom, komitom in drugim, ki so bežali skozi slovensko ozemlje kot sodelavci okupatorja pred zmagovito partizansko vojsko. Te bežeče množice so bile zapeljane in niso imele toliko razuma, da bi ostale doma in da jih zavezniške vojske na Koroškem ne bodo sprejele razprtih rok, ker so bili pred dnevi še njihovi sovražniki. Angleži so nepreklicno izvrševali obsodbo svojega predsednika W. Churchilla, ko je med drugim razglasil tudi naslednje besede: »Kdorkoli, bodi človek ali država, ki se bori proti nacizmu, bo deležen naše pomoči. Kdorkoli, bodi človek ali država, ki koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik« Mnoge od vrnjenih je doletela težka usoda zmagovalca. Ljudje in vojaki so bili pod psihičnim vtisom še žgočih rim štiriletnega trpljenja, ker se rane še niso zacelile. Uporabili so rimski izrek »gorje premaganim«. To načelo velja že od prvega dne sive davnine, ko sta se dve plemeni pobili s kamnitimi sekirami.
Večina udeležencev NOV in POS pri tem dejanju ni sodelovala in tudi danes še živeči borci tega dejanja ne zagovarjajo. Prenagljene so bile odločitve vojaških poveljstev in posameznih politikov. Posledic tega dejanja se ne da popraviti in na žalost bo temni madež ostal neizbrisan na obeh straneh. Zgodovina bo dala na tehtnico dobra in slaba dela obeh bojevnikov in kljub vsem pregreham se bo jeziček nagnil na levo strani.
Zavedati se moramo, da samostojne Slovenije ne bi bilo, če se ne bi leve in desne sile spojile v eno narodovo telo. Zdaj, ko imamo svojo državo, bi morali biti enotni kot leta 1991, saj nam sosedje še vedno kažejo pesti iz treh strani, mi pa zdi-hujemo nad njihovo usodo, kijih je doletela v deželi, ki so nam jo hoteli z nasiljem odvzeti. Če bomo še vedno vodili spor med preteklostjo in sedanjostjo, bomo morali spoznati, da smo izgubili prihodnost. Podžigale! nestrpnosti in sovraštva bi se morali zavedati svetopisemskih napotkov: »Glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujevali k ljubezni in dobrim delom. Vsak, kdor sovraži brata, je ubijalec,« je zapisal sv. Pavel. Zakaj bi se preštevali in sovražili, če smo različnih nazorov. Bistvo vsakega človeka je srčna kultura in domoljubje. Slovenski narod se v svoji zgodovini ni dal poraziti, ker je bil enoten in prav zaradi tega je preživel.
Tisti politiki in stranka, ki ne more pozabiti poraza v drugi svetovni vojni, pritiska na parlament in vlado, da se premaganim žrtvam postavijo spomeniki. Naj bo, če že mora biti tako, da se grobišča označijo z verskimi simboli, nihče pa nima demokratične pravice graditi monumentalne spomenike na račun občinskega proračuna in davkoplačevalcev. Tisti svetniki ali poslanci, ki to predlagajo, bi morali začeti z nabiralno akcijo in sami za vzgled vložiti v ta sklad svojo mesečno plačo. Kakor pravi pregovor - zgledi vlečejo,. Nismo bogata država, zato bi bilo bolj pravično, da bi milijonska sredstva namenili zdravstvenim ustanovam. Če postavljate ali podirate spomenike, pustite podstavek. V imenu ZZB mesta Kamnik ALOJZIJ KONDA
Otroško sankanje na Perovem danes in nikoli več
Ta breg pri stari črpalki je skoraj celo stoletje nudil otrokom zimsko veselje. Tisoče otrok je tu naredilo prve in najvažnejše korake na snegu.
Ker je breg blizu velikega naselja, je možna vsakdanja rekreacija tudi v primerih, ko starši pozno prihajajo iz službe. Vsakdanja telesna aktivnost je priznana kot nujna potreba današnjega človeka. No, nekaterim v Kamniku, v prvi vrsti pa , kamniškemu županu, se kvalitetno preživljanje prostega časa otrok ne zdi tako pomembna zadeva, da bi jo uvrstili v prostorske plane, ampak so se odločili ta breg popolnoma zazidati. Menda gre za višje cilje, kipa ostajajo javnosti neznani.
Pravzaprav mislim, da celovite vizije o prihodnjem razvoju Kamnika sploh ni, niti kaj takega, kot je študija Kamnik 2000 iz samoupravnih časov.
Če že trdijo, da oblikujejo novo mestno jedro, naj tudi razgrnejo svoje zamisli, ne samo o izgledu, ampak tudi o tem, kako kvalitetno bodo sedanji stanovalci in priseljenci lahko živeli, kje bodo dobili delo in kje bodo šolali otroke.
Gospodje načrtovalci, mnogo je govora o infrastrukturi, ase pri tem misli le na ceste in parkirišča. A infrastruktura so prav tako površine za rekreacijo sredi sodobnih naselij.
Kandidatom za bodočega župana predlagam, da pred volitvami obljubijo, da bodo na tem območju, kjer bo živelo nekaj sto otrok, uredili veliko igrišče z možnostjo raznih zimskih in letnih iger in športov za otroke.
^_~_ N.ŠKARJA J
GOSPA POSLANCEV A NA LAZAR
Leto se je zavrtelo, prihaja Pust. To je znamenje, da se bo na Lazah v Tuhinju spet nekaj dogajalo, kajti Gledališka skupina kulturnega društva Tuhinj tudi letos vabi na premiero gledališkega dela. Tradicija premiernih odrskih uprizoritev na pustno soboto s ponovitvijo na pustno nedeljo sega v predvojni čas in se je brez prekinitve ohranila do današnjih dni.
Zelo pohvalno je, da se je v teh hitrih časih gledališka skupina sploh obdržala. V sosednjih krajih, kjer so tudi imeli stalne igralske zasedbe, je gledališka dejavnost pred leti zamrla, sedaj jo spet poskušajo oživeti. V Kulturnem društvu Tuhinj pa so v gledališki skupini ljudje, ki vztrajno in pogumno vlečejo voz naprej. Starejšim igralcem - ne po letih, pač pa po igralskem stažu - se vsako leto priključijo novi. Večina sedanje zasedbe igra neprekinjeno preko deset do dvajset let, igralci se med seboj dobro poznajo in režiser Danilo Baj-de dobro ve, kako razdeliti vloge. Dobro so uigrani in čuti se, da delajo s srcem, da želijo so-krajanom podariti lep večer, jih razvedriti, jih pripraviti do solz ... Iz gledališkega lista je razvid-
no, da je večina igralcev s priimkom Bajde in le hvaležni smo lahko družinam, ki se tako razdajajo.
Prejšnja leta so igralci uprizarjali večinoma dela iz kmečkega življenja, zadnja leta pa posegajo po novejših avtorjih. Letos bo to komedija v dveh dejanjih Gospa poslančeva vsem dobro znanega avtorja Toneta Partljiča. Le kdo se ne spomni njegovih del Ščuke pa ne ali pa Moj oče, socialistični kulak, ki smo se jim nasmejali ob TV zaslonih? Gospod Partljič tudi sam sedi v poslanskih klopeh in dobro pozna to tematiko, ki jo je na njemu lasten način prelil v gledališko delo.
Gospa poslančeva je »povolil-na komedija«. Čeprav govori o politiki, poslancih, ministrih in
Vajo »Gospe poslančeve« sije ogledal tudi avtor Tone Partljič.
parlamentu, ni politična, ampak značajska komedija. Dogajanje je postavljeno v leto 1996, v stanovanje Žive in Andreja Piškur, ki je na zadnjih državnozbor-skih volitvah za las izgubil poslansko mesto. Živa preprosto ne prenese, da njen mož ni bil izvoljen in se nikakor noče odreči sanjam, da bi bila gospa poslančeva. Ne vda se in išče vse mogoče možnosti, da bi dosegla svoj cilj. Pripravi se za akcijo ... Kako pa se stvar zapleta in odvija, si pridite ogledat, kajti vsak se najlepše smeje na svoja usta!
Vajo si je ogledal tudi avtor komedije Tone Partljič, ki se je odzval vabilu gledališke skupine. Pohvalil je njihovo resno delo in poudaril, da je počaščen, da so se odločili za igranje njegovega dela. Igralcem je dal tudi nekaj koristnih nasvetov in napotkov, hkrati pa se je odpovedal honorarju za avtorske pravice. Tuhinjski gledališčniki so gospodu Partljiču za njegovo gesto zelo hvaležni in zato še s toliko večjim veseljem delajo, da bodo zadovoljili tudi bolj zahtevne gledalce.
Komedija je po igralski plati* zelo zahtevna predvsem za glavno igralko Živo, ki mora obvladati skoraj tri četrtine besedila. Toda Erna Kodra, ki igra gosr^o poslančevo, se je skupaj s soigralci dobro pripravila za svoj nastop in zagotovo ne bo razočarala.
Komedijo si boste lahko ogledali tudi v Šmarci in Motniku, kako pa je bilo na premieri, si boste lahko prebrali prihodnjič.
M. MOŠNIK
Razstava fotografij v Galionu - hiši za zdravo življenje
Z vodo nazaj k sebi...
Pod tem geslom so zadnjo januarsko soboto v Klubu Galion na Duplici odprli zanimivo razstavo umetniških fotografij in video projekcijo o prastarem indijskem festivalu in obrednem kopanju v reki Ganges. Zelo zanimivo predstavitev tega običaja, poznanega pod imenom Chumb Mela, ki poteka vsako leto v januarju, sta izvedla stara znanca Indije Borut C. Šraj in Smiljan Šiška iz Ljubljane. Številni obiskovalci, med njimi so bili tudi znani Kamničani, kot Nataša Dolenc, dr. Ivo Kordaš, Daniel Arti-ček in drugi, so prisluhnili z glasbo in sliko podprtemu pričevanju o
enem najstarejših ritualov ob sveti reki Ganges. Na srečanju ob kelihu nektarja ni manjkalo tudi pravega indijskega čaja, ki ga je pripravil Borut Šraj.
»Če hočeš spoznati Indijo, pojdi na Chumb Melo,« pravi Smiljan Šiška. Predstavitev tega obreda, ki je povezan z vodo kot virom življenja, je bila na nek način simbolično povezana tudi z zdraviteljsko usmeritvijo Hiše za zdravo življenje, ki daje vodi še poseben pomen. Z njo se bodo namreč obiskovalci srečevali v različnih pojavnih oblikah - od kozarca oživljene vode preko biokopeli in drugih vodnih terapij.
F. S.
Prosit Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
Tako kot vsako leto, so tudi letošnji novoletni koncert simfoniki Simfoničnega orkestra obeh sosednjih občin zaželeli Kamničanom, dan pozneje pa še Domžalčanom. Seveda se je vse skupaj že po naravi tradicije končalo z Radecky maršem, ki postaja neke vrste sinonim ali pa vsaj obveznost večine novoletnih koncertov, kijih po zgledu Dunajskega simfoničnega orkestra prirejajo bolj ali manj profilirani glasbeniki vseh kontinentov. To je nedvomno zelo lepo darilo reproduktivnih umetnikov, s katerim pozivajo in vzpodbujajo vedno bolj vznemirjeni k mirnemu sožitju, strpnosti in medsebojnemu razumevanju.
Med publiko, zlasti še tisto, ki zna prisluhniti in uživati v sozvočju lepih in Mestecih akordov ter se oplajati s kantilenami mojstrov vseh časov, je bilo pričakovanje, kot vedno, na visoki ravni. Na žalost pa je bila udeležba zaradi mrzlega vremena in poledice, kije neusmiljeno grozila zlasti starejši generaciji, nekoliko manjša kot običajno. Približno dvesto poslušalcev je polnilo avlo srednje šole Rudolfa Maistra.
Celotni koncert se je pričel ko znane polke, v kateri nasto-in tudi končal s paleto zelo pa celo izzivalna in atraktivna znane avstrijske družine Straus- lovska puška, pa do končne, ne-sov. Od začetnega valčka, pre-   koliko manj znane polke, so bi-
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
koledar prireditev
za otroke
sobota. 23. februarja. ob 10. uri - za IZVEN
Jana Stržinar: ZAČARANE ROŽICE PRIJAZNE ČAROVNICE
lutkovna predstava za otroke. Mavrično gledališče Jane Stržinar
glasba
sobota. 16. februarja, ob 20. uri - za abonma DKZ in IZVEN
MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA KOPER
koncert
sreda. 27. februarja, ob 20. url - za abonma MODRI in IZVEN KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE koncert
gledališče
četrtek. 28. februarja, ob 20. uri - za abonma ZELENI in IZVEN
Janez Povše: LOČITEV
komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje
(igrata: Zvone Agrež, Tina Gorenjak)
galerija domžale
razstavlja akademski slikar FRANC NOVINC
(od 14. do 28. februarja 2002) Vstop prost
Galerija (v trgovinskem kompleksu Vele) je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.
Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
le kar tri in če dodam še tradicionalno izsiljeni Radeckv marš, celo štiri, ki se vsaj po formi komponiranja ne razlikujejo v posebno vidni formi.'
Sicer pa je bil program tako načrtno izbran, da nam je bolj nehote kot hote ponudil pravo učno uro glasbene zgodovine od Donizzetija (1797 do 1848), ki nam ga je Spasič predstavil z dvema arijama iz njegove najbolj popularne opere »Don Pasquale«, preko Ros-sinija (1792 do 1868), ki je pisal od preloma pa tja do zadnje četrtine 18. stoletja, slišali pa smo njegov komedijsko zasnovan »Mačji duet«, pa tja do Mascagnij (1863-1945), ki smo ga razpoznavali v realizmu In-termezza in njegove neminljive opere Cavalleria Rusticana. Ta sicer pedagoško načrtno sklenjeni lok (če izvzamem Mačji duet) je bil izpopolnjen z Verdijem (1813-1901) in njegovo arijo Violete iz opere Traviata, ki karakterno nakazuje skladateljevo presenetljivo mehkobo, prežeto z občasno teatrsko grobostjo, šarmom, pa tudi duhovitostjo in veličino. Kulminacija te »učne ure« v okviru novoletnega koncerta je bila nedvomno v ariji Onjegina ruskega skladatelja Čajkovskega (1840-1893), ki je precej bolj »zahodnjaški« kot znamenita petorica, kar dokazuje z dokaj večjo resnobnostjo, izrazitostjo in glasbeno or-kestralnostjo.
Zelo pomembno in vidno vlogo sta odigrala tudi dva vokalna solista. Urška Žižek, ki se je dokazala kot sicer izvrstna solistka, vendar s še ne dovolj izbrušeno tehniko koloraturne-ga petja, ki je ob preskokih nekoliko prebruskovita in nasilna, kar bo ob vztrajni lastni volji in prizadevnosti svoje akademske učiteljice prof. Alenke Der-nač-Bunta dosegla z nekaj ko-rektivnimi urami ter s tem vrhunec tudi v tej najzahtevnejši tehniki solističnega petja. Že
prekaljeni Jože Vidic je s svojim tenorskim baritonom in še zlasti resonanco kot za šalo premagoval vse pevske sposobnosti in virtuoznosti ter tako zelo meritorno ne le odgovarjal, pač pa celo izzival spremljajoči instrumentalni korpus. Njegov zvok je kristalno bleščeč, poln, a vendare tudi topel in izrazito human. Sposobnost izkoriščanja vseh štirih človeških resonatorjev, se pravi ustne, goltne, nosne in hoanske votline, mu nudi zavidljive prednosti, ki jih marsikateri solist vo-kalist ni in verjetno tudi nikoli ne bo mogel v polnosti izkoristiti. To je na eni strani delno naravna danost, na drugi pa prav gotovo rezultat zelo vztrajnega šolanja in seveda tudi pedagoške vznesenosti in prizadevnosti njegove akademske učiteljice prof. Jelke Strgar-jeve.
