.?e leto zaporedoma je naše uredil™0 pripravilo anketo za izbor naj-i^„f®ga slovenskega športnika. Kakor _r?1 in Predlanskim, so tudi v letošnji ničeti sodelovali vsi slovenski športni marji in vidnejši športni delavci, 100 i ,evilu* Sv°ve odgovore na anketo je poslalo 80 pozvanih oseb. 7iTUa?eta **e c*ala Precej pričakovne re-a. a e’ vsaj kar se tiče prvega mesta, sin zaporedoma si je priboril na- v najboljšega slovenskega športnika znani državni reprezentant in rekorder eku čez visoke ovire, Celjan Stanko orger, in sicer je osvojil prvo mesto n . y anketi s precejšnjim naskokom. a a mesta so po točkah precej izenačena, preseneča pravzaprav le slab plasma našega olimpijca Janeza Polde, ki Pomembna rehabilitacija ODREDA Gostie kljub porazu niso razoiarali - 7000 gledalcev Ljubljana, 9. jan. — Tolikšnega zanimanja za nastope Odreda menda že dolgo časa ni bilo, kot to pot, ko je bilo napovedano gostovanje precej dobrega moštva italijanske 1. lige Udinese iz Vidma. Zato ni čudno, da so se že sinoči okoli hotela »Turisti zbirali najfinejši nogometni kibici in z radovednostjo pričakovali goste, in tako smo tudi mi izrabili njihov prihod za kratek pomenek, kolikor se je pač na hitro dalo. Toda gostje so prispeli o Ljubljano z dvourno zamudo, ker so si po sprejemu na meji pri Sežani ogledali še Postojnsko jamo, ki je napravila na ose igralce in funkcionarje izreden vtis. V »Turist-hoteh so prispeli dobro razpoloženi in brž smo se zapletli z njimi v pogovor. je lani osvojil na svetovnem prvenstvu v Falunu odlično 16. mesto, vendar so po vsej verjetnosti udeleženci te ankete že nekoliko »pozabili« na ta uspeh in na svetovno prvenstvo, ki se nam je časovno res že precej odmaknilo. Izid ankete: 1. Lorger Stanko 353 točk 2. Vipotnik Andrej 223, 3. Rozman Tine 119 4. Kristanič Boris 107 5. Skerbinek Vlado 85 6. Polda Janez 79 7. Žižek Viktor 8. Rozman Sonja 99 9. Penko Igor 17 10. Vidali Ljubo 15 KAJ JE POVEDAL ZORZI Posebno pozornost je vzbudil najstarejši igralec Udinesa, 39-letni nekdanji državni reprezentant Zorzi in vzel sem ga »na muho«. Zorzi je igral že 1. 1939 proti tedanji »Ljubljani« in se ljubljanskih nogometašev še precej dobro spominja. Dejal je, da je italijanski nogomet precej nazadoval od nekdanje kvalitetne višine pred vojno, kar se pozna posebno pri nekdaj renomiranih klubih, tako da Udinese ob zaključku prvenstva računa na plasma med prvo desetorioo v prvi italijanski ligi. Na vprašanje, kaj meni o srečanju z Odredom, je dejal, da pač ne more presojati kvalitete Odreda, ker igralcev ne pozna, in da ne more predvidevati zmagovalca. Njihovemu moštvu odgovarja bolj suh travnat teren, ker tudi sicer igrajo stalno na • ■ • Društveni proračun; nad 4 milijone Izdatkov in le 1 milijon dohodkov Ljubljana, 9. januarja. Danes dopoldne je bil občni zbor partizanskega društva Narodni dom, najstarejšega telesnovzgojnega društva v Sloveniji. Zbor je lepo potekel, poročila posameznih referentov so bila skrbno pripravljena, žal pa udeležba ni bila takšna, kakor bi si želeli. Občni zbor Je otvoril podpredsednik rustva tov. Kovač, ki je pozdravil na-1 oče. in _ Predstavnike organizacij, na-stv 36 k*10 izvoljeno delovno predsed- in požrtvovalno je delo vodnikov in sploh funkcionarjev, po drugi strani pa je to dejstvo ponoven memento vsem društvom in organizacijam, da je vzgoja novih vodnikov in sploh društvenih delavcev ena prvih nalog vseh telesno-vzgojnih organizacij. Kot oster kontrast k poročilom tajnika in načelnika, iz katerih je bila razvidna velika prizadevnost društvenih kadrov, pa je izzvenelo poročiloa gospodarja Novaka. Nima pomena navajati vseh podrobnih številk, toda zanimivo je že to, če navedem, da porabi hodnjem letu zelo velike naloge (tekme, tečaji, gospodarska in druga dejavnost), kar bo seveda od vsega članstva, predvsem pa od vodnikov terjalo mnogo napora. (Nadaljevanje nu 2. strani) travnatih igriščih. Dejal je, da pričakuje težko borbo, dal pa je nekoliko prednosti domačim zaradi domačega igrišča in pa podpore gledalcev. Prognoze Zorzija so se torej izpolnile. ODRED: ODESE 2:1 (1:9) Na stadionu »Ljubljane« v Šiški se je danes zbralo skoraj rekordno število 7000 gledalcev že precej pred začetkom tekme in vsi so z napetostjo pričakovali, kako se bo odvijala borba dveh med seboj neznanih nasprotnikov. Burno pozdravljeni so prišli na igrišče gostje v črnobelih dresih: v črno-belih dresih: Geatti, Zorzi, Sant, Azzimonti, Pinardi, Morelli (Dell Innocenti), Castaldo (Perissi-notto), Selmosson (Menegotti), Betti-ni, Bernard, Laforgia (Castaldo) in moštvo Odreda v rdečebelih dresih: Brezar II, Medved, Klančišar, Zum-ber, Berginc, Leskov, Krgin, Forgič, Brezar I. Zdravkovič (Hočevar), Bel-cer. Odred je takoj po začetnem žvižgu sodnika začel z izredno hitro igro in goste precej zmedel. Ustvaril si je na igrišču odločno premoč in že v 3. minuti dosegel vodstvo po Vorgi-ču ter rezultat polčasa 1:0. Ljudje so navdušeno pozdravili akcije domačih, ki so se vednv bolj vrstile pred vrati gostov, vendar so bili Od-redovci pri streljanju na gol precej neodločni, delno pa se jih je držala smola, ali pa je nevarne strele ubranil zelo dobri rezervni vratar Geatti, ki ima sijajen refleks. Toda pritisk Odreda z zelo dobro zamišljenimi akcijami je trajal le prve četrt ure, nato pa so se gostje znašli in večkrat prodrli pred vrata domačih. Razburljive situacije so se vrstile zdaj pred enimi zdaj pred drugimi vrati in gostje bi kmalu v 24. minuti izenačili, toda Selmosson je streljal v prečko in žoga se je odbila v out. Odred je kasneje močno popustil, kar so gostje začeli izkoriščati, vendar niso do konca polčasa izenačili. V DRUGEM POLČASU SE JE SLIKA SPREMENILA Popolnoma druga slika je nastala na igrišču v drugem polčasu. Gostje so začeli prav tako kot Odred v prvem delu igre in obramba domačih je imela veliko dela. Kot za kotom se je od 60. minute dalje vrstil na Odredovi strani, ljudje so postajali nervozni, kajti pričakovati je bilo, da bo prišlo do izenačenja. Vendar je v 68. minuti po streljanem kotu Hočevar dosegel drugi gol, s tem pa priboril zmago svojemu moštvu. Igra je postala po tem golu mnogo živahnejša in spet lepa. Odred se je zbral in začel napadati. Toda v 73. minuti je Casado, ki je v drugem polčasu igral na levem krilu, nenadoma prodrl skozi obrambo domačih ir, znižal rezultat na 2:1. Odred je nato popustil in le redke so bile njegove akcije pred vrati nasprotnika. V 83. minuti je nastala pred vrati Odreda zelo nevarna situacija, ki pa se je k sreči končala brez težjih posledic. Še nekaj minut in sodnik je odžvižgal konec tekme. ALI SMO LAHKO ZADOVOLJNI? Na vsafk način je Odredova zmaga nad renomiranim nasprotnikom (Nadaljevanje na 6. strani) jčo\cLež Matevž Stanko Lorger najboljši slovenski športnik v etn 1954 CENA IZVODU 10 DIN i!F Izdaja časopisno - založniško podjetje »Polet« —- Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 ■— Čekovni račun uprave Št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-099 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din Leto XI. — Štev. 2. V Ljubljani, 9. januarja 1955. Poštnina plačana v gotovini rva sta podala poročilo tajnik tov. &-nica in načelnik inž. Reisner. Ce bi 0 el iz njunih izčrpnih poročil navesti se podatke in vse številne uspehe, ki hi i 1 dru^tvo doseglo v preteklem letu, Z lahko Popisal skoraj celo stran lista. ,e ^mo omemba dejstva, da deluje v aruštvu cela vrsta agilnih odsekov (po-rod'7adite^skega še gospodarski, prl-t * lyeni, zdravniški, propagandni, lut-ovni in taborniški), nam zgovorno potr-L/®! ^a se to društvo povsod lahko po-Y „s svojo dejavnostjo. Društvo se je eiezilo vseh tekmovanj in nastopov v . Jiru Partizanske organizacije in mar-. doseglo zavidljive uspehe. Clan-. ° nastopalo v ljudskem mnogoboju k- v Vajal1 na orodju, dalje na odboj-Karskih, plavalnih in atletskih tekmah, rfirCVil10 je več akademij, sodelovalo na repubhškej*1 zletu, v Titovi štafeti, na akademiji pred maršalom Titom itd. Po-' 50 Pripadniki tega društva taborili IP®r^u* Pozimi je bil organiziran smu-teča)’ več članov in članic je po-secalo razne vodniške tečaje, bodisi v društvenem, okrajnem ali republiškem merilu. Posebno pohvalo zasluži mladi taborniški krožek, ki kaže težnjo dru-va, da z raznimi učinkovitimi prije-jni pritegne v svoje vrste mladi rod. Kljub temu, da je bil ta krožek- usta-ustanovljen šele pred kratkim, že izdaja svoje glasilo, prireja s pionirji stalne iz-ete v naravo, jim predvaja filme in jih sploh navdušuje za naravo. Seveda pa 3e pionirjem, ki so navdušeni za ta kro-ek, stavljen en pogoj: da redno zahajajo k telovadbi. Tudi zdravniški odsek, ga vodi dr Gerbčeva, je vreden vse porvale, saj že dalj časa opravlja zdravniške preiskave in meritve telovadečih, im daje nasvete, kako naj odpravljajo razne telesne pomanjkljivosti in podob- o. Vendar se mi zdi, da je tov. Senica v svojem poročilu pravilno analiziral nejansko stanje, ko je dejal, da so vsi oseženi uspehi še vedno premajhni za takšno društvo, kot je »Partizan« Narodni dom, kjer je pred 90 leti pravzaprav stekla zibelka slovenski telesni kulturi. Zdi se mi, da kljub številnemu članstvu (društvo šteje danes 1525 pripadnikov) delo v društvu sloni na ramenih 20, 30 ali nekaj več marljivih de-avcev (in morda je tudi to pokazala pomanjkljiva udeležba na zboru), dočim rugo Članstvo stoji bolj ali manj pasiv-o ob strani. To dejstvo nam po eni rani dokazuje, kako težko, odgovorno to društvo za svoj najnujnejši ekstistenčni minimum (t. j. za kurjavo in čiščenje pro-stdorov, razsvetljavo in hišnika) nad 1 milijon dinarjev, da ne govorimo o izdatkih za tekme in nastope, za nabavo in popravilo orodja,, potovanja ali celo gradnje. Toda kje naj vzame društvo denar? Članarina prinese letno ca. 60.000 din, drugih finančnih virov društvo nima. Macenov ni več, podjetja podpor ne dajejo, ker gredo na škodo plačnih skladov. Edini izhod iz stiske ali »nujno zlo« so plesne vaje, ki so sicer mnogim trn v peti in jih tudi društvena uprava prireja le pod silo razmer. Toda nekako je treba živeti, plačati kurivo, elektriko, hišnika, upravne stroške itd. In tako donaša to »nujno zlo« letno okoli lmilijon, vsi drugi dohodki pa so bolj ali manj »viseči«. Podobno sliko smo seveda dobili tudi pri proračunu za leto 1955; predvidenih izdatkov bo za 4,301.025 dinarjev. Kako bo društvo pokrilo primanjkljaj, tega ne vem. Ob teh dejstvih se mi zdi vredno zapisati samo tole; vsi tisti forumi in organizacije, ki bodo finančno ali kako drugače podpirale našo fizično kulturo, naj se zavedajo, da je pametneje podpirati društva, kjer se dan za dnem vzgaja in krepi na stotine mladine in odraslih, kakor pa tista, kjer je vsa dejavnost omejena na nekaj desetin tekmovalcev. Načrt dela za prihodnje leto je podala načelnica dr. Gerbčeva. Društvo čakajo v pri- V ODLIČNI FORM OtioriteM HI. zleta GSP - Proga kljub težavam dobro g?ipra¥ilena Poldjuka, 9. jan. — Včeraj zvečer so se zbrali v hotelu na Pokljuki tekmovalci in funkcionarji za mednarodni tek na 15 kilometrov, katerega so se udeležili poleg Jugoslovanov še Avstrijci in Nemci. Povabilu se niso odzvali Italijani, vendar je bila kljub temu mednarodna prireditev prvovrstna in za otvoritev M. zleta Gorenjske smučarske podzveze prav primerna. Zvečer so se zbrali na prvi seji vsi navzoči delegati, ki jih je vodil podpredsednik tov. Ravnik Stane. Na programu je bilo žrebanje za člane in članice Poleg teka članov na 15 km je bil namreč na programu še tek za članice na 9 km. Startno številko 1 je dobil eden od favoritov, Hlebanja Zdravko, medtem ko je bil njegov največji tekmec Kor dež Matevž srečnejši pri žrebu, saj je bil na vrsti s startno številko 16. Zatem je bila slovesna otvoritev III. zleta gorenjskih smučarjev. Spregovoril je sam predsednik podzveze tov. Bračič, ki je razložil pomen prireditve in povedal, da bo ostali del programa v okviru III. zleta gorenjskih smučarjev preložen od 20. do 23. januarja. Tov. Bračič je izrazil trpanje, da bo ta- Tov. Leskošek Franc pokrovitelj zlete v Celju Celje, 9. jan. Delegacija odbornikov društev za telesno vzgojo »Partizana« Celje je včeraj obiskala člana Zveznega Izvršnega sveta in zveznega poslanca mesta Celja, tov. Franca Leskoška-Luko in ga zaprosila, da prevzame pokrovitelj-Sivo nad pokrajinskim zletom »Par- tizana«, ki bo letos v Celju. Tovariš Leskošek se je živo zanimal za vse dosedanje priprave in program zleta, nakar je pokroviteljstvo tudi sprejel. Vsi telovadci celjskega okraja so to vest z navdušenjem pozdravili. Jug krat nastopilo okoli 10.000 mladih smučarjev, od katerih jih bodo kasneje vsaj polovico včlanili v smučarsko organizacijo. Spregovorili so tudi predstavniki Avstrijcev in Nemcev. Pozdravno besedo je imel tudi predsednik mednarodne sankarske zveze g. Isatitsch. Tekmovalci pa so nestrpno pričakovali današnji dan, saj je bila ta tekma preizkušnja na začetku seiznone. Lepa zmaga Vodenličeve Točno ob 8.45 so se pognale s starta članice. Nastopilo je 8 tekmovalk na 9 km dolgi progi, ki je vodila izpred hotela proti Rudnemu polju in nazaj. Sneg je bil nekoliko zmrznjen, temperatura pa je bila —1° C. Zmagala je zasluženo Vodnličeva iz Delnic, ki je vso progo prevozila v izredno lepem slogu. Preseneča tudi lep rezultat Verbinčeve iz Ljubljane, kj se je uvrstila takoj za zmagovalko. Rezultati: 1. Vodenlič (D) 42:21, 2. Verbinc (E) 46:58, 3. Rožič Marija (Gorje) 47:01, 4. Černe Cilka (G) 47:14, 5. Kandare (E) 47:37, 6. Kovačič (D) 47:32, 7. Trkni ja (E) 46:16, 8. Reš (Prešeren-Lesce) 54:27. »Sijajno Matevž, odlično si se izkazal!