S554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuriSKI DNEVNIK ***• Cena 400 lir Leto XXXVI. Št. 247 (10.767) TRST, sobota, 25. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se ie tiskal v tiskarni '.Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuznieni^vrj?^ konec razprave o programskih izjavah predsednika vlade forlanija Craxi v poslanski zbornici poudaril neodvisnost socialistične stranke tako od KD kot od komunistov Nezadovoljstvo v vrstah krščanske demokracije ob izjavah socialističnega tajnika glede zadnjih pobud cerkve o splavu - Danes bo poslanska zbornica izglasovala zaupnico vladi g .REV — Craxi «je držal h krstu novo stranko: od tradicionalne na ,-IStiene Partiie pa sta ostala le srp in kladivo, v senci rdečega željna.* To je bil komentar enega poslancev PDUP po govoru, ki •* Je imel socialistični tajnik včeraj zjutraj v poslanski zbornici. V egih političnih opazovalcev pa soglasno ugotavljajo, da je včeraj zju-I^^P^šh^do dogodka, ki bo spremenil odnose med političnimi stran- Večina političnih komentatorjev "Ifai, da je Craxi s svojim včerajš-Jim govorom poudaril avtonomijo °Je stranke od krščansk demo-.a,rtJe> Istočasno pa tudi od komu-”*cne partije. Gre za govor, ki je Predsednika vlade Forlanija zelo jasno posvaril, naj pazi, da ne sku-a ponovno vzpostaviti preferenčnih "tnosov s komunistično narti io. kar s komunistično partijo, kar govarjajo predstavniki Zaccagni-jeve levice. Nikakor ni golo na-Jueje, da so prve kritike na ra-an Craxijevega govora priletele Prav iz njihovih vrst, medtem ko se eeina, ki se sklicuje na «pream-aio» strinja s politično polemiko raxijevega posega, je pa izredno Jevoljna zaradi poudarjenega lai-zma, ki ga preveva, še zlasti kar “*"e)fa zadnje pobude Cerkve glede *Prasanja prekinitve nosečnosti. Ne-8110 iz vrst krščanske demokracije je rekel, da ima Craxi veliko zaslugo: uspelo mu je zediniti KD, tako da bi ga morali predlagati za predsednika vsedržavnega sveta stranke. Craxijev govor so pričakovali z dokajšnjo radovednostjo po četrtkovem ostrem napadu Berlinguer-ja. Socialistični tajnik pa ni nase del, ni izgubil živcev, ni se namreč spustil v neposredno polemiko, temveč je s politično analizo osvetlil kontradikcije v političnih smernicah komunističnega tajnika. Ko je govoril o terorizmu, je Craxi ponovil znano zahtevo socialistov, ki so jo slednji ponovili tudi na pogajanjih s Forlanijem, da je namreč treba zaščititi življenje tako imenovanih skesanih teroristov. Socialistični tajnik je potem citiral Amendolo, da bi obtožil Ber-linguerja, da je med sporom o za- KREPITEV SODELOVANJA MED ROMUNIJO IN SFRJ Uspešen konec obiska Ceausesca v Beogradu devi Fiat zagovarjal stališča skrajnežev, vendar pa Craxi v vsem svojem govoru ni niti enkrat izrecno omenil komunističnega tajnika. Njegov govor pa je nedvomno povzročil precejšnje negodovanje v vrstah komunistične partije, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je odgovor prišel takoj in da je izjavo dal Giorgio Napolitano, eden od najbolj prepričanih zagovornikov dialoga s socialisti. Napoiitano je uvodoma poudaril, da se popolnoma strinja z Berlinguerjevim posegom in potem izrazil zaskrbljenost ob dejstvu, da se PSI oddaljuje od italijanske levice. S tem je Napolitano hotel tudi demantirati glasove o njegovem domnevnem sporu z Berlinguerjem. S svojim govorom je Craxi hotel oči vidno vplivati na potek skorajšnje seje centralnega komiteja partije. Ob koncu njegovega posega se je med poslanci pojavila paradoksalna zaskrbljenost: danes bo v poslanski zbornici prejela zaupnico vlada, ki ima tako obširno večino, da bi lahko trajala do konca zakonodajne dobe, prav v tem trenutku pa se je spet pojavila prikazen predčasnih volitev. Zato je treba omeniti izjavo dorotejskega predstavnica Gave, ki je rekel, da skuša Craxi izsiljevati vlado in krščansko demokracijo z odločilno vlogo socialistične stranke v parlamentu. «Preden to doseže, mu bomo preprečili,* je rekel. V svojem posegu pa je tajnik krščanske demokracije Piccoli poudaril i»polno podporo, ki jo ima For-lanijeva vlada v vrstah KD, ustavil pa se je le pri odnosih z drugimi strankami, ki so v vladi in še zlasti ob izjavah socialističnega tajnika in republikanskega predstavnika Mammija (Spadolini, tajnik PRI, je namreč senator in bo govoril med razpravo v senatu) glede zakona o prekinitvi noseč- Piccoli je dejal, da se je njegova strapka dosledno borila proti zakonu i> prekinitvi nosečnosti in da je ob koncu sprejela izid ljiidskega glasovanja, kljub temu da je bila vedno prepričana, da gre za zakon, ki je krivičen. Zato demokristjani menijo, da papeža ni mogoče obtožiti fanatizma, temveč da so papeževi posegi upravičeni in da ima popolno pravico govoriti proti splavu. V teku današnjega dne bo poslanska zbornica izglasovala zaupnico Forlanijevi vladi, razprava v senatu se bo začela v ponedeljek, v sredo pa bi Forlani moral prejeti zaupnico tudi v palači Madama. R. G. Bettino Craxi Flaminio PiecoH QB ODSTOPU KOSICINA IN IZVOLITVI TIHONOVA Spremembe v vladi Sovjetske zveze kljub napovedim vendarle presenečajo Od novega premiera pričakujejo predvsem, da bo pospešil gospodarsko rast Dopisnik DELA za Primorski dnevnik MOSKVA — Novi predsednik sovjetske vlade se imenuje Nikolaj Aleksandrovič Tihonov. Sprememba v najvišjem sovjetskem političnem vrhu Je delovala kot presenečenje, čeprav so io pričakovali, kajti zdravstveno stanje Alekseja Kosigina, ki že dlje časa boluje na srcu, je tako, da je bilo tako odločitev pričakovati. Vest o zamenjavi pa je vendarle delovala kot presenečenje, saj je v torek zasedal plenum centralnega komiteja, Kosiginovo pismo pa je, kot je povedal Leonid Brežnjev na zasedanju vrhovnega sovjeta, prišlo v centralni komite v sredo. Dobro obveščeni v Moskvi pravijo da njegova prošnja, naj bi ga razrešili, ni bila prva. V pismu, ki ga je prebral Leonid Brežnjev na zasedanju vrhovnega sovjeta, se Kosigin zahvaljuje centralnemu komiteju, posebno tovariša Brežnjevu, vrhovnemu sovjetu in ministrskemu svetu za izkazano zaupanje, da je lahko to- liko let opravljal dolžnost člana politbiroja in predsednika ministrskega sveta. Njegovo zdravstveno stanje pa je zdaj tako — pravi da Ije v pismu — da je potreben oddiha in da zato prosi centralni komite, naj