Interpretacija je bila, kot vselej doslej, v rokah dirigenta z močno osebnostno voljo, tako da bi lahko za koncert, ki je bil sicer novoletno popularno zasnovan, z veliko mero odgovornosti zapisal, da je bil bolj slavnostni kot popularni. Nekaj res sijajno izpeljanih crescendov in derescendov je potrjevalo kritičnost, s katero sem pisal pred letom dni.
Tudi tokrat je bil Spasič poln glasbenega poleta, da je z navdušenjem, ki ga je vzpodbujal avditorij in brez zunanjega razgledovanja znal doseči ne le sproščeno, pač pa tudi pregledno igro, ki je bila čista in preprosta ter polna intimnih senzibilnosti.
Nedvomne prednosti sem lahko znova registriral v vse boljših godalih, v številnih posameznikih med pihali, čisti in perfektni izrazitosti visokih flavt in piecola in tudi v odlični sekciji trobil in tolkal. Sploh pa mi je orkester ponujal bles-tečo podobo celovite zvočnosti
ki nese in nese.
mag. CENE MATIČIČ
Obiskovalci kluba Galion med prvo javno predstavitvijo lanskega obreda Chumb Mela na reki Ganges avtorjev Smiljana Šiška in Boruta C. Šraja (zgoraj).
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
J a pljeva 2, Kamnik, tel.: 831-75-56 e-mail.: zko.kamnik@siol.net
Od petka. 8. februarja, do nedelie. 3. marca Galerija Veronika, Kamnik
Razstava: DUŠAN LIPOVEC, figuralika in tihožitja
Galerija Veronika Kamnik je odprta vsak dan od 10. do 12. ure, in od
16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne.
Vstop prost!
Petek. 15. februarja, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik
DŽEZINFEKCIJA
Koncert: Zlatko Kaučič Trio
Emanuele Cisi - saksofon, Nikola Muresu - kontrabas, Zlatko Kaučič - bobni Vstopnina: 800 SIT, 500 SIT - študenti.
Sobota. 16. februarja, ob 19.30
Kulturni dom Smarca ..,„.,
Sobota. 23. februarja, ob 19.30 Kulturni dom Motnik
Komedija T. Partljič: GOSPA POSLANČEVA
Uprizarja: Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj
so
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62
GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, tel. 839-16-16 Sobota. 16. februarja, ob 10. uri MALEŠEV OTROŠKI LUTKOVNI SALON
Prispevek za material: 300 SIT
So
DRUGE PRIREDITVE
Sobota. 16. februarja, ob 19. uri Kulturni dom Šmartno
Veseloigra v treh dejanjih
J. Ogrinec: V LJUBLJANO JO DAJMO
Uprizarja: Kulturno društvo Srednja vas Vstopnina: odrasli 700 SIT, otroci 300 SIT.
Petek. 22. februarja, ob 20. uri, v Kavarni Veronika Februarski večer poezije
Na družabni večer ste vabljeni vsi, ki ste pripravljeni pred publiko prebrati vsaj eno lastno pesem. Za spodbudo in veselo vzdušje povabite še prijatelje. Prijavite se lahko do 21. februarja. Prijave in informacije: 041/809-136 (Nataša) VSTOP PROST!
Sobota. 23. februarja ob 11. uri na Veliki planini Pastirčkove igre
Organizator: Planinsko društvo Bajtar Informacije: 041/577-625, Pohlin Boris
SO
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597
Petek. 15. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK
Šola filmske estetike in pripovedi: Človeška krivda v modernem
svetu. Predavanje Dušana Rutarja (po filmu »sedem«) o fantazmah,
uživanju in grehu; o odnosu med duhom in telesom.
Torek. 19. in sreda. 20. februarja, od 10. do 14. ure v dvorani MKK
Počitniška vila Čira-Čara za otroke od 6. do 14. leta starosti.
Ustvarjali boste mozaik, sveče, lučke, slike... Vodi Rosana Kleindienst
Premk. Prijave in dodatne informacije na pionirskem oddelku.
so
MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609
Vsak dan, od 18. do 22. februarja, od 10. do 11, ure, na Šutni 38
POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE Obisk: 300 SIT, prijave: 041/957-609
Vsak dan, od 18. do 23 februarja, od 9. do 11 ure, v Vita-fit-u
RAZGIBAJMO SE SKUPAJ V FITNESU. Obisk: 300 SIT
Vsak dan, od ponedeljka do četrtka, od 16. do 17.30. na Šutni 38
IGRALNICE ZA OSNOVNOŠOLCE. VSTOP PROST!
Vsak petek, po 17. uri, na Šutni 38
Odprta vrata za MLADE, ki trdijo, da SE NE DOGAJA, DA JE VSE BREZ VEZE... VSTOP PROST!
Na kavi z dr. Marijanom Košičkom
PRAVA LJUBEZEN JE ZELO EGOISTIČNA IN BREZKOMPROMISNA
Prim. dr. Marijan Košiček, znani psihiater in seksolog, se je rodil leta 1923 v Zagrebu in se po upokojitvi leta 1983 preselil v Ljubljano, pred nekaj leti pa v Kamnik. Skozi terapevtsko delo, pri katerem se je ukvarjal z družinsko psihologijo, je prišel do spoznanja, da je spolno življenje bistveni del zakona. Seksualnost ga je vedno zanimala v širšem okviru, od psiholoških, družbenih do medicinskih pogledov. Objavil je okrog trideset priročnikov in strokovnih publikacij, poznamo pa ga tudi po nasvetih v redni rubriki Delove priloge Ona. Zase pravi, da je velik individualist, da se nikoli ni želel utopiti v množici. Če bi se prilagodil povprečju, bi bil danes upokojeni univerzitetni profesor. Pa je šel svojo pot in mu ni žal. Zanimiva osebnost in živahen sogovornik, kije vse Življenje posvetil raziskovanju odnosa med žensko in moškim, me je pripravil, da sem ponovno razmislila o svojih pogledih na odnose med spoloma. Mogoče bo tudi vas...
Okrog dneva zaljubljencev nam mediji in trgovci vsiljujejo lepe besede in misli o ljubezni. Kaj je po vašem mnenju zaljubljenost in kaj ljubezen?
Znani psihiater in seksolog dr. Marijan Košiček je našel svoj mir in dom v Kamniku.
Meni osebno ta praznik ljubezni ni všeč. Marsikdo se čuti obvezanega, da na ta dan podari malenkost ljubljeni osebi, a če imaš nekoga rad, si do njega ves čas pozoren. Če človek koga res ljubi, je vanj zaljubljen. Zaljubljenost ni nekaj kratkega, prehodnega. Ljubezensko razmerje se ponavadi začne graditi na očaranosti, erotičnosti, to pa še ni ljubezen. Lahko pa se razvije. Če se človek res naveže na to osebo, potem pravim, da je zaljubljen. Koliko časa bo trajalo, ne vemo. Med zaljubljenostjo in ljubeznijo ni velike razlike. Ljubezen je pojem, zaljubljenost pa je stališče, odnos med dvema osebama.
Povsod rdeči srčki, romantična glasba na radiu, romantični filmi na televiziji... Prava marketinška poteza in zavajanje ljudi ali pa je ljubezen res romantična?
Ljubezen ni nič romantičnega, ampak nekaj zelo realnega. Če je seveda prava. Če človeka zares ljubiš, ne boš z njim le lune gledal ali na kitaro brenkal ... O romantiki pišejo predvsem pesniki. Ni težko zapeti pesem ob kitari, napisati ljubezenske verze ali pis-
mo. Če imaš vsaj malo talenta, gre. Prava ljubezen je problem predvsem za moške. Če moški ljubi svojo partnerico, bo želel z njo preživeti čimveč časa, se zanimal zanjo, njeno delo, njene težave, z njo bo sodeloval v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, to je prava ljubezen, zelo realna in otipljiva.
Koliko ljudi, po vašem mnenju, doživi to pravo ljubezen, popolno ljubezensko in spolno razmerje?
Statistike ni. Ljubezni ne smemo gledati črno-belo, saj se ljudje med seboj precej razlikujejo. Obstajajo različne stopnje, popolne, absolutne ljubezni ni, je pa razlika, če je ta ljubezen blizu popolnosti ali če je revna. Pogosto ljudem, ki me kličejo, povem, da je njihova ljubezen anemična, da ne bo dolgo živela. Je veliko ljudi, ki so zelo nesposobni za ljubezen in obratno. Moje izkušnje? K meni so prihajali ljudje, ki ne doživljajo ljubezni. Iz mojih izkušenj je večje število moških, ki so nesposobni ljubezni. Moški pogosto svoj odnos do žensk osredotočijo na spolnost, res je, da je spolnost izhodišče, ni pa še ljubezen. Ženske pričakujejo več, spolnost vežejo na čustva, na celo svojo osebnost in pričakujejo tak odnos tudi od partnerja. Da si želi tudi njeno osebnost, ne le telo. To je večni nesporazum med spoloma, izhodišče težav, prepirov, medsebojnega oddaljevanja ...
V intervjuju za Delovo sobotno prilogo ste celo izjavili, da je bog narobe ustvaril moškega...
Jaz mislim, da je. Ali je to res ali ne, ne moremo trditi, a moja teza je sledeča. Moški ima za to določeno omahljivost v ljubezenskem razmerju gensko podlago. Ženska ima v svojem genskem zapisu dva identična kromosoma -xx, moški pa ima kromosoma xy. Ta drugi kromosom (y) dela moškega nestanovitnega, tako v spolnosti kot ljubezni. Dokazi? Veliko več moških je biseksualnih, popolnoma homoseksualnih ljudi je tudi več moških kot žensk, različne spolne perverzije srečamo pogosteje pri moških, moški so čustveno bolj občutljivi ... Ženske so že tako vzgojene, da pokažejo svoja čustva. Moški je mačo, svojih čustev ne sme pokazati, čeprav
je po psihični strukturi enako čustven kot ženska. Raziskave pri otrocih so dale trdne dokaze, a patriarhalna vzgoja je pač naredila svoje. Pred kratkim sem bral, da je v Latinski Ameriki, kjer je pojem mačizma zelo prisoten, veliko več samomorov med moškimi kot ženskami. Na eno žensko osem moških. Tam je večji pritisk na moške kot pri nas.
Potem vendarle nista samo kromosoma xy dežurna krivca za vse nesporazume, temveč tudi družbeno okolje, ležernost, želja po 'in-stant' užitkih, brezvoljnost do reševanja problemov...
Kromosoma sta kriva za labilnost v spolu, za čustvene težave v odnosih do drugega spola pa je odgovorno okolje. Drug problem je odtujevanje od sebe, od drug drugega, od narave. Tehnološki razvoj čedalje bolj odtujuje človeka. Človek postaja suženj svojih aparatov, ki so zagotovo koristni, vendar jih ne znamo pravilno uporabiti. Ko sem bil še otrok, so se moji starši in znanci zvečer srečavali, se pogovarjali, kartali danes tega ni več, ljudje raje gledajo televizijo. Mož pride domov utrujen in nima energije, da bi se ukvarjal z ženo in otroki, a ima dovolj energije, da bulji v televizor. Strašno odtujevanje, kar dela človeka manj sposobnega za zdrave čustvene odnose, zato ljudje to pomanjkanje resničnega stika s človekom, naravo, nadomestijo s 'pleh' zabavo in užitki. Glede napredka človeštva nisem niti najmanj optimističen. Ljudje postajajo vedno bolj nezadovoljni. Kakšen absurd! S tehnološkimi dosežki postaja življenje vedno bolj udobno, ljudje pa nezadovoljni.
Kako močna mora biti potem ljubezen, da preživi? Ko se pojavi vprašanje: ostati skupaj ali se odpraviti vsak na svojo pot?
To je popolnoma nenaravno. Pri cerkvenem poročnem obredu duhovnik zahteva, da par ostane za vedno skupaj, 'dokler vaju smrt ne loči'. To je smešno. Človek in odnosi se spreminjajo. Partnerstvo ni nekaj dokončnega, to je dinamika, dogajanje. Danes imam določena čustva do osebe, kaj bo jutri, ne vem. Mogoče jo bom imel bolj, mogoče manj rad. Medsebojna dinamika in dialektika sta zelo važni. Normalno je, da se dva človeka, ki živita skupaj, trudita. Na ljubezni in odnosu je potrebno delati. To je živo bitje. Cvet potrebuje vodo, svetlobo, hrano. Enako velja za ljubezen in partnerstvo. Če se ne trudita in odnosa ne hranita - z medsebojnimi interesi, razumevanjem drug drugega, pozornostjo, spolnostjo - odnos počasi umre. Veliko zakonov sem videl, ki so umrli zato, ker sta se partnerja nehala pogovarjati. Nič dra-
Podobe Kamnika
Prizadevni člani Kulturnega umetniškega društva Tone Kranjc iz Kamnika so pripravili razstavo z naslovom Podobe Kamnika. Razstava bo odprta do konca februarja.
Otvoritev je bila na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Galeriji 19, na Kračevi domačiji v Dolskem. V kratkem kulturnem programu so sodelovali Kamniški Koledniki, vezne misli so podali g. Tone Čič - gospodar domačije, g. Tone Ptičar - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik, g. Franc Gradišnik, predsednik
■	II...■.„■,!. T .....		
			i
	8		
k _____i			
			
turističnega društva Ljub-Ijana-Dol, in g. Slavko Ra-kovec, predstavnik Občine Litije. Sami ustvarjalci razstavljenih del so v vabilu zapisali:
^o^čopiči'in Kamnika skozi oči Lojzeta Drolca.
svinčniki, naši verzi slikarska platna in papir.
Na njih skušamo vsak s svojimi po-
tezami in
drugačnim videnjem opisati svoj kraj, lepoto domačije. Skušamo vrniti čas in zarisati lepe kraje izpred mnogih let z vsemi njegovimi značilnimi zgradbami, gradovi, ulicami. Skušamo ustaviti čas in ujeti danes, ko se prepletata preteklost in sodobnost v vsej svoji mogočnosti ali propadajoči slabosti. Skušamo ujeti trenutek življenja našega kraja, da ga ohranimo v vsej svoji veselosti ali žalosti, za vas, za prihodnje rodove.«
Več kot same besede govorijo njihova platna.
Pridite in sijih oglejte.
matičnega se ni zgodilo. Ljudje nočejo razumeti, da je partnerstvo živo bitje, ki neprestano potrebuje hrano, da cveti.
Kot pravite, zahteva uspešno partnerstvo ogromno dela, zato si lahko postavimo vprašanje, zakaj je toliko partnerstev neuspešnih. Ali ljudje iščemo uspešno partnerstvo ali bežimo pred njim?
Vsak človek, ki se naveže na neko osebo, pričakuje srečo, zadovoljstvo, ljubezen ... Problem tiči v razumevanju te ljubezni. Moški pojmujemo ljubezen v oskrbi družine, abstinenci alkohola, posteljni aktivnosti za večino žensk pa to ni dovolj. Pričakujejo, da se bo ukvarjal tudi z njo. Pogovor je v partnerstvu strašno pomemben.
Kakšnemu partnerstvu so namenjeni vaši priročniki oz. ali lahko prebiranje tovrstne literature poglobi partnerstvo, reši morebitni teževe...?
Napisal sem veliko knjig in pogosto sem v uvodu poudaril, da so namenjene mladim ljudem, ki so na pragu življenju. Da bi se izognili različnim napakam. Knjiga naj bi bila preventiva. Nekdo, ki je že dvajset let razočaran, svojega odnosa ne bo bistveno spremenil, tudi če bo prebral knjigo. Če spontano ne čuti potrebe po spremembi, mu tudi knjiga ali nasvet ne bo v pomoč. Knjiga je pripomoček, spodbuda, a pomembno je imeti potrebe že v sebi in nekaj narediti zase. Veste, ljudje mislijo, da je ljubezen do sebe nekaj grdega, sebičnega, vendar moraš imeti sebe rad, upoštevati svoje želje, nagnjenja in se truditi, da boš zadovoljen s svojim življenjem, potem boš uspešen tudi v odnosu do drugega. Tragedija je v tem, da ogromno ljudi nima pozitivne samopodobc, ne verjamejo, da so dovolj sposobni za pravo ljubezen, navezati nase člove-
ka, ki Je res sposoben pokazati ljubezen ... Enako pri ženskah kot pri moških. Potem gre človek po liniji najmanjšega odpora, išče kompromis, a v ljubezni ni ali-ali!