« . Takole so vzklikali po končani tekmi njegovi najboljši prijatelji in znanci, ki so bili veseli lepe zmage v deloma težki konkurenci. Ob 9. je dal "starter znamenje za začetek teka članov. Nastopilo je 61 tekmovalcev, od katerih se jih je uvrstilo v končni vrstni red le 55. Eden izmed favoritov, Pavčič Janez, je bil diskvalificiran, ker je v smuku »jahal kol«, pet pa jih je odstopilo. Poleg Jugoslovanov je bilo na startu 14 inozemcev. Prvi so šli na progo tekmovalci III. razreda, borbo favoritov pa je otvoril Hlebanja Zdravko, ki je ves čas odlično vozil, toda zaradi nezgode v strmem smuku je izgubil skoraj celo minuto in se je uvrstil šele na osmo mesto. Kaj hočemo, vedno moramo biti pripravljeni tudi na ne-(Nadaijevanje na 6. strani) Nogometaši Ljubljane odpotovali v Tortljo Ljubljana, 9. jan. — Danes zvečer je odpotovalo iz Ljubljane na 14-dnevno turnejo po Turčiji najboljše slovensko moštvo hrvatsko-slovenske nogometne lige, ŽNK Ljubljana. Kot so nam povedali v vodstvu kluba, bodo nogometaši »Ljubljane« odigrali v Ankari na turnirju železničarskih klubov dve tekmi, eno naslednjo pa v kraju, ki še ni določen. Ob povratku se bodo verjetno ustavili tudi v Solunu in še tam odigrali eno tekmo, za kar so z Grki že v dogovoru. To je prvo slovensko nogometno moštvo, ki bo gostovalo v Turčiji. Na pot gredo igralci Jereb, Bencik, Pandur, Čretnik, Razbornik, Gruden, Sočan, Čebohin, Prelesnik, Maruša, Muži-jevič, Vertelj, Perharič, Dolenc in Čekov. Vodja pota je preds. ŽNK Ljubljana inž. Čotar, z nogometaši pa potujejo še 3 funkcionarji in trener Pišek. Nogometašem Ljubljane želimo na njihovi turneji mnogo uspehov. le isM Isolii toni rekord .Partizan* teredni dem prti velikimi nalogami V triatlonu le dvignil 327*5 fC0 Nadaljevanje s l. strani) Ljubljana, 9. jan. — Včeraj zvečer je bil v dvorani Doma železničarjev — ki je mimogrede rečeno, za takšne nastope neprimerna — zanimiv dvoboj med dvigalo! uteži BiH in Slovenije. Dvorana je bila polna, kar dokazuje, da so dvigalci začeli pridobivati na interesu gledalcev, borbe pa od začetka do konca prav zanimive, posebno pa v dviganju s sunkom, ko se je pokazala odlična forma nekaterih posameznikov. Ne pretiravamo, če povemo, da so nas tokrat slovenski reprezentanti ugodno presenetili, kajti favoriti dvoboja so bili pred tekmovanjem gostje. Slovenci so se odlikovali predvsem v zelo lepem slogu dviga, pri čemer moramo najbolj pohvaliti talentiranega Lazarja in Jamška in seveda tudi Meciloška, Dolenca in Rozmana. Žal je Rozman nastopil po prestani bolezni in ni mogel resneje poseči v borbo, kl jub temu pa je dosegel svoj povprečni standardni rezultat. Gledalci so navdušeno pozdravljali vsak uspeh domačih in gostov iz Sarajeva, pravi orkan navdušenja pa je nastal, ko je Dolenc dosegel kar tri državne- rekorde, med njimi v triatlonu absolutnega z dvigom 327,5 kg, in s tem potolkel za 7.5 kg dosedanji absolutni rekord svojega klubskega tovariša Rozmana. Od gostov je vsekakor najbolj ugajal Karelič, ki je izrazit talent in ima prav svojstven slog dviganja, izkazal pa se je posebno v potegu, ko je v japonskem slogu s pravo lahkoto dvignil ICO kg in dosegel nov državni rekord. Posebej se je izkazal še v sunku, kjer je dosegel nov absolutni državni rekord z dvigom 135 kg. Kot rečeno, je bila najzanimivejša borba v sunku in to tedaj, ko so začeli nastopati glavni trije konkurenti, Karelič, Rozman in Dolenc. Začetni dvig vseh treh je bil 122,5 kg. Nato so poskusili vsi trije še s 127,5 kg, pri čemer sta Rozman in Dolenc obstala, Karelič pa je »naskočil« še 135 kg in ročko uspešno dvignil. Za to je dobil od gledalcev navdušeno priznanje. Slovenska reprezentanca si je priborila zmago že v potegu, kjer je imela blizu 20 kg prednosti, do konca tekmovanja pa je to prednost še povečala in zmagala z relativno težo 1402.5 kg : 1360,7 kg (telesna teža Slovenija 522.5 kg, BiH 491.8 kg). Državne rekorde na tem dvoboju so dosegli še Maleč v perolahki kategoriji v teznem dvigu z 78,5 kg, Rozman v srednji kategoriji v tez- nem dvigu z 92,5 kg, Dolenc v težki kategoriji v teznem dvigu 100 kg in v potegu 100 kg ter Karelič v sred-njetežki kategoriji v olimpijskem triatlonu s 322,5 kg. Rezultati posameznikov BiH (Maleč 265 kg, Lebovič 227,5 kg, Sadi-kovič 252,5 kg, Slomo 250 kg, Obuči-na 260 kg, Mrkič 270 kg, Karelič 322,5 kg). Slovenija (Kvas 240 kg, Jamšek 245 kg, Rozman 317,5 kg, Lazar 267,5 kg, Pctač 245 kg, Mecilošek 282,5 kg, Dolenc 327,5 kg). Kot kaže, dobivajo Slovenci prav resne nasprotnike v nekaterih Sarajevčanih, predvsem pa je nevaren Karelič, ki je izrazit talent in vidno napreduje. Od domačih bi pohvalili še talentirana Jamška in Lazarja ter Meciloška, ki se poleg Dolenca in Rozmana v zadnjem času zelo dobro uveljavljajo. Tone Bančič Precej je bilo govora tudi o gradnji novega doma, o čemer je poročal predsednik gradbenega odbora tov. Pavšič. Stari prostori Narodnega doma so namreč že močno nesodobni in tudi znatno pretesni, saj gre skozi to telovadnico vsako leto (če računamo k društvenim pripadnikom tudi vse gostujoče šole) okoli 150.000 posameznikov. Ta dejstva so bila podprta tudi v zanimivem statističnem poročilu dr. Šifrerja. Ljubljanski Sokol je imel 1. 1937 sicer nekoliko več članstva, kot ga ima društvo danes, zato pa je bil obisk predvsem s strani mladine in pionirjev pred vojno znatno manjši (1. 1937 26.984 telovadečih na leto, lani pa 37.645). Iz tega je razvidno, da vedno bolj narašča pritisk mladine v društvo, kateri bo moralo društvo v nekaj 7etih — če še ne bo prišlo do nove zgradbe — iz objektivnih razlogov zapreti vrata. Toda vse kaže, da letos z gradnjo novega doma še ne bo mogoče pričeti. Vzrok temu so predvsem objektivne težave Kljub porazu Jeseničani dosegli uspeh Jesenice, 9. jan. V petek zvečer so hokejisti celovškega KAC odigrali prijateljsko tekmo na domačih tleh z moštvom Ljubljane. Ljubljančani so to srečanje izgubili s 3:5 (0:1, 3:2, 0:2). Gole za Ljubljano sta dosegla Pogorelec 2 In Prosenc. Tekma je bila izredno zanimiva, ker so Ljubljančani pokazali lep hokej. Danes pa so gostovali na Jesenicah Celovčank Za nasprotnika so imeli pomlajeno moštvo Jesenic, ki je s svojo Igro navdušilo domačine. Popoldne je bila na umetnem drsališču na Jesenicah, ki je bilo kljub odjugi v zelo dobrem stanju mednarodna tekma v hokeju na ledu, za katero je vladalo izredno zanimanje, saj se je na drsališču zbralo skoraj 1000 gledalcev. Tekma je bila zelo živa in borbena prav do zadnje minute. Gostje so se odlikovali zlasti s hitro solo akcijami in krasnimi kombinacijami, domačini pa so pokazali veliko mero požrtvovalnosti, med njimi posamezniki tudi precej tehničnega znanja. 2e v prvi minuti so prišli Jeseničani v vodstvo in sicer po auto golu gostov, kmalu pa s3 rezultat še povišali na 2:9 in 3:0. Druga tretjina je potekala v znamenju prizadevanja gostov, da bi na vsak način rezultat izenačili, kar se jim je tudi posrečilo, tako da so izenačili na 3:3. Toda v isti tretjini so domači spet prišli v vodstvo s 4:3, gostje so ponovno Izenačili. Jeseničani pa so s požrtvovalnostjo dosegli peti gol in po drugi tretjini igre vodili z rezultatom 5:4. V zadnji tretjini smo videli najprej popolnoma enakovredno igro, dočim so zadnjih deset minut domači znatno popustili, tako da je uspelo gostom doseči 4 zaporedne gole in si s tem zagotoviti zmago. V moštvu domačih je nastopil tudi trener Egger iz Celovca, pohvaliti pa moramo Noča, pa tudi Turnšek in Novak sta bila zelo dobra. V obrambi se je odlikoval Brun. Gostje so nastopili v najmočnejši postavi. Strumbl JESENICE (B) : LJUBLJANA (B) 5:2 (4:1, 1:1, 0:0) Jesenice, 9. jan. Včeraj dopoldne je bila na Jesenicah prijateljska tekma v hokeju na ledu med B moštvi Ljubljane in Jesenic, ki se je končala s prepričevalno zmago domačinov. Jeseničani so si zmago zagotovili že v prvi tretjini, ko so dosegli rezultat 4:1, dočim sta bili ostali dve tretjini popolnoma enakovredni. Hokej v Celju Celjski drsalci in hokejisti že več dni drsajo na drsališču v Mestnem parku in so v tem tednu odigrali tudi prvo tekmo. V prijateljskem srečanju so odpravili borbeno moštvo Železničarja iz Maribora s 6:4 (2:1, 1:2, 3:1), nato pa še v petek zvečer Fapimičarja iz Vevč, ki se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom 3:3 (2:1, 1:2, 0:0). Celjani so proti Pa-pirničairju dosegli že vodstvo s 3:1, nato pa so morali popustiti zaradi usodnih napak obrambe. V obeh tekmah se je izkazal odličen strelec in napadalec Janko Baldo. Oug Več sredstev za vzgojo kadrov Ljubljana, 9. jan. Atletski delavci iz vse Slovenije so se danes zbrali na tehničnem posvetu, na katerem so obravnavali predvsem sistem letošnjih tekmovanj, koledar prireditev, sodniška vprašanja dviga strokovnih kadrov. Današnji posvet je bil pravzaprav le prvi del skupščine Atletske zveze Slovenije, ki bo 23. t. m. v Celju. Načrt, ki ga je pripravila Atletska zveza Slovenije za dvig strokovnih kadrov, kaže, da bo temu vprašanju letos posvečeno mnogo več pozornosti kot doslej. Za izpopolnitev že obstoječega trenerskega kadra se bodo slovenski trenerji udeležili več zveznih tečajev, na katerih bodo predavali tudi inozemski trenerji. Novi inštruktorji, ki smo jih dobili lani na tečaju v Rovinju, se bodo letos izpopolnili na posebnem seminarju. Tudi letos bo prirejen instruktorski tečaj, na katerega bodo prišli predvsem atletski delavci iz krajev, ki so lansko leto pokazali večjo aktivnost, a še nimajo potrebnih kadrov. Če bodo sredstva AZS in Instituta za telesno vzgojo dopuščala, bo prirejen tudi poseben tečaj za učitelje in profesorje telesne vzgoje, ki bi se hoteli izpopolniti v atletiki. Posvet je sprejel tudi propozicije za posamezna in moštvena prvenstva Slovenije in ostale prireditve ŠD Svoboda na pravi poti Ljubljana, 9. jan. Danes je SD Svoboda polagala račun o delu v preteklem letu. Občni zbor je pokazal, da se to športno druš-tvo v zahodnem delu Ljubljane dobro razvija in je tudi na pravi poti, saj lepo skrbi za mladino in jo vzgaja v dobre športnike. Posebno skrb je Svoboda posvetila povezavi s šoljami in dosegla lepe^ uspehe. Nikakor pa niso bili uspešni v povezavi s tovarnami in podjetji. Treba bo posvetiti tudi temu vprašanju večjo pozornost in tako delavsko mladino odtegniti od slabih poti ter jo pritegovati v telovadnice in na športna igrišča. Lepo je uspela povezava s Srednjo gradbeno šolo. Skupno s to šolo bo namreč letos pripravilo vse potrebno za gradnjo telovadnice, ki je temu delu Ljubljane res potrebna Če bo šlo vse po sreči in če bodo še podjetja priskočila na pomoč, bodo vestni Svobod a ši prihodnje leto pričeli z gradnjo nove telovadnice. Kot drugo nalogo so si zadali izgradnjo atletske steze in ostalih naprav na že gotovem nogometnem igrišču. Vsi načrti so v mejah možnosti in ni nikakršnih pretiravanj. Zbor je sprejel tudi predlog, po katerem bodo poleti člani sodelovali pri gradnji športnih naprav. Seveda bodo za to prejeli plačilo. Organizirali bodo manjše skupine, ki bodo prevzele določena dela, za zaslužek pa bodo športniki odšli na letovanje. V diskusiji je sodeloval tudi predsednik ZŠS tov. Krese, ki je dejal, da morda društva zato nimajo preveč uspehov v sodelovanju s tovarnami, ker gredo v tovarne le takrat, kadar potrebujejo denar. S primerom na Jesenicah pa se je pokazalo, da so nekatera podjetja že spoznala koristi, ki jih imajo od gradenj športnih objektov. Precej napak je bilo storjenih s tem, ker nekatera društva dovolijo uporabo športnih naprav in dvoran samo svojim članom. Tov. Krese je pohvalil društvo Svoboda, ker je pravilno gledalo na ta problem in svoje športne naprave dalo na razpolago vsej mladini tega dela Ljubljane. Od uspehov v lanskem letu je treba najprej omeniti atletsko sekcijo, ki je pod vodstvom tov. Kramarja dosegla lep napredek Tudi ostale štiri sekciej niso zaostajale in se lepo razvijajo. Ne lelavna je bila le težkoatletska sekcija, ki pa je prav v zadnjem mesecu zopet zaživela. Vodstvo Svobode se je lani trudilo tudi za vključitev mladine iz okoliških krajev, kot n. pr. Vrhovci in Brda. Vendar zaenkrat še niso dosegli kakšnih posebnih uspehov. republiškega značaja. Mnogo paž-nje bo posvečeno zlasti mladini, ki bo poleg dosedanjih tekmovanj imela jeseni, ko je opaziti občutno pomanjkanje tekmovanj za mlajše atlete, novo tekmovanje, ki bo zahtevalo od sodelujočih društev predvsem precejšnjo širino. V programu, ki bo dostopen tudi manjšim društvom (mladinci: 100 m, 300 m, 1000 m, višina, daljina, krogla, kopje, 4 X 100 m, mladinke: 60 m, 500 m, višina, daljina, krogla