ga razreši tako dolžnosti člana politbiroja kot funkcije predsednika ministrskega sveta. V pismu izraža Kosigin tudi prepričanje, da bodo «sovjetsko ljudstvo, združeno okrog komunistične partije, politbiro na čelu z generalnim sekretarjem CK KP SZ Leonidom Brežnjevom dosegli nove uspehe v imenu zmage komunizma sreče in pravičnosti na svetu*. Po besedah Brežnjeva je politbiro proučil Kosiginovo prošnjo, pri čemer je upošteval njegovo zdravstveno stanje in zato predlaga vrhovnemu Sovjetu, naj ga razreši dolžnosti predsednika ministrskega sveta. «Obenem predlaga centralni komite vrhovnemu sovjetu, naj bi obravnaval predlog, da bi za predsednika ministrskega sveta izvolili člana politbiroja Nikolaja Tihono-va». S kratkim življenjepisom Tiho-nova je Brežnjev utemeljil predlog ter izrazil mnenje politbiroja, da bo Tihonov kos tej odgovorni nalogi. ......................................................... VOJNA OB ŠAT-EL-ARABU SE NADALJUJE Z NEZMANJŠANO OSTRINO V v MEDNARODNA SKUPNOST ISCE NOVIH POBUD ZA ZGLADITEV IRANSKO-IRAŠKEGA SPOPADA Neuvrščeni preučujejo možnost ustanovitve svojega ministrskega odbora V varnostnem svetu predstavnik ZDA kritiziral iraški napad - Iračani trdijo, da so zavzeli Koramšar m»K — Varnostni svet iffiN so obvestili, da so neuvrščene predlog predsednika PLO Jaserja Arafata preučile možnost 3NEW YQRii države na ..---- „ . .... . .. . za ustanovitev odbora na ministrski ravni, katerega edina naloga bi bila zgraditi porušene mostove sožitja med Iranom in Irakom. Predsedujoči koordinacijskega biroja kubanski veleposlanik Roa je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker sta se I-rak in Iran načeloma strinjala za ustanovitev takega odbora. V nadaljevanju razprave pred varnostnim svetom je več govornikov izreklo priznanje in podporo pobudi neuvrščenih držav kot tudi akciji islamske konference in prizadevanjem generalnega tajnika OZN VValdheima. Na seji je prišlo tudi do ostre polemike med iranskim in iraškim predstavnikom. I-ranski predstavnik je varnostni svet pozval, da zahteva takojšen u- BEOGRAD — Generalni sekretar ™Ir>unske KP in predsednik SR Ro-‘nunije JSTicolae Ceausescu je vče-aJ odpotoval iz Jugoslavije, kjer e fe mudil na tridnevnem urad-jrtb in prijateljskem obisku. Na “grajskem letališču so se od nje-fa Poslovili predsednik predsed-lva Cvijetin Mijatovič, predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov jjJrtige jugoslovanske osebnosti. Včeraj dopoldne so se v Beogra-p . končali sklepni pogovori med rVlJetinom Mijatovičem in Nicola-Jen> Ceausescujem Jugoslovansko-.°uiunska izmenjava mnenj je za •rt® Probleme razorožitve, medna-odna gospodarska vprašanja, po-PUscanje napetosti in madridski se tenek. Pogovarjali so se tudi o odnosih na Balkanu. Dotaknili so Se še nekaterih vidikov oolitike neuvrščenosti in delovanja Skupine '.spregovorili pa so tudi o kri-jnn žariščih v svetu. Po včeraj-snjih sklepnih pogovorih delegacij obeh držav sta predsednik ZIS Ve-s°lin Djuranovič in predsednik ro jnutiske vlade Ilie Verdet podpisa *a sporazum o dolgoročnem programu gospodarskega in znanstveno-,didnega sodelovanja včeraj so objavili tudi skupno 5Poročilo o pogovorih med delegate jama ZKJ in KP Romunije. Spo r°čilo med drugim pravi, da je u-sPešen razvoj odnosov sodelovanja •ned partijama rezultat doslednega spoštovanja in privrženosti demokratičnim načelom odnosov, ki sta j’n skupaj določila tovariša Tito *n Ceausescu in katerih pomemb-nost ' ter daljnosežnost potrjuje Praksa. ..Obojestransko so izrazili pripravnost, da se odnosi in sodelovanje med obema partijama še na-Ppej razvijajo na podlagi neodvis-“Osti in enakopravnosti ter nevme-aavanja v notranje zadeve. Pogodi so vnovič potrdili odločnost in KP Romunije, da se zavzemata za uveljavitev in dosledno spoštovanje načel neodvisnosti, e-nakopravnosti in nevmešavanja v rtnosih med komunističnimi partijami ^ med vsemi drugimi naprednimi n demokratičnimi strankami in gibanju na svetu. ,. Bri tem je nujno upoštevati raz-v stališčih, pravice vsake par-:lJe. da samostojno gradi svojo no-ranjo in zunanjo politiko ter da *b>ra poti revolucionarne preo “Tazbe družbe v skladu z razme-rami v svoji državi. _ ^a sliki (telefoto AP): Nicolae '**uscscu In Lazar Mojsov. ........................... PO VEČDNEVNEM POGAJANJU » REGISTRACIJI SINDIKATA «S0LIDARN0ŠČ» Varšavsko sodišče priznalo sindikat vendar je delno spremenilo statut V statut sindikata so vnesli priznanje vodilne vloge poljske partije Nezadovoljstvo sindikalnih voditeljev, ki napovedujejo priziv VARŠAVA — Upravno sodišče v Varšavi je včeraj uradno registriralo avtonomni sindikat «Solidar-nošč», ki mu načeljuje voditelj poletnih stavkovnih gibanj Lech Wa-lesa, vendar je pri registraciji spremenilo statut sindikata, v katerega je vneslo nov člen, ki priznava poljski združeni delavski partiji vodilno vlogo v državi. Do registracije je prišlo včeraj v zgodnjih popoldanskih urah, po dolgotrajnih pogajanjih in večkratni odložitvi. Priznanje tega sindikata je bilo vse do zadnjega trenutka v dvomu, saj je bil statut po mnenju oblasti v nasprotju z ustavo prav zato, ker partiji m priznaval vodilne vloge. Sodniki so sedaj to nepravilnost odpravili in so priznali sindikat «Solidamošč» s tem, da so spremenili statut. Ta odločitev je razburila duhove v vrstah predstavnikov novega sindikata. Lech Walesa je izrazil obžalovanje* za odločitev sodišča, ki jo je označil za «presenetljivo». Na zborovanju, ki je bilo pred sodno palačo in ki se ga je udeležijo 5.000 delavcev je Walesa dejal, da «ni zadovoljen s tako odločitvijo* in da «to ni tisto, kar so hoteli poljski delavci*. Eden izmed pravnih zastopnikov sindikata «Solidarnošč» pa je dodal, da je odločitev sodnikov pravno povsem nposnovana. O vsem tem bodo delavci razpravljali na skupščini, ki bo v ponedeljek v Gdansku: vse kaže, da bodo voditelji sindikata vložili priziv proti spremembi statuta. Aretiran gen. Giudice bivši vsedržavni poveljnik finančnih straž TURIN — V okviru preiskav o ^škandalu petroleja* so finančni stražniki včeraj v Turinu aretirali svojega bivšega vsedržavnega komandanta, sedaj upokojenega generala Raffaela Giudiceja. Preiskovalni sodnik dr. Vaudano, ki je izdal zaporni nalog, ni hotel povedati nobenih podrobnosti. lja Američanov, položaj