Torej je strah največja ovira. Bojimo se sami sebe, moški se bojijo žensk, ženske se bojijo ljubezni, pa smo v začaranem krogu ...
Točno. Androfobija - ženska bojazen pred moškimi in gineko-fobija - moška bojazen pred ženskami je zelo pogost pojav, kar je posledica vzgoje. To ni človeku prirojeno. So izjeme, ljudje, ki po svoji psihični naravi niso sposobni ljubezni, a to je redko. Takšen človek je bil na primer Ivan Cankar. Čudovit, čustven pisatelj, enkraten psiholog, a nesposoben usmeriti čustva na drugega človeka. Večinoma so imeli ginekofo-bi slabo mater in androfobi slabega očeta.
Koliko moči potem potrebuje človek, da se spremeni, da ne nadaljuje svojih napak pri otrocih?
Ogromno. Ponovno začarani krog. Toliko samospoštovanja in življenjskega poguma mora imeti, da si iskreno prizna svoje napake. Če to naredi, najde energijo, da se spremeni, da začne delati pri sebi in če je vztrajen, bo uspel.
Mnogo črnila je bilo že prelitega o ljubezni in veliko jih pravi, daje ljubezen najpomembnejša. Se strinjate?
Ne moreš živeti brez kruha in strehe nad glavo, pa tudi brez ljubezni ne gre. Od otroštva. Pravilo je, da človek, ki ne zna ljubiti partnerja, ne zna ljubiti otrok. Ljudje se pritožujejo, da je preveč ločitev, jaz pa mislim, da jih je premalo. Nekateri živijo še 20 let skupaj, čeprav sta se odtujila in se ves čas prepirata, pa bojda ostaneta skupaj zaradi otrok. Ni
res. Skupaj ostaneta zaradi sebe, a otroci trpijo.
Kaj pa ljubezen do življenja ...
Seveda je pomembna! Ljudje premalo cenijo duhovn^ vrednote, hlastajo za najnovejšim avtomobilom, veliko hišo ...
... pa smo spet v začaranem krogu. Okolje vidi uspešnega človeka z lepo hišo in dobrim avtom ...
Da, pritisk okolja je zelo bistven. Preveč ljudi misli, da se morajo identificirati z množico. Če ima množica v mojem okolju določene navade, zahteve, ambicije, moram to sprejeti, da sem polnovreden človek. Potem nastane duhovno močvirje, ki človeka zaduši. Vzgajaj svojo individualnost, pa čeprav greš proti množici!
Je ljubezen slepa ali lepa?
Slepa? Ne, ljubezen zelo dobro vidi. V prvi fazi je očaranost, oseba te navduši, lahko jo idealiziraš, a to je politura - to je v neki vrsti slepota. V procesu spoznavanja pa odkriješ lastnosti, ki so podobne tvojim lastnim. Prava ljubezen je zelo egoistična. Človek na nezaveden način išče sebe ali podobnost s seboj v izbrani osebi. Če to najde, potem se ljubezen razvije naprej, drugače pa pride na mrtvo točko in očaranost izgine. Če se ljubezen razvija naprej, čedalje bolj spoznavaš človeka in nisi slep, ne samo da vidiš, tudi čutiš. Prava ljubezen ni slepa, dobro vidi.
Ali boste svojo zakonsko družico presenetili na Valentinovo?
Ma, najbrž bom. (smeh)
Gospod Košiček pravi, da rad zahaja v hribe, da nikoli ni želel živeti v velikem in hrupnem mestu, zato se je nedavno tega iz Ljubljane preselil v Kamnik, kjer mu je všeč. Tu je ponovno našel mir in obilo možnosti za vsakodnevne sprehode po bližnji okolici.
BOJANA KLEMENC
ZALJUBLJENI TINČEK VALENTINČEK
^%iffi^^l^lii^/tltiti^f^
usodni 14. februar. Dan zaljubljencev. Da sepozab-Ijivi moški niko&več&e tibKamrilisvoji izvoljenki, so poskrbeli trgovci in tudi mediji, ki nas na vsakem koraku 'bombardirajo' z idejami in ustreznimi rešitvami za nepozaben dan in še lepšo noč. Ali govorice, ki se spletajo okrog Valentina, res držijo? Korenine tega praznika naj bi segale v stari Rim, ko so se 14. februarja spominjali boginje Junone, zavetnice zakona in družine. Na ta dan so ženskam in družinam podarjali rože. Pa imajo cvetličarji že dober izgovor. In kakšnega so našli trgovci s srčki? V tretjem stoletju, koje bilo krščanstvo še preganjano, naj bi v Rimu duhovnik po imenu Valentin na skrivaj poročal vse poroke željne pare. Kako romantično. Fantje, pozor! Nekoč so govorili, da se bo samsko dekle poročilo s prvim fantom, ki ga bo videlo na Valentinovo! Ostane še ljubezensko pismo, kotje navada v Angliji, seveda pa je izbira v vaših rokah. Važno je le, da je čimbolj osebna in izvirna.
Kako pa praznujejo zaljubljeni svoj dan v Kamniku, smo se pozanimali na naših ulicah.
Brane in Helena: Valentinovo? Toliko, da veva, da ta dan obstaja, se ne obremenjujeva. Zdi se nama, da je na ta dan preveč kiča, kot dandanes za vsak praznik, trgovci pač znajo poskrbeti za svojo blagajno. Odvisno od posameznika, kako popusti trgovski mrzlici, čisto mimo pa zagotovo ne moreš. Sladkosned Brane dobi čokoladne bonbone, Heleno čaka tudi presenečenje, skupno ljubezen vsak dan vidita v hčeri Evi.
Roman in Iris: Valentinovega ne praznujeva, saj je ta dan postal preveč skomercializiran, tako ali tako pa so najbolj zanimiva presenečenja, kijih ne pričakuješ.
Miha in Tončka: Včasih smo ga praznovali, če je bil denar, danes pa je lepo, če pokažeš spoštovanje drug do drugega in se spomniš svoje ljube osebe z majhno pozornostjo, kakšno rožico...
Matej Jančar: Valentinovega ne praznujeva vsako leto, če nanese prilika in je vzdušje primerno. Ljubezen sama po sebi mi veliko pomeni, praznik pa je preveč uvožen. Ženo ponavadi presenetim z manjšo pozornostjo, šla sva na večerjo...
Admir in Emina: Valentinovo praznujeva doma z manjšo pozornostjo, drugače pa je praznik res prenasičen s trgovsko ponudbo. Po eni strani razumeva trgovce, saj želijo zaslužiti...
Iztok in Andreja: Najine ljubezni ne praznujeva le na Valentinovo, temveč skozi vse leto, mogoče si na ta dan podariva kakšno malenkost, rožico ali srček. Meni (Iztok) je praznik všeč, jaz (Andreja) pa menim, daje uvožen, sedaj zaslužijo le trgovci in cvetličarji.
BOJANA KLEMENC
VESEL IN PISAN PUST MED NAMI
Stari rek, da pustne maske preženejo zimo in prinesejo pomlad, za letošnje leto prav gotovo drži. Tako pustna sobota kot pustni torek sta se odela v čudovito sonce in zvabila na ulice številne pustne maškarce - majhne in velike, mlade in stare. Pust je edina priložnost v letu, ko se predvsem najmlajši našemijo v težko željena pravljična bitja, živali in podobno. Opazili smo kar nekaj primerkov, ko starši niso nič zaostajali za izvirnostjo in norčavostjo svojih malih potomcev in prav je, da se znajo skupaj po-veseliti.
V pustnem sprevodu, ki ga je po kamniških ulicah na pustni torek organiziral Mladinski center Kamnik, smo opazili veliko ljubkihmuck, mišk, slončkov, čebelic, pa Bat-
manov, telebajskov, Pik Nogavičk, čarovnic in čarovnikov, večno zasanjanih princesk, izvirnih predmetov in oseb, nekaterih neprepoznavnih maškare do zelo aktualnega Har-ryja Potterja.
Pustni sprevod so kamniški godbeniki, ki jim je tokrat »poveljevala šarf blondinka«, popeljali z Glavnega trga do igrišča pred osnovno šolo Toma Brejca, kjer so se maškarce poveselile na pustnem rajanju ob sladkanju s pustnimi krofi - kar 1700 so jih razdelili med ma škara m in spremljevalcem, pa tudi čajček, ki so ga skuhali v kuhinji Šolskega centra Rudolfa Maistra, sejeprilegel, ko seje sonce že potapljalo.
SAŠA MEJAČ
Iz vasice Hruševka v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju
Javna razsvetljava in novi metri ceste
K novim metrom in kilometrom cest po naši sila razvejani in obsežni občini, ki dobivajo urejeno in asfaltno podobo, lahko prištejemo še enega. V četrtek, 24. januarja, so se v vasi Hruševka veselili slovesne
otvoritve javne razsvetljave in < 350 metrov urejene in asfaltirane ceste proti Osolniku ali po domače Cvaj, ki so jo pričeli urejati že leta 1999 z delno razširitvijo in položitvijo 110 metrov cevi. Kljub temu, da jim ni uspelo pridobiti sredstev v okviru projekta CRPOV, so ob medsebojnem sodelovanju vašča-nov, ki so za ta namen skupaj z družino Osolnik zbrali 1,5 milijona tolarjev, brezplačno odstopili zemljo za razširitev ceste, hkrati pa prispevali še mnogo ur prostovoljnega dela ter s pomočjo krajevne skupnosti Šmartno (500.000 SIT) in Občine Kamnik (3 milijone SIT) uspešno izpeljali prvi del projek-
ta. Celoten odsek ceste namreč še ni dokončan, vendar zagnani in prijetni domačini, ki vedo kaj pomeni stopiti skupaj in si pomagati, upajo, da jim bo še letos uspelo urediti manjkajočih 150 metrov ceste in takrat se •bomo prav do domačije Cvaj pripeljali po sodobno urejeni cesti. Kot zanimivost naj zapišemo, da imajo pri Cvajevih tudi malo hidroelektrarno in ribogojnico s kristalno čisto vodo, ki izvira pod goro Sv. Miklavža.
Župan Tone Smolnikar pa je s podžupanom Tonetom Hočevarjem in Emilom Vrankarjem iz Buča istega dne slovesno predal namenu še eno komunalno pridobitev - javno razsvetljavo Buč-Hruševka, ki je veljala pet milijonov tolarjev. Občina je namenila v lanskem proračunu 3 milijone tolarjev, krajevna skupnost Šmartno 350.000 tolarjev, ostala sredstva pa so prispevali krajani, ki so tudi sami opravi-
Zmagovalec serijsko
Peugeot 307 - Slovenski avto leta 2002.
Samozavest zmaguje. Kot evropski avto leta je moral prepričati 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav,To mu je z lahkoto uspelo.V klub njegovih občudovalcev se je zdaj vpisala tudi Slovenija. S svojo samozavestjo je očaral novinarje in bralce slovenskih dnevnikov in avtomobilističnih revij.
f    ^     samozavest serijsko.
PEUGEOT
RODEX d.o.o.
Rova,Rovska c.2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98
Župan Tone Smolnikar, podžupan Tone Hočevar, pobudnik projekta za izgradnjo ceste do svoje domačije Peter Osolnik in dvanajstletni Matej Korošec iz Hruševke, kije na slovesnosti korajžno povezoval program.
Slovesnost ob odprtju ceste v Hru-ševki sta s pesmicami popestrila učenec 2. razreda OŠ Šmartno Rok Korošec in sestrica Maja, učenka 3. razreda, kije tudi lepo zaigrala na flavto.
li izkop in položili kable. Istočasno so sami položili tudi elek-tro kabel, tako, da šest stebrov električne napeljave ob cesti ni več potrebnih.
Obe komunalni pridobitvi, tako javna razsvetljava kot asfaltirana cesta, sta dokaz, da se komunalni programi v občini uspešno uresničujejo s sodelovanjem občine, krajevne skupnosti ter prispevki in delom krajanov, ki so ponovno pokazali kako se lahko z zagnanostjo, sodelovanjem in dobro voljo zgradi cesta in razsvetljava. Vsa pohvala zavzetosti in vztrajnosti še zlasti Tonetu Hočevarju, Emilu Vrankarju in Jožetu Korošcu -predsedniku gradbenega odbora za izgradnjo navedene ceste. Medtem, ko je moški del zagnano opravil s težjimi fizičnimi deli, pa so gospodinje z domačij Vrankar, Hočevar, Korošec in Osolnik poskrbele za pristno domačo pogostitev z dobrotami iz njihovih kuhinj.
VERA MEJAČ
Na prijetnem praznovanju ob novih pridobitvah za kraj se je pri gostoljubnih Koroščevih v Hruševki zbralo več kot štirideset pridnih in prijaznih domačinov. Kako znajo strniti moči in priskočiti na pomoč sosedu so dokazali tudi ob nedavni nesreči, ko so ognjeni zublji uničili dom in gospodarsko poslopje Štrajherjevih.
Medtem, ko se je v garaži veselila množica, je bilo v hlevu potrebno poskrbeti za živino. Gospodarja Jožeta Korošca sta ta večer nadomestila njegov brat Jernej in prijatelj Lado Kadunc, kije pokazal tudi spretnost ročne molže. Ampak brez skrbnega očesa gospodarja pa le ni šlo.
Ko sta župan Tone Smolnikar in domačin Emil Vrankar simbolično priklopila javno razsvetljavo, je Emilova žena Mari podarila županu hlebček njihovega domačega kruha s priznanjem in zahvalo za njegovo skrb za razvoj komunalnih programov, saj so za življenje prav tako nujno potrebni kot vsakdanji kruh. Da bo župan tudi v prihodnje vsaj tako skrben, je potrdil podžupan Tone Hočevar, prav tako domačin.
POMLAD - TUDI ZA PTICE LJUBEZNI IN ZENITVE CAS
Če Valentinovo v februarju pomeni čas ljubezni, je prav gotovo sveti Gregor (12. marca) tisti, ki po starem ljudskem izročilu »ptičke ženi«. To je čas, ko se začne narava vsestransko prebujati. Dnevi so daljši, noči toplejše, sonce pa vse močneje ogreva od zime premraženo rastlinstvo in živalstvo. Narava se pospešeno barva v zeleno, ptice pa vse glasneje pojejo in si iščejo svoje partnerje, s katerimi bodo z ljubeznijo ustvarjali in ohranjali svoj rod.
Seveda pa to velja več ali manj za ptice v naravi, ni pa tudi (vsaj ne izključno) za ptice, kijih gojimo v kletkah, kajti čas paritve pri slednjih zavisi od več dejavnikov.
Vrsta sobnih ptic
Že s tem, ko smo ptice pred mnogimi leti vnesli v svoje urbano okolje, kjer lahko umetno ustvarjamo vse pogoje, ki jih sicer nudi narava, smo pticam tako rekoč uničili naravni nagon in občutek za letni in s tem paritveni čas. Parimo jih lahko kadarkoli, če so le izpolnjeni osnovni kriteriji, kot zadostna starost osebkov, svetloba, vsebinsko dovolj bogata prehrana, ustrezna temperatura ter dokaj znosna in ustrezna vlaga. Pri vsem tem tudi vzgoja favne Evrope (županjih ptic) ali križancev ni izjema, če so ptice več kot eno sezono pri človeku. Torej ni nikakršna posebnost, če ima nekdo križance že ob božiču. No, načeloma to počno go-jitelji, ki se udeležujejo raznih tekmovanj in razstav, z izgovorom, da so ptice do takrat čim bolje operjene in obarvane. To jim sicer res ustvarja določeno prednost, ni pa nujno tudi opravičilo za tako vzgojo, saj večina ptic z ustrezno nego in vitaminsko in mineranlno bogato prehrano opravi golitev in s tem končno obarvanost perja v presenetljivo kratkem času.