in 4 X 60 m) bodo nastopili v vsaki disciplini po trije tekmovalci Vsak tekmovalec bo smel nastopiti le v eni disciplini, tako da bo za popolno ekipo potrebno večje število tekmovalcev. Sprejeti so bili tudi termini in kraji za vse važnejše republiške prireditve, ki niso že upoštevane v zvezanem koledarju, ki smo ga objavili že v prejšnji številki. Najvažnejše prireditve iz republiškega koledar: ja: prvenstvo Slovenije v krosu 27. marca v Mariboru, mladinski dvoboj Hrvatska : Slovenije 21. julija v Kočevju, mladinsko prvenstvo Slovenije 10, julija v Ljubljani (starejši mladinci in mladinke) in v Mariboru (mlajši mladinci), prvenstvo Slovenije za člane im članice 13. in 14. avgusta v Mariboru, prvenstvo Slovenije v mnogobojih, štafetah, maratonu in steeplu 23. oktobra v Lrubljani, otvoritveni miting 24. aprila v Ljubljani, mladinski kriterij 25. septembra verjetno v Celju. Na posvetu so navzoči tudi ugotovili, da bo treba posvetiti vprašanju sodnikov več pozornosti. Prav tako bo treba resneje vzeti zdravstveno kontrolo tekmovalcev. Opazili smo tudi, da nekateri atletski delavci posvečajo premalo pažnje odnosom z društvi »Partizan«, s katerimi bi morali imeti najtesnejše stike. Na skupščini v Celju bi morali posvetiti vprašanju sodelovanja atletskih organizacij in društev »Partizan« mnogo časa, saj je to najvažnejša naloga in mogoče tudi edina pot. po kateri bomo lahko dvignili slovensko atletiko na dostojno višino in dali atletiki tisto mesto, ki ji pripada v telesni vzgoji. R. M. (zlasti nejasnost glede bodoče trase železniškega vozlišča v Ljubljani), tako da še danes ni mogoče povedati, kje bo lokacija novega doma. Še nekaj se mi zdi važno omeniti, kar je v svoji diskusiji poudaril tov. Gregorka. V nekaterih mestih (Maribor, Novo mesto) so občinski ljudski odbori že prevzeli skrb za vzdrževanje velikih telesnovzgojnih naprav, kakršno je telovadišče v Tivoliju. Mislim, da bi vzgledu Maribora in drugih mest lahko hitro sledila tudi Ljubljana. Pred zaključkom sta zbor pozdravila predstavnik Okrajnega odbora SZDLS tov. Polak, kateri je obljubil, da bo probleme in težave Narodnega doma iznesel pred forume socialistične zveze. Ob zaključku je skupščina k svojim dosedanjim 5 častnim članom (dr. Murnik, Kovač, Burgstaler, Mešek in Polič Zoran) izvolila še enega. Na predlog tov. Savnika so navzoči z navdušenim ploskanjem izvolili za častnega društvenega člana tov. Jožeta Rusa. Tov. Rus se je nekoliko presenečen zahvalil za to priznanje in obljubil, da bo izpolnjeval vse naloge, ki mu jih bo zadalo društvo. Novo izvoljeni upravi, kateri znova predseduje tov. Savnik in mu stoje ob strani podpredsednik Senica in Pavšič, tajnik Javornik, načelnik Šef, načelnica dr. Gerbčeva, gospodar Novak in še mnogi društveni delavci, želimo, da bi letos dosegla še lepše uspehe kot lani. Seveda pa društvo samo ne bo zmoglo vseh težkih nalog, če mu merodajni forumi ne bodo izdatno priskočili na pomoč. Igor Prešeren V Celju mrzlične priprave zapokictiiH^ztei/P^iUzaHa/ Celje, 9. jan. V Celju se z veliko vnemo pripravljajo za pokrajinski zlet Partizana. Dan za dnem zasedajo posamezni odbori za izvedbo te veličastne manifestacije, od katere nas ločijo vsega še 4 meseci. Danes je bil zbor vseh načelnikov, načelnic, vodnikov in vodnic društev »Partizan« iz celjskega in šo-štanjskega okraja, ki se ga je udeležilo 75 udeležencev. Čeprav je število zadovoljivo, predstavlja vsekakor odsotnost 9 društev od 24 v okraju, precejšnjo hibo. Na zboru so sprejeli delovni načrt za leto 1955, nato pa je bila celodnevna predelava zletnega programa za pokrajinski zlet. Ves dan so se vaditelji in vaditeljice marljivo učili prostih vaj, da jih bodo v naslednjih dneh posredovali članstvu v domačih društvih. Čas do zleta je precej kratek in bo treba krepko prijeti za delo. Društveni delavci so se obvezali, da bodo za ta zlet s pomočjo sodelovanja šol postavili celotno število nastopajoče moške in ženske mladine, skupno 3000 telovadcev, za ostale oddelke pa bodo pridobili čim več pripadnikov svojih društev. Jug V ŠIRINO PRI DELU TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJ Član Izvršnega sveta LRS, tov. Zoran Polič je predaval v četrtek v Celju na Ljudski univerzi o problemih telesne vzgoje. V zanimivem predavanju je obravnaval pomen telesne vzgoje za delo človeka v proizvodnji in ugotovil, da tudi v šolah ni pravilnega ravnotežja med duhovno in telesno vzgojo. Poudaril je, da vodstva naših društev še ne poznajo potrebne širine pri svojem delu in vse preveč gledajo na rekorderstvo. Ker je telesna vzgoja enotna, bi moralo biti tudi delo v športnih in partizanskih organizacijah enotnejše, saj imajo skupni cilj — vzgojiti človeka v osebnost z vsemi potrebnimi kvalitetami. Po predavanju, ki mu je prisostvovalo okrog 200 poslušalcev, se je razvila zanimiva diskusija. Košarka se v„Partizanu" l@is@ razvila Ljubljana, 9. jan. — Danes je Okrajna zveza »Partizan« za Ljubljana-mesto in okolico v povezavi s Košarkarsko zvezo Slovenije organizirala tradicionalni košarkarski turnir partizanskih društev. Sodelovalo je 8 partizanskih društev. Razdeljena so bila v dve skupini: V A so nastopali Tabor, Krim, zg. šiška in Domžale, v B-skupi ni pa Kamnik, Vrhnika, Bežigrad in Medvode. Med starimi znanci iz košarkarskih prvenstev smo Nogometna prvenstva evropskih držav Italija — 14. koto (2. jan.): Atalanta : Genoa 0:2, Fiorentina : Bologna prekinjena pri stanju 1:3, Internazionale : Triestina 4:1, Juventus : Milan 3:4, Bro Patrie : Napoli 0:2, Roma : Udinese 1:1, Sampdoria : Catania 1:1, Spal : Lazio 2:2, Novara : Torino 0:1; 15. kolo (6. jan.): Atalanta : Napoli 1:1, Bologna : Juventus 2:1, Lazio : Internazionale 3:2, Milan : Genoa 2:2, Sampdoria : Roma 1:1, Torino : Fiorentina 0:1, Triestina : Spal 1:1, Udinese : Novara 1:0, — Lestvica: Milan 24, Roma 19, Bologna 18, Fiorentina 18, Juventus 18, Torino 18, Internazionale 17, Genoa 15, Catania 14, Atalanta 14, Napoli 14, Udinese 13, Sampdoria 12, Triestina 12, Novara 11, Lazio 10, Spal 9, Pro Patria 8. Anglija — 25. kolo: Arsenal : West Bcromwich 2:2, Aston Villa : Sheffield United 0:0, Bolton : Chelsea 2:5, Bum-lez : Manchester City 2:0, Huddersfield : Charlton 0:0, Leicester : Cardiff 2:1, Manchester United : Blackpool 4:1, Pre-ston : Everton 0:0, Sheffield Wednesday : Newcastle 6:2, Sunderland : Tottenham 1:1, Wolverhampton : Portsmouth 2:2, — Lestvica: Sunderland 31, Wolverhampton 30, Charlton 30, Chelsea 30, Manchester United 30. Francija — 21. kolo: Reims : Troyes 3:0, Nancy : Toulouse 0:1, St. Etienne : Marseille prekinjena, Monaco : Bordeaux 1:0, Strasbourg : Lyon 1:1, Nimes : Nice 6:2, Lens : Lille 2:1, Rating : Sochaux 0:3, Roubaix : Metz 0:2. — Lestvica: Reims 30, Toulouse 27, Strasbourg 24, Bordeaux 23. opazili tudi nova imena, kot Bežigrad, Krim in Tabor. Med »novinci« sta najbolj izstopala Krim in Tabor. Domžale in Medvode so ponovno dokazale svojo kvalitetno vrednost s prepričevalnimi zmagami nad vsemi nasprotniki. Kaže, da se bo košarka najlepše razvila v partizanskih društvih, saj so v njih odlični pogoji za razvoj (igrišča in dvorane)). Ta turnir mora biti Košarkarski zvezi Slovenije primerno opozorilo, kje naj bo v bodoče težišče njenega dela. Tehnični rezultati: skupina A: Tabor : Krim 54:46 (25:20), Domžale : Zg. šiška 88:23 (40:11), Tabor : Zg. Šiška 49:24 (19:6), Domžale : Krim 51:46 (18:24), skupina B: Vrhnika : Kamnik 46:29 (19:12), Medvode : Bežigrad 51:33 (23:15), Medvode : Vrhnika 43:26 (30:14). — Lestvici: Skupina A: Domžale 2 2 0 0 139: 69 4 Tabor 2 2 0 0 103:70 4 Krim 2 0 0 2 92:105 0 Šiška 2 0 0 2 47:137 0 Skupina B: Medvode 2 2 0 0 94:59 4 Vrhnika 2 1 0 1 72:72 2 Kamnik 1 0 0 1 29:46 0 Bežigrad 1 0 0 1 33:51 0 Pri Domžalah sta se najbolj odlikovala Grandovec (51) in Orehek (36), pri Taboru je bil najboljši Slana (36), pri Krimu MiiUer (48) in mnogo obetajoči Sever, pri Medvodah Knific ml. (23), Dolinar, Tičar in »veteran« Remic. Sodili so Brumen, Kavčič II., Rajner in Urek. KIT V Bukarešti je plavalna reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala Romunijo s 119:89 točkami. V waterpolu pa so bili boljši Romuni, ki so zmagali z 4:3. Nemški plavalec Kruschinski je dosegel v Padenbergu nov nemški rekord na 100 metrov prsno z 1:10.5. V finalni tekmi za pokal »Colombo« je nogometna reprezentanca Indije v Kalkuti premagala moštvo Pakistana s 3:1. Jugoslevanski nogometaši v tujini Večje število vodilnih jugoslovanskih nogometnih enajstoric gostuje po vsem svetu. V zadnjih tekmah je dosegla največji uspeh vsekakor beograjska Crvena zvezda, ki je v Buenos Airesu premagala eno najboljših južnoameriških moštev River Plate z 2:1, (2:0). V argentinskem moštvu igra cela vrsta argetinskih reprezentantov. Gola za Crveno zvezdo sta dosegla Mitič in Kostič. Partizan, ki je bil doslej na svojih turnejah najuspešnejši, pa je doživel v Karlsruhe proti Karlsruher SC težak po-raz. Domačini so zmagali s 4:0. (2:0). Tokrat je povsem odpovedala pri Partizanu obramba in reprezentanta Čajkovski in Bobek sta se zaman trudila, da bi povezala neurejene vrste. Novosadska Vojvodina se je vrnila s svoje turneje po Malti z zelo lepo bilanco. Novosadčani so petkrat zmagali, dvakrat pa igrali neodločeno. Rezultati: Sliam 3:1, Florian 1:1, Lavaletta 4:0, Fam-rum 3:0, Boldklub (Kopenhagen) 1:1 in reprezentanca Malte 5:0. S turneje so se vrnili tudi nogometaši Zagreba, ki so dosegli v Alžiru tri zmage. Lep uspeh je dosegel tudi član II. zvezne lige Metalac iz Zagreba, ki je premagal po treh zmagah v Nečiji še Winterthur, člana II. švicarske lige s 5:2. Po razmeroma neuspešnem gostovanju v Grčiji je zagrebški Dinamo odločil prvo tekmo v Libanonu proti Ratingu iz Beiruta v svojo korist z rezultatom 7:0. IZ OmiZACH -fetfeCfA Vsem naj bodo za vzgled V Kočevju se razvija novo zimskošportno središče Odlične priprave za republiško prvenstvo v smučanju Mnogo je bilo že govora o popularizaciji smučarskega športa na Primorskem. Celo na Smučarski zvezi Slovenije je bilo ugotovljno, da je treba vso pozornost posvetiti primorskemu sektorju. Ti sklepi so zelo razveseljivi, nekoliko drugače pa je, če pogledamo, kako se izvajajo, tvje so vzroki zastoja? Najbolj prav o1 kdo, da se za vso stvar pozanima smučarska zveza Slovenije in sama od vrlia sproži pobudo za oživitev. kapa vsa stvar le ne bo zaspala, nam daje upati vsestransko delovanje »Partizana« Nova Gorica, ki se Je samoiniciativno podal na delo. Vedeti je treba, da v tem kraju ni-Kok ne zapade dovolj snega, kdor loče smučati, se mora povzpeti na ure hoda oddaljeno planto Trno-Vo- Marsikdo bi se pred temi dej- stvi ustrašil. Toda novogoriških fantov in deklet to ni motilo. 'Vso jesen so se pridno pripravljali za zimsko sezono, v načrtu pa so imeli tudi desetdnevni tečaj v Kranjski gori, ki bi se moral pričeti že 1. januarja, toda kot z drugimi, se je tudi z njimi letos zima nekoliko ponorčevala. Kljub temu pa se marljivi Goričani niso dali prestrašiti in so prejšnjo nedeljo organizirali slalom na suhem. 300 m dolgo progo (80 m) višinske razlike in 56 vratič) so vsi pretekli po dvakrat. Med 30 nastopajočimi je pri članih zmagal Franko (1:53.6) pred Puoom (1:56.9), pri mladincih pa Puc D. pred Hedetom in Spacalom. Med članicami je zmagala Novakova pred Prijon A. in Prijon M., med mladinkami pa Ška-rabotova pred Slokarjevo. Naj mi marljivi delavci kočevskega »Partizana« ne zamerijo, ker sem v svoji novoletni reportaži »pozabil« na njihovo dejavnost pozimi, predvsem letos, ko bo v Kočevju ob koncu tega meseca republiško smučarsko prvenstvo v vseh disciplinah. Kočevje je vse na nogah! Ne samo člani »Partizan«, ki so prevzeli nase odgovorno nalogo organizacije tega tekmovanja, temveč tudi vsi ostali prebivalci Kočevja, ki so — kot smo že v pretekli številki omenili — tesno povezani s partizanskim društvom. 