na je “namreč skrajno ugoden menjavo. Po dveh tednih srditih spopadov je baje včeraj iraški vojski končno uspelo odpraviti vsa jedra odpora v Koramšaru. «Nad Muhamarom za vedno plapola iraška zastava*, je sporočila tiskovna agencija INA. V Teheranu zanikajo to vest in trdijo, da se prebivalstvo Koramšara »srdito upira zavojevalcem*. Sodeč po poročanju zahodnih tiskovnih a-gencij je Koramšar zares dokončno padel, da imajo sedaj Iračani proste roke pred obkoljenim Abada-nom. Kopenski neuspeh je skušalo iransko letalstvo nadoknaditi s sr ditim bombardiranjem iraškega o-zemlja, predvsem kirkuških naft- fronti inih polj in iraških položajev n mh pol V takem položaju je po mnenju strateških analitikov Iran primoran, da izpusti ameriške talce, če hoče usposobili za boj svojo drago in najsodobnejše ameriško orožje. BEOGRAD — Na plenarni seji 21. zasedanja generalne konference UNESCO so včeraj soglasno sprejeli poročilo komisije za družbene znanosti in proračun za izvajanje dejavnosti na tem področju. S tem so dokončno sprejeli program dejavnosti UNESCO na področju družbenih znanosti v naslednjem triletnem obdobju, v katerem bodo porabili približno 23,5 milijona dolarjev. (dd) mik iraških enot, medtem ko je iraški odposlanec menil, da bi bil u-mik enot kot pogoj za ustavitev ognja v nasprotju s sklepom varnostnega sveta. Poseg stalnega predstavnika ZDA Dcnalda Mc Henryja pred varnostnim svetom je marsikoga presenetil, kljub temu, da je bilo treba kaj takega pričakovati. Mc Henry je namreč kritiziral Irak, češ da z vojaškim posegom ogroža iransko o-zemeljsko celovitost. Poudaril je tudi, da njegova vlada nasprotuje ■»iranskemu razkosanju* in ua smatra «iransko stabilnost kot poroštvo za stabilnost in napredek vsega Bližnjega in Srednjega vzhoda*. Ameriški veleposlanik ni omenil v Iranu priprtih diplomatov, a večina političnih opazovalcev je mnenja, da je Mc Henry do potankosti meril svoje besede v želji, da bi vzbudil pozitivne reakcije v Teheranu. Carterjeva administracija se medtem na vse kriplje trudi, da bi preprečila prehud optimizem zaradi morebitnega pozitivnega razpleta o u-sodi ameriških talcev. Uradni Wa-shington nima nobenega interesa, da bi pred jutrišnjo razpravo o talcih pred iranskim parlamentom storil kako napako, potem ko se stopnjuje prepričanje, da je «tajna diplomacija* dosegla prve uspehe. Trenutno ne prihajajo iz Teherana obetavne vesti. Ajatolah Hame-nei je v teheranski univerzi včeraj izjavil, da Iran ne bo mešetaril ameriških talcev z ameriškim orož jem. Izjava pa kot kaže ne zaskrb- PO ČETRTKOVI EKSPLOZIJI V ORTUELLI GANLJIV POGREB MLADIH ŽRTEV POTRES V MEHIKI NAJMANJ 100 ŽRTEV CIUDAD MEXICO — Močan potres je včeraj prizadel mehiško deželo Oaxaca, kakih 500 kilometrov južno od glavnega mesta. Epicenter potresa je bil v mestecu Huajuapan, ki je bilo skoraj popolnoma porušeno; zrušile so se številne hiše, obe bolnišnici in tudi mestna tržnica. Precej žrtev naj bi potres terjal tudi v kraju Juxtlahuaca in na območju, ki ga Imenujejo La Mixteca. V teželi Oaxaca je dosegel potresni sunek 6,5 stopnje Richterjeve lestvice oziroma 7,5 stopnje Mercallijeve lestvice. Škoda je ogromna, o žrtvah pa ni še točnih podatkov: dosedanje vesti govore o najmanj 100 mrtvih. Potres je povzročil precej škode tudi drugod po državi. Več poslopij je poškodovanih v mestu Oaxaca, ki je glavno mesto dežele z istim imenom, o štirih smrtnih žrtvah pa poročajo tudi iz precej oddaljene Pueble. V sami prestolnici Ciudad Mexico je zmanjkal električni tok, ker je potres poškodoval več transformatorskih postaj. Brežnjev ni povedal, ali so Kosigina razrešili tudi funkcije člana politbiroja, kar ostane verjetno za naslednji plenum centralnega komiteja, niti ni z besedico omenil njegovih zaslug za razvoj sovjetske države. Kosigin se je iz političnega življenja umaknil kmalu po novem letu. Javnosti se je pokazal le še ob zaključku moskovske olimpiadb. Pozneje se je zdravil v Kislovodsku na Kavkazu. Kosigin je bil predsednik sovjetske vlade od 15. oktobra 1964. ob padcu Hruščova, ko je postal Brežnjev prvi sekretar partije, vtem ko je bil Anastaz Mikojan predsednik vrhovnega prezidija vrhovnega sovjeta še pred padcem Hruščova — od julija 1964. Naslednje leto ga je zamenjal Nikolaj Pod-gorni. Brežnjev, Kosigin, Podgorni in Suslov so skupaj tvorili takratno kolektivno politično vodstvo Sovjetske zveze. Podgornega so razrešili 24. maja 1977, Brežnjev je prevzel posle predsednika prezidija vrhovnega sovjeta 16. junija 1977. Mikojan je umrl, z odstopom Kosigina odhaja torej še tretji človek takratnega kolektivnega vodstva. Kosigin je veljal v sovjetskem političnem življenju za izrazitega operativca. Štejejo ga za enega izmed nosilcev gospodarske reforme iz leta 1965, ki je bila na 24. kongresu sovjetske partije leta 1971 dokončno pokopana. Očitno je bil odpor prehud, da bi ga bilo mogoče vzdržati. Ko je Kosigin prevzemal vodstvo sovjetske vlade, so bile stopnje gospodarske rasti zelo visoke. Proti koncu njegovega predsednikovanja pa so močno upadale, kar sicer ni nekaj nenavadnega, saj v razvitih gospodarstvih niti ni mogoče pričakovati kdove kako visokih stopenj. Toda lanski padec na dvoodstotno rast je bil vendarle nepričakovano velik. Razen tega je zdaj že tudi povsem gotovo, da petletnega plana, ki se letos izteka, glede najvažriejših postavk ne bo rdbgoce uresničiti, pri čemer pa je težko reči, da je bil plan morebiti previsoko postavljen, saj so ga sestavljali isti strokovnjaki, ki so tudi doslej načrtovali sovjetsko gospodarsko rast. Od novega sovjetskega premiera pričakujejo predvsem, da bo odločno pospešil gospodarsko rast, kolikor je to seveda odvisno od e-nega samega človeka v tako medsebojno prepletenem političnem in gospodarskem sovjetskem sistemu. Tihov je star že 75 let in za leto mlajši od Kosigina. Ves čas je delal v gospodarstvu, po stroki je metalurški inženir, bil je med drugim direktor železarne in se povzpel kot metalurg vse do namestnika ministra za črno metalurgijo. Leta 1960 se je povsem posvetil gospodarski politiki. Zavzemal je vrsto dolžnosti v gospodarskem aparatu. Novi predsednik sovjetske vlade se je politično povzpel sorazmerno dokaj naglo. Novembra 1978. leta je bil izvoljen za kandidata za člana politbiroja, 27. novembra