Izjema so nekatere vrste srednjih, večjih in velikih papig, ki prvo leto ne zamenjajo perja v celoti, zato izjemoma lahko na tekmovanjih nastopajo tudi dvoletne. Nekaj časa je to veljalo tudi za eksotične ptice vrste »Gouldove amadine«, vendar se je pozneje pokazalo in dokazalo, da so le-te z ustrezno nego sposobne zamenjati perje v nekaj mesecih in se pokazati v vsej čarobni lepoti in vsem spektru barv. Sicer pa med gojite-lji velja nepisano pravilo, da se praktično vse vrste eksotičnih ptic in papig skobčevk sestavlja v pare že v jesenskem času, tako, da so do tekmovanj stare že celo leto, spolno dozorele in lepotno dograjene do vseh možnosti doseganja najvišjih tekmovalnih mest.
S kanarčki ni vredno hiteti
Čeprav večina gojiteljev kanarčkov časovno posnema način zgodnje nastavitve parov, pa to ni vedno nujno, saj je kanarček časovno sposoben
od marca do junija odhraniti tri gnezda mladičev. Le-ti po 6-ih tednih starosti začnejo z menjavo perja (razen velikega kot rep in tri primarna peresa peruti) in ga v 6 tednih do največ 2 mesecih tudi zaključijo. Tako so praktično do konca septembra ali najpozneje do sredine oktobra, ko se začnejo prve razstave in tekmovanja, povsem pripravljeni na take nastope pred sodniki in javnostjo.
Prav zaradi tega starejši in izkušeni gojitelji kanarčkov trdijo, da s paritvijo le-teh ni vredno hiteti, saj se to pogosto maščuje z množico neo-plojenih jajčk in zelo skromnim številom mladičkov. Čeprav je danes za vzgojo ptic na voljo množica raznih vitaminskih preparatov in pripomočkov, pa je še vedno najbolj spoštovana in cenjena zelena hrana iz narave, ki pticam pomaga k boljši plodnosti in uspešnejšemu ter hitrejšemu razvoju mladičkov. Ravno te pa je spomladi v izobilju, tako v naravi kot v naših vrtovih.
In kdaj začeti s sestavo parov kanarčkov?
Če se držimo starega pravila, da sveti Gregor ptičke ženi, bomo proti koncu februarja ločili samce od samic. Samci v tem času postajajo parni in na vrhuncu petja, zato v borbi za prevlado in za osvajanje samic nemalokrat pride do medsebojnih pretepov, pri čemer lahko pride do krvavih posledic, pa tudi do pogina posameznika. Drugi vzrok za ločevanje po spolih je pomemben tudi zaradi možnosti poznejših sestavljanj parov po naši želji, saj bi se sicer v preletalniški skupnosti lahko pari sestavili že sami, mi pa bi imeli velike probleme, saj bi namesto njihove medsebojne hitre prilagoditve, razumevanja in ljubezni doživljali le medsebojni tepež z mnogo odpadlega perja.
Važna je dolžina dneva
Ko imajo ptice na voljo 12 in več ur svetlobe dnevno, nagonsko čutijo, da bo to za hranjenje mladičev in njihovo preživetje dovolj, zato se v njih prebudi čut za ohranitev vrste in s tem tudi nagon za parjenje. Dolžina dneva je torej predpogoj za začetek parjenja ptic, prav tako obogatena vrsta prehrane (vlažna jajčna zmes, kaljena semena ipd.). Vse ostalo, kot temperatura in vlaga prostora, pa je relativnega pomena in odvisna od posamezne vrste ptic. Nekateri eksoti in papige morajo imeti visoko prostorsko temperaturo (22-23 °C in več) in visoko relativno vlažnost (tudi 90%), medtem ko se kanarčki uspešno parijo v prostoru, ki je ogret vsaj na 17 °C, nikakor pa jim ni priporočljivo ogrevati prostora preko 25 "C, kajti pri tem moramo skrbeti tudi za primerno vlažnost, ki pa jo je pri višjih temperaturah vse težje naravno dosegati.
Po spolu razdvojene primerke torej bogatejše hranimo in v marcu, ko bo dan že daljši, bodo sami začeli kazati voljo po parjenju. Če hočemo stvar pospešiti, jim v prostor lahko namestimo časovno urno stikalo, ki bo prižigalo luč po naši že-
lji, tako, da bodo ptice imele dovolj časa za prehranjevanje in počitek.
Namestimo in oštevilčimo pa ril vene kletke
Ptice ponavadi že po tednu takih priprav kažejo voljo za parjenje. Samci še močneje in glasneje pojejo, samice pa v kljunu vneto prenašajo razne materiale, ki bi bili lahko uporabni za gradnjo gnezda.
Temeljito oprane in razkužene paritvene kletke oštevilčimo, opremimo z ustreznimi in čistimi gnezdi, namestimo posodice za hrano, vodo in dodatke, kot so pesek, zelenjava, jajčna hrana in material za dograditev gnezd, ki si ga bodo samice same spletle, preden bodo vanj znesle jajčka. V kletke spustimo pare, ki smo jih vnaprej predvideli na osnovi genetskih načrtov in v skrbi, da med pari ne bo sorodstva.
Tako sestavljen par bo takoj prešel k dejanjem in najkasneje v 10 dneh bodo že prva jajčka. Govorimo seveda o kanarčkih. Da bi se mladički po 12 dneh izlegli istočasno, poskrbimo tako, da prva tri jajčka vsako jutro sproti vzamemo iz gnezda in jih nadomestimo z umetnimi (ali pa kar z okroglim kamenčkom). Ko samica znese četrto jajce, odstranimo podložek in ji vrnemo ostala tri jajčka. Ta dan si zapišemo v rodovniško knjigo in 13. dan zatem lahko pričakujemo izvalitev vseh mladičkov hkrati, če je šlo seveda vse po načrtu in so jajčka oplojena. Če nas daje radovednost, se o oplojenosti jajc lahko prepričamo tako, da jih po 5 dneh valjenja pogledamo pod gorečo električno žarnico. Oplojena so temna, neoploje-na vodeno svetla.
Za čistost rase je tudi pri pticah zelo pomemben rodovnik
Že ko smo namestili pare po oštevilčenih kletkah poskrbimo za vnos podatkov v rodovnik ptic. Ta mora obsegati osnovne podatke o vrsti, barvi in rasi staršev, vključno s številkami obročkov (samca in samice), kdaj in koliko jajc je samica znesla, kdaj je zalegla in kdaj ter koliko mladičkov je izlegla. Te običajno po 5-10 dneh obročkamo (odvisno kako starši mladičke hranijo in kako le-ti napredujejo). Številke mladičev vpišemo v rodovnik, njihovo vrsto, spol (pri nekaterih kombinacijah je to prepoznavno) pa pod naslednjo rubriko. S takim načinom vodenja podatkov bomo mnogo lažje kombinirali pare v prihodnji sezoni, morebitnim kupcem naših ptic pa posredovali osnovne in zelo važne podatke, saj je marsikomu dragocen podatek o izvoru, datumu rojstva in genetskih lastnostih, ki jih posamezna ptica nosi za naslednji rod. Sicer pa smo že večkrat omenjali pomembnost ob-ročkanja ptic, saj je obroček »osebni dokument«, ki ga ptica nosi od rojstva do smrti in obsega vse osnovne podatke kot so: država in letnica rojstva, društvo, katerega član je gojitelj in zaporedna številka, ki je vpisana v rodovnik in iz katere so razvidni vsi njeni ostali podatki o starših in njenih genetskih potencialih.
Pomembnost obročkanja ptic smo sicer že nekajkrat omenjali, pa vendar: Svetovna zveza COM/OMJ je za vsako vrsto ptic posebej točno predpisala dimenzijo oziroma premer obročka, material, iz katerega morajo biti izdelani, obenem pa za vsako sezono določa tudi barvo obročkov. Take obročke uradno nabavljajo za svoje člane društev vse zveze držav članic COMa in le s temi obročki označene ptice lahko nastopajo na javnih razstavah in tekmovanjih. V nasprotju z odprtimi obročki ornitoloških organizacij, ki označujejo zunanje ptice (brez ozira na njihovo starost) gre v tem primeru za sklenjene (zaprte) obročke, ki jih ptici lahko nadenemo le do določene starosti, oziroma debeline noge - to je v starosti od 5 do 10 dni. Zatem obročka ni več mogoče namesti in ne sneti. Prav zato je za vsako vrsto točno določena dimenzija notranjega premera obročka, kot na primer: za barvne karnač-ke manjše vrste postavnih kanarčkov in kanarčke pevce - 3 mm, za večje postavne kanarčke -3,2 mm, za standard papige 4,2 mm, za agaporni-de 4,5 mm, za nimfe in normal rozele - 5,5 mm itd. Dimenzije so določene torej po vrsti ptic od 2 mm, pa do 12 in celo več mm.
Dneva pticam ne podaljšujmo v noč!
Pri podaljševanju dneva z umetno svetlobo je, zelo važno vedeti, da pticam daljšamo dan z zgodnjimi jutranjimi urami in nikakor nc v večerne ure.
Namestimo uro za prižig luči zgodaj zjutraj (na primer ob 4. uri), da ptice začnejo jesti, se pariti in hraniti mladiče. Do večernih ur bodo imele za vse to dovolj časa, noč, potrebna za počitek, bo kratka in mladiči v gnezdu zaradi lakote ta čas ne bodo utrpeli nobene škode.
Škoda pa bi lahko nastala, če bi pticam puščali svetlobo pozno v večer ali celo vso noč. Ptice bi ostajale brez počitka, najbolj nevarno pa je zvečer ugašati luč, če pri tem nismo pozorni na vsa gnezda in ptice v večjih kletkah ali v volje-ri. Če namreč samica ne sedi na jajčkih ali golih mladičih, mi pa smo luč ugasnili, se le-ta ne vidi vrniti v gnezdo in smo s tem uničili cel zarod. Za jajčka je dovolj že pol ure, da se ohladijo in plod v njih odmre, morebitni mladi goliči pa bodo do jutra tako podhlajeni in izčrpani, da ne bodo več mogli dvigati glav, da bi jih starši nahranili. S tem pa so seveda že zapisani smrti.
Ptice v voljeti preletajo malo daljše razdalje in so pri luči prav tako razigrane in živahne kot podnevi. Če jim pozno zvečer nenadoma ugasnemo luč, se bodo zaletavale in nemalo ptic se tako tudi ubije in škoda je tu.
Vsa ta našteta dejstva bolj ali manj pozna vsak registriran član-gojitelj ptic, nemalo pa je imetnikov ptic, ki bi ob svojem ljubljenčku želeli videti tudi njegove mladičke. Dokupili so mu samičko in kaj sedaj? Odgovori so sedaj v glavnem tu!
DRAGO KOVAČIČ
POHOD NA DRAZGOSE IN TURA NA BOČ
Teniški klub KIK Group Kamnik
Kar 100 Kamničanov na pohodu, devet planincev na nočni turi, ekipa upokojencev - kegljačev osvojila prvo mesto
Nedelja, 13. januarja je bila za kamniške planince izredno zanimiva. Srečanja pri veličastnem spomeniku NOB v Dražgošah, postavljenim v spomin na januarske dogodke leta 1942, se je udeležilo skoraj sto kamniških planincev in drugih ljubiteljev gora. Večji del udeležencev je proti cilju krenil iz vasi Selce.
V Lajšan pod Jamnikom smo srečali pohodnike, ki so odšli na pot že opolnoči iz Pasje ravni pri Polhovem gradcu. Vseh je
bilo več kot 500, med njimi tudi 9 Kamničanov. To je bila zahtevna pot, zaradi noči, pa tudi zaradi poledice.
Kamniški upokojenci-kegljači so med 15 ekipami DU s področja cele Gorenjske dosegli najboljši rezultat. Osvojili so I. mesto in prejeli v trajno last lep pokal.
V popoldanskih urah smo se zadovoljni vračali proti domu, pridružili so se nam tudi nočni pohodniki.
Dobre volje iz Lajšproti Dražgošam.
26. januarja pa smo se odpeljali proti Poljčanam, da bi se povzpeli na 980 m visok Boč. Na vrh smo prispeli prej kot v dveh urah. Organizatorji, PD Poljčane, tak zimski pohod pripravljajo vsako leto. Vse so nas prijazno sprejeli in pogostili. Prav v tem času so z druge strani prispeli na vrh naši planinci, ki so krenili od koče pod Bočem.
Aktivnosti v Planinskem društvu Kamnik so že v polnem teku. Vse akcije tečejo po programu. Tako je bilo realizirano že več pohodov in drugih akcij. Med te lahko štejemo tudi planinsko predavanje - plezanje po stenah Patagonije in Aljaske. Alpinisti PD Kamnika in načelnik AO Klemen Mali je v nabito polni dvorani razstavišča nad kavarno Veronika 25. januarja z besedo in lepimi diapozitivi prikazal lepote gora v Patogoniji in na Aljaski. Za uspelo predstavitev je požel polno priznanje.
Kamniški planinci bodo v MEDNARODNEM LETU GORA 2002 pripravili vrsto različno zahtevnih tur, več zanimivih prireditev in srečanj ter naredili vse, da bi osveščenost obiskovalcev gora dosegla še vidnejši napredek.
STANE SIMŠIČ
Crnkovič in Mlakar državna prvaka, Jerasova v polfinalu
Kako smučati z lopatastimi smučmi
Ob bližajočih se počitnicah in smučarskih užitkih na snegu bodo prav gotovo dobrodošli napotki o smučanju na karving smučeh, ki nam jih je razkril UČITELJ SMUČANJA MARIJAN ŠTELE IZ KAMNIKA, ki se lahko pohvali s 30-letnim učiteljskim stažem in diplomami VŠTK, Avstrije, ZDA in Francije. Kar 17 let je bil tehnični vodja slovenskih učiteljev smučanja, 8 let delegat v ISIA. Od leta 1989 je pri Elanu sodeloval na razvoju SCX smuči, omogočil mednarodno promocijo smučke doma in v tujini in prvi napisal priročnik tehnike in metodike v letu 1992.
Prvi je predstavil novo smučko in tehniko v ZDA in na Japonskem. Je človek, ki je verjel ih sodeloval v razvoju karvinga in raz- i vil tehniko in metodiko smučanja na teh smučeh. V zadnjem desetletju je naučil smučati več kot šeststo ljudi vseh starosti in kategorij. Pravi, da je slabo informiranje, poznavanje in slab prenos znanja na potrošnike velika pomanjkljivost pri uveljavljanju karvinga. Hkrati pa uporaba karving smuči s klasično tehniko predstavlja določeno mero nevarnosti, pa tudi neizkoriščanja osnovnih prednosti, ki jih ta smučka ponuja - to pa so lažja in stabilnejša vožnja na smučeh, manjša potreba specifične moči in kondicije, kvalitetnejše zavijanje in varnejše smučanje, seveda ob pravilni tehniki in upoštevanju osebnih sposobnosti, predvsem pa ob upoštevanju mejne hitrosti, ko smo še sposobni obvladovati gibanje in smuči.
Smuči z manjšim notranjim lokom (lopataste, krive, metuljaste, SCX, SCP, CARVING smuči), pomenijo revolucijo v učenju tehniki in metodiki alpskega smučanja.
Smuči, ki imajo notranji lok od 8-38 m imajo posebne vozne, drsne in stabilnostne lastnosti. Njihove značilnosti so lahkotna vodljivost po robniku, večja hitrost -manjše zaviranje v zavoju, večja stabilnost smučarja, večja varnost in manjše obremenitve v zavojih na mišičje in kosti, majhna akcijska energija za začetno spremembo smeri.
Še posebno je dobrodošla naravna tehnika gibanja - tehnika koraka, prirodna konstrukciji telesa prilagojena osebnostna drža in mehkobna lahkota gibanja, nihanja in zibanja.
Smučarju se ni potrebno učiti posebnih gibanj razen potiskanja kolen navznoter, prestopov, preskokov v smeri zavoja.
Z novimi smučmi se v enem dnevu naučimo smučati po lažjih in srednjih strmih terenih, lahkotno vijugati brez posebne velike gibalne sposobnosti in eksplozivne moči.