10 MINUT OD POSTAJE... ... in že se znajdeš pod Mestnim vrhom, kjer stoji 40-metrska skakalnica. Tik nad njo se prav do vr- V Šmartnem k počivalo - Kaj pa v Litiji? Mudsica oblast izdatno podpira vso telesnovzgojno dejavnost Res je, da Šmarčanom šport in telesna vzgoja že prej nista bila docela tuja, vendar v zadnjem času zapazamo podvojeno aktivnost na jsej črti. Ta mesec so dobili novo telovadnico in kegljišče, kar je nedvomno nov korak v razvoju telesno vzgojnega dela v tem kraju. Stari telovadni dom je bil že močno »zrahljan« in za vsako aktivnost neprimeren. Zato so se domačini ta-koj oprijeli dela in temeljite obno-7e' lelovadnica je obnovljena tako, dt bi bila na novo zgrajena. Samo zidovi, so še stari. Razširjena dvo-rana je dolga 22 m in široka 9 m. Jpre.mljena je z vsemi osnovnimi orodji ki so potrebni za vadbo mla-cine. V telovadnici so tudi napra-za sPdrtne igre, za košarko in boj ko. Ob občinskem prazniku so jo slovesno izročili svojemu name-. Za to priložnost so priredili te-„ / i -P. akademijo, katere so se l i xi Z1J» Poleg predsednika repu-- ls|ke Zveze »Partizan« tov. Poliča 7? telovadci Zagorja in Ljubljane. omacini, kj so do zadnjega kotič-„ napolnili dvorano, so bili navdušeni nad programom. Vrste šmarskega »Partizana« so sedaj okrep-J©ne, saj je nova telovadnica pri-_ognila k delu nove mlade moči. Vsi oddelki imajo že redno vadbo, Pa ™di nekaj vaditeljev jim zaenkrat ne majka. Nekaj korakov od partizanskega doma je stavba novega enosteznega kegljišča. Ta ima asfaltno stezo in ob njej precejšen prostor za gledalce. Vsa notranja ureditev in oprema sta najmodernejši. Šmarčani so si ustanovili samostojen kegljaški klub »Usnjar« in so v zadnjem času priredili že več tekmovanj. Najbolje so se izkazali na troboju Usnjar — Svoboda (Litija) — Ceigrad (Ljubljana), kjer so zabeležili visoko zmago. Pri gradnji obeh objektov je sodeloval ves kraj, finančno pa sta največ pomagala poleg okraja in občine še domači podjetji Tovarna usnje in Tesar. Letos predvidevajo ureditev letnega telovadišča, nameravajo pa tudi začeti z gradnjo plavalnega bazena. Če upoštevamo, da je v okolici precej dobrih smučarskih terenov in če prištejemo k vsem tem še novo dejavnost, potem res lahko trdimo, da so v Šmartnem odlični pogoji za razvoj vsestranskega telesnovzgojnega življenja. Ljudska oblast, podjetje in starejši izkušeni ljudje z naj večjim veseljem pomagajo mladini. Kako pa je v 3 km odaljeni Litiji? Čeprav je Litija gospodarsko močnejša od Šmartna, po osvoboditvi še ni bil v njej zgrajen noben športni objekt. Čeprav je tu doma VSAKDO lil! j TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO bogata športna tradicija, je mladina ' na splošno prepuščena sama sebi. Blagajni športnega društva in »Partizana« sta prazni. O obljubljenem stadionu še vedno ni ne duha ne sluha. Morda se bodo v Litiji ob veliki dejavnosti Šmarčanov le predramili iz težkega spanja ... P. Še e akademiji v Medvodah Kot je »Polet« že poročal, je bila nedavno v Medvodah telovadna akademija v počastitev »Dneva JLA«. Ker sem v prejšnjem poročilu zapisal, da je bil občinstvu najbolj všeč nastop mladincev in članov, do-eim se mladinke in članice niso dobro pripravile, bi želel te stvari še pojasniti. Nisem hotel trditi, da se telovadke niso pripravljale za akademijo. Nosprotuo, za nastop so se pripravljale zelo skrbno in so imele tudi težje vaje kot mladinci. Vendar pa niso bile nagrajene s takšnim aplavzom kot mladinci, to pa predvsem zato, ker so vaje članov in mladincev (preskoki, talna g.imnas/tika) dosegli med gledalci večji učinek. Pri teh točkah seveda napake ni mogoče tako hitro opaziti, kot na primer pri ritmičnih vajah mladink i.n članic. Zato še enkrat ponavljam, da zaslužijo tudi ženski oddelki za svoj trud vse priznanje. Novost pri akademiji je bil tudi jiu-jltsu, kjer so mladinci pokazali nekaj osnovnih prijemov in padcev, uspel pa je bil tudi ekshibicijski prikaz boksa. Akademija je v celoti dobro uspela, pohvaliti je treba predvsem vodnike, ki so v ta nastop vložili precej truda. Čuček liTii! Mirihri Pred kratkim je bilo zaključeno skoraj 2 meseca trajajoče tekmova-vanje mariborskih strelskih družin z zračno puško. Med ekipami, ki so bile razvrščene v 4 skupinah, je v prvi skupini zmagala SD Kajuh I. (7722 točk), pred Grafičarjem I. (7719), v drugi skupini Rankovič I. (7396) pred Grafičarj-cm II. (7066). V tretji skupini je zmagala SD Košaki I. (7493) pred Šlandrom I. (7006), v četrti pa Bukšek II. (7272) prod Dr. Mravljak (7197). Za naslov prvaka bodo med seboj tekmovale najboljše ekipe. »BELA ŽOGA« BRANIKA Te dni je izšla iz tiska zelo okusno in tudi bogato opremljena brošura »Bela žoga« v izdaji Teniškega kluba Branik. V publikaciji je opisana pobuda za ustanovitev te sloveras/ke teniške trofeje, p rop o žici je za to tekmovanje in mladinske jakostne lestvice od leta 1915 dalje. Številne fotografije predstavljajo galerijo mladih slovenskih teniških [g rale e v in mnogo obetajoči naraščaj Branika. Z izdano brošuro so se teniški igralci Maribora lepo izkazali in dokazali, da upravičeno nosijo naziv najmarljivejšega teniškega kluba v državi. Na nedavnem občnem zboru kluba je bil za predsednika izbran marljivi teniški delavec Edi Voglar. ha vzpenja 60 m širok izsekan pas — nova proga za slalom, dolga približno 1000 m z višinsko razliko okoli 200 m. Dela so bila obsežna, sodelovali pa so pri njih vsi brez razlike: smučarji, nogometaši, namiznoteniški igralci, funkcionarji in prijatelji društva. Raztreliti je bilo treba nič manj kot 800 kubičnih metrov kamenja in odstraniti precej drevja, ki ga na tem hribu ni malo. Problem je predstavljala tudi proga smuk in vendar so se ga lotili z veliko vnemo. Izsekali so teren in ga očistili v dolžini 4000 m, proga pa ima 520 m višinske razlike. To so bila pravzaprav glavna tehnična dela ob pripravah na letošnje republiško prvenstvo, poleg tega pa so zgradili ob skakalnici še nov sodniški stolp, kot ga zahtevajo predpisi tekmovanja. Torej, smo končali? Ne! Pri Kočevarjih je tudi ZELO PRLJUBLJENO SANKANJE Staro in mlado se pozimi, kadar je sneg, rado zbira na Mestnem vrhu in nič čudnega ni, ob nedeljah videti celo po 60 let stare ljudi, ki se vzpenjajo v hrib z različnimi vrstami sani. Dve uri traja ta pot, v 8 minutah — kar je doslej rekord — pa zdroijo v dolino. Ob teh novih objektih je namreč tudi zelo dobro sankališče, dolgo 5000 m na gozdni cesti. Sankanje postaja v Kočevju vedno bolj razširjen »narodni« šport Navdušenje zanj je tolikšno, da so se domačini lotili izdelave posebnih sani s krmilom in zavorami, eden med njimi pa je že toliko »napreden«, da dela nekakšne »bob-sanii«, opremljene z akumulatorji in lučmi za vožnjo ponoči. Tako raste v tem jugovzhodnem predelu Kočevja tik za lepo urejenim športnim parkom novo zimskošportno središče v ponos Kočevja ter v korist mladini, ki se bo v svežem zraku na snegu veselila in krepila, Iz te mladine pa bo verjetno izšlo mnogo dobrih smučarjev. RINŽA — DRSALIŠČE Kadar pritisne močnejši mraz. zamrznejo potočki in vo-de, seveda se jim ob tem »pridruži« še počasna Rinža, ki postane v zimskih dneh pravo drsališče. Od izvira do stadiona nastane v razdalji 4 km debel led, ki vzdrži tudi naj večjo težo. Ta led je zimsko veselje Kočevarjev, ki je že dolgo vrsto let tradicionalno. Stari ljudje se spominjajo nekdanjih dni ki so jih preživljali stari in mladi na ledu z drsalkami in sanmi in dobesedno »preplavili« Rinžo. Toda to je le bolj veselje, kot šport, kajti Rinža ni primerna za razne drsalne prireditve v umetnem drsanju. Neumorni inž. Bloudek pa si je ogledal vso reko od izvira do središča mesta in ugotovil, da bi se dala Rinža zelo dobro pripraviti za tekme v hitrostnem drsanju. Morda se bo to že v bližnji dobi zgodilo in pri Kočevarjih ni treba dvakrat reči. .. Poleg vse aktivnosti, o kateri smo govorili v prejšnjih odstavkih, pa partizansko društvo v Kočevju ne pozablja na strokovno vz.gojo svojega članstva. Še to zimo bodo organizirali tečaj za smučarske vaditelje, ki se ga bodo udeležili učitelji pa tudi člani društva. Svet za prosveto OLO Kočevje bo finančno podprl organizacijo tega tečaja. Z akcijo za množičnost v smučanju tudi v Kočevju ne zaostajajo. »Partizan« zna poiskati finančne vire za nabavo smučarskih rekvizitov in se bo pridružil vsesplošni akciji za nabavo smuči mladini, k čemur bo pripomogel tudi OLO Kočevje. Torej vidimo že v tem dobro povezavo telesne vzgoje z oblastmi. IN ŠE ORGANIZACIJA PRVENSTVA? Že v začetku sem omenil, da se funkcionarji in člani kočevskega »Partizana« prav resno pripravljajo na republiško prvenstvo v smučanju. Na delo so se vrgli z vso vnemo, saj bodo sprejeli nič manj kot 500 tekmovalcev. Pripraviti vse potrebno za tolikšno število ljudi, ni majhna stvar. Pa po »stari navadi« tov. Čuk in Arko ter njima zvesta »armada« delavcev se niso ustrašili. Sestavili so pripravljalni odbor nad 40 sodelavcev, v pomoč pa so jim priskočili vsi od članstva do množičnih organizacij ter funkcionarjev okraja. Spontano so se vključili v delo in začeli. Načelniki posameznih oddelkov OLO so prevzeli posamezne sektorje po svoji gospodarski dejavnosti. Gostinska zbornica je prevzela organizacijo prehrane, tajništvo za notranje zadeve s PLZ rediteljsko službo, drugi spet informacijsko službo in -podobno. Tudi kmetijsko - gospodarsko podjetje je ponudilo svojo pomoč. Vsak bi bil rad vključen v delo, tako, da je zmanjkalo funkcij, nekateri pa so bili skoraj užaljeni, ker jih niso upoštevali. Ne čudimo se temu, ker vemo, da so Kočevarji za takšne prireditve vedno pripravljeni delati. In če bo vse po sreči — namreč če bo še sneg dodal svoj delež — lahko pričakujejo tekmovalci in udeleženci republiškega prvenstva gostoljuben sprejem in odlično _organizacijo. Tone Bančič v letu 1955 Letošnjo leto je po športnih dogodkih sicer nekoliko manj pestro kot lansko, vendar pa tudi v letu 1955 ne bomo pogrešali velikih mednarodnih tekmovanj, raznih evropskih in svetovnih prvenstev. Da bi naše bralce čimbolj sp-ocna-lj z velikimi športnimi dogodki 1955, objavljamo izvleček iz koledarja najvažnejših športnih prireditev po vsem svetu. Bob — Svetovno prvenstvo bo od 22. do 30. januarja v St. Moritzu (dvosedežni in š-tirisedežni bob). Od 12. do 13. februarja pa bo prav tam svetovno prvenstvo v sikeletonu. Boks — Evropsko prvenstvo bo od 27. maja do 4. junija v Berlinu. Drsanje — Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju bo od 27. do 30. januarja v Budimpešti, svetovno pa od 15. do 18. februarja* na Dunaju. Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju bo 5. in 6. februarja v Stockholmu, dočim bosta svetovni prvenstvi 12. in 13. februarja v Kuo-piu (ženske) ter 19. in 20. februarja v Moskvi (moški). Hokej na kotalkah — Svetovno prvenstvo bo od 28. do 3. junija v Milanu. Hokej r.a ledu — Svetovno in evropsko prvenstvo bo od 28. februarja do 6. marca v Diisseldo-rfu, Krefeldu in Kolnu. Jahanje — Svetovno prvenstvo bo od 1. do 10. julija v Aachenu. Kajak — Evropsko prvenstvo v vožnji s kanujem bo 30. in 31. julija v Zaandanu, svetovno prvenstvo v kajaku pa v istih dneh v Ljubljani. Kolesarstvo — Svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu bo 6. marca v Saarbriickenu. »Giro dTialia« bo od 14. maja do 5. junija. Od 7. do 31. julija bo »Tour de France«. 27. in 28, avgusta bo svetovno cestno prvenstvo v Rimu. Svetovno prvenstvo na dirkališču pa bo od 29. avgusta do 4. septembra v Milanu. Košarka — Evropsko prvenstvo bo od 8. do 19. junija v Budimpešti. Naimizni tenis — Svetovno prvenstvo bo od 16. do 24. aprila v Utrechtu. Rokoborba — Svetovno prvenstvo v grško-rimsikem slogu bo v Karlsruhe od 21. do 24. aprila. Rokomet — Svetovno prvenstvo bo od 3. do 10. julija v Nemčiji. Sabljanje — Svetovno prvenstvo bo od 7. do 23. oktobra v Rimu. Smučanje — Od 15. do 23. januarja bodo skoki na mamutski skakalnici v Oberstdorfu. Od 27. februarja do 6. marca bodo mednarodne tekme v Holmenkollcnu. 5. in 6. marca bo v Planici tekmovanje za pokal »Kongsberg«. Telovadba — 11. aprila bo v Frankfurtu evropsko prvenstvo v telovadbi. Tenis — Od 24. maja do 2. junija bo turnir v Parizu, v Wimble-domu pa bodo igrali od 20. junija do 2. julija. Veslanje — Od 4. do 7. avgusta bo e v rop siko prvenstvo za ženske v Bukarešti, moški pa se bodo pomerili od 25. do 28. avgusta v Gentu. Razni športi — Od 21. do 30. junija bodo v Barceloni »Sredozemske igre«, od 9. do 16. avgusta bodo študentske igre v San Sebastjanu, svetovno prvenstvo v kegljanju bo od 3. do 7. septembra v Essenu, svetovno prvenstvo v dviganju uteži od 5. do 9. oktobra v Miinchenu, svetovno prvenstvo v modernem peteroboju pa oktobra v Magglingenu. Ai . T 1_ I- V I K A ^_________________ Najboljši sleavcHisbi aileii Zaradi pomanjkanje primernih telovadnica vsekakor ni primeren prostorov poznamo pri nas le eno prostor za večje tekmovanje. V zad-atletsiko sezono — sezono na teka- njih letih so bila taka tekmovanja lišču. Drugače je v inozemstvu, kjer v telovadnicah v Celju in Mariboru, se tej letni sezoni pridružuje še V Ljubljani podobnega tekmovanja zimska, obdobje tekmovanj v dvo- še n,i bilo in zato je treba pohvaliti ranah. Posebno priljubljena so at- iniciativo atletske sekcije Odreda, letska tekmovanja v dvoranah v ki je uspela dobiti v prostorih ZDA, kjer lahko res v pravem po- »Trigkvfitma« v Zrinjskega ulici menu besede govorimo o zimski se- kolikor toliko primerno dvorano za zoni. Tekmovanja se vrstijo drugo zimski pregled slovenskih atletov, za drugim, imajo tudi posebno pr- 42 m dolg prostor omogoča izvedbo venstvo v dvoranah, vodijo tudi re- naslednjih disciplin:^tek 30m, 30m korde in najboljše rezultate za za- z ovirami, skoilc v višino in daljino, ..................... troskok in met krogle. Na tekmovanje, ki bo 16. t. m., so povabljeni najboljši slovenski atleti in atletinje. Pričakujemo lahko prav zanimive borbe, zlasti v tekih, ker bo ^ __ do tekmovalci zaradi zelo kratke movanj povečajo še na ta način, proge prihajali na cilj skoraj isto-da vsako zimo povabijo nekaj naj- časno. Velikost dvorane omogoča boljših evropskih tekmovalcev. Ta- tekmovanje 4 tekmovalcev hkrati, ko so na primer želi tudi zimske lo- Finale v^ zasedbi Lorger Kopše vornike v ZDA Nurmi, Hansenna, Černe in