lani pa za člana politbiroja. Prvi podpredsednik sovjetske vlade je postal 2. septembra 1976, skupaj z Mazurovim, ki je bil pozneje odstavljen. VLADO JARC Phnom Penh odklanja resolucijo OZN BANGKOK — Kampučijska pro-vietnamska vlada je odločno zavrnila resolucijo Združenih narodov glede Kampučije in jo označila za ■»ilegalno, ničvredno in nepomembno*. Vest je sporočil hanojski radio. Resolucija. ki so jo sprejeli v sredo predvideva kot znano vsedržavno konferenco, na kateri bi razpravljali o umiku vseh tujih čet kampučijskega ozemlja. Poljski sindikalni voditelj Lech Wa lesa In pisatelj Tadeusz Mazowiecki sporočala odločitev sodnikov o spremembi statuta (Telefoto AP) MOSKVA - V Moskvi so včeraj podpisali sporazum o sodelovanju med dvema tiskovnima agencijama: med sovjetsko TASS in italijansko AGI. Na osnovi tega sporazuma bo AGI posredovala svojim naročnikom vesti sovjetske a-gencije TASS. Stopnjevanje nasilja v San Salvadorju SAN SALVADOR — Skupina oboroženih mož je napadla oddelek za telekomunikacije salvadorske vojske, ki se nahaja pred predsedniško palačo. Napad je zahteval smrt treh oseb, dveh vojakov in enpga civilista. Sodstvo pa je medtem sporočilo, da je v zadnjih urah po ulicah glavnega mesta umrlo nasilne smrti nad 20 ljudi, , Včeraj je v španskem rudarskem mestu ogromna množica sledila ganljivi pogrebni svečanosti žrtev četrtkove strahovite eksplozije v osnovni šoli »Marcelino Ugalde*. Končni obračun nesreče Je nekoliko manjši kot so prvotno napovedali. Umrlo je skupno 51 ljudi, od tega 48 otrok, v bolnišnici pa se zdravi še približno 30 učencev, medtem ko so večino zdravniki že odslovili. (Telefoto AP) Proslava 40-ktnice partijske šole v Makarski MAKARSKA — Idejno usposabljanje komunistov je bilo v vseh obdobjih jugoslovanske revolucije v funkciji graditve in izvajanja idejne in akcijske enotnosti ŽK, nenehne razredne krepitve in obnavljanja partije ter uresničevanja vodilne vloge delavskega razreda v družbi. To so tudi zdaj poglavitne naloge ZK. To je na včerajšnji slavnostni seji občinske konference ZK v Makarski, ki je bila ob 40-letni-ci partijske šole CK KPJ, rekel član predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič. Partijsko šolo, ki je delala septembra leta 1940 v vili I-rena, so ustanovili na pobudo in ob neposredni pomoči tovariša Tita. Poleg enega izmed voditeljev te šole, narodnega heroja in člana sveta federacije Krste Popivo-de, se je slavnostne seje udeležilo tudi 8 od 22 obiskovalcev takratne partijske šote: Vida Tomšič, Mara Maceva, Fedora Njegovan, Mi-lutin Baltič, Andrija Božanič, Valent Korpar, Ivo Senjanovič in Viktor Stopar, (dd) V HOTELU «EUROPA» POD NABREŽINO PREDSTAVNIKI 16 OBALPSKIH DEŽEL 0 SKUPNIH PROBLEMIH IH POBUDAH Prizadevanja za vsestransko medsebojno zbliževanje prek državnih razmejitev ■ Konkreten prispevek Slovenije: vodnogospodarski zemljevid za celotno alpsko območje od Genovskega zaliva do Dunaja - Naslednje zasedanje jeseni 1981 v Sloveniji? POROČILO ZUPANA NA SEJI OBČINSKEGA SVETAV ZGONIKU Živahna razprava o problemu smetarske službe Imenovani predstavniki občine v razne komisije Na začetku četrtkovega zasedanja zgcmiškega občinskega sveta je župan Jože Guštin pozval svetovalce, naj se pridejo posvetovat o raznih vaških problemih in je podal obširno poročilo o aktualnih občinskih zadevah. Na področju’ javnih del se po daljši prekinitvi nadaljujejo dela za izgradnjo športno - kulturnega centra in občina si je zagotovila nadaljnje finansiranje iz jav niii sredstev. Nakupili so tudi že sodoben premični oder za kulturne in gledališke predstave v novem o-bjektu. Dokončana je bila razširitev pokopališča v Zgoniku, preureditev poslopja za italijansko šolo in asfaltiranje ceste v Koludrovco. V polnem teku pa je razširitev ceste, ki mimo Zagradca povezuje zgoniško in repentabrsko občino ter je stekel postopek za razširitev pokopališča v Samatorci. Župan je nato poročal fin%t$čnet»t.sUnj% in o postavanju šol* In vrtet! s. pripombo, da je z letošnjim letom postal obvtsfflfcsajpoprispevlf šolarje, ki obiskujejo sol0 s celodnevnim poukom. Med priporočili je Jožko Gruden opozoril na problem vaških poti, ki potrebujejo redno vzdrževanje in nujna popravila, zato naj bi o tem razpravljali na prihodnjem občinskem svetu. Svetovalci so se soglasno izrekli za nadaljevanje začasnega upravljanja konzorciranega kulturnega centra Kraški muzej in botaničnega vrta Carsiana, v pričakovanju razsodbe deželnega upravnega sodišča, ker je nadzorni odbor zavrnil statut zaradi predviden, uporabe slovenskega jezika. Precej razgibana je bila razpra va okoli sklepa o najemu posojila v višini 70 milijonov lir za nakup novega tovornjaka za smetarsko službo. Načelnik svetovalske manjšine Gruden je namreč opozoril na nekatere probleme in predlagal ukinitev obvezne smetarske službe v zgoniški občini, ki naj se nadaljuje le za prostovoljce. Tako župan, kot odbornik za smetarsko službo Tonko Furlan in načelnika svetovalske večine Tamara Blazina, so s konkretnimi primeri dokazali neumestnost take zahteve, saj bi z ukinitvijo te službe ubrali nazadnja- Novi posegi za Trst in Furlanijo - Julijsko krajino Sodelavci ministra Scottija prihodnji teden v naši deželi Po sestanku, ki ga je 15. oktobra imel v našem mestu s člani deželnega odbora — na sestanku so zastopniki Furlanije Julijske krajine opozorili predstavnika vlade na nujnost izdelave razčlenjenega programa pobud v korist Trsta in ostale deželne stvarnosti — je bil minister za evropske zadeve Vincenzo Scotti zadnje dni v stalnem stiku s predsednikom deželnega odbora Comellijem in odbornikom za načrtovanje in proračun Co-lonijem. Da bi čimprej izdelali tak program in določili podrobnosti v okviru njegovih posameznih poglavij, bodo prihodnji teden prispeli v našo deželo ne kateri funkcionarji ministrstva za evropske zadeve, ki bodo v sodelovanju s predstavniki deželne uprave pripravili za snovo ustreznih nobud. Sled nje bodo posredovali posebnemu odboru, ki ga lodo rimske oblasti v kratkem imenovale in v katerem bodo predstav niki zainteresiranih ministr štev, dežele Furlanije • Julij ske krajine in tukajšnjih kra jevnih uprav Program novih posegov, ki bo sestavljen na podlagi ustreznih oredtagov, bo nato predložen Fnrlanijevi vla di in Fvropski gospodarski