Smuči naj bodo 10-20 cm krajše od klasičnih, vezi montiramo točno v sredino, palice so daljše 10 cm in so v vožnji skoraj nepotrebne. Kvalitetne smuči so toge v krivem in zadnjem delu, ne smejo pa biti zvite ali valovite.
Posebnosti in značilnosti carving (krivih, lopatastih, metuljastih) smuči
Nove smuči so lažje vodljive, ne oddrsavajo in so hitrejše v zavoju, ker pri zavijanju po k rožnici rnanj zavirajo, (najkvalitetnejše imajo notranji lok 8-16 m), so stabilnejše in ohranjajo ravnotežje
smučarja v vseh položajih telesa. Svoje sposobnosti kažejo v težkih, ledenih ali zelo južnih snegovih, ker močneje in ostreje oprijemlje-jo sneg spredaj in zadaj smučke in drsijo kot po gladini. V mehkih in težkih snegovih ter celcu so varnejše, ker zaradi svoje konstrukcije zmanjšujejo obremenitve na smučarjeve okončine in telo tudi do 20-krat, na kolenčne in kolčne sklepe pa celo do 40-krat v primerjavi s klasičnimi smučmi in tehniko. So primerne tako za otroke in starejše smučarje, ker imajo ti najmanj moči, pa tudi za rekreativce in tekmovalce. Posebno so primerne za ženske in njihovo mehkobno ritmično gibanje in smučanje. Omogočajo naravno gibanje, nihanje telesa naprej - nazaj brez posebne moči in z njimi lahko presmučate mnogo večje razdalje.
Kako smučamo - tehnika na carving (lopatastih) smučeh
Na novih smučeh si poiščemo svoj oseben, udoben, varen položaj telesa na rahlo upognjenih kolenih in predklonu.
Vadimo:
- korakanje na smučeh na mestu, poševno po strmini in po bregu navzdol (vpadnici). Smuči so malo razklenjene v širini bokov ali polplužno. Če boste korakali in prestopali s smučke na smučko, boste že pričeli zavijti.
Kako zavijamo?
Prenašanje teže z ene na drugo nogo, nagibanje kolena navznoter, postavljanje gornje (zunanje) smučke na robnik, s pomikom vstran, preskokom na zunanjo smučko, zibanje in potiskanje kolen naprej, z nihanjem v bokih, z zgornjim delom trupa, Z rame-
ni, z rokami, s palicami nihamo naprej v smeri zavojev. Če združimo korak s smučko z nihanjem kateregakoli dela telesa, smo se naučili tehnike zavijanja na novih smučeh s širšo krivino in zadnjim delom. Če pa zmoremo še hitreje korakati, prestopati, preskakovati ali samo prenašati težo, celo samo nastaviti robnik, smo že osvojili tehniko hitrega vijuganja, venčkov ali lokov.
Zgodovina novih smuči z manjšim notranjmi lokom
V zgodovini razvoja smuči je bilo več poskusov izdelave smuči z manjšim notranjim lokom, kar v praksi pomeni širšo smučko v krivem in zadnjem delu. Vendar konstruktorji niso uspeli pravilno izdelati idealne notranje krivulje, ki daje smučki posebne lastnosti zavijanja po krivuli loka zavoja. Šele računalniška tehnologija konstruiranja in načrtovanja je omogočila izdelavo tehnično uporabne smučke.
Prva sta to uspela slovenska inovatorja Jurij Franko in Pavel Škofic, ki sta bila za svojo inovacijo nagrajena z zlatimi priznanji v Celju, G. Radgoni, Niiren-bergu in Bruslju.
Leta 1992 sta Jurij Fanko in Marijan Štele prvič predstavila teorijo, tehniko in metodiko smučanja in ELANOVO SCX (SCP) smučko na svetovnem kongresu profesionalnih učiteljev smučanja v APIJU (JP) in na prvem notranjem smučišču v TSUDUNAUMI v Tokyu. Še istega leta je bila smučka in tehnika prvič predstavljena ameriškim smučarskim šolam v Coloradu - Vailu, Beaver Cre-aku, Aspenu, Cooper Mountainu.
Predstavil jo je Marjan Štele kot dober znanec in sam učitelj smučanja v ZDA. In Američani so mu verjeli. Niso pa mu verjeli naši starokopitni učitelji in trenerji smučanja, saj na seminarjih na Rogli in Voglu smučke niso sprejeli. Leta 1992 je Marijan Štele napisal tehniko in metodiko smučanja na smučeh z manjšim lokom in jo avtorsko zaščitil, leta 1993 pa je posnel video kaseto z novo carving - zarezujočo tehniko zavojev. Leta 1993 ELAN prične s poskusno proizvodnjo SCX smuči predvsem za ameriško tržišče.
V letu 1994 poteka Elanova akcija brezplačnega preizkušanja novih smuči doma in v tujini. Leta 1995 postane Elanova SČX smučka smučka leta v Ameriki.
In prodor carving smuči se začne.
SAŠA MEJAČ
Januar je že po tradiciji mesec dvoranskih državnih prvenstev v tenisu. Letos so se tekmovanja odvijala v Radencih (deklice do 12 let) ter v Celju (vse ostale kategorije). Tekmovalci teniškega kluba KIK Group Kamnik so se na enega izmed dveh najpomembnejših tekmovanj v sezoni odpravljali z različnimi cilji - nekateri so odkrito ciljali tudi na najvišja mesta, drugi pa bi bili zadovoljni že z uvrstitvijo v glavni turnir. Kot že nič tolikokrat doslej, smo bili priča tako veselju kot tudi žalosti, uspehom in neuspehom, prav vsi pa so se izkazali z borbenostjo, odločnostjo in z jasno namero - pridno trenirati in naslednje leto pokazali še več. V kategoriji dečkov in deklic do 12 let se je naš najboljši Matic Možek med posamezniki uvrstil med 16 najboljših, v tekmovanju dvojic pa skupaj z Ljubljančanom Zupančičem celo v polfinale. Vsi ostali (Drolec Gašper, Kotnik Eva, Prime Manca, Durakovič Amanda, Jug Tjaša in Rihtar-šič Lea) se niso uspeli uvrstiti v glavni turnir med 32 najboljših.
V tekmovanju dečkov do 14 let smo vedeli, da ima naš Boštjan Repanšek odlične možnosti doseči dober rezultat, na žalost pa ni imel sreče pri žrebu - že v prvem kolu mu je ta namenil enega izmed treh favoritov za osvojitev naslova državnega prvaka Mojstranča-na Grego Teraža. Razočaranje je bilo hudo, še posebno ob dejstvu, da se je Mariborčan Luka Pajnik, ki ga je Boštjan na zadnjem tekmovanju pred;; državnim prvenstvom gladko
/r.    ;    ;    !       ■ s
Razveselile
kegljačice
Ete
V drugem kolu I. A kegljaške lige so kegljači Cal-cita igrali v gosteh pri neposrednem konkurentu za izpad Prosol sliking v Ljubljani. Od začetka dvoboja so igralci Calcila prevzeli pobudo in brez težav zmagali s 7:1. Zelo sta se izkazala prav novinca v vrstah Calcila Mi-šo Beber in Slavko Zor-man. V nadaljevanju [prvenstva pa je Calcit gostil v Domžalah ekipo Litije in doživel boleč poraz s 3:5. Z zmago si je ekijja Litije že zagotovila obstanek v ligi. Domači igralci so po dveh parih vodili 3:1, v zadnjem paru pa se ni izšlo. V naslednjem kolu gostujejo v Dravogradu.
Zato pa so nas bolj razveselile igralke lile, ki so v zadnjih dveh kolih odpra-vile obe ekipi iz Maribora. Doma so [premagale Konstruktor. Prejšnji teden pa v Mariboru še Miklavž. Doma je bila Damjana Pirman s 412 podrtimi keglji najboljša med igralkami lite. V Mariboru na gostovanju pa je bila daleč najboljša med vsemi igralkami Simona Hren z odličnimi 430[podrtimi keglji. Izkazale pa so se tudi Joži Šuštar s 420 in Majda Lužar s 416podrtimi keglji. Tako zasedajo zdaj odlično tretje mesto na lestvici. V naslednjem kolu gostujejo doma igralke Korota-na iz Prevalj.
LEON PIRMAN,
premagal z 61,62, zlahka uvrstil v polfinale. Pri šestnajstlet-nikih smo Kamničani doživeli prvo pravo uresničitev želja -Teja Jeras je z uvrstitvijo v polfinale državnega prvenstva dosegla rezultat, ki ga ženski tenis v Kamniku še ni imel. Teja je tako pod vodstvom svojega trenerja Žige Šulina dosegla prvi velik uspeh tudi na najpomembnejših tekmovanjih. Pohvaliti je potrebno tudi Ta-dejo Kokalj, ki ji je za uvrstitev med osem najboljših zmanjkalo samo malo sreče.
Največ smo pričakovali od osemnajstletnikov, naših že preverjenih Mlakarja, Crnkovi-ča in Cevke. Prav tu pa je konkurenca tudi najhujša, tako da igralec zlahka izgubi v prvem kolu, lahko pa se uvrsti tudi v finale. Med posamezniki z doseženimi rezultati nismo bili ravno razočarani, saj dve uvrstitvi med najboljših osem v takšni konkurenci nista mačji kašelj.
Kljub vsemu pa ostaja grenak priokus, saj sta tako Čev-
ka kot predvsem tudi Mlakar v četrtfinalu izgubila proti nasprotnikoma, ki sta jih do sedaj redno premagovala. Po naših načrtih se je vse odvijalo vsaj v tekmovanju dvojic. Mlakar in Crnkovič sta »v tekmi za infarkt« premagala favorita Ljubljančana Jarca in Zemljo (sicer finalista med posamezniki) ter s tem za Kamničane drugič osvojila naslov državnih prvakov v dvojicah (prvič je to leta 1997 uspelo Cevki in Pogačar-ju v konkurenci do 12. let).
Naši mladi tenisači so tako znova dokazali, da v Kamniku igramo zelo dober tekmovalni tenis, ki je plod strokovnega dela trenerske ekipe. Na žalost imamo za doseganje še boljših rezultatov preslabe pogoje za vadbo pozimi. Prav v tem segmentu bomo v naslednjem letu morali napeti vse sile, tako da bomo (končno) lahko postavili pokrit teniški objekt in s tem zagotovili zimsko vadbo tako tekmovalcem kot tudi re-kreativcem, ki jih v Kamniku in okolici ne manjka.
SLOVENSKI ALPINIST
MARKO PREZELJ LETA 2001
Medtem, ko ostale športne zveze svoje najuspešnejše člane razglašajo običajno še pred koncem leta, ima Komisija za alpinizem (KA) v okviru Planinske zveze Slovenije (PZS) običajno zamudo. Tako so šele v soboto, 26. januarja 2002, med tekmovanjem za državno prvenstvo v ledenem plezanju v Solčavi razglasili najboljše v alpinizmu. Izbor je bil narejen na osnovi glasov alpinističnih kolektivov in Komisije za alpinizem vključno s Podkomisijo za vrhunski alpinizem (PZVA). Za najboljšega alpinista leta 2001 je bil ponovno izbran MARKO PREŽELI, član kamniškega alpinističnega odseka. To je bilo tudi pričakovati, saj so alpinis-'tičnadejanja, kijih je Marko opravil v preteklem letu na Aljaski, poleg vseh drugih v Alpah in Himalaji, izjemna ne samo na slovenski, ampak tudi na svetovni ravni.
Za najboljšo alpinistko leta 2001 je bila izbrana TINA D/BATISTA iz Ljubljane na osnovi kvalitetnih vzponov v Alpah in smučanja z Denali-ja. Za najboljšega alpinističnega smučarja pa je bil izbran VIKI GROŠELJ zaradi njegovega smučanja z vrha 8153 m visokega Čo Ojua. Priznanj za perspektivne alpinistice oziroma alpiniste in alpinistično smučanje niso podelili.
KLEMEN MALI ODPOTO VAL V PA TAGONIJO
Za Klemna Malija bi lahko rekli, da mu Patagonski hribi predstavljajo stalni izziv, saj se tja podaja že nekaj let zapored. Tako je tudi letos 4. februarja odletel v Argentino, v Bariloče. Tam bo en del sam, nekaj pa z ba-riloškimi plezalci in alpinisti, plezal v hribih v okolici Bariloč, nato pa načrtuje plezanje še v katedralskih stolpih Frey, če bo le kolikor toliko ugodno vreme. V Slovenijo se namerava vrniti okoli 10. marca, stroške te »mikro odprave« pa bo nosil kar sam.
PREZELJ JE PLEZAL V FRANCOSKIH ALPAH
Marko Prezelj ne spi na lovorikah, ampak je stalno aktiven. Tudi zima ne pomeni zanj časa mirovanja, ampak priložnost za kvalitetne vzpone. Ko je bil že v Franciji (nominiran je bil za »zlati cepin«, o čemer smo pisali v prejšnji številki) je po razglasitvi rezultatov skupaj s svojim ameriškim soplezalcem Stephenom Kochom odšel v Chamonbc. Zaradi slabšega vremena sta najprej v dolini Fer a Cheval ponovila zaledenela splava: Le Dam du Lac (VI, 120 m), in Tut la Chaume (VI, 240 m). Ko se je vreme popravilo, slapova sta v Aiguille du Pelerins v rekordnem času 5 ur ponovila smer Beyond Good and Evil (V/5+, 5 c, Al-2, 600 m), izstopila pa po zelo redko plezanem originalnem izstopu. Po dnevu počitka sta vstopila v smer There Goest the Neibourghood (V/8, 5c, A3, 900 m), v severni steni Aiguille Sans Nom. Prvi dan ju je po treh urah plezanja sneženje prisililo k bivakiranju. Naslednji dan pa sta po šestih urah splezala na vrh, na greben Sans Notna od koder sta sestopila po ozebni-ku med Drujem in Sans Nomom. Ta njun vzpon pomeni tudi prvo prosto in drugo ponovitev te devet let stare smeri in ponovni dokaz visoke kvalitete slovenskega alpinizma.
ALPINISTIČNA ŠOLA NA JALOVCU
Alpinistična šola lepo napreduje, ne samo s plezanjem po zaledenelih slapovih, ampak tudi z vzponi v »ta pravih« hribih. Tako se je v nedeljo, 3. februarja, 8 tečajnikov pod vodstvom Mateja Mošnika in Blaža Vrabca, ki jima je pomagal še Ambrož Bajde, povzpela iz Tamarja čez ozeb-nik na vrh Jalovca. Med sestopom so še malo ponovili osnove zimske alpinistične tehnike.
SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC
Letos mineva enajsto leto od kar se je med plezanjem v slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil Danilo Golob in šesto teto, ko je med nočnim reševanjem na severnem pobočju Brane kložasti plaz odnesel Janeza Plevela - Pubija. V spomin na ta dva kamniška alpinista, pa tudi na druge, ki so svoja življenja izgubili v gorah, je AO Kamnik 19. oziroma 20. januarja letos organiziral spominski pohod na Grintovec. V lepem vremenu se ga je udeležilo več kot dvajset članov odseka in tečajnikov letošnje alpinistične šole.
BOJČ
KDO BO V PRIHODNJE ZAVAROVAN KOT KMET ?
Gospodar, zakonec, naslednik, vsi ali nihče?
Pogoji, povezani z višino dohodka na kmetiji
Pogoji za obvezno pokojninsko, invalidsko in obvezno zdravstveno zavarovanje kmetov so povezani z višini dohodka kmetije. Le ti so se v lanskem letu močno povečali, zlasti višina katastrskega dohodka (k.d.), kar pomeni, da morajo kmetje izbrati druge možnosti zavarovanja, če si želijo zagotoviti socialno varnost, v kolikor jim dohodek omogoča zmožnost plačevanja prispevkov.