Puc (to je seveda samo Uizheimer, Barthel i. dr. V zadnjih tvegana prognoza) bi gotovo lahko letih so začeli tudi po Evropi pri- sPr£tv;l na noge gledalce, k, bodo rejati čedalje več takih tekmovanj, ™.e]i dovolj prostora, saj je na raz-saj razpolagajo vsa večja mesta s polago približno 500 mest. Nic manj =p da seveda ne bo zanimivo tekmovanje prte prostore. Največja dvorana, v kateri prirejajo ,pozimi atletska tekmovanja, je vsekakor Madison Square Garden. Kadar jena sporedu kakšno veliko tekmovanje, je dvorana nabito polna. Važnost teh tek- primernimi dvoranami, kjer se da tako tekmovanje vsaj improvizirati. Najboljše pogoje za pravo regularno tekmovanje pa imajo gotovo Rusi, ki imajo v Leningradu v dvo- -k k jo pričak,Cojo orgsniza- v tehničnih disciplinah, kjer bodo lahko najboljši iz Slovenije pokazali, koliko so že pripravljeni na »pravo« sezono. Če bo udeležba res za zimska tekmovanja iz mehkega lesa in tekmovalci nastopajo v posebnih sprintericah z zelo kratkimi žeblji. Tudi pri nas je bilo že nekaj podobnih tekmovanj, seveda v kaj neprimernih okoliščinah. Kratka prav izvedeno v primitivnih pogojih, spadalo v vrsto večjih tekmovanj in bo prav gotovo vzbudilo precejšnje zanimanje pri ljubljanskem športnem občinstvu, ki podobnega tekmovanja še ni videlo in ki v zadnjem času sploh zelo pogreša športnih prireditev. Naša anketa a $twoMUi aHeiiki V pretekli številki smo začeli z anketo, ki naj bi pred skupščino Atletske zveze Slovenije osvetlila in razčistila najbolj pereče probleme tega športa. Prvi so govorili atletski delavci iz Maribora (Zdenko Vahtar), iz Novega mesta!Jože Glonar) in Ljubljane (Danilo Korče). V današnji številki pa priobčamo misli dveh ljubljanskih atletskih delavcev, ki delujeta predvsem kot trenerja v obeh najmočnejših ljubljanskih atletskih kolektivih. Sturm jože: Več atletike v sefe Tov. Šturm Jože, profesor na potekala v bolj konstruktivnem ozračju, bo to vsekakor velik napredek. Mislim pa, da bi ne bilo odveč, če bi se odločneje postavilo na dnevni red vprašanje moralne . Instituta za telesno vzgojo ter vzgoje tekmovalcev in njihovega 1 1 1 vedenja. To pa je seveda zvezano z moralnimi kvalitetami trenerjev.« Gabršek Janez: Združimo vse sHe Odgovor tov. Janeza Gaberška, trenerja ŽAK Ljubljana pa obsega naslednje misli: »Preden bi skušal zajeti probleme trener atletske sekcije ŠD Odred, nam je na naše vprašanje odgovoril takole: »Mislim, da problemi, ki ovirajo večji razmah in napredek atletike v Sloveniji, v glavnem niso specifični ravno za atletiko, ampak se pojavljajo bolj ali manj v vseh športih. Ce združimo vse osnovne probleme vseh športov, pridemo do stare formule: kadri, vadbeni prostori, opre- ma in pa fond prostega časa, ki ga slOVeiis‘ke atletike, bi hotel pouda-ima mladina na razpolago za šport- rjti nasiednje: atletika, plavanje in no udejstvovanje. Pomemben faktor smučanje so tiste panoge športa, t„,li etn r Zato so kaj mal.0 razumljive HO K E J MALE D U Kako najhitreje dvigniti kvaliteto? V dnevih okoli Novega leta je hokejsko moštvo beograjske- če povem, da igralci, ki predstav-ga Partizana gostovalo na turneji po Italiji, kjer je doseglo Ijajo današnji hokej v Jugoslaviji, kljub dvema porazoma in enemu neodločenemu rezultatu za vse niso v stanju, da znatno dvignejo poznavalce te športne panoge relativno dober uspeh. Po gostova- kvaliteto te borbene igre. Za to je nju Partizana v Italiji smo zaprosili tov. Aljančiča, ki je natsto- poklicana mladina, ki pa si lahko pil na vseh tekmah kot gost, in okrepil obrambo beograj- pridobi znanje samo na dva načina: skega moštva, da nam pove nekaj vtisov, kar je ratie volje tu- z nastavitvijo sposobnih inozemskih di storil. trenerjev ali pa z nastavitvijo pro- . . .. fesionalnih igralcev v raznih mo- »Hokejsko moštvo Partizana je precejšnji. Zanimanje občinstva se štvih. Slednjega načina se vedno večletni redni gost hokejskih mo- je namreč izredno povečalo in če poslužujejo skoraj vsi narodi štev Gornje Italije. V prejšnjih tek- računamo, da v povprečni tekmi Evrope in trenutno predstavlja ta movanjili je dosegel lepe uspehe, prisostvuje okoli 3000 gledalcev, nagjn najboljše sredstvo za p-opula-saj je premagal več moštev, med poberejo po končani tekmi okoli 2 riža c i jo in dvig hokeja. 2e v bo-njimi Bolzano, Auronzo in druge, milijona lir. Na ta način je prav d©či sezoni imamo upanje, da bomo Prav zato je vladalo za letošnji na- lahko dvigniti kvaliteto italijanske- pristopili k tem načinom, saj pred-stop Partizana v teh mestih veliko ga hokeja. Vsekakor pa so tudi te stavlja ponudba Čehoslovakov, ki zanimanje. Začeli smo v Gortini tekme sijajno propagandno sred- so nam voljni poslati nekaj svojih d’Amipezzo, prizorišče bodočih zim- stvo za ptujski promet, za katerega izvrstnih igralcev, veliko upanje in sikih olimpijskih iger, nadaljevali Italija žrtvuje ogromne vsote de- g jcm tudi n<>v<) obdobje v zgodo-pa v Bolzanu m končali v Auronzu. narja, ki pa se, kakor vidimo, kar vini jugoslovanskega hokeja.« Že prva tekma v Gortini^ je pred- lepo obrestujejo. " i Partizana v Au- 30 LET smučanja na Bledu napolnjenim stadionom bila za vse Napisal Ernest Aljančič Blejski smučarji bodo praznovali letošnjo zimo 30-letnico obstoja razvoja z rešitvijo problema razvoja in napredka šolske telesne vzgoje. S tem v zvezi se vedno bolj postavlja v ovire, na katere naletiš že od vsega začetka. To je predvsem izredno draga oprema in rekvizit, ki jih ospredje potrebna reforma šolske- -esto c°lo ni dobiti. Naslednji proga sistema, ki v današnji obliki za postavlja telesni razvoj osebnosti. Za napredek telesne vzgoje v šoli blemo so vaditelji in športni prostori. Kje v Sloveniji (morda z izje-ŽŠD Lj. )imaš športni prostor, pa so potrebni isti štirje osnovni k-r ,ahlko nemoteno gojiš atletiko pogoji, ki sem jih omenil ze zgoraj. jn imaš p^eben prostor za trening Reševanje teh problemov zahteva metov_ predvsem kladiva? Kaj ma-večletno načrtno pohtiko katere ,o je bilo storjenega za vzgojo no-glavna parola bi morala biti: naj- yi]l vad.iteliev in za izpopolnjeva-vec sredstev tja, kjer je največ nje tistih maloštevilnih. ki jih imami ad mej Po se pravi v solo, saj gre mo Kaj težko se bo kd,0 odločil za število šoloobvezne mladme_v Slo- klic trener;aj ko vendar vidi na vemji v stotisoce. Iz množice pa vsakem koraku zapostavljanje. Po- .i . ^ . r, r\i.irro Turi, htro MTO- - . 1 . i . 1 i 1 No in še tekma Partizana v Auronzu, v odličnem zimskem in letnem letovišču pod Dolomiti Tekma je bila nasprotje prejšnjih dveh srečanj in rezultat 9:2 je po mojem mnenju previsoko izražen. Vendar pa smo tej katastrofi sami »bo-precejšnje presenečenje. Partizanu trovali«. Po uspelih dveh tretjinah je uspelo z odlično zamišljeno tak- igre, ko je bil torej rezultat 2:3, __ tiko paralizirati napade domačinov, smo se odločili, da v zadnji tretji- svojega smučarskega kluba. Prire-odličnih igralcev Gortine, med ka- n j jgre na vsak način dosežemo dili bodo razna tekmovanja, tudi za terimi nastopa več profesionalnih zmago. Kakor smo kasneje ugotav- starejše smučarje m jih hkrati na-hokejistov iz Kanade. Tekma se ie ]ja]k je bila to zgrešena taktika na- gradili za njihovo požrtvovalno de-končala neodločeno 3 :3, kar pred- §e.ga moštva. Domačinom je uspelo lo. Pionir smučarskega športa na stavlja velik uspeh za Partizana, paralizirati naše napade, v kontra- Bledu in okolici je tov. Ulčar Mat-Vse prizore s te tekme so prenaša- napadih pa presenečati razredčeno ko st., ki je že leta 1923 prvi na le tudi televizijske radijske posta- našo obrambo. Tako je zaradi ne- Bledu začel s smučanjem. Kmalu je, na tekmi pa je prisostvovalo več uspele taktike v poslednjih 20 mi- je imel okoli sebe zbrane danes že odličnjakov in gostov iz vse Italije. nutah igre uspelo domačinom, da smučarje-veterane, kakor Vrhunca, Po tej tekmi se je okrepila samo- ^ nas premagali s tako visokim Plemlja, Sodjo in druge. Štiri leta zavest Partizanovih igralcev, ki so re,Zultatom. Vsekakor dragocen, če- kasneje so že zgradili največjo__ska-težko pričakovali drugo tekmo pro- prav precej drag nauk za bodoče! kalnico v državi, ki je dopuščala ti B-olzanu. Isto moštvo je trenutno p<> teh tekmah smo se vsi igralci skoke do 70 m. Pod vodstvom nor-drugi najmočnejši hokejski koleik- začeli spraševati, kaj je treba ukre- veškega trenerja inž. Hansena je ti v v Italiji, takoj za profesionalnim niti, da bi dvignili kvaliteto jugo- takrat treniralo okoli 13 skakalcev, klubom Milano-Inter. Tudi v Bolza- slovanskega hokeja. Če resumiram Tov. Ulčar je 1934 postal na Krenu igra 5 Kanadčanov-profesional- vsa mnenja, lahko pridemo do na- darici diplomirani smučarski učitelj cev, ki so s svojo igro navdušili šte- slednjih zaključkov: in je kasneje vodil smučarsko šolo vilne gledalce. Še pred dvema leto- „ , » .__. „ na Pofkljuki, kjer je predvsem po- ma je bila možnost premagati to. ® T ’ • • _ t • magal vzgajati mladino. Z uspehom ekipo, dames pa je to povsem nemo- ' 1 , ..P v pi-niV^r Je vodil smučarski klub Bled 15 let goče. Vedeli srno, kdo sestavlja mo- drsališč, v Jugoslaviji Vsekakor na-e]nik ge danes aktivno so.„ štvo Bolzana, zato smo se odločili smo jprF .o-.1 1 deluje na vseh tekmah. .Z njim vred igrati talko, da dosežemo čim lepši mno?d1 J6)1*1 t|rezP . o P " ko(],0 dobili priznanje še Jemc Al-rezultat. Torej, osnovna pozornost ti«”]8- 5 tem Pa 'e bert, Stimnikar Lojze, Vidic Andrej, je bila obrnjena na obrambo. Če- ^cda pmva borba za dvig kval - ^ ^ drugi. prav smo izgubili s 6 : 1, vsekakor tete- Menda ne bom nikogar zalil, __________1----------------1------!---- igra, ki jo je pokazal Partizan in konec koncev sam rezultat ne predstavlja popolnega neuspeha Beograjčanov in s tem tudi jugoslovanskega hoikejr. Pripomniti moram, da je to najboljši rezultat gostujočega moštva v Bokanu, čeprav so bili gostje razna renomirana moštva Avstrije, Italije, Švice in Francije. Visa ta moštva so prejela najmanj po 10 golov. Bolzano ima umetno pokrito drsališče, ki služi v letnem času za razne druge prireditve ali razstave. Po pripovedovanju funkcionarjev in igralcev smo zvedeli, da klub z nastavitvijo profesionalcev finančno odlično uspeva, čeprav so izdatki Razpis akademskega prvenstvo ljubljanske Univerze Akademski smučarski klub bo organiziral 16. t. m. prvenstvo študentov vseh fakultet ljubljanske Univerze v veleslalomu za naslov prvaka v letu 1955. Tekmovanje bo izvedeno v 4 skupinah: v A-sku-pini letnik 1928 in mlajši, v B-sku-pini letnik 1927 in starejši, v C-sku-pini študentje nad 35 let ter v mladinski skupini. Prijave je treba poslati do vključno 7. t. m. na ASK Ljubljana, Miklošičeva 5a, ali pa na dan tekmovanja do 9. ure v »Mojci« ob spodnji postaji žičnice v Kranjski gori. Vsak tekmovalec plača 20 din prijavnine in tekmuje na lastno odgovornost. Za udeležence iz Ljubljane bo organizirana skupinska vožnja. Žrebanje bo 16. t. m. ob 9. uri v »Mojci«, ob 10.30 pa bo začetek tekmovanja. Vsa pojasnila daje ASK v klubski pisarni Ljubljana, Miklošičeva 5a. Iz raznih športov Novi svetovni rekorder v metu kladiva Stanislav Nenašev je na tekmovanju v Bakuju zopet dosegel odličen rezultat z metom 62.22 m. Ruski strokovnjaki pravijo, da je mladi metalec sposoben vreči kladivo tudi čez 68 m, če bo uspel obvladati še nekatere tehnične finese. Košarkarska reprezentanca nacionalistične Kitajske, ki je sodelovala letos tudi na svetovnem prvenstvu v Braziliji, je gostovala v ZDA, kjer jo je visoko porazilo moštvo univerze Whaton z 85:48. 15-!etna Margaret Edvvards je dosegla v Londonu dva nova angleška plavalna rekorda. Na 100 y ozirom 100 m hrbtno je plavala 1:07.2 in 1:14.0. nujno in zdravo pride tudi kvaliteta. To je zdrava in pravilna pot razvoja športa, zahteva pa veliko membno vprašanje je tudi dotok novih atletov. To bo treba rešiti sporazumno z vodstvom društva časa m veliko sredstev, katere do- >partizan« ter srednjih in sorodnih bimo vrnjeno z obrestmi šele cez §<>1 (>d kgnike za trening ter navdušiti stalno prakso ne smemo uvajati, ker ^ladino na najrazličnejše načine, vodijo v degeneracijo s-porta. Društva bi morala izvesti obvezno Na preteklih skupščinah AZS ve- vsaj en nastop na vasi s svojo naj-čina delegatov ni kazala posebnega boljšo ekipo. Reprezentant, ki ne zanimanja za problematiko razvoja tekmuje na vasi, nima kaj iskati v slovenske atletike v celoti. Zato so inozemstvu. Da bi vse to izvedli bo se skupščine omejevale na določa- treba vključiti vse atletske delav-nje propozicij in terminov tekmo- ce, in to v večji meri kot doslej, vanj, kjer so se delegati borili pred- Če bo med njimi sloga in raznme-vsem za lokalne interese posamez- vanje, potem take ankete ne bodo nih klubov. Če bo letošnja skupšči- več potrebne.