skupnosti. ško pot. Smetarska služba se bo torej nadaljevala in jo bodo potencirali z nakupom novega tovornjaka, za kar je glasovalo 12 svetovalcev večine, svetovalska manjšina pa se je vzdržala. Imenovali so tudi občinske predstavnike v razne komisije, kakor sledi: občinska podporna ustanova: člani so Dušan Grilanc, Franc Čer-njava, Marjo Briščik, Jože Gruden in Anton Kobal; predstavnik v vsedržavni zvezi občin ANCI Boris Simoneta: predstavniki v komisiji za dodelitev ljudskih stanovanj: Jože Guštin. Boris Simoneta in Srečko Štolfa: občinska komisija za seznam ljudskih sodnikov. Tamara Blažina in Jožko Gruden; občinska komisija za prilagoditev splošnega regulacijskega načrta: Jože Guštin, Boris Simoneta, Miloš Budin, dr. Stanko Budin, Jožko Gruden,’ dr. Jož%J»kds,..arhitekt. Dario Jagodic, arhiuRct-Dusana VMečič in Marjo Čbrnjava. B. S. _____ ■ mr ------ ZAPOSLITEV Če iščete zaposlitev, pridite v Narodno in študijsko knjižnico, kjer se boste v štirinajstdnevniku »Gazzetta dei concor-si» seznanili z razpisom natečajev za razna službena mesta. V h tel Europa pod Nabrežino ! SiešHŠ S? 0 JA Imm delih in aktualnih občinskih iadevah med deželami v Alpskem loku. Za sedanje se bo danes nadaljevalo in zaključilo s povzetki predstavnika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. K iniciativnemu odboru je doslej pristopilo šestnajst dežel, republik in kantonov alpskega obmečia, in sicer Provansa, Alpe - Ažurna obala, in Rhona - Alpe za Francijo, Ticin-ski kanton — ki zastopa tudi druge kantone — za Švico, Tirolska, Koroška in štajerska za Avstrijo, SIt Slovenija in SR Hrvatska za Jugoslavijo ter Ligurija, Dolina Aosta, Piemont, Lombardija, Tridentinsko -Gornje Poadižje, Veneto in Furlanija - Julijska krajina za Italijo. Odbor si je ob svojem nastanku zadal nalogo, da bi ovrednotil in laže zagovarjal interese obalpskih dežel, ki imajo veliko skupnih socialnih, gospodarskih in kulturnih značilnosti pa tudi problemov, ter da bi zagotovil tej zemljepisno - socialni stvarnosti določeno težo v odnosu do raznih mednarodnih organizacij Zasedanje se je začelo z pozdravnim nagovorom podpredsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine De Carlija, ki je med drugim poudaril pomen sodelovanja med deželami, ki se razprostirajo med Alpami in Jadranskim morjem, V okviru delovne skupnosti cAlpe Adria*. Sledilo je poročilo’o dosedanjem delu iniciativnega odbora, ki ga je podal njegov predsednik Piero Bassetti. Odbor je doslej Sprdžfl' vrsto skupnih raziskav na področjih vodnega gospodarstva, ovrednotenja kulturnih izročil in gospodarskih zmogljivosti v okviru posameznih obalpskih dežel. Poleg tega je dal po-budo za uresničitev posebnega dokumentacijskega središča. Kar zadeVa sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, je Bassetti posebej omenil razvoj stikov, ki jih iniciativni odbor vzdržuje s komisijo in parlamentom EGS ter z evropskim svetom, v okviru katerega naj bi v kratkem ustanovili poseben «Svet alpskih dežel*. Govornik je nato nakazal smernice za nadaljnje delo iniciativnega odbora, ki se bo poleg omenjenih problemov lotil še nekaterih podrobnih raziskav na področjih financ in prometa. Ob r .ključku svojega nastopa je predsednik Bassetti informiral prisotne, da je ministrski odbor Evropskega sveta prav pred dnevi podpisal dogovor, ki izrecno predvideva sodelovanje med deželnimi in krajevnimi ustanovami, ki pripadajo različnim državam. Za našo deželo se je poleg podpredsednika De Carlija udeležil zasedanja tudi odbornik za načrtovanje in proračun Coloni. Iz Jugoslavije je bilo prisotno samo predstavništvo SR Slovenije, v katerem sta bila predsednik odbora za varstvo okolja in prostorsko načrtovanje ing. Marija Župančič - Vičar in član odbora ing. Marijan Batistič, medtem ko je predstavništvo SR Hr-vatske poslalo brzojavno obvestilo, da ne bo moglo biti prisotno. Ing. Marija Zupančič - Vičar je na zasedanju poročala o pripravah na izdajo posebne publikacije o vodnogospodarski problematiki v deželah Alpskega loka, katere izdelavo je iniciativni odbor poveril SR Sloveniji. Nalogo je konkretno prevzela Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Glede na to, da za območje Alpskega loka ne obstaja nobena zemljepisna karta, ki bi bila primerna za podrobno obravnavo te teme, je Vodnogospodarski inštitut prevzel obveznost, da oskrbi izdelavo nove osnovne karte za celotno območje Alp od Genovskega zaliva do Dunaja. Karta v merilu 1:1.000.000 je že pripravljena za tisk, v izdelavi pa je tudi kart vodne mreže Alp, ki bo dotiskana še pred koncem letošnjega leta Zbranih podatkov in informacij je toliko, da bo treba študijo izdati v več zvezkih, ki bodo poleg vsega v štirih jezikih, in sicer v slovenščini, italijanščini, nemščini in francoščini. Prve zvezke bo slovenska delegacija po vsej verjetnosti predstavila iniciativnemu odboru že na naslednjem letnem zasedanju. V tej zvezi je ing. Župančič - Vičar izrazila željo jugoslovanskih oblasti, naj bi osmo zasedanje odbora bilo jeseni prihodnjega leta v Sloveniji. Danes se bo zasedanje nadaljevalo s poročilom o mednarodnem so-delovahju pri razvijanju goratih predelov. ki ga bo podal odbornik dežele Furlanije Julijske krajine zn gorsko gospodarstvo in krajevne u-stanove Trinani. Na>avl’Pno je tudi daljše poročilo o gospodarskih dejavnostih na hribovitih območiih. ki ga bo podal odbornl’; za kmetijstvo dežele Piemont Ferraris. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Deželna uprava na zatezni klopi zaradi načrtov o popravilih hiš Še vedno niso znani razlogi, zaradi katerih je tržaški občini odrekla ustrezna finančna nakazila - Obveza občinskega sveta za pozitivno rešitev vprašanja Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je bila na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta tarča o-strih napadov s strani skoraj vseh političnih skupin. V razpravi je bilo namreč vprašanje načrtov za popravila hiš, za katere je dežela odrekla finančne prispevke, ki jih je občinska uprava zaprosila v smislu državnega zakona štev. 457; govor je bil predvsem o načrtu za popravila hiš v Ul. Don Bosco, tako da se je seje udeležil velik del prebivalstva s tega mestnega predela. Razlog za široko razpravo, ki se je razvila okrog tega problema, so bila tri vprašanja svetovalcev Pacorja (PRI), De Rose in Mon-falcona (KPI) in DAmoreja (PSI) ter interpelacija krščanskega demokrata Scarpe, s katerimi so svetovalci želeli izvedeti za razloge, zaradi katerih je dežela odrekla u-strezna nakazila za tovrstne posege v dveletju 1981-82. V razpravi sta odbornik Rossi in župan Cecovini osvetlila ozadje celotne zadeve, ki sega v mesec februar lanskega leta, ko je občina z ustreznim sklepom vključila Ul. Don Bosco v načrt za popravila hiš. Predsednik deželnega odbora Comel-li je načrt odobril in celo nakazal možnost, da bi dežela za uresničitev načrta podelila izreden prispevek zaradi njegove velike socialne vrednosti. Iz tega tudi sledi, da sta bila oba pristojna deželna odbornika s tem seznanjena, zaradi česar je bila občinska uprava povsem gotova, da ji bo dežela zagotovila ustrezna nakazila. Na tiskovni konferenci, ki jo je deželni odbornik Biasutti pred kratkim sklical, da bi javnost seznanil s programi deželne uprave na stanovanjskem področju, pa je prisotne seznanil, da ne bo občina prejela deželnih nakazil, češ da je bila prošnja pomanjkljivo izpolnjena, da so bili predloženi naprti neizvedljivi ter da nima dežela za dostnih finančnih sredstev. Na tak način je občinska uprava izvedela, da ji je dežela odrekla potrebna nakazila. Tudi doslej še ni prejela nobenega formalnega sporm čila. ki-bi potrjevalo te vesti in ki bi predvsem obrazložilo razloge, zaradi katerih so ji bili odrečeni deželni prispevki. Raziogi so torej doslej še neznani, zaradi česar so svetovalske skupine Vložile vprašanja, da bi jim obšjfiMt* odbor osvetlil ozadje celotne’ žadeve. župan Cecovini in odbornik „Rossi pa nista imela na (tlll|llllt III NA LICEJU IN TRGOVSKEM ZAVODU Okrnjen pouk zaradi problemov z ogrevanjem šolskega poslopja kateri so telovadili in igrali tudi mladi športniki ŠD Kontovel. Se daj pa zaradi odlašanja popravi-tvenih del se za te mladince postavlja problem prostora, posebno v zimskih mesecih. Svet je vzel, prošnjo ŠD Kontovela na znanje, ter se obvezal, da bo posegel še dalje pri občinski upravi, da reši problem, ki je bistvene važnosti za vaško skupnost. Drugi važni problem, ki je bil prikazan na sinočnji seji, je problem zbiranja podpisov za name stitev plinovoda na Proseku, Kri žu in Kontovelu. Ni še znano točno število podpisov, vsekakor pa kaže, da se je vabilu odzvalo precej vaščanov, saj bi namestitev plinovoda predstavljala pravo alter nativo gorilnemu olju. Podpise so zbirali na pobudo KD Vesna, PD Prosek - Kontovel. združenja ACL1 ter združenja «Centro sociale*. Že v kratkem jih bodo poslali tržaške mu županu ter predsednikom dežel ne Uprave; tržaške pokrajine ter rajonskega sveta. Nadzidava poslopja liceja «Fran-ce Prešeren* je povzročila že celo vrsto zastojev v pouku in večjih ali manjših nevšečnosti. S prihodom slabega vremena in z znižanjem temperature so začeli tudi prvi letošnji resnejši zaolet-Ijaji za normalno odvijarije pouka; najprej sta se pojavili v šolskih prostorih vlažnost in voda, od včeraj dalje pa je pouk na liceju in na trgovskem zavodu okrnjen za radi neprimerne temperature v ii-čilnicah. Kaj se je zgodilo tokrat? Zaradi povečanja šolskega noslopja je bilo potrebno ojačiti zmogljivost kotla za ogrevanje, kar pa je seveda združeno še s čeio vrsto manj ših sprememb pri centralnem ogrevanju. Trenutno se je temperatura v u-čilnicah znatno znižala in na pro- šnjo zavodskega sveta je šolski skrbnik dovolil, da se v umen,jenih zavodih pouk prične uro kas neje in da učna ura traja le štirideset minut. Pokrajinska uprava je zagotovila, da bo ogrevanje čimprej nared, do tedaj pa bo nouk potekal okrnjeno. V Križu javna razprava o sporazumu Fiat-sindikati Jutri ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Križu javna razprava na temo: Sporazum Fiat - sindikati. Govorila bosta sindikalista Stanka Mokole in Patrizio Košuta. Udeleženci bodo ob tej priliki lahko prispevali v solidarnostni sklad v korist delavcev Fiata. v katerem se nahaja miljska ladjedelnica Alto Adriatico. Sicer pa je razmah italijanske industrije v veliki meri odvisen od razvoja ladjedelstva in z njim povezanih pomorskih dejavnosti; o teh problemih se je v zadnjem času razvila široka razprava, v ta okvir pa je treba postaviti tudi dvodnevno konferenco, ki jo prireja KPI v Tržiču, kot uvod k novembrski vsedržavni konferenci o vlogi državnih udeležb. Solidarnost s stavkajočimi je včeraj izrazil predsednik pokrajine Car-bone, ki je zagotovil, da bo pokrajina stala ob strani vsem pobudam, ki bi na demokratičen način opozarjala na probleme krajevnega gospodarstva. Po mnenju predsednika pokrajine je treba napeti vse sile, da bi zagotovili nov zagon ladjedelnice Alto Adriatico. tudi z vstopom družbe v Italcantieri. Seja upravnega sveta gledališča «Verdi» Upravni svet občinskega gledališča Verdi se je sestal, da bi proučil zakonski predlog, ki je bil predložen senatu glede reforme glasbene dejavnosti. Potem ko je upravni svet podčrtal nujnost reforme, je temeljito proučil vladni tekst. Zapletenost problema ter presenečenje, ki je iz tega izšlo, sta svetovala nadaljnjo in poglobljeno proučitev problema, da bi se morda sestavili ustrezni predlogi glede ugotovljenih pomanjkljivosti. Danes bo gledališka skupina Ea contrada ob 17. uri v gledališču Avditorium predstavila premiero o-troske igre «La vecchia e la luna*-Delo je spisal in režiral Francesco Macedomo. Premiera je namenjena predvsem učnemu osebju in staršem; od ponedeljka dalje pa jo bodo vsako jutro igrali za osnovnošolske otroke. Seja urbanistične komisije SSk • V občinski palači bodo danes opoldne javno razglasili izid XXVII. glasbene hagrade »mesto Trst*. Danes predstavitev «centra za avtonomijo* V nekem tržaškenj hotelu bodo danes predstavili novoustanovljeni »Študijski center za avtonomijo*, ki naj bi se ukvarjal z vprašanjem avtonomije tržaške pokrajine v sklopu italijanske republike in avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Centru predseduje poslanka Liste za Trst Gruber Bencova, podpredsednika sta Silvia Forti in odv. Branko Agneletto, člani pa še Per-co, Cusmich in Meloni (vsi trije pripadajo LpT), radikalca Pecol Co-minotto in Busdachin, ter še Paro-vel, Sossi, Boschian in Samer. Pred dnevi se je sestala urbani* stična komisija Slovenske