V razmišljanje naj navedem nekaj podatkov novembrskega posveta Kmetijske svetovalne službe Slovenije na Bledu z naslovom Posestna struktura in kmetijska politika. 90 % kmetij v RS dosega brutto dohodek do 2 mio SIT, od tega je polovica majhnih kmetij, ki dosega dohodek manj kot 500.000 SIT na leto. EU glede na skupno vrednost pokritja na posameznem gospodarstvu te kmetije opredeljuje kot majhne. RS ima po podatkih statističnega urada 2000 opredeljenih 86.319 kmetij, povprečna velikost kmetij je 5,5 ha, kar je 4-krat manj od EU. Povprečna starost nosilcev kmetij je na več kot 40.000 kmetijah več kot 55 let. Majhna posest, slaba posestna struktura, ostali ekonomski faktorji povzročajo visoke fiksne in ostale stroške kmetij in s tem posledično majhen dohodek na gospodarstvo, ni „ investicij, zaostajanje v, panogi, povečevanje regionalnih razlik, revščino na podeželju, negativno vzdušje v kmetijstvu in nizko socialno varnost zaposlenih na kmetijah.
Kmet, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot edini in glavni vir in ni v delovnem razmerju, se lahko vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov (uredba U. L. RS 35/01), če je dohodek iz kmečkega gospodarstva v letu 2000 926.497 SIT (seštevek k.d. in dobička iz kmetijske dejavnosti, kamor sodijo dopolnilne dejavnosti: perutnina, delo s
kmetijsko mehanizacijo, kmečki turizem...) ali če je netto k.d. 441.189 SIT. Dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki se upošteva tudi za pridobitev pravice do denarne in socialne pomoči, se po zadnji objavi v Uradnem listu ugotovi tako, da se k.d. pomnoži s faktorjem 2,6. V kolikor kmetija dosega predpisan dohodek ali k.d. iz kmetijske dejavnosti, je obvezno od minimalne plače zavarovan en član kmetijskega gospodarstva za vse pravice, ostali člani se lahko zavarujejo prostovoljno. Prispevek za zdravstveno zavarovanje se plačuje glede na višino k.d., zato so kmetje razvrščeni v razrede glede na višino k.d. kmetije. Obvezno pokojninsko zavarovanje je povezano tudi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem v višini 18,78 % od k.d. kmetije ne glede na število zavarovancev. Zaradi nizkega dohodka majhnih oz. kar povprečnih kmetij je navadno drugi član gospodarstva zavarovan le zdravstveno. Za ožji ali širši obseg zavarovanja pa se lahko zavarujejo ostali člani kmečkega gospodarstva, ki si plačujejo prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova kmetijske dejavnosti za vse ali del pravic, seveda odvisno od zmožnosti in pripravljenosti plačevanja zavarovanca, kar je odvisno od dohodka gospodarstva. To je značilno tudi za majhne mešane kmetije, kjer isp/,vye,činj moški zaposleni izven kmetije. V primeru neza-varovanja za širši obseg le-ta ne zagotavlja socialne varnosti, zlasti ne v primeru mladih prevzemnikov kmetij, nadomestila za čas porodniške, in druge pravice, ampak omogoča samo državno pokojnino na stara leta. Kmetje, ki ne dosegajo predpisanega dohodka ali višine samo k.d. za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se lahko zavarujejo tudi samo za zdravstveno zavarovanje, če dosegajo višino k.d. 157.370 SIT. Dohodek in višina k.d. postajata dolžnost in
DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO SOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA
V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO
• malo šolo za pse med 3. in 7, mesecem starosti,
• začetne tečaje šolanja psov po programih A, B in C,
• nadaljevalne tečaje I, II in III,
• agality in frisbee sport,
• tečaj za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine).
VPISI BODO VSAKO NEDELJO V FEBRUARJU MED 9. IN 12. URO NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU
ZAUPAJTE 20-LETNI TRADICIJI ŠOLANJA PSOV, POKLIČITE TELEFONSKO ŠTEVILKO 031 277 267.
OBVESTILO O OCENJEVANJU IN ODBIRIPLEMENJAKOV
Komisija Upravne enote Kamnik za ocenjevanje in odbiro plemenjakov za naravni pripust bo v skladu z določbami Zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in Odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list RS, 16799) v mesecu maju opravila ocenitev in odbiro plemenjakov.
Imetniki živali lahko za odbiro prijavijo plemenjake, ki ustrezajo predpisanim pogojem (so oštevilčeni, klinično zdravi in imajo dokument o znanem poreklu).
Prijave sprejema Upravna enota Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (soba 43), do vključno 5. marca 2002.
Upravna enota Kamnik
tudi osnova za pravice kmetov. Če se ustavimo ob sedanji povprečni velikosti kmetij na področju svetovalne enote za kmečko družino in dopolnilne dejavnost na kmetijah -Enota Kamnik, ki obsega področje (vključeni so tudi podatki za Občino Moravče, katero pokriva svetovalka za kmečko družino s sedežem v Litiji) UE Kamnik in UE Domžale, ugotovimo, da je po statističnih podatkih popisa v kmetijstvu za leto 2000 Velikost kmetij naslednja. Od skupno 2187 kmetij jih 1912 obdeluje do 10 ha (87,43%), 231 kmetij 10 ha do 20 ha (10,25 %), 40 kmetij 20 ha do 30 ha (1,83%), 4 kmetije nad 30-50 ha. Verjetno podatki niso popolnoma natančni, ker verjetno niso povsod zajeta vsa najeta zemljišča v obdelavi. Vendar ne glede na to iz podatkov ugotovimo, da ima po podatkih samo 44 kmetij v obdelavi nad 20 ha kmetijskih zemljišč. Ob predpostavki, da so se kmetije povečale tudi v zadnjih dveh letih na račun opuščanja kmetovanja majhnih kmetij, pomeni, da le 2 % kmetij izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje, le redke za dva ali več zavarovancev. Ker je potrebno za obstoj kmetij doseči minimalno raven prihodkov, da so ekonomske razvojne kmetije sposobne investirati in ob tem poskrbeti tudi za socialno in zdravstveno varnost zaposlenih na kmetijah za vse člane kmečkih gospodarstev, organiziramo predavanje in razgovor:
*Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, g. Franc Kranjc - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov: obvezno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje - pogoji: višina katastrskega dohodka, višine prispevkov, starost ob upokojitvi, olajšave, dokup let, državna pokojnina, vdovska pokojnina, invalidska pokojnina, dodatek za telesno okvaro, dokup let, dodana doba (vojaški rok, na račun rojstva otrok v primeru nezavaro-vanja .. itd)
*Velikost kmetij v povezavi z obstoječo zakonodajo. Kos Marta, KSS Kamnik
*Zdravstveno zavarovanje kmetov - obvezno in prostovoljno zavarovanje, pogoji, pravice, višine prispevkov, pravice do nadomestil (bolniška, nega otroka ...) ZZZS, Izpostava Kamnik, ga. Kolar Nada, ga. Veronika Lednik ZZZS, Izpostava Domžale, ga. Tatjana
v torek, 26. februarja, ob 9. uri v prostorih dvorane občine Kamnik in v sredo, 27. februarja ob 9. uri v dvorani Janko Kersnik v Lukovici
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: univ. dipl. ing. MARTA KOS
Popravek
V članku Velika planina čaka na sneg v prejšnji številki KO je pri zapisu priimka vodje šole smučanja in deskanja na Veliki planini ter nekdanjega evropskega prvaka v deskanju na snegu Mateja Voroša prišlo do neljube napake. Imenovanemu in bralcem se iskreno opravičujem!
FRANC SVETELJ
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
Čeprav je slap pri partizanski bolnici Bela v Kamniški Beli, ki je bil na fotografiji v prejšnji številki, prav tako še v dolini Kamniške Bistrice in komaj tri četrt ure hoda oddaljen od glavne ceste, ve zanj relativno zelo malo ljudi. Bistveno bolj je poznan slap Orličje oziroma Vorglšc (kakor so mu že davno rekli domačini), ki ga v sedanjem času poznamo predvsem pod imenom Orglice, ki je samo kakšnih pet minut stran.
Je pa res, da se v Vorglšah tudi v največji suši voda vsaj cedi po skalah, medtem ko slap pri
kakšnih 50 m za mostom čez Kamniško Belo. Na parkirišču so tudi planinske oznake in nato markacije.
Po širokem kolovozu nadaljujemo po dolini navzgor. Občasno so na drevju narisane tudi planinske markacije, vmes pa tu in tam tudi peterokraka zvezda, ki pravzaprav predstavlja markacijo za bolnico. Po kolovozu nadaljujemo do križišča, kjer na smerni tablici piše, da je do Pre-sedlaja še 2.15, do Konja 2.45 in do Korošicc 4.15. Tu zavijemo levo in se dosledno držimo leve ■steze. Ko se ta najbolj približa
Ostajamo v severnem delu kamniške občine, dokler ta del še spada v našo občino. Tokrat zelo verjetno odgovor na vprašanje, kako se imenuje kraj na fotografiji, ne bo pretežak, saj ga samo v enem letu obišče več tisoč ljudi, poleg tega pa je na nek način povezan tudi s partizansko bolnico v Kamniški Beli.
Odgovor pošljite na dopisnici do 19. februarja na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
bolnici običajno povsem presahne. Najizdjjtnejši je po močnem deževju, pa tudi spomladi, ko se višje v gorah še tali sneg. Vendar je letos, vsaj glede na dosedanjo zimo, to bolj malo verjetno.
In kako pridemo do tega slapa oziroma kraja, kjer je v drugem obdobju druge svetovne vojne delovala bolnica? Če prihajamo po dolini Kamniške Bistrice navzgor, zavijemo v Pred-beli z glavne ceste v dolino Kamniške Bele. To lahko Storimo tik pred mostom čez Kamniško Belo po širokem kolovozu, vendar moramo nato po približno 200 metrih prečkati potok, kar ob večji vodi ni ravno enostavno. Kakšnih 50 m po prečkanju potoka je na levi strani steza, ki pripelje z manjšega parkirišča. Tam je na skali napis P. BOLNICA BELA. To parkirišče pa je
hudourniku, ga prečimo (na skali sredi hudournika je puščica in peterokraka zvezda) in nadaljujemo po stezici še kakšnih 100 m, da pridemo do kraja, kjer je bila nekdaj bolnica. Na to spominja tudi spominska plošča, pritrjena na skalno steno in na kateri piše: Od leta 1943 do leta 1945 je tu delovala partizanska bolnica Bela. V njej je umrl ameriški pilot Otto Hinds iz Colorada. 14.10. 1917-20. 07. 1944.
Če gremo od bolnice še kakšnih 40 m naprej, lahko vidimo grapo in skalni prag, preko katerega v ugodnih razmerah pada tudi slap.
Naš žreb je med pravilnimi odgovori izbral: MARJANA KOVICA iz Domžal, Železniška 3, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Februarski večer poezije
Mladi forum ZLSD Kamnik prireja februarski večer poezije, ki bo v petek, 22. februarja, ob 20. uri v kamniški kavarni Veronika. Na družabni večer ste vabljeni vsi, ki ste pripravljeni pred publiko prebrati vsaj eno lastno pesem. Vstop bo prost. Prijavite se lahko do 21. februarja po telefonu 041/809-136 (Nataša).
SAMO TRTNIK tiskovni predstavnik MF ZLSD Kamnik
Za samostojne podjetnike, mala in večja podjetja ažurno in kakovostno vodimo posbvne knjige po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva,
RAČUNOVODSKI SERVIS
Vodimo celotno računovodsko evidenco, vključno z izdelavo zaključnega računa ali posamezne evidence, kot so:
1. knjiženje poslovnih dogodkov v glavno knjigo
2, davčno knjigovodstvo vključno z izdelavo DDV obračunov
3. vodenje analitične evidence kupcev in dobaviteljev
4, obračun plač, nadomestil in drugih osebnih prejemkov
5, obračun amortizacije in prevrednotenje (revalorizacija)
6. izdelavo zaključnega računa vključno z bilanco
7. izdelavo poslovnih poročil
8, izdelavo davčnih izkazov
Prepričani smo, da bomo izpolnili Vasa pričakovanja,
Za dodatne informacije se oglasite osebno v poslovni enoti na Slamnikarski 14 (ob skladišču pohištva Vele) v Domžalah, | vsak delovni dan 7. do 15. ure,
ali pa pokličite po
telefonu 721 82 93, gospo Tomažin.
H
Komu mar za okolje?
lici pojavila kakšna huda bolezen?
Ne gre za to, kdo je pristojen, da te odpadke pobere, gre za to, daje kaj takega sploh mogoče, do vrtca ni več kol 100 metrov, do šole ne več kot 200 metrov. Podjetje, [pristojno za odvoz, inšpekcijske službe, ki naj bi izvajale nadzor, občinska oblast, ekološke organizacije ali ne nazadnje ljudje, ki tu živimo, smo bolj ali manj krivi za takšne pri-
Vsakodnevna »idila«, kakršna je na sliki, je že nekaj časa stalnica življenja prebivalcev iz Groharjeve ulice na Duplici in še za marsikoga, ki živi v bližini. V neposredni bližini tega spomenika človeški umazaniji in njegovemu odnosu do okolja sta šola in vrtec, vsak dan se mimo pelje ali hodi veliko otrok iz vrtca, šolarjev in njihovih staršev. Res dobra popotnica za bodočnost, za otroke bodo ti prizori postali nekako samoumevni in »naravni«..
Seveda se vprašamo - kdo je kriv? Če koga [pokažemo s prs-
tom, bo takoj našel ti- )s soč in en izgovor in ':-krivdo kaj hitro preložil na koga drugega, če na nikogar ne pokažemo, se ne bo nič zgodilo. Pod zabojniki za odpadke že več tednov med vsemi drugimi 'smetmi leži »crknjen« golob,  vsakomur, ki ima vsaj malo pojma, je jasno, kaj se lahko zgodi, če se s tem hra- mi nita maček ali pes ali če se lega, boljše da ne, dotakne kakšen otrok. Se bomo potem čudili, če se bo v naši oko-
zore. Komu je sploh mar za okolje, v katerem živimo?
ROK KRALJ
Na podlagi zanimanja bralcev in naših prizadevanj, da vam prinašamo aktualne, zanimive informacije, začenjamo danes z novo rubriko KOTIČEK PRA V(N)IH NASVETOV.
Namenjena je vsem, ki želijo pojasnilo in nasvet v zvezi s splošnimi problemi širšega značaja, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Naši sodelavci, ki se ukvarjajo s področjem prava, bodo skušali najti odgovore na vaša vprašanja. Danes pa vas seznanjamo s koristnimi informacijami s področja pravic zdravstvenega zavarovanja, za katere je prav gotovo dobro, da jih poznate.
SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere bi bilo dobro vedeti
Zdravstvene storitve iz obveznega zavarovanja se nanašajo na zdravljenje bolezni, poklicnih bolezni, poškodb pri delu ter poškodb izven dela. Obseg pravic, do katerih so upravičene zavarovane osebe, je dokaj obsežen, zato naj omenim morda le malo manj znane.
Pravice zavarovanih oseb do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti poleg že dobro znanih, kot so npr. zdravniški kurativni pregledi in preiskave ter zdravstvena nega, zagotavljanje storitev nujne medicinske pomoči, prevozi z reševalnimi vozili, obsegajo tudi hišne obiske zdravnikov in članov tirna razvojne medicine, kadar zavarovana oseba zaradi svojega zdravstvenega stanja ali drugih okoliščin ne more priti k zdravniku v ambulanto ali razvojno ambulanto, storitve osnovne funkcionalne in ko-rektivne fizioterapije. Zavarovane osebe s kroničnimi bolečinami v hrbtenici, z degenerativnimi revmatski-mi spremembami velikih sklepov spodnjih udov, z osteoporozo oziroma pri katerih je pričakovati nastanek in slabšanje osteoporoze ter z vnetnimi revmatičnimi boleznimi, ki so bile vključene v ustrezni edukacij -ski program, so po presoji osebnega zdravnika v koledarskem letu upravičene do največ 10 dni fiziotera-pevtske obravnave.
