Jubilej mariborske mestne knjižnice
Splošne mestne knjižnice imajo nenadomestljivo vlogo razširjevalcev kulturnih dobrin, ki se zato nikoli ne zapirajo v slonokoščene stolpe nadstropne vzvišenosti. Tudi ni takšnim knjižnicam naloženo, da bi ljubosumno čuvale svoje gradivo pred nepoklicanimi bralci. Mariborska knjižnica ima zato za seboj pol stoletja neprekinjenega razmišljanja in naporov, kako privabiti čim več Mariborčank in Mariborčanov, mladih in starih, bolj in manj izobraženih, k rednemu branju. Malo je knjižnic v Sloveniji, ki bi jim to uspevalo v tolikšni meri kot prav Mariborski knjižnici.
Maribor v vseh teh letih ni izgradil mestne knjižnice, ki bi se po monumentalnosti kosala spodobnimi institucijami drugod. Knjižnica in mesto skupaj pa sta ustvarila nekaj, kar je glede na glavni cilj knjižnice pomembnejše: Mariborsko knjižnico danes predstavlja obsežna mreža podružnic, ki delujejo po najsodobnejših načelih informatike. Celo bibliobus je del elektronskega informacijskega omrežja, kar je svetovna inovacija. Naši bralci imajo privilegij neposrednega vstopanja v globalno informacijsko omrežje, kar priča tudi o visoki usposobljenosti knjižničarskega kadra. Če že nismo zgradili betonske knjižnice, pa smo v Mariboru ustvarili moderno virtualno knjižnico, kije trden temelj za razvoj po kriterijih Evrope in sveta. To je dosežek, ki mi narekuje pohvale in čestitke.
Želim si, da bi Mariborska knjižnica tudi naprej ostala naravnana k bralcu in da bi tako kot doslej vzpodbujala veselje do pridobivanja znanja in spoznavanja lepot pisane besede.
Boris Sovič, univ. dipl. inž, el. ŽUPAN