« Med 2715 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom št. 18 imajo po 8 pravilnih rešitev: Suhec Josipina, Titova 69/a, -Ljubljana; Šepetave Ivan, Podibezje 56, p. Duplje pri Kranju; Žmavc Miro, Ljubljana, Miklošičeva c. 10. Vsak prejme » 3.333 din. Atalanta : Genoa 2 Fiorentina : Bologna prekinjeno Internazionale : Triestina 1 Juventus : Milano 2 Novara : Torino 2 Pro Patri a : Napoti 2 Roma : Udinese X Sampdoria : Catanija X Spal : Lazio X Manshester U. : Blackpool 1 Astol Villa : Sheffeld U. X Hudersffield ; Charlton X Pa le umi® issnenS® o dvometraših V zadnjem času so ose pogo- Seveda s to akcijo, če že govo-stejše govorice o košarkarjih-veli- rimo o kvaliteti, se tudi mi stri-kanih, ki naj tudi pri nas v Jugo- njamo, vendar imamo pri vsem slaviji zavzamejo vidnejše mesto tem nekaj pomislekov in tudi pripri dvigu kvalitete. O zanimivih pomb, ki naj jih moštvo ASK upo-ugotovitvah na zadnjem svetov- števa, ker prav lahko o isti sapi nem prvenstvu v košarki, ki je stopimo na stranpot, ki nima nič bilo lani v Braziliji, je večkrat skupnega s cilji naše telesne spregovoril naš reprezentant Bo- vzgoje in športa v naši domovini. ris Kristančič, ki se je prepričal, *- —xl- 1-- - da lahko samo tvelikani« rešijo Že večkrat smo govorili o enostranski vadbi naših športnikov v nadaljnji razvoj jugoslovanske posameznih panogah in tudi gra-košarke. V Rio de Janeiru so 2 m jali enostransko stremljenje dru-visoki košarkarji navduševali ob- štvenih funkcionarjev pri vzgoji čUistvo in bili pravzaprav pred- vrhunskih športnikov. Beseda je met vsestranskega razpravljanja, bila tudi že o košarkarjih in o Seveda, preteklo svetovno prven- njihovih slabih straneh, dalje o stvo ni bilo nič drugega, kakor >košarkarski grbin, ki ni nič dru- gega, kakor rezultat skega košarkarskega enostran- treninga. more k nadaljnjemu dviganju kvalitetne košarke. Seveda pa bi bilo zgrešeno, če bi se vsa dejav- samo glavni povod, da so v Beogradu pri moštvu Crvene zvezde _ .. in takoj zatem tudi pri ASK v Zato pozdravljamo takšno anketo Ljubljani začeli razmišljati o ASK, ki naj s svoje strani pripo-vzgoji novih igralcev »dvometra- ' šeo«, kakor pravijo tem velikanom po svetu. Tudi v dnevnem časopisju smo nosi ASK in drugih košarkarskih nedavno zasledili nekakšen poziv organizacij usmerila izključno le ASK, naj se prijavijo o društveno v akcijo^ za iskanje idoometra-pisarno mladeniči visoke rasti, ki šev.t Naše mnenje je, da ta »na-imajo veselje in smisel za košar- bor« dvometrašev ne sme prav karsko igro. C r vena zvezda je nič zavreti drugih prizadevanj baje imela »srečo« pri podobnem, vseh košarkarskih forumov, tudi pozivu, saj se jih je prijavilo okoli ASK. Ne smemo namreč pozabiti, 50 fantičev nad 1.90 m visokih, da je vsak šport v bistvu sredstvo Takoj so seveda naredili selekcijo, za krepitev mladine in zdravo izbrali okoli 20 -znajpripravnejših« razvedrilo, ki naj mladino vzgaja in kot zatrjujejo, bodo kmalu v dobre člane človeške družbe in imeli v Beogradu nepremagljivo naše skupnosti. Torej, da se ra- moštvo, ki bo pravzaprav nedosegljivo za vse. tudi najkvalitet- zumemo: nismo proti tej akciji, toda ne pozabimo ob tem na mno- __ _— Y — — 7 n —J i m a vi n e n Tl O nejše košarkarske kolektive v Ju- žice naše mladine, na šole. na goslaviji. No, če bo uspela akcija partizanska društva, kjer se je tudi ASK. potem bo Croena zvez- začela košarka že lepo razvijati, da tako kot doslej imela v ljub Ijanskih akademikih najresnejšega ne pozabimo, da imajo tudi športna društva pred seboj čili — nasprotnika in sovrstnika o prven- množičnost in iz nje izviraiočo stvenih srečanjih. kvaliteto. L. M. (Posebno poročilo za »Polet« od Cesarja Mirana) Goričani so navdušili 2000 gledalcev „.y sre<*° dopoldne so odpotovali na go-stovanje po A.vstnj! hokejisti »Ljublja-sHh a _™ajo srečanje v različnih me-” torneje nam je pisal član in ® toh tekem Miran Cesar, ki nam duph + ^ besedi pripoveduje o prvih T i„Kn ‘v™1311 hokejistov »Ljubljane«. “č®nl so nastopali najprej v Salz-len n ’ n^t0 pa v Zel1 am See in dosegli n3lhova igra pa je navdušila “°™ le občinstvo. Pa preberimo raje Mi-esarja, kaj piše o teh tekmah: SALZBURG : LJUBLJANA 5:4 (2:0, 2:i, 3:1) °, razineroma utrudljivi osemurni Pr-ri1 r S™° Ptispeli na cilj, v Salzburg. Citei- ^ * smo imeli samo kratek po-denr, ,Že 81110 moraU na gladko ie-Dostai^ °skev' Nastopili smo v naslednji Pavletih j^tstonošič, Hafner, Aljančič, ček d C’ °srečki, Jemec, Pogorelec, Cu-V m^ef°Senc’ Janežič, Ošaben in Petelin. Man Salzburga je nastopil Američan 1 ,, “len, Kanadčana brata Mac Doji., .n “e štirje igralci iz Zahodne Nem-b,,! ,, Berchtesgadena. Za Ljubljano so po l beš“i Čuček 2, Pogorelec in Ošaben 'y‘:ieen isd je dopustil, da se je igra no v■V zacetku razvila v peklenski tem-čani o° ga Pravzaprav vrinili Ljubljan-, v Prvih minutah so gosti dosegli iin a P0 Čučku in Ošabnu. Prva tret-je pravzaprav močno presenetila do-T i„hnlgralce in Občinstvo, saj je bila p™,™ Popolni gospodar na igrišču, inv xlahko bi gostje dosegli še več go-,fZ’ Ce ne bi bil V vratih Salzburga od-hiflanV,ratar’ Američan Mac Ahlen, ki je T P^J110 odbijal nevarne napade ^ubiJanča Dmga tretjina j0 poka_ bPPP^oma drugačno sliko. Oster na' 3e. m°čno popustil, predvsem doma*-1 stranl> itar je zadoščalo, da so in ,rJ~lnL PIevzeli pobudo v svoje roke Linhvi n;|Sal1 Tazliko v golih. Pri igralcih lh kb,had tega 113 skupščini liga-dlla en °?,lo6ili’ da boste tekme vo-Zaradi w ‘f1 m en gostujoči sodnik, totalmn dvnhei 113 t6rcnlh Prihajalo do Itarstom, i y°3eV med kluM in košarka 1 •Salomoni«. Takšna je bila slika v pretekli košarkarski sezoni bov^kiJS80., nl sestanku ligaških klu-»jus« da bodo tekme vodili samo Prei Agašklh tekem: z dežja pod kap. svoit.StS oba sodnika »engros« sodila po ratoda objektivnost je ekvilibri-•ivnoSs ™e3i čestokrat skrajne neobjek-maln i' K,aj bo P3 sedaj? Vsak bo sodil čIovekP°i,^,0mače ln rezultat bo, da bo Prenri* abk° stavil vedno z globokim bodo n »,3em 113 domačo ekipo. Kako našli objektivnega sodnika v Zre- V četrtek skupščina ZSD Ljubljana Največje športno društvo ŽŠD Ljubljana bo imelo v četrtek, 13. t. m. ob 16 v dvorani Direkcije železnic v Kolodvorski ulici svojo redno letno skupščino, na katero vabi vse svoje člane in prijatelje ter tudi zastopnike drugih športnih organizacij. KALLflKORPI najboljši ledi v Garmischi Končni vrstni red drugega tekmovanja v sklopu tako imenovane novoletne ska-kaške turneje je bilo na olimpijski skakalnici v Garmischu. Nastopili so v glavnem isti tekmovalci kot v Oberst-dorfu, pogrešali pa smo zopet Jugoslovane, ki zaradi pomanjkanja treninga še niso sposobni za tekmovanja. Finska trojka je zopet triumfirala. Poleg velike premoči v slogu skoka so Finci skakali še precej dalj od svojih nasprotnikov. Preseneča razmeroma slab plasma Bratila. Tehnični rezultati: 1. Kallakorpi (F) 228 (82, 82 m), 2. Kirjonen (F) 220.5 (80, 77.5 m), 3. Silvennoinen (F) 218.5 (79, 76.5 m), 4. Hohenleitner (Nem) 215.5 (78, 79.5 m), 5. Knarvik (Nor) 215.5 (78, 78.5 m), 6. Moland (Nor) 205 (75, 73 m), 6. Dengg (Nem) 203.5, 7. Berkseir (Šved) 199, 8. Plank (A) 196, 12. Bradi (A) 194.3. Hokejisti delajo $ polno paro njaninu, kjer so vsi člani domačega Pro-leterja? Ali pa, če bo 12-članska liga v Zadru, metropoli ligaških incidentov? Na vsak način je ta sklep izredno ponesrečen. Med drugim so sklenili, da se bo liga (glasovanje po 10 in 12-članski ligi se je končalo remi 6:6) pričela 17. aprila in da bodo pred odhodom na evropski šampionat v Budimpešto odigrana le tri kola, tako da se bo liga zavlekla pozno v oktober. Ce bo tudi na skupščini obveljal sklep ligaške komisije, bo to že deseta sezona, ki ne bo po načinu tekmovanja niti najmanj podobna prejšnji. Cas je, da se tudi ta stalna prireditev konsolidira. * Reprezentanca ljubljanske Univerze v košarki bo v dneh od 15. do 20. t. m. gostovala v Heidelbergu v Zahodni Nem-ciii m tam odigrala več tekem. Košarkarski klub Partizan je zaprosil ,pra™ ASk, če bi lahko Miiller in Kristančič nastopila kot gosta v moštvu Partizana, ki bo 14. t. m. gostoval v Budimpešti proti državnemu prvaku Hon-vedu. Ruske košarkarice prve v Pragi Na ženskem košarkarskem turnirju v Pragi, na 'katerem so sodelovale mestne reprezentance Moskve, Prage, Sofije, Varšave ln Budimpešte ter mladinska reprezentanca CSR in izbrano moštvo francoske delavske športne organizacije (FSGT). Nekaj zadnjih rezultatov: Praga FSGT 99:38, Varšava : Budimpešta 35:33, Moskva : Sofija 81:78, CSR : FSGT 78:40, Moskva : Varšava 54:39, Praga : Sofija 64:54. Končni vrstni red: 1. Moskva, 2. Praga, 3. Sofija, 4. Varšava, 5. Budimpešta, 6. CSR, 7. FSGT. V Parizu je gostovala košarkarska reprezentanca CSR, ki je premagala francosko ligaško moštvo Mariji z 62:38 (31:20). Se nekaj podatkov s košarkarskega tur-1 nirja v San Remu, kjer je beograjska Mladi finski skakalec Silvennoinen, ki smo ga lani lahko občudovali v Planici, se je letos že na prvih skakalnih tekmah uvrstil med svetovno elito Na tekmovanju v skokih v Chamonixu je zmagal Avstrijec Steinegger, trenutno trener francoskih skakalcev, s skokoma 67 in 65 m ter 221.5 točke pred Francozom Thiolierom 206 (59, 60 m). Na tradicionalnem tekmovanju v skokih v Lake Placidu je zmagal Art Dev-lin (ZDA) z 223.1 točke pred Norvežanom Rijsnaesom 217.4. V Adelbodnu v Švici se je zbrala večina najboljših alpskih vozačev Švice, Francije in Nemčije, da se pomerijo v slalomu. Tekmovanje, ki je bilo izvedeno v dveh tekih, je dalo naslednje rezultate: 1. Julen (S) 137.8, 2. Duvillard (F) 141.8, 3. Schneider (S) 142.1, 4. Couttet (F) 142.3, 5. Fessler (N) in Perret (F) 145, 7. Bonlieu (F) 145.2. Velik uspeh Poljakinj v Grindelwaldu V odsotnosti ruskih smučark, ki so dominirale na tem tekmovanju lani, so dosegla letos v teku na 10 km popoln triumf poljske smučarke. Zasedle so kar vseh prvih 5 mest. Tekmovanje se je nadaljevalo z veleslalomom za ženske, v katerem so bili doseženi precej presenetljivi rezultati. Zmagovalka Avstrijka Blattl gotovo :ie spada ravno v prvo elito. Tehnični rezultati: tek 10 km: 1. Bukova (P) 38:58, 2. Krzeptowska (P) 39.36, 3. Daniel (P) 39:57, 4. Raychel (P) 40:19, 5. Marusarz (P) 41:00, 6. Taffra (I) 41:03, veleslalom: l. Blattl (A) J 51.5, 2. Berthod (š) 1:51.9, 3. Neuviere (Fr) 1:52.8, 4 Agnel (Fr) 1:53.0, 5. Hochleitner (A) 1:53.2, 6. Jeretz (A) 1:53.6. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Ortiseji v Italiji je na 2 km dolgem veleslalomu zmagal Francoz Pas-quier v času 1:41.7 pred Obermullerjem (Nem) 1:42.1 in Albertijem (I) 1:42.2. Iz Rio de Janeira poročajo, da je Telles Conceicao, ki je tudi najboljši južnoameriški skakalec v višino, izenačil brazilski in južnoameriški rekord v teku na 200 m z rezultatom 21.2. Svetovni prvak Že lansko svetovno prvenstvo v smučanju v Falunu je pokazalo, da se pojavlja v smučarskih skokih nekaj novega: hegemonija Fincev. Kai naenkrat so Finci, ki so že prej imeli solidne skakalce, prehiteli tudi svoje učitelje Norvežane. Presenetljiva zmaga Mattija Pietkainenai je gotovo vsem ljubiteljem smučanja še v dobrem spominu. Že pred začetkom letošnje sezone pa je prišel iz dežele tisočerih jezer glas, da se svetovni prvak ne bo več pojavil na skakalnicah. Vsakdo se je seveda vprašal: »Kaj je vendar temu vzrok?« Mogoče leta? Matti je namreč star že čez 30 let. Bolezen? Poklic? Odgovor je prišel pravzaprav šele s finsko ska-kalsko ekipo, ki trenutno gostuje v Srednji Evropi. Mladi Finci so takole povedali o svojem vzorniku: »Fant bi že še rad skakal, toda njegova boljša polovica se je kaj odločno izrazila — skakalnica ali jaz! Kot dober zakonski mož se je Pietilkainen seveda odločil za drugo, obesil smučke na klin ter se povsem posvetil družini in svojemu poklicu.