Pravica do storitev
zobozdravstvene
dejavnosti
Nadalje imajo zavarovane osebe pravice do storitev s področja zdravljenja zobnih in ustnih bolezni, in sicer:
1. pregled na zahtevo zavarovane osebe, vendar največ enkrat letno;
2. zdravljenje zob, njihovo polnjenje (plombiranje), nadgrajevanje, rentgenska diagnostika zobovja ali čeljustnic, zdravljenje vnetnih in drugih sprememb ustne sluznice ter oral-nokirurške in maksilofacialne operativne storitve;
3. zobnoprotetični nadomestki, ki so opredeljeni s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja;
4. kontrolni pregled šest mesecev po končanem konzervativnem ali zob-noprotetičnem zdravljenju.
Zavarovane osebe so upravičene
do naslednjih z.obnoprotetičnih storitev oziroma nadomestkov:
1. prevlek, kron, nazidkov ter vlitih zalivk v primerih, ko okvarjene zobne krone ni mogoče zadovoljivo obnoviti s plombiranjem; je to potrebno zaradi dviga ugriza; biomehanski vidiki narekujejo izdelavo takšnega nadomestka na podpornih, retencijskih zobeh za delne snemne proteze ali parodon-tološko podprte proteze ali za teleskopsko prevleko, kije potrebna za izdelavo mostička oziroma proteze, kije pravica po pravilih;
2. priveska, kadar se z njim nadomesti stranski sekalec, kije togo vezan na podočnik;
3. mostička, če manjka zavarovani osebi en ali več zob v vidnem področju, najmanj trije zobje v vrzeli zapored ali štirje zobje v dveh vrzelih v istem ali v obeh kvadrantih oziroma v zaporedju in jih je možno nadomestiti z enim mostič-kom. Pri tem med manjkajoče zobe ne šteje modrostnik;
4. snemne delne proteze, če manjkajo trije ali več zob zapored in izdelava mostička ni možna, trije ali več zob na koncu zobne vrste (najmanj kočniki) enostransko ali ob tem še kakšen zob v istem ali drugem kvadrantu iste čeljusti, zobje v več vrzelih in bi vsaka zase predstavljala pravico do mostička skladno s pravili;
5. totalne zobne proteze, če manjkajo zavarovani osebi vsi zobje v eni čeljusti.
Trajnostna doba zobozdravstvenih storitev in pripomočkov teče od dneva opravljene storitve. Od tega dne do izteka garancijske dobe je izvajalec dolžan opraviti vsa morebitna potrebna popravila na svoj račun. Garancijska doba znaša za: zalivke 9 mesecev; prevleke, krone, mostičke in proteze pa 1 leto. Za zalivke na mlečnih zobeh pri predšolskih otrocih ni garancijske dobe.
V okviru pravice do storitev specialistično-ambulantne, bolnišnične in terciarne zdravstvene dejavnosti imajo zavarovane osebe pravico do storitev specialistično-ambulantne dejavnosti, ki obsega-
jo specialistične preglede in zahtevnejše storitve s področja diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne sodijo v osnovno zdravstveno dejavnost in se lahko 'opravijo na ambulantni način. V okviru specialistično-ambulantne dejavnosti imajo ženske tudi pravico do zunaj telesne oploditve, in sicer do največ štirih poskusov v rodnem obdobju za vsak porod.
Pravica do zdraviliškega zdravljenja
Zavarovani osebi so zagotovljene storitve zahtevnejše medicinske rehabilitacije, ki se izvajajo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih. Zdraviliško zdravljenje je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, na kliniki ali inštitutu. Šteje se, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, če se to nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najpozneje pet dni po odpustu. Izjemoma je ta doba lahko daljša, ko iz medicinskih razlogov ni možno prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodilo zavarovani osebi. V teh primerih se mora rehabilitacija začeti z datumom prenehanja kontraindikacij za zdraviliško zdravljenje;
Zdravljenje v zdravilišču brez souporabe naravnega zdravilnega sredstva ne šteje za zdraviliško zdravljenje. Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja, če zdravniška komisija zavoda ugotovi, da je le-to utemeljeno. Ta pravica je zagotovljena pri bolezenskih stanjih, ki so določena s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, če zdraviliško zdravljenje zagotavlja izpolnitev vsaj še enega od naslednjih pogojev:
1. bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas;
2. povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti;
3. preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas;
4. zmanjšanje pogostnosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici.
Zdraviliško zdravljenje traja praviloma 14 dni. Izjemoma sme zdravniška komisija predlagati daljše zdravljenje ali ga na predlog zdravilišča podaljšati do 28 dni, če je s tem pričakovati občutno boljši uspeh rehabilitacije. Zdraviliško zdravljenje se izvaja v določenem trajanju brez. prekinitev. Če prekinitev zahteva zavarovana oseba, izgubi pravico do nadaljevanja zdraviliškega zdravljenja. Zdraviliško zdravljenje otrok traja praviloma 21 dni.
Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja največ enkrat na dve leti, otroci pa največ enkrat letno.
Ogrevanje z drvmi
Ločimo obnovljive in neobnovljive vire energije. Prvi se v naravi nenehno obnavljajo (energija sonca, biomase, vetra, vode, geotermalna energija), zaloge drugih pa so omejene (fosilna goriva, jedrska energija, energija kemičnih reakcij iz mineralnih virov).
Tokrat nekaj o biomasi. S to besedo označujemo obnovljive vire, ki so v pretežni meri rastlinskega izvora. Sem štejemo drva, lesne sekanec, stiskance, tablete (peleti), slamo, hitrorastoče energijske rastine, poljedelske odpadke, bioplin, posušeno živalsko blato, ki ga ponekod
uporabljajo za kurjavo, in še kaj bi se našlo.
V našem okolju nas zanima predvsem ogrevanje z drvmi, saj velja Slovenija za eno najbolj gozdnatih držav Evrope. Več kot 50% površine naše domovine je pokrite z gozdovi, v strukturi primarne energije pa koristimo le 4% biomase (Avstrija jo 12%), ob tem pa uvažamo kar 75% primarne energije.
V preteklosti je bila pri nas uporaba drv za kurjavo zelo razširjena. Z nizkimi cenami tekočih in plinastih fosilnih goriv pa so postala drva ekonomsko manj zanimiva, predvsem zaradi
le 5,90 SIT (pod enakimi pogoji pri ZP 9,20 SIT, pri ELKO 9,11 SIT), če pa drva pripravimo sami iz lastnega gozda, pa nas pride strošek še bistveno manj. Kje je potem zadržek, da jih v večji meri ne uporabljamo?
Predvsem je »huda« nabavna cena tovrstnih kurilnih naprav, ki pa se tudi v tem primeru izkaže, da je najceneje tisto, kar je sprva dražje.
Primerjavo rentabilnosti investicije v sodobno kurilno napravo s pripadajočo opremo na drva ali enakovredno nizkotem-peraturno na ELKO pokaže naslednji primer:
Cene sodobnih kurilnih naprav na drva in enakovrednih na ekstra lahko kurilno olje (ELKO), brez DDV:
Moč kotla	kotel na drva, z vso opr.	nizkotemper. kotel na ELKO	
		višji cen. razred	nižji cen. razred
pribl. 20 kW	1.210.000 SIT	540.000 SIT	250.000 SIT
30 kW	1.380.000 SIT	590.000 SIT	260.000 SIT
40 kW	1.490.000 SIT	710.000 SIT	290.000 SIT
Podatki o enakovredni količini kuriv po kurilni vrednosti in cenah:
ELKO	2.000 lit.	2.500 lit.	3.000 lit.	3.500 lit.	4.000 lit.
cena 82 SIT/I	164.000 SIT	205.000 SIT	246.000 SIT	287.000 SIT	328.000 SIT
DRVA buk.	8,33 pm	10,42 pm	12,50 pm	14,58 pm	16,67 pm
12.800 SIT/pm	106.624 SIT	133.376 SIT	160.000 SIT	186.624 SIT	213.376 SIT
Cene 5. 12. 2001, ekvivalent kurilnosti 1 pm bukovih drv je 240 lit. ELKO pm - prostominski meter drv (1 pm drv - 0,69 m3 lesa drv)
Trajnostne dobe pripomočkov
Sestavni del standarda pripomočkov je tudi doba, po preteku katere lahko zavarovana oseba dobi nov pripomoček (trajnostna doba), kije odvisna od vrste pripomočka in starosti zavarovane osebe. Zavarovana oseba ima po izteku trajnostne dobe pravico do novega pripomočka, če je postal prejšnji zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb neuporaben ali pa ga ni mogoče popraviti ali prilagoditi. Zavarovana oseba nima pravice zahtevati novega pripomočka, čeprav je njegova trajnostna doba potekla, če je pripomoček po mnenju pooblaščenega zdravnika še vedno funkcionalno ustrezen.
Zavarovana oseba ima pravico izvedeti ob prihodu k izvajalcu, kolikšna je čakalna doba za storitev, ki jo potrebuje oziroma kdaj bo storitev lahko opravljena. Če ji drug izvajalec v skladu s pravili omogoči storitev v krajšem času, je to utemeljen razlog, da uveljavi storitev pri njem.
Izvajalec ne sme zavarovani osebi zaračunati nikakršnih doplačil za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja, kar zadeva vrsto storitev, njihov standard, trajnostna dobo in podobno. Izvajalec lahko zahteva plačilo ali doplačilo, kadar zavarovana oseba zahteva ali predhodno soglaša, da se storitev oziroma pripomoček uveljavi v višjem oziroma drugačnem standardu. Če izvajalec neupravičeno zahteva doplačila, ima zavarovana oseba pravico zahtevati povračilo od zavoda. Pri tem mora zavodu predložiti dokazila o plačilu zdravstvenih storitev.
Zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov zdravljenja, vključno z zdravili, tehničnimi pripomočki in prevozi, če so bile zdravstvene storitve opravljene v samoplačniš-ki ambulanti.
Ali ste vedeli, da:
• ima mati, ki pretežno doji hospi-taliziranega otroka, v tem času pravico do bivanja v bolnišnici. Zavod krije stroške nastanitve in prehrane v višini cene oskrbnega dne, kije določena s pogodbo med njim in bolnišnico,
• znaša trajnostna doba pripomočkov za vid (za očala) najmanj 2 leti, za otroke, mlajše od 15 let, pa 1 leto,
• ima zavarovana oseba pravico do psa vodnika, če gre za slepo osebo z vidom do 0,02 z ustreznimi psihofizičnimi lastnostmi in bivalnimi pogoji,
• napotnica za specialistični pregled ni potrebna za pregled pri okulistu zaradi ugotavljanja vida oziroma predpisovanja pripomočkov za vid; za pregled in zdravljenje pri specialistu - psihiatru; pri pregledih zaradi odkrivanja kontaktov pri tuberkulozi in spolno prenosljivih boleznih ter za kontrolne preglede po končanem zdravljenju, ki so predpisani z zakonom.
IRENA DOVČ
časovno zamudnih postopkov kurjenja, kar ni bilo sprejemljivo za vse hitrejši življenjski ritem. V zadnjih letih pa je tehnika, ogrevanja na drva naredila velik korak naprej. Potrebo po prisotnosti vzdrževalca ognja so sodobni mali kotli na polena za individualne hiše v veliki meri že odpravili, saj z eno polnitvijo kurišča dosegajo obratovanje tudi 20 ur in več, to pa pomeni polnjenje kurišča le 1-krat, v hujšem mrazu do 2-krat dnevno. Najboljši tovrstni kotli nove generacije dosegajo izkoristke tudi preko 90% in ustrezajo vsem predpisanim zahtevam glede količine škodljivih izpustov. Tako dober izkoristek in okolju prijazno obratovanje jim poleg vrhunske konstrukcije kotla omogoči prigradnja primerno velikega hranilnika toplote, ki naj znaša najmanj 50 lit-rov/kW moči kotla. Naloga hranilnika je, da sprejme presežno toplotno energijo iz kotla ob polnem gorenju in jo vrne v sistem, ko gorenje v peči pojenju-je oz. kotel ne deluje več. Zli to poskrbi krmilna avtomatika kotla. V hranilnik toplote je lahko vgrajen tudi bojler za sanitarno vodo, prav tako pa je v sistem lahko povezano morebitno solarno ogrevanje vode ali pa dogrevanjc na kak drug način.
Drv imamo torej dovolj. Pri pravilnem kurjenju z njimi ne onesnažujemo zraka, ker praktično ne vsebujejo žvepla. So domači vir energije, ki je vedno na razpolago in je tako neodvisen od uvoženih energetskih kriz. Iz prispevka »Koliko nas stane ogrevanje«, objavljenega v tej rubiriki v eni od prejšnjih številk KO, ste lahko iz tabele razbrali, da nas pride ogrevanje z drvmi najceneje. Pri sodobnem kotlu z izkoristkom 90% nas je lani decembra stala 1 kW pri drveh, kupljenih v trgovini.
Vaši kurilni napravi moči 20 kW na ELKO se izteka življenjska doba (približno 20 let). Razmišljate o zamenjavi? V kolikem času bi se vam izplačala investicija v (dražjo) sodobno kurilno napravo na drva (izkoristek 90%) v primerjavi z enakovredno (a cenejšo) nizkotemperatur-no na ELKO? V minulih letih ste porabili povprečno 3.000 litrov ELKO.
Za višji cenovni razred (npr. Viessmann) je:
Izračun let, ko se vam razlika vložka v investicijo za ogrevanje na drva povrne s prihrankom na kurivu:
L - razlika v ceni vložka v investicijo / letni prihranek na kurivu
1. varianta, če bi drva kupovali:
L - (1.210.000 - 540.000) : (246.000 - 160.000) - 7,8 let
2. varianta, če imate lasten gozd, pripravo drv pa vzamete za rekreacijo:
L - (1.210.000 - 540.000) : (246.000 - 0) - 2,73 let
Analogno si s pomočjo navedenih tabel in postopka lahko sami izračunate svoj primer.
Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor, oz. njegove Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) poteka preko energetskih svetovalnih pisarn (ESP) projekt brezplačnega energetskega svetovanja občanom (ENSVET). Vodi ga Gradbeni inštitut ZRMK, sodelujejo pa nekatere občine, med njimi Občina Kamnik. ESP Kamnik je na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), kjer dobite občani brezplačno nasvete ter informacijsko gradivo. Obiščete nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočamo predhodno najavo po tel. 8318 191.
IVO GAŠPERIČ, energetski svetovalec
Iskrica za varčno rabo energije
Toplotna črpalka za sanitarno vodo prihrani 6001 kurilnega olja
Toplotna črpalka je narobe obrnjen hladilnik. Za pogon potrebuje 500 vatov električne moči, iz okoliškega zraka pa pridobi še štirikrat toliko. Ogrevanje vode za kopalnico in kuhinjo vas v topli polovici leta stane samo 1200 tolarjev na mesec. Kotel, ki gori samo zaradi gretja vode, porabi v istem mesecu 100 litrov olja. Toplotna črpalka omogoča, da peč za pol leta ugasnemo. V gostinstvu pa ima toplotna črpalka celo dvojni učinek: ohlaja in razvlaži vročo kuhinjo in daje mnogo tople vode. Cene
. Toplotna črpalka z bojlerjem za 200 1: 244.000 SIT
• Toplotna črpalka za priključek na obstoječi bojler:       168.000 SIT Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolek-torlih, toplotnih črpalkah In o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon liki Šolar. Ugoden nakup s popusti.
Kon Ti ki
Šolar
PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO
Ljubljanska 21/K (pri pekarni Duplica), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si
Iz januarske črne kronike
Vlomilci iščejo tudi avtomobilske ključe...
Prvi mesec letošnjega leta smo zaceli s četrtino manjšim številom prometnih nesreč kot lani. Januarja so namreč policisti na območju kamniške in komendske občine zabeležili 50 prometnih nesreč, od tega se jih je osem končalo z lažjimi telesnimi poškodbami, ostalih 42 pa le s poškodovano pločevino.
Med 35 kaznivimi dejanji je bilo dobra polovica (18) vlomov in 9 tatvin.
Zaradi kršitve javnega reda in miru so morali policisti posredovati 29-krat, od tega je bila večina kršitev v zasebnih prostorih (18), ostalo pa na javnih mestih.
Ker so v zadnjem času tudi na našem območju vlomi in ropi vse pogostejši, bomo našteli nekaj najbolj značilnih.