« Trenutno najboljši skakalec na svetu je verjetno 24-letni Aulis Kallakorpi, ki je s precejšnjo prednostjo zmagal na mednarodnih tekmovanjih v Oberstdorfu in Garmischu. Mladi finski mehanik je, kot cela vrsta odličnih finskih smučarjev, doma iz Lahtija. Po postavi je sicer majhen, toda pravi atlet. Odlično kondicijo in skoraj neizčrpno energijo si pridobiva predvsem po-leti, ko igra baseball, telovadi in skače v vodo. Skupaj s Kallakorpi jem tekmujeta po srednjeevropskih skakalnicah še njegova mlajša rojaka 20-letmi Kirjonen in naš znanec iz Planice Silvennoinen. Ti trije skakalci v pravem pomenu besede kažejo ne le Srednji Evropi, ampak vsemu svetu, kako se skače. Tudi četrtoplasirani iz Faluna, trenutno najboljši norveški skakalec Knarvik se je moral na obeh tekmovanjih ukloniti trojki iz daljnega Suo-mija. Crvena zvezda osvojila tretje mesto. Zvezdin Igralec Curčič je bil s 77 koši najuspešnejši strelec pred Stefanidisom (Panhelenios) 63, Rosolenom (Pavia) in Suviranto (Pantterit) 62. Igralci Zvezde so bili tudi najuspešnejši pil izvajanju kazenskih metov. Izkoristili so 63.64 •/« metov, Panhelenios je Imel 59.83 •/«, Gira pa 58,97"/.. Tudi Angleži so pred kratkim delili svoje vsakoletne nagrade. »Jackson Memorial Cup« je dobil Roger Bannister, »Harrwey Memorial Trophy« Je pripadel Fredu Greenu, tretjo, ki jo podelijo najboljšemu tekaču čez ovire, »Thornton Memorial Trophy« pa je dobil evropski prvak na 110 m z ovirami, Rus Jevgenij Bulančlk za 14.6, ki jih je tekel v Man-ehesteru. V Antwerpenu so priredili tekmovanje v dvorani, na katerem sta omembe vredna predvsem rezultata Diesleya (VB) 3:52.2 na 1500m in Hermana (Belg) 8:19.0 na 3000 m. Marciano — najboljši boksar leta 1954 Že tretje leto zaporedoma postavlja newyorški »Ring-Magazin« svetovnega prvaka težke kategorije Roekyja Marci-ana za aubsolutno najboljšega boksarja v vsem letu. Ista revija objavlja tudi za posamezne kategorije svoje lestvice za preteklo leto. Mi bomo omenili v vsaki kategoriji samo za nas najzanimivejše boksarje: težka: prvak Marciano (ZDA), 1. Valdez (Kuba), 2. Cockell (VB), 3. Charles (ZDA), 6. Neuhaus (Nem); poltežka: prvak Moore (ZDA), 1. Smith, 2. Maxim, 3. Johnson, 4. Patterson (vsi ZDA), 7. Hecht (Nem); srednja: prvak Olsen (ZDA), I. Giardello, 2. Castellani, 3. Mins (vsi ZDA), 4. Humez (Fr), 5. Langlois (Fr), 7. Mitri (I); welter: prvak Saxton (ZDA), 1. Basiiio (ZDA), 2. Gavilan (Kuba), 3. Saxton, 4. Fuentes oba (ZDA); lahka: prvak Carter (ZDA), 1. De Marco (ZDA), 2. Lol (I), 3. Dupas (ZDA); peresna: prvak Saddler (ZDA), 1. Davies, 2. Bassett oba (ZDA), 3. Famechon (Fr), G. Sneyers (Balg); petelinja: prvak Cohen (Fr), 1. Macias (Meh), 2. Songkitrat (Siam), 3. D’Agata (I), 4. Cossemyns (Belgj; mušja: prvak Perez (Arg), 1. Shiral (Jap), 2. Espinosa (Fil), 3. Dovver (VB), 4. Gian-nelli (I). Robinson se vroča Bivši svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson je slavil v Detroitu kaj uspešen »come-back«. Njegov nasprotnik Joe Rindone sicer ne spada ravno v svetovno elito, znan pa je kot trd boksar. Vse kaže, da se Je Robinson na srečanje odlično pripravil, saj je po prvih rundah, ko Je nasprotnika samo otipaval, začel v 6. rundi s silovito ofenzivo, ki se je še v tej rundi končala s k. o. S to zmago si je bivši svetovni prvak zopet odprl pot navzgor, mogoče tudi zopet do najvišjega naslova. Evropska boksarska zveza je določila nekaterim evropskim prvakom nasprotnike in končne datume za srečanja. Na sporedu bodo naslednja srečanja: mušja kategorija: Gianelli (I) : Marsden (VB) — do 31. marca, peresna: Famechon (Fr) : Milano (1) — do 21. marca, lahka: Lol (I) : Ferrer (Fr) — do 17. februarja, wcl-ter: Thom (VB) : Dione (Fr) — do 26. fehr., poltežka: Hecht (Nem) : Hdpner (Nem) — do 23. marca. Trabert in Connalvjeva na čelu Pariški športni dnevnik »L' Equipe« Je . r.f javil svoje lestvice najboljših teniških igralcev za leto 1954. Francozi so mušketirje razvrstili takole: 1. Toni Trabert (ZDA), 2. Drobny (Eg), 3. Seixas (ZDA), 4. Roseivail (Avstral), 5. Hartwlg (Avstral), 6. Patty (ZDA), 7. Rose (Avstral), 8. Lar-sen (ZDA), 9. Richardson (ZDA), 10. Hoad (Avstral), 11. Morea (Arg), 12. Davldson (Šved), 13. V/asher (Belg) 14. Mullojr (ZDA), 15. Candy (Avstral). Zenske pa so bile razvrščene takole: 1. Connolly (ZDA), 2. Hart (ZDA), 3. Brough (ZDA), 4. Flcitz-Bakcr (ZDA), 5. Pratt-ltosen-quest (ZDA), Kordež v odlični formi (Nadaljevanje s 1. strani) srečne primere pri najboljših tekmovalcih! Pa si oglejmo Matevža Kordeža, ki je po končanem tekmovanju srečen in zadovoljen odpel svoje dilce in pripovedoval svoje vtise s tekme. Matevž Kordež je letos v odlični formi, kar je pokazal na progi s svojo vožnjo. Tudi drugi tekmovalci, predvsem Nemci, nekateri Avstrijci, pa tudi naš Rožič so skušali pokazati za začetek sezone vse svoje odlike. Kaj pravi o progi traser Franc Smolej Progo je trasiral nekdanji olimpijec in najboljši srednjeevropski te- Sloirenski kegljači v odlični ioimi Maribor, 9. jan. Na štiristeznem kegljišču Konstruktorja je bilo danes srečanje izbranih kegljačev Slovenije in mariborskega centra. Doseženi so bili odlični rezultati, ki dokazujejo, da bo Slovenija v nedeljo v Zagrebu, ko nastopi proti reprezentanci Hrvatske, imela odločilno besedo. Reprezentanca Slovenije je dosegla rezultat 6577', reprezentanca mariborskega centra pa 6405 podrtih kegljev. Najboljši posameznik je bil Branikovec Podkrižnik, ki ima 851 podrtih kegljev, za njim pa so se uvrstili še Martelanc (Slovenija) 848, Ambrožič (Sl) 844, Kobal (S) 837, in Ljutolerčan Steržej z 830 podrtimi keglji. Pov-preček reprezentance Slovenije znaša 822, reprezentanca mariborskega centra pa 801 podrti kegelj. Tekmovalo se je v mednarodnem slogu na 200 lučajev mešano. Celjski sodniki so sodili 597 tekem Celje, 9. jan. Danes je bila v Celju skupščina nogometnih sodnikov Celjske nogometne podzveze. Ugotovljeno je bilo, da je sodniški zbor, ki šteje 4 sodnikov, premajhen in preveč obremenjen, saj so sodniki sodili v letu 1954 597 tekem. Kvaliteta sojenja sicer ni bila najboljša, vendar tudi ni bilo grobih prekrškov. Poudarili so željo po skupnem sestanku s športnimi dopisniki za razčiščenje nekaterih vprašanj v zvezi s poročanjem o sojenju. Ob tej priložnosti sta sprejela za svoje požrtvovalno delo tov. Fresin-ger Mirko in Wagner Janko, priznanje, tovariš Wagner pa za svoje 35-letno delo še praktično darilo. Novemu odboru predseduje tov. Preslnger Mirko. kač Franc Smolej, ki je o progi dejal tole: »Zaradi snežnih razmer žal nismo pokazali in-ozemccm Pokljuke v vsej njeni smučarski pestrosti, ker je trenutno snega le od 5 do 40 cm. Zato sem se moral držati pri trasi-ranju proge bolj a'li manj ravninskih predelov, tako da je celotna proga bila v glavnem ravninska. Vmes sta bila dva precej težka smuka. Potekala je od hotela na Rudno polje, od tam na Javorniško planino, po gozdu nazaj na Rudno Rezultati: 1. Kordež M. (Kropa) 50:06, 2. Kordež G. (Triglav-Kranj) 53:28, 3. Hindelag (Nem) 53:45, 4. Rožič (Gorje) 54:19, 5. Vogl (Nem) 54:27, 6. Kohl (Avstrija) 54:50, 7. Kcpp (Nem) 55:03, 8. Hlebanja (Mojstr.) 55:15, 9. Kandare (E) 55:19, 10. Krischan (A) 55::28. D. U. TUDI SKAKALCI NA POKLJUKI Pokljuka, 9. jan. — Medtem ko so imeli danes tekači prvo težjo polje in spet proti Domu, kjer sta preizkušnjo pred potovanjem v ino-bila start in cilj.c zemstvo in medtem ko so nekateri Teikmovalci so izjavili, da je bila naši alpski vozači na treningu v proga lepo markirana in tudi snež- Avstriji, so se danes zbrali v hotelu ne razmere še dokaj zadovoljive, na Pokljuki še skakalci s Poldo, Pripominjati moramo, da je bila to Rogljem in Goriškom na čelu. izbirna tekma za jugoslovanske te- Prav ob Domu so si pripravili kače za nastope v Franciji in v Maria Zeli v Avstriji. Zmagovalec Kordež Matevž je prejel poleg pokala SZS tudi umetniško izdelan pokal, dar podjetja »Plamene." majhno skakalnico, saj je snega dovolj. Skoda, da niso že prej prišli na to-idejo, kajti do danes nima noben skakalec niti enega skoka za seboj. I Prvenstvo Slovenije v boksu esenicani na w im V nadaljevanju tekmovanja Slovenske boksarske lige sta bila danes na sporedu dva dvoboja, in sicer v Trbovljah ined domačim Rudarjem ter Jesenicami, v Hrastniku pa prav tako med Rudarjem in Železničarjem II iz Maribora. V prvem dvoboju so zmagali Jeseničani, medtem ko je bila borba v Hrastniku neodločena. RUDAR : JESENICE 8:12 Trbovlje, 9. jan. — Najresnejši konkurenti za osvojitev naslova republiškega prvaka, Jeseničani, so danes nastopili v Trbovljah proti domačemu Rudarju ter si priborili novo zmago in si do nadaljnjega priborili prvo mesto. V mušji kategoriji sploh ni bilo borbe, ker noben klub ni postavil tekmovalca, v pol težki kategoriji pa so Trboveljčani prav tako predali borbo in je zmagal Jeseničan Prezelj. Najzanimivejše so bile borbe v perolahki, lahki in polwelter kategoriji, rezultat pa odgovarja moči obeh nasprotnikov, ki sta se odlikovala po borbenosti, medtem ko jim manjka tehničnega znanja. Ob tej priložnosti je Trboveljčan Šefer slavil majhen jubilej, saj je nastopil 130- Pomembna rehabilitacija ODREDU (Nadaljevanje s 1. strani) zelo pomembna, pa tudi zaslužena, čeprav nas domači tokrat niso povsem zadovoljili. Gledalci so upravičeno kritizirali, posebno v drugem polčasu, kat ji v prvi četrt ure prvega dela igre je Odred zaigral tako, kot že dolgo ne, nato pa popustil. Predvsem smo videli, da je domačim igralcem zmanjkalo kondicije, upoštevati pa je treba, da je bil teren za igro zelo težak, ker je bil blaten in so se igralci obeh moštev precej utrudili. Gostje so nas presenetili s hitro in tehnično zelo dobro izdelano igro, očividno pa jim teren ni dopuščal, da bi ta igra prišla do veljave. Gostje so solidno moštvo, ki se upravičeno poteguje za dober plasma v prvi ligi, poleg tega pa, česar pri Italijanih nismo navajeni, so igrali fair, medtem ko so bili nekateri igralci Odreda pre- Lešlkov takrat nekoliko zatajil. V napadu bi pohvalili še Vorgiča in Krgina ter Belcerja, ki je bil tokrat precej boljši kot običajno. Med gosti je bil najbolj viden v obrambi Zorzi, ki se odlikuje s sijajno tehniko in dobrim pregledom igre, vratar Geatti, ki je edini amater v moštvu, se odlikuje s sijajnim refleksom, poleg tega pa moramo še posebej pohvaliti mladega Bernarda na levi zvezi, ki je s svojimi 18 leti pravi virtuoz žoge. Izjava sekretarja Criscuole: Po tekmi nam je sekretar Udine-sa dejal, da je Odred zelo hitro moštvo in da je zmaga Odreda zaslužena, medtem ko so se njegovi igralci odlikovali s startom na prvo žogo. Teren je bil težak im slab, rezultat pa realen. Sprejem jih je navdušil in resno menijo, da bodo ostri Brezarju I. bi priporočali, naj na š ortnem področju vzpostavljeni se odvadi namernih prekrškov nad med‘ obema Pdržav^ma zelo. dobri prijateljski stiki, saj je zaključil nasprotnikom, kajti to, kar je dela! danes, verjetno v prvenstvenem tekmovanju ne bo smel več poizkušat1. Za takšne prekrške bi prejel ]p’'ko zasluženo kazen. Pri domačih moramo predvsem pohvaliti vratarja Brezarja, ki se je zelo dobro izkazal. Poleg njega oa sta bila gonilna sila obrambe Berginc in Klančišar, medtem ko je Med 3246 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom št. 19 ima 10 pravilnih rešitev Travner Ludvik, Celje, Kovinska 11 in prejme 10.000 dinarjev. 1 1 1 1 2 X 1 1 2 X 1 1 željo, da hočejo imeti_dobre s svojimi sosedi. z vezi Tone Bančič tič in si doslej priboril 88 zmag, 22 neodločenih rezultatov, 18-krat pa je bil poražen. Disciplin,irani gledalci, ki jih je bilo okrog 300, so bili z nastopom zadovoljni, sodniki (Vrhovnik, Jezernik ter točkovna Lešnik in Škafar) so svojo nalogo dobro opravili. Rezultaiti: bantam: Rosandič (j): Hojak (r) 1:1, perolahka: Trobec (J) : Kovač (R) 0:2, k. o. v prvi rundi, lahka: Žen (J) : Bartole (R) 2:0, k. o. v prvi rundi, polwe!ter: Rajhman (J) : Grošan (R) 2:0 k. o. v prvi rundi, welter: Hudorovič (J): Pigac (R) 1:1, sgednja: Sekulič (J): Šeifer (R) 0:2 t. k. o., težka: Ažman (J) : Jankovič (R) 2:0 po točkah. Š. RUDAR (HR.) : ŽELEZNIČAR II (M) 9:9 Hrastnik, 9. jan. Mladi boksarji hrastni-škega Rudarja so v današnji prvenstveni borbi dosegli pono-vno pomemben uspeh, saj so proti drugemu moštvu mariborskega Železničarja dosegli neodločen rezultat. Kot kaže, od borbe do borbe napredujejo in jim zaenkrat manjkata le tekmovalca v polsrednji ter težki kategoriji. Okrog 300 gledalcev je bilo z uspehom domačih zadovoljno, posebno pa so se izkazali Mariborčan Ceh ter domačini Oroš, Škrab in Gumzej. V lažjih kategorijah so i-meli prednost gostje, medtem ko so se v srednjih kategorijah domači bolj izkazali. V težki kategoriji ni nastopil noben tekmovalec, v polsrednji kategoriji je zmagal Mariborčan Sofič brez borbe, v srednji pa Hrastničan Barič, prav tako brez borbe, ker nista imela nasprotnikov. Sodili so kot vrhovni Rezultati: mušja kat.: Čeh (Z) : Drljača (R) 2:0 po točkah, bantam: Dimič (Ž) : Knez (R) 2:0, (Knez je bil diskvalificiran, ker mu je pomagal sekundant), perolahka: Bobek (Z) : Gumzelj (R) 0:2 po točkah, lahka: Petek (Ž) : Škrab (R) 0:2 t. k. o. poloeller: Braunar (Ž) : Valentinčič (R) 1:1, melter: Muhič (Z) : Oroš (R) 0:2 po točkah, polteika Salič (Z): Volfan (R) 2:0 po točkah. CSR : ŠVICA 8:1 Češki hokejisti so znova potrdili svojo odlično formo. V Baslu to premagali reprezentanco Švice z 8:1 (4:0, 3:1, 1:0). Prva tekma mednarodnega nogometnega turnirja v Buenos Airesu med argentinskim moštvom Inde-pendiente in dunajsko Austrio je prinesla hud poraz Avstrijcem. Argentinci so zmagali s 3:0 (1:0). V Madridu je domači Atletico premagal Wiener Sportklub s 4:1 (2:0), italijansko ligaško moštvo Catania pa je bilo doma uspešno proti Boldklufou iz Kopenhagena z 2:1 (2:0). 1. Odred : Udinese (I. polčas) 2. Odred : Udinese (konč. rez.) 3. Augsburg : Niirnberg 4. Fiirth : Frankfurter SV 5. Eintraeht : Offenbach 6. Regensburg:Kicke*s 7. VfB Stuttgart : Kassel 8. Schweinfurt : Karlsruhe 9. Bayern : Schwaben 10. Reutlingen : Mannheim 11. Arseual : Cardiff 12. Sunderland : Burnley Opomba: 1. mednarodna tekma v Bariju, 2.-6. tekme 17. kola južne nemške lige, 7.—12. tekme 26. kola angleške lige. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št a© 1. Italija : Belgija ločen naslov pošiljatelja: Priimek: 2. Offenbach ; Augsburg 3. Niirnberg : Reutlingen 4. Mannheim : Rcgen/.Lurg 5. Frankfurter SV : Eai Ime: 6. Karlsruhe : Fiirth 7. West Bromwich : Sheffield U. Kraj: 8. Sheffield W. : Sunderland 9. Everton : Bumley 10. Manchester C. : Leicester Ulica in bišna številka: 11. Newcastle : Preston 12. Tottenham : Arsenal Lepa zmaga boksarjev Branika in Železničarja Maribor, 9. jan. V petek in danes je v Mariboru gostovalo boksarsko moštvo avstrijskega državnega prvaka »Eislaufvereinac z Dunaja in nastopilo proti obema mariborskima kluboma. Obakrat je bila dvorana kina Udarnik nabito polna. Preko 1700 gledalcev je v petek in danes dopoldne zadovoljno prisostvovalo zanimivim borbam. Posebno današnje ekshibicijsko srečanje prvaka v pohvelter kategoriji Potešila z bivšim članom Borova Tumaro je doživelo spontano navdušenje in odobravanje in to povsem zasluženo! Takšnega boksa v Mariboru še nismo videli. Potešil je izvrstni tehničar in nam je pokazal res vrhunski boks. Danes menda v Evropi nima nasprotnika. Lani je premagal naše najboljše: Tkalčiča, Stefanoviča in Bulata v kratkem pa odpotuje na trening v Ameriko. Tumara, ki je sedaj član Železničarja, je v prvih dveh kolih prisilil svojega nasprotnika, da je pokazal vse svoje znanje. Obojestransko so se vrstili napadi z bliskovito naglico. V tretjem kolu pa talentirani Tumar ni mogel več vzdržati in je odstopil. Obadva dneva sc je srečanje končalo z 12:8 za domači moštvi. Dunajčani so obakrat prepustili štiri točke brez borbe. Pred tekmovanjem je vodja gostov pozdravil tekmovalce in občinstvo v slovenščini in po izmenjavi daril so boksarji vseh klubov izmenjali tudi klubske značke. Sodniki so svoje delo opravili dobro: v ringu so se vrstili Grošelj in Podbevšek iz Ljubljane, v nedeljo tudi Rehberger iz Maribora, dočim sta bila objektivna točkovna sodnika dva Dunajčana. Tehnični rezultati: Eislaufverein : Branik 8:12. Muha: Reimann : Drob- ne 0:2, bantam: Tops : Kaiser 1:1« peresna: Glach : Hehtl 0:2, lahka: Bojevič dve točki brez borbe, pob melter: Potešil : Štrakl 2:0, melter: Schalek : Livk 2:0, polsrednja: Re-schel : Bulobašič 0:2, srednja: Wu-blak : Drofenik 0:2, polteika: Weisi : Slabe 2:0, težka: Anton: Vojnovič 1:1. V nedeljo: Eislaufverein : Železničar 8:12, Muha: Reimann : Meške 0:2, bantam: Tops : Kaiser 1:1, peresna: Horn : Hauptman 1:1, lahka: Korošec 2 točki brez borbe, polmel-ter: Potešil : Šauperl 2:0, melter: Schalek : Šibila 2:0, polsrednja: Reschl : Bulobašič 0:2, srednja: Wrublak : Kelava 0:2, poltežka: Weiss : Žohar 1:1, težka: Anton : Vojnovič 1:1. Železničar : A. S. Ronchi 1:0 (0:0) Nova Gorica, 9. jan. Danes je imel Železničar iz Nove Gorice v gosteh enajsterico kluba Ronchi iz Italije. Odigrana je bila prijateljska nogometna tekma in sta bili obe moštvi povsem enakovredni. Gostje so imeli sicer v prvem polčasu rahlo premoč. Pokazali so hitro in dobro povezano igro, vendar so bili napadi pred obrambo Železničarja brez uspeha. V drugem polčasu pa so vzeli igro v svoje roke domačini in je njih premoč v 32. minuti privedla do edinega gola tekme, ki ga je dosegel Kuzmin. Vsi napori gostov za izenačenje in domačih za povišanje rezultata so bili brezuspešni. Tekma je potekala v tovariškem vzdušju in občinstvo, ki ga je bilo nad 2000, je navdušeno pozdravljalo uspehe enega kot drugega. Bavdaž Odred prvak v II. ligi Kočevje, 9. jan. Včeraj in danes jo bilo v Kočevju nadaljevanje drugega dela tekmovanja If. zvezne lige v namiznem tenisu. Prvi del tega tekmovanja je bil odigran jeseni v Beogradu. V tem tekmovanju so nastopili Tekstilac (Zgb), Slavija (Novi Sad), Odred, Trgovački (Bgd), Drvodjelac (Osijek), Trgovački (Niš), Partizan (Kočevje), Rabotnički (Skoplje), Lovčen (Titograd) in Sarajevo. Rezultati: Tekstilac : Partizan 5:0, Odred : Slavija 5:0, Odred : Trgo-vacki (Bgd) 5:1, Tekstilac : Drvodjelac 5:2, Slavi ja : Drvodjelac 5:2, Odred : Drvodjelac 5:0, Drvodje-lac : Trgovački (Bgd) 5:4, Partizan : Slavija 5:4, Tekstilac : Slavija 5:1, Odred : Partizan 5:2, Odred : Tekstilac 5:0, Partizan : Trgovački (Bgd) 5:1, Tekstilac : Trgovački (Bgd) 5:0, Slavija : Trgovački (Bgd) 5:4, Drvodjelac : Partizan 5:4, S!a- Švedi premagali Ruse Hokejska reprezentanca Švedske je vrnila ruskim hokejistom obisk. Obe ekipi sta odigrali včeraj in danes v Moskvi dve tekmi, ki sta dali presenetljiva rezultata. 2e v prvi tekmi so imeli lanski svetovni prvaki mnogo težav z borbenimi Švedi in so po hudi borbi zmagali s 4:2 (2:1, 2:0, 0:1). Današnja tekma pa je prinesla pravzaprav prvi poraz ruskim hokejistom. Zanimivo je, da zmaga Švedov niti ni bila tako tesna. Zmagali so z rezultatom 5:2 (1:1, 2:1, 2:0). V GrindeHvaldu v Švici so se nadaljevale mednarodne smučarske tekme za ženske. Rezultati: 3X5 km: Poljska 1:03:01, 2 Italija l;03:14, slalom: Minuzzo (I) 119.3, Berthold (Svi) 120.4, BlattI (A) 122.0, Schtipf (A) 122.3, Thioliere (Fr) 123.5, Jaretz (A) 126.5. Agnel (Fr) 126.9. Prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu vi ja : Trg-ovački (Niš) 5:4, Odred : Trgovački (Niš) 5:2, Trgovački (Niš) : Trgovački (Bgd) 5:4, Trgovački (Niš): Drvodjelac 5:2, Tekstilac : Trgovački (Niš) 5:4, Trgovački (Niš) : Partizan 5:1. Tudi v Kočevju je tako Odredu I uspelo osvojiti prv-o mesto in s tem tudi prvo mesto v II. zvezni ligi. Vrstni red: 1. Odred 12. 2. Teksti- I lac (Zgib) 10, 3. Trgovački (Niš) 6, 4. Slavija (Novi Sad) 6, 5. Partizan (Kočevje) 4, 6. Drvodjelac (Osijek) 4, 6. Trgovački (Bgd) 0. Po skupni oceni tekmovanj v Beogradu in Kočevju so se moštva razvrstila takole: 1. Odred 30, 2. Tekstilac (Zgb) 22, 3. Trgovački (Niš) 20, 4. Trgovački (Bgd) 16, 5. Partizan (Kočevje) 12, 6. Slavija (Novi Sad) 12, 7. Drvodjelac (Osijek), 8; Sarajevo 4, 9." Rabotnički (Skoplje) 2, 10. Lovčen (Titograd) 2. SlIStE najboljši Zadnji dve skakalni prireditvi tako imenovane nemško-avstrijske novoletne skakalne turneje sta bili v znaku premoči mladega, skoraj 2 m visokega Norvežana Torbjoma Rusteja. Po svoji zmagi v Innsbrucku je danes triumfiral še v Bischofshofenu. Ni dosegel samo prvega mesta, ampak je tudi z 91.5 m za pol . metra popravil dosedanji rekord skakalnice. ki ga je držal Bradi. Plasma Brad-la na 4. mesto kot najboljšega Srednje-evropejca je vsekakor zelo časten, saj je včeraj slavil svoj 38. rojstni dan. Tehnični rezultati: l. Ruste (Nor) 224.5 (91, 91.5 m), 2. Silvennoinen (F) 217.5 (32, 88 metrov), 3. Kirjonen (F) 216.2 (S4.5, 69.5 m), i 4. Bradi (A) 215.1 (85, 84.5 m), 5. Eder (Nem) 205.8 (84.5, 81.5 m), 6. Kallakorpi (F), 7. Lauren (Šved), 8. Planck (A), 9. Knarvik (Nor), 10. Leodolter (A). Nogometna prvenstva evropskih držav Celje, 9. jan. Danes je bila hokejska tekma za prvensivo slovenske lige med HDK Cel je in Železničarjem iz Maribora. Domačini so zasluženo zmagali 8:2 (1:0, 3:1, 4:1). Sijajen uspeh Crvene zvezde v Montevideu Tudi druga tekma Crvene zvezde v Južni Ameriki se je končala s sijajno zmago. Eno najboljših urugvajskih moštev Nacional je v Montevideu poraženo zapustilo igrišče. Naši nogometaši so zmagali s 3:1 (1:0). Po najnovejših poročilih sodelujejo na nogometnem turnirju v Buenos Airesu samo 4 moštva: Austrla (D), River Fiate, Independiente in Crvena zvezda. Ostale tekme Crvene zvezde in Malmoja, ki prav tako gostuje v Južni Ameriki, so izven tega turnirja. Malmti je v svoji prvi tekmi igral neodločeno 2:2 z Boca Juniors v Buenos Airesu. Beograjski Partizan se je že drugič na svojem gostovanju po Zahodni Evropi srečal v Koblenzu z domačo ekipo TuS Neuendorf Danes je' beograjskim nogometašem uspelo doseči neodločen rezultat 2:2 (1:1) Lepe uspehe dosega na gostovanju po Turčiji tudi Sarajevo. Z Jesenskim prvakom Turčije Galata Sarajem so Sarajevčani igrali neodločeno 3:3 (2:0), danes pa so premagali Bešiktaš z 2:4 (2:1). NEMČIJA — J. zah. liga — 17. kolo: Saar : Neuendorf 2:2, Sportfreunde : 1. FC Kaisers-lautern 0:2, Tura : Pirmasens 2:1, VfR Kai-serslsautern : Wormatia 2:2, Spcycr : Pho-nix 1:1, Trier : Mainz 2:1, NeiLkirchen : Saar-briicken 1:1, Kreuznach : Frankenthal 1:3-— Lestvica: 1. FC Kaiserslautern 28, Saar' briicken 27, Phdnix 25, Wormatia 24, Neueni dorf 23, Pirmasens 23; Juž. liga — 16. kolo: Augsburg : Niirn' berg 3:1, Fiirth : Frankfurter SV 3:1, Reut'1 lingen : Mannheim 1:1, Eintraeht : Offen' bach 1:2, Regensburg : Kirckers 1:1, VfB Stuttgart : Kassel 6:3, Schweinfurt : Karls-ruhe 3:0, Bayern : Schwaben 1:2. — Lestvica■ Eintraeht 16 10 3 3 35:20 23 Reutlingen 16 9 2 5 40:26 20 Offenbach 16 8 4 4 24:15 20 Schwaben 16 8 4 4 25:17 20 Frankfurter SV 16 7 4 5 30:24 18 Karlsruhe 16 8 2 6 34:28 18 Schweinfurt 16 6 5 5 28:26 17 Niirnberg 16 6 4 6 31:22 16 VfB Stuttgart 16 7 2 7 * 55:36 16 Fiirth 16 5 6 5 26:30 16 Kirckers 16 6 3 7 30:28 15 Augsburg 16 6 2 8 31:36 14 Regensburg 16 6 2 8 29:46 14 Mannheim 16 4 4 8 32:40 12 Bayern 16 4 1 11 28:38 9 Kassel 16 3 2 11 19:40 8 januar FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 s N. leto J) 2 N Makarii 3 P Mirna * J Angela " j Simeon ” £ Mojm-iir J Zdravko 8 s Maksim g 8 N Julijan “ E Dobroslav ,2 i Gregor 3 J? Tatjana 13 f Veronika ' J! P Srečko io S Pavel g J® N Tomislav ‘J P Anton ?8 T Vera ? Branimir ?? £ Fabijan " tl E Neža ~2 s Vinko 2a P Rajko 23 T Bmote1 <9 % l Trpimir „ £ Pavla 27 C Janez 28 P Pete, f s Frančišek 3'! N Martina Zl P Vanja ■ ?> 1 T Ignacij 2 S Ljubomiira 3 C Blaž 4 P Bojana 5 S Agata 6 N Dora 7 P Ksenija v; 8 T Janez 9 s Polonija 10 C Dušan 11 P Zvezdica 12 S Damijan 13 N Katarina 14 P Valentin 15 T Vesela 16 S Danilo 17 C Silvin 18 P D ra gos lava 19 S Miroslav 20 N Lev 21 P Irena 22 T Marjeta C 23 S Marta 24 C Matija 25 P Saša 26 S Andrej 27 N Gabrijel 28 P Roman 1 T Albin J) 2 S Pavel 3 č Milena 4 P Kazimir 5 S Poljanka G N Danica 7 P Tomaž 8 T Bojanka 'V; 9 S Frančiška 10 Č Breda u P Krištof 12 S Gregor 13 N Kristina 14 P Matilda 15 T Klemen 1.6 S Velislav g 17 č LjubiiSlava 18 P Edvard 19 S Jožef 20 N Igor 21 P Bilka 22 T Vasilij 23 S Slava 24 C Simon © 25 P Minka 25 S Predrag 27 N Srden 28 P Janez 29 T Ciril 30 S Branko 31 ( Brina * 1 P Boško 2 S Frančišek 3 N Žarko 4 P Izidor 5 T Vincenc 6 S Ivan 7 C Ra divo j © 8 P Viljenka 9 S Jugomir 10 N Sreča 11 P Radoslav 12 T Lazar 13 S Ida 14 č Valerija 15 P Helena @ 16 S Božislav 17 N Rudolf 18 P Mira 19 T Tiho ra d 20 H Božidar 21 (' Dragomir 22 P Leonid © 23 S Vojko 24 N Jurij 25 P Marko 26 T Zdeslav 27 S Ustan. OF 28 (' Živko 29 P Marina $ 30 S Katarina 1 N Praz. dela 2 P Živan 3 T Aleksan. 4 S Florijan 5 č Miran 6 P Janez © 7 S Stanislav 8 N Mihael 9 P D. zmage 10 T Izidor 11 S Žiga 12 Č Pankracij 13 P Jasna 14 S Valjhun 15 N Zofija @ 16 P Janez 17 T Mojca 18 S Dubravka 19 (' Vitosava 20 P Bernard 21 S Andrej © 22 N Milan 23 P Željko 24 T Cvetko 25 S R.d.m.Tita 26 Č Dragica 27 P Volkašiin 28 S Gojko $ 29 N Majda 39 P Milica 31 T Angela 1 s Radovan 2 C Velimir 3 P Milojka 4 S Frančišek 5 N Ferdo © 6 P Milutin 7 T Zorica 8 S M ed ar d 9 Č Primož 10 P Marjeta 11 S Srečko 2 N Cedomir IIP Anton 14 T Metod 15 S Vid 16 Č Benko 17 P Gorazd 18 S Bogdan 19 N Iskra 20 P Nenad © 21 T Alojz 22 S Gostimi r 23 č Kresnica 24 P Janez 25 S Jaroslav 26 N Gruda 27 P Ladislav 5) 98 T Zoran 29 R Peter in P. 30 (' Emilija 1 P Bogo 2 S Marija 3 N Nada 4 P Urh 5 T Cir.-M. @ 6 S Lučka 7 č Manica 8 P Milojka 3 S Veronika 19 N Ljubica 11 P Olga 12 T Fortun. <£ 13 S Dragan 14 Č Borut 15 P Vladimir 16 S Melanija 17 N Aleš 18 P Miroslav 19 T Vinko © 20 S Marjeta 21 č Zorka 22 P Dan vstaje 23 S Branislav 24 N Kristina 25 P Jakob 26 T Anica. ) 27 S Natalija 28 C Zmaga 29 P Marta 30 S K rila n 31 N Ignac 1 P Cedomir 2 T Bojan 3 S Lidija © 4 Č Dominik 5 P Marija C S Vlasta 7 N Kajetan 3 P Miro 9 T Janko 10 S Lovrenc 11 C Vesna @ 12 P Klara 13 S Lidija 14 N Demetrij 15 P Darko 16 T Ro k 17 S Julijana 18 č Helena © 19 P Ludovik 20 S Bernard 21 N Ivica 22 P O stri voj 23 T Zdenka 24 S Jernej 25 C Drago T 26 P Peruša 27 S Zlatko 28 N Avguštin 29 P B o l er la v 30 T Maša 31 S Rajko 1 C Mladen 2 P Štefan © 3 S Doroteja 4 N Rozalija 5 P Lovrenc 6 T Ljubo 7 S Marko 8 C Sergij 9 P Peter (g 10 S Niko 11 N Milan 12 P Gvido 13 T Filip 14 S Jelenko © 15 Č Nikodem 16 P Ljudmila 17 S Frančiška 18 N Irena 19 P Vitodrag 20 T Brane 21 S Matej 22 č Mavricij 23 P Slavko 24 S Nadja D 25 N Uroš 26 P Justa 27 T Radomir 28 S Venceslav 29 0 Miha 30 P Jelka 1 S Veljko © 2 N Mirko 3 P Vitomir 4 T Frančišek 5 S Dunja 6 č Dalibor 7 P Marija 8 S Brigita g 9 N Dimitrij 10 P Danijel 11 T Samo 12 S Maksim 13 C Borut 14 P Nedeljko 15 S Terezija .© 16 N Jadviga 17 P Mira 18 T Luka 19 S Etbin 20 Č Irena 21 P Urška 22 S Zorko 23 N Teodor 24 P Rafael $ 25 T Zlatica 26 S Demetrij 27 č Svetopolk 28 P Simon 29 S Ida 30 N Sonja 31 P Gorazd © ITD. mrtvih 2 S Dušan 3 C Silva 4 P Drago 5 S Savina 6 N Lenard 7 P Zdenka @ 8 T Bogo 9 S Nevenka 10 Č Andrej 11 P Martin 12 S Emil 13 N Stane 14 P Borislav © 15 T Leopold 16 S Jerica 17 č Ljubica 18 P Milko 19 S Liza 20 N Srečko 21 P Marija 22 T Cilka s 5 23 S Milivoj 24 č Janez 25 P Katarina 25 S Janja 27 N Bernard 28 P Jakob 29 T Ust. n. Jug. 30 S Andraž © 1 C Marjan 2 P Blanka 3 S Frančišek 4 N Barbara 5 P Stojan 6 T Miklavž @ 7 S Urban 8 C Marija 9 P Savica 10 S Smiljan 11 N Daniel 12 P Aljoša 13 T Lucija 14 S Vojmir © 15 č Amalija 16 P Albin 17 S Lazar 18 N Rastoje 19 P Darij 20 T Julij 21 S Tomislav 22 C Dan JLA D 23 P Vlasta 24 S Eva 25 N Božidar 26 P Štefan 27 T Janez 28 S Vojko 29 Č Tomaž © 30 P Branko 31 S Silvester > > mmišm