7.1. je neznani mlajši moški v ■Prešernovi ulici napadel delavca Kambusa, ga pobriz-gal s sprejem in mu iztrgal vrečko z denarjem. Neznanec je s plenom zbežal proti spodnjemu delu Kamnika. Policisti roparja še iščejo.
7. 1. podnevi je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na ulici Matije Blejca. Zlomil je cilindrični vložek ključavnice in prišel v stanovanje, od koder je odnesel ročno uro, zlat nakit, denar, masažni aparat in ključe osebnega avtomobila.
9. 1. je neznanec vlomil v stanovanje na Tunjiški cesti, pobral denar in ključe osebnega avtomobila. Čez dva dni pa je z ukradenimi ključi odpeljal še osebni avto.
12. 1. je neznanec razbil kletno okno na stanovanjski hiši v ulici Toma Brejca in odnesel dva videorekorderja, video kamero, mobilni telefon  in denar.
17. 1. nekaj pred 22. uro je neznanec vlomil v stanovanje na Klavčičevi in začel odpirati omare. Pri tem se je zbudila oškodovanka, vlomilec pa jo je z ostrim predmetom poškodoval in pobegnil.
18. 1. je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Tunjicah in ukradel zlat nakit, zapestno uro Swatch in žig.
19. 1. je doslej neznani storilec odprl okno stanovanjske hiše v Podgorju in vstopil v notranjost. Med vlomom ga je nekaj zmotilo, tako da mu iz hiše ni uspelo odnesti ničesar in je pobegnil.
28. 1. ponoči je bilo vlomljeno v skladišče na Bakovni-ku. Vlomilci so odnesli več kosov električnega orodja v vrednosti okrog 1 milijona SIT.
29. 1. je neznanec vlomil v stanovanje na Groharjevi ulici in odnesel mobilni telefon in nekaj denarja.
F. S.
V SPOMIN
MINKI BROJAN
Rožčeva iz Šmarce
15. februarja mineva leto dni, odkar Te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob,' prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Hvala vsem, ki našo mamo ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Februar 2002
Lirašem...
Jeseni bo Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« Kamnik praznovalo 120-letnico svojega obstoja in vse priprave so že v polnem teku. Kot član, pevec, solist, kjer leta dajejo svoje, sem se odločil, da bom v tem času končal 55-letno aktivno delovanje v zboru. V naslednjih vrsticah pa želim opisati moje pevske občutke.
Lira je zrasla kot stoletni je hrast, in krošnjo ovijala med pevce je nas, in zrasel je zbor, ki donel je v svet, čez meje slovenske spoznal ga je svet.
Spoznali smo pesmi še drugih rodov, prijateljstva, sreče in tisoč glasov, združuje se v pesmi naš narodni glas, čeprav ga zapoješ kje daleč od nas.
K Lirašem sem stopil, ko bil sem še mlad, čez petdeset let tam prepeval sem rad, zdaj čas narekuje mi vzeti slovo, bom moral pustiti petja željo svojo.
V januarju so se poročili:
- BRAJER JERNEJ, Godič 80 B, puškar, star 29 let in
HUMAR BARBARA, Kamnik, Pot 27. julija 2 A, univ. dipl. biologinja, stara 28 let
- GRADIŠEK FRANCI, Kregarjevo 14, trgovec, star 30 let in POTOČNIK IRMA, Stotnik 12, delavka v davčni upravi, stara 25 let.
V januarju so umrli:
- SPRUK ANGELA, roj. Klemene, Hrib pri Kamniku 3, upok., stara 87 let
- SITAR UUDMILA, Kamnik, Jakopičeva ulica 27, upok., stara 81 let
Upaj. ali ne, doseči kar je daleč kot nebo. Blagor duši hrepeneči po nečem, kar je lepo...
ZAHVALA
Po težki bolezni se je v 72. letu življenja od nas tiho za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
IVAN MLAKAR
Iskreno se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra za nesebično skrb, gospodu Tonetu Ftičarju za poslovilne besede, pevcem društva Solidarnost, članom Mestne godbe Kamnik, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Julka, hči Tatjana ter sinovi Cveto, Janez, Roman in Igor z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, januar 2002
Sem pevskih prijat'lov izgubil nebroj, za vedno odšli so v večni pokoj, v spominu pa v pesmi so ostali pri nas, prišel pa bo čas tudi za nas.
V zadnjem sem času takole dojel, da prav 'ga veselja več nisem imel, prišel bo kdo drug in stopil med vas, za mlade prihaja novi zdaj čas.
Je Samo imel veliko darov,
kot pevec, skladatelj in vodja zborov,
zdaj delal bo zase en čas,
saj delal je vedno za druge, za nas.
Pevovodja je novi gospod zdaj dr. Andrej, ki vodil bo Liro k zmagam naprej, ima vso ostrino in znanje in moč, vsem bo pri delu velika pomoč.
Odhajam in pel bom sebi še sam,
vse dobro želim, pa Lirašem vsem vam,
bilo je lepo vso vrsto teh let,
ko Lira bila je lep zborovski cvet.
AVGUST OGRINEC
- GERBEC STANISLAV, Pšajnovica 8, upok., star 81 let
- MUŠIČ MILAN, Podgorje 118, kmet, star 54 let
- CIGLIČ ALOJZIJ, Kamnik, Jenkova ulica 16, upok., star 81 let
- MARINKO MARIJA, roj. Slapar, Zgornje Palovče 1, upok., stara 68 let
- ANDRENŠEK MITJA, Trbovlje, Dom in vrt 47, star 40 let
- MAGYAR SILVESTER, Kamnik, Jenkova ulica 3, star 64 let
- MIKUŠ PETAR, Podgorje 52, upok., star 67 let
- KOČAR JAKA, Šmarca, Sončna ulica 13, študent, star 19 let
- KRMAVNAR JOŽEF, Zagorka nad Kamnikom 5 A, upok., star 88 let
- KLADNIK VIDA, Kamnik, Klavčičeva ulica 3, upok., stara 75 let
- LAH PETER, Komenda, Glavarjeva cesta 104, upok., star 77 let
- ROSEC JOŽEF, Kamnik, Kettejeva ulica 11, upok., star 70 let
- ZIHERL VALENTIN, Gornji Grad, Attemsov trg 33, star 88 let
I    Spomin na mamo pokopano
nam v srcu spi...
Umrje mama vse prerano, I    četudi sto let doživi.
ZAHVALA
V 96. letu je za vedno zaspala naša draga mami, babica, prababica, sestra
t.... j     -■>->•,. ..... in.te ta
MARIJA DRAGOVAN
iz Kamnika
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, njenim in našim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego in skrb v zadnjih mesecih njenega življenja, kakor tudi pevcem Krt, trobentaču in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, Mekinje, Godič, Črna, Šmarca, Gornji Grad, februar 2002
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in Čakala, da prideš ti. Sedla bo na rolna tla in jokala ker te ni.
V SPOMIN
15. februarja mineva leto dni, odkar nas je po tragični nesreči zapustil naš dragi sin, brat, stric in prijatelj
MATIJA KOTNIK
z Vrhpolja
Vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji grob in se ga spominjate, se iskreno zahvaljujemo.
Matija, za vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
Februar 2002
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in stric
JANEZ TONIN
iz Podgorja 28A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za vso skrb in pomoč osebju Doma starejših občanov Kamnik in zdravstvenemu osebju z Golnika. Iskrena hvala gospodu župniku Šuštarju za opravljen pogrebni obred in pevcem s pevovodjo Primožem Leskovcem.
Hvala tudi praproščakoma Društva upokojencev in ZB Kamnik ter govorniku ZB za poslovilni govor.
Žalujoči vsi njegovi
Februar 2002
Če me iščete, me Učite v vaših srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas
ZAHVALA
Sporočamo vam žalostno vest, da nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
JANEZ VRTAČNIK
iz Srednje vasi pri Kamniku
Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam izrekli sožalje, nas tolažili z besedami upanja, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gospodu Majcenoviču za zapete pesmi, gospodu župniku za nagovor in lepo opravljen pogrebni obred ter gasilcem gasilskega društva Srednja vas za izrečene besede ob slovesu in zadnji pozdrav. Vsem mladim, ki ste Janeza v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Januar 2002
Telo Tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa laldst srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otolen, ker Tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 66. letu življenja zapustila naša dobra mama, stara mama, tašča, sestra in teta
REZKA POD JED
roj. Pestotnik iz Laniš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem tovarn Eta, Svilanit, Eti Saint Gobain in Domu starejših občanov Kamnik. Posebna zahvala sosedom, Mileni Vrhovnik in dr. Ambroževi. Hvala tudi govorniku, pevcem in župnikoma Pavlu Juhantu in Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Februar 2002
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JANEZA ŽAGARJA
iz Šmarce
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in Društvu upokojencev Kamnik ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se udeležili pogreba, darovali sveče in za svete maše ter nam v težkem trenutku stali ob strani. Posebna zahvala obema gospodoma župnikoma Janez Gerčarju in Zdravku Žagarju.
Žalujoči: žena Brigita, sin Matjaž, hčerka Martina ter vnuka Andrej in Aleš
Šmarca, Moste pri Komendi, januar 2002
ZAHVALA
V 89. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in pradedek
JOŽE KRMAVNAR
iz Zagorice 5/a nad Kamnikom
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik, osebju ZD Kamnik, članom PGD Kamniška Bistrica, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoči vsi njegovi
Januar 2002
PODARITE VAŠI MAMI KONCERT V 2IV0
ŽAMETNE VRTNICE
ZA MATERINSKI DAN NEDELJA, 24. MAREC OB 19. URI
ŠPORTNA DVORANA KAM NIK
POLJANŠKI-SLAPOVI-ALFI-PTUJSKIH 5
gamsi-n. junkar-m. zgonc inmnogidrugi
VSTOPNICE:031-222-444 ali 01-723-72-40 KAMNIK: tur. ag. VERONIKA in VREO METULJ
ISCG - IZOBRAZEVALNO-SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
VPIS V POMLADANSKI SEMESTER
1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. stopnja)
2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja)
3. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (3+2)
4. USPOSABLJANJE KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO
TEČAJI:
- računalništvo
- higienski minimum
- varstvo pri delu
- tečaj za voznike viličarjev
- krojno-šiviljski tečaj
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/ 72-12-278.
I
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje < Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
II It
t
Transporter Krpan PLUS
VW Transporter Krpan PLUS
I je vozilo s trojno uporabnostjo:
• - prevoz oseb i - prevoz tovora - prevoz oseb in tovora hkrati
Transporter Krpan PLUS je furgon z dvojno kabino, s 5 ali 6 sedeži ter pregradno steno med potniškim in tovornim prostorom. Davčni zavezanci lahko zahtevajo vračilo vstopnega DDV ali pa davek obračunajo.
Gospodarska vozila Preprosto več prednosti
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale
Tel. 01 721 50 69
www.as-donrizale-servis.si
'iimitšit!
i;)(ftt;AR
Dollar d.o.o.
Domžale
razpisuje prosti delovni mesti
1. KNJIGOVODJE
Pogoji:
- končana V. stopnja ekonomske smeri,
- poznavanje predpisov iz računovodstva, knjigovodstva in DDV,
- poznavanje dvostavnega knjigovodstva,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- poznavanje dela z računalnikom
2. POSLOVNEGA SEKRETARJA-KE
Pogoji:
- končana V. stopnja ekonomske smeri,
- poznavanje dela z računalnikom,
- delno poznavanje računovodstva, knjigovodstva,
- izkušnje pri delu v komerciali,
- znanje vsaj enega tujega jezika,
- organizacijske sposobnosti
Delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev. , Pisne vloge z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Dollar d.o.o., Aškerčeva 59, 1230 Domžale.
Mali oglasi
NJIVO, 22 arov, v Podgorju, oddam v najem. Tel.: 041/733 728, 8311 248 - zvečer.
PRODAM novejšo hišo, 8 km iz Kamnika (Studenca), 2700 m2 zemlje. Tel.: 8392 3 75, 031/774 951.
Garsonjero ali enosobno stanovanje kupim. Tel.: 041/691 777.
ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine e-pošta: cllp@clip-domzale.si
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tek 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Tel.: 01/83 94 614
041/680-751, 041/800-946.
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.: 04 506-13-00 lax: 04/512-08-88
U
ljudska univkkza Skopja loka
V skladu z Razpisom za vpis v študijskem letu 2002/2003 vas obveščamo,
da v sodelovanju z Visoko upravno
šolo Univerze
v Ljubljani organiziramo
v Škofji Loki
1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa
JAVNA UPRAVA
(izredni študij)
Informativni dan bo v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri.
Vpis: do 8. marca 2002.
Informacije: 04/506 13 80 ali osebno na LU Škofja Loka, Podlubnik lb, kjer dobite tudi brezplačne obrazce Prve prijave za vpis.
www.lu-skofjaloka.si
•in
ifite GitOS
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) © 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 600 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila,
VEČ VRST DNEVNIH MENUJEV PO 850 tolarjev (primer: dunajski ali hamburger + pomiri + solata).
?oS\adkatepase/a^o a\aiinkam/ ^ n       našimi znamen^ ^'čn ej širni na<*c>|X
uunu $w vrnit momi mjcmejs?!
TEHNIČNA TRGOVINA , te BRNEL**
Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203
- AKCIJSKE CENE BARVNIH TV GORENJE, EVELUX že od 34.900 SIT
- GORENJE HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM R141 FIRSTLINE,V85-Š50-G60 pri plačilu z gotovino samo 31.768~SfF
- APARAT ZA STRIŽENJE LAS SILVA, srebrn, zlat - samo 4.928 SIT
- PALIĆNI MEŠALNIH Siemens, bež, moder - samo 3.860 SIT
-VODOVODNE ARMATURE ARMAL, UNITAS
-10% POPUST
768-S
F!
PONUDBA VELJA DO 28. 2. 2002
Novo! SVETILA, LESTENCI
- BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV.
STEKLARSTVO IRMI , HOMEC  - DOMŽALE
P^YJJ_ 01/721 57 17, 01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
s'
I
i
■ti t>
■Š
s
?
ffVBELJ
Izdelava pohištva po meri
Stegne 1,1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/641-446
ONAON
AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA!
Moški suknjiči že od 8.900 SIT Moške obleke od     19.900 SIT
Ugodne cene moških srajc, hlač, ženskih kostimov, bluz, kril...
in še in še
od 15. do 28. 2. 2002 Vabljeni v prodajalni
ONAON
KAMNIK, Maistrova uL 16 DOMŽALE, Ljubljanska c. 72
V Blagovnici Vele v Domžalah in Modni hiši Kamnik že lahko izbirate med novimi kolekcijami oblačil priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev za pomlad poletje. Novost v naši ponudbi Blagovnice Vele Domžale je priznana znamka ženskih oblačil Tasca, ki jo odlikujejo naravni materiali in kroji po . najnovejših modnih zapovedih.
Blagovnica Vele Domžale
Mestni trg 1, Domžale, 01 721 83 25
Modna hiša Kamnik
Medvedova 1a, Kamnik, 01 839 14 04
VELE
prijeten nakup
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
Predsezonska ponudba semenske koruze
VSE ZA KOLINE
(naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
Konfekcija
v Domžalah, v centru Breza
(I. nadstropje), Breznikova 15, tel.: 72 16 499, odprto od 9.-19. ure, sobota od 9.-13. ure.
Ama
Za vas smo pripravili
GOSPODINJSKE DNEVE
od 16. februarja do 2. marca s pestro izbiro posteljnega perila po posebno atraktivnih cenah
-20% do -40%
Posteljnino vam sešijemo tudi po vaših merah in okusu.
V TEH DNEH SE POSEBEJ BOGATA PONUDBA TOPLE POSTELJNINE IZ FLANELE
Kamniški
Občan
01/83 91 311 041/662 450
Gotning * Kstnntku
MEDIADOM , Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97
Pravi naslov za nakup bele tehnike
Osebno posojilo
Znižali smo obrestne mere!
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, 1241 Kamnik, telefon: 831 85 24 Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, telefon: 831 83 71
ijofaijait
lanica
Nova Ljubl/anska banka d.d., LJubljana
Podružnica Kamnik