skupnosti. Glavna tema sestanka je bil problem variante 25. Med občinami, ki še niso prilagodile svoje urbanistične načrte deželnemu načrtu (PUR), je tudi tržaška občina( saj je varianta 25 še nerešeno vprašanje, zato bo občinski svet kmalu razpravljal o njej. Kompleksna urbanistična problematike je prišla v ospredje tudi, ko se je govorilo o varianti na varianto 25, posebno o členu, ki govori o dozidavah in popravilu stavb na vin-kuliranih področjih. Tu je SSk posebno pozorna, je rečeno v tiskovnem poročilu, ker daje možnosti za rešitev nekaterih problemov naših kraških vasi. Na seji je bilo sklenjeno, da se predlaga popravek urbanističnemu načrtu tržaške občine zaradi pomanjkljivosti načrta, ki ne predvideva v coni pri Sv. I-vanu zidavo poslopij za srednjo šolo. Posebno pozornost je komisija posvetila zidavi ljudskih hiš (PEEPL SSk je mnenja, da niso potrebna nova razlaščanja, ker število prebivalstva v tržaški občini stalno pada. Občinska uprava naj izvede inventar vseh nenaseljenih stanovanj v mestu in ta naj bodo razpoložljiva za nove naselitve. Ko se je govorilo o problemu razlaščanj, je prišlo do razprave o jusarskih zemljiščih. Ta problem je zelo pereč in problematika je zelo občutena pri naših ljudeh, posebno kar se tiče upravljanja in legitimacije zemljišč. Zato je komisija sklenila sklicati razširjeno sejo za poglobitev problema. I UMU Namesto cvetja na grob Viktorja Štoke daruje družina Ukmar (Splača) 15.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na Jožeta Cesarja Ivanovega prijatelja daruje Lojzka Rio-sa 6.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 6.000 lir za osnovno šolo »J. Ribičič* pri Sv. Jakobu. V spomin na Pavla Bergoča ter Lizeto in Angela Bogatca darujeta Lucija in Lucijan Štoka 20.000 lir za gedbeno društvo Prosek. V spomin na Josipa in Uršo Cer-kvenič daruje Anton Cerkvenič 20 tisoč lir za Spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Ko’onkovca in od Sv. Ane. Ob 2. obletnici smrti Ivana Cotiča darujeta Ida in Hadrijan Cotič 10 tisoč lir za moški pevski zbor »Vesna*. Namesto cvetja na grob Marija Pertota daruje Olga Pertol - Pangerc 5.000 lir za TPK Sirena. • Rajonsal svet za Novo mesto -Novo mitnico se bo sestal dne 27. oktobra ob 20.30 na sedežu v Ul. Battisti 14. Na dnevnem redu, poleg drugih vprašanj, trgovinski načrt in nabirka v korist svojcev žrtev pokola v Bologni. Ob izgubi matere in sestre Marije Samec - Fcrluga Izrekajo pevci in člani KD F. Venturini iskreno sožalje družini in pevcem Sergiju, Justu in Naciju. Ob bridki Izgubi dragega očeta izrekajo Iskreno sožalje učencu Marjanu in družini ravnateljica, učno in neučno osebje ter vsi sošolci srednje šole «1. Cankar*. Gledališča VERDI 2 nestrpnostjo in radovednostjo pričakujejo otvoritev glasbene sezone 1980/81. Po enajstih letih bo spet na odru občinskega gledališča Zandonaieva opera «Francesca da Rimini*. Delo bo režiral Pier Luigi Samaritani, dirigiral pa Gabor 6-tvos. V glavnih vlogah bodo nastopili: Raina Kabaivanska, Franco Tagliavini in Giampiero Mastromei. Premiera bo v torek, 28. t.m., ob 4). uri. Red A/C. Uprava gledališča obvešča vse, ki še niso dvignili abonmajskega bloka, naj to storijo čimprej pri blagajni gledališča, ker je rok že zapadel. « • « ..Občinsko gledališče Verdi bo tudi letos organiziralo vrsto koncer-*°v in nastopov, ki jih bodo prirejale homogene umetnostne skupine v okviru same ustanove, med temi ansambel za komorno glasbo (diri-gent S. Zannerini), pihalni ansam-bel (S. Siccardi) in plesna skupina 'P. Bennati). Tradicionalni nedeljski koncerti bodo kakor lansko le 10 v Avditoriju, omenjene homoge-ne skupine pa nameravajo letos nastopati tudi na šolah, šole iz tržaške pokrajine, ki bi tb želele in ki razpolagajo s primernimi prostori (telovadnicami ipd.), naj se Povežejo s tiskovnim uradom gledališča (telefon 62 921). TEATRO ŠTABU.F Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in Šolah sprejemajo naročila za ale dališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Kino Ariston 16.00 «Salto nel vuoto*. Režija Marco Bellocchio. Michel Pic-coli. Barvni film. Nazionale 15.30-22.00 »Ultra porno sexy movie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Klden 16.00 »Zucchero, miele e pe-Peroncino». P. Franco, E. Fe-nech, R. Pozzetto. R,tz 16.30 «Branco selvaggio*. B. pLancaster, J. Savage. Evcelsior 16.00 «11 giorno del co-bra». Franco Nero. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 «Taglio di • diamanti*. Barvni film. *enice 16.00 »Count down, dimen-sione zero». Barvni film. Mignon 16.00 «Quatehrmas». Barvni film. »ilodrammatico 15.30-22.00 »Laltro vizio di una porno mogiie*. Pre-Povedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.15 «Bluff». Adriano Ce lentano. Barvni film. Uristallo 16.45 «Urban cow-boy». John Travolta. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Airport 80». A. Delon. Uapitol 16.30 «Desideria, vita inte-riore». Stefania Sandrelli. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Venerd) 13*. Prepo vedan mladmi ,pod 18. letom. Vo,ta 17.00 «Una strana fcdppia di suoceri*. P. Falk. VZPI - ANPI vabi vse bivše borce, mladino in vaščane na ODKRITJE SPOMINSKIH PLOŠČ BORCEM IV. ARMADE bi bo jutri, 26. oktobra, ob 10. pri na pokopališču na Opčinah in ob 11.30 na pokopališču na Proseku. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ Prireja zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu od 24. do 31. decembra 1980 Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan v uradnih urah. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih danes, 25. oktobra, ob 19.30 * » « LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejanjih Jutri, 26. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G - popoldan na dan praznika Sprejemamo vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4 - tel. 734265. Razna obvestila Sindikat slovenske šole tajništvo Trst sklicuje za torek, 28. oktobra, redno sejo odbora. Seja bo ob 16. uri na sedežu sindikata v Ul. Filzi 8. Prosimo čimvečjo udeležbo. Zadruga Planinski dom Mangart vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv1. Frančiška 20 PD Lipa obvešča, da so abonmaji SSG za sezono 1980/81 na razpolago in jih lahko dvignete ob ponedeljkih in četrtkih cd 20.30 do 21.30 v Bazoviškem domu. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkjh, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padrlčah, izjemoma za Padričarje in Gropajce. SLOVENSKO BILTU8N0 DRUŠTVO TABOR priredi danes, 25. oktobra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostovanje amaterskega odra «Jaka Štoka* - Pro-sek-Kontovel s komedijo: GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA Vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR DEVIN prireja jutri, 26. oktobra, ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Devinu KONCERT SOVODENJSKEGA NONETA s sodelovanjem dekliškega pevskega zbora iz Devina. Vstop prost Vabljeni! NA ČETRTKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Komunistični svetovalci zahtevali svobodno uporabo slovenskega jezika Svetovalci KPI podpirajo tudi odprtje slovenske osnovne šole v Ronkah V ORGANIZACIJI DEŽELNEGA GLEDALIŠČAi Izleti ODHOD IZLETA KMEČKE ZVEZE BO ŽE OB 18. URI! Obveščamo udeležence našega izleta v SR Srbijo, da je odhod avtobusa iz Trsta (izpred sodne palače) danes ob 18., namesto ob 19. uri, kot je bilo prej javljeno. Na Opčinah pred Prosvetnim domom bo avtobus ob 18.20, na mejnem prehodu na Fernetičih pa ob 18.30. Tajništvo Kmečke zveze f Čestitke PD »Slovenec« jz Boršta in Za-brežca obvešča izletnike,, da bo odhod avtobusov za v Tabor jutri, 26. t.m., ob 6. uri s Križišča. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju obvešča, da zaradi tehničnih ovir odpade izlet v Beograd. Prosimo izletnike, da se javijo zr pojasnila v torek, 28. t.m. na sedežu v Ul: Petronio 4, tel. 733-086 od 11. do 13. ure. ' PD - MK Slovan obvešča izletnike, ki so se vpisali za izlet , v Benetke za jutri, 26. t,rh., da je odhod vlaka iz Trsta ob 6.42, torej zbirališče je J/a Iržaški železniški postaji ob 6.flp?W^eWki dobili vozne ¥. Benetkah si bomo pod vodstvom slikajta in dobrega poznavalca tega mesta F'ranča Vecchieta ogledali sledeče spomenike: Doževo palačo, Rialfo (most) in razstavo antikvariata. ODBOR Slovensko planinsko društvo Trst prireja v okviru programa športne šole in na povabilo Društva Slovencev iz miljske občine jutri, 26. t.m., izlet v Milje in okolico z ogledom šolskega centra v Miljah za osnovnošolsko mladino. Zbirališče ob 9. uri na Trgu Stare mitnice. V šolski center v Ul. D’Annunzio 62 v Miljah so vabljeni tudi starši ob 16. uri. SPDT priredi jutri, 26. t.m., jesenski izlet na Tinjan. Izletniki, ki morajo imeti pri sebi veljavno prepustnico, naj se zberejo ob 8.15 pred bivšo občinsko menzo na Trgu Libertš. Izlet je primeren za vse. Združenje Union priredi zaključni letni izlet jutri, 26. t.m. v Jesolo. ŠK Kras in PD Rdeča zvezda obveščata, da je odhod na izlet po Istri, jutri, 26. t.m., ob 7. uri izpred županstva v Zgoniku. "•■••»■»»m.MIIMmillllllUlUIIIH................... llllllMIIIMmilllll Danes praznuje 13. rojstni dan LORENZO BOGATEZ iz Križa 176. Ob prazniku mu želijo vse najboljše v življenju in veliko uspeha v šoli mama, liona, stric in teta. Danes praznuje rostni dan GINO CARLIi iz Trebč. Vse najboljše in mnogo zdravja mu želita Bruna in Bruno. Danes praznuje 60. rojstni dan IVANKA KRALJ iz Trebč. Vse najboljše, predvsem pa zdravja ji želita prijatelja Bruna in Bruno iz Trebč. 1 Mali oglasi telefon (040) 7946,72 IŠČEM hišo ali stanovanje v okolici Trst« TetoHoirati od 9. do 14. -ure nažfe. SL-794-672 interno 52 Dani« A# Adria. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. oktobra DARJA jnoe vzide ob 6.35 in zatone ob ‘ 03 — Dolžina dneva 10.28 — Lu-a vzide ob 18.36 in zatone ob 8.11 Jutri, NEDELJA, 26. oktobra DEMETRIJ rreme včeraj: naj višja temperatu-a 17 stopinj, najnižja 12, ob 18. U 15,8 stopinje, zračni tlak 1009 pada, brezvetrje, vlaga 70-od-“žtna, nebo oblačno s padavinami, norje rahlo razgibano, temperatu-a morja 17,8 stopinje. „ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Katrin Dilli. Xe-lia Haglich, Walter Chiarelli, Paoli Merzek, Michele Merzek, Rober-a Bensi. UMrli ŠO: 88-letna Maria Skri-‘jar vd. Crneka, 84 letna Giovan->a Vite vd. La Valle, 83-letna Maja Iellenz vd. Bucovnich, 80-letni »uido Viola, 77-letna Giuseppina ^ecehiari por. Coslovich, 97-letna Intonia Kancianich vd. Usmiani, “ letni Domenico Filippi. 62 letni | Bruno Iscra, 77-letni Giacbmo Drio-li, 45-letni Graziano Andreuzzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN I (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Zavije tel. 213 137; Milje: tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. d< 8 ure tel 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68441. Ščine išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. od 9. ure na tel. št. 226369. IŠČEM' opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo'dobo. Tel. na tel. št. 14-21 v večernih urah. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. IŠČEM trgovsko pomočnieo/lca za trgovino s pohištvom. Zahteva se diploma trgovske Šole ali tečaj za nameščanje in urejanje stanovanj. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon' tecchi 6, pod šifro. < Oprema* UGODNO prodam fiat 5C0 in železna vrata. Telefon 228-146. PRODAM ojačevalec fender bass-man - 'PO uatt. Zvočno ozvočenje semprini 200 wat - dva zvočnika semprini po 100 watt. Telefonirati vsak dan razen v nedeljo na tel. št. 228-392 od 8. do 14. ure. UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja motorne žage tipa home-lite po lanski ceni. Na zalogi ima vse vrste reznih verig. KUPIM hišo ali vilo z 250 dc 300 kv. m pokrite površine in vrtom na tržaškem Krasu. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - Trst pod' šifro »Hiša na Krasu.* 3-ČLANSKA družina iz Sesljana nujno išče hišno pomočnico Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro «Hišna pomočnica v Sesljanu*. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. Zelo ugodni pogoji. Obveščamo vse bralce, ki potujejo v Milan ter vse Slovence, ki tam živijo, da je PRIMORSKI DNEVNIK v prodaji v Milanu v kiosku na letališču Linate v kioskih CO.VES št. 1, 5 in 8 na glavni železniški postaji in v kioskih Algani - Piazza Della Scala Marco — Galleria Passarella Gritti — P.zza del Duomo Polloni - P.zza del Duomo Eri speni j!c zn DIJAŠKO MATKO Komunistična skupina v goriškem pokrajinskem svetu je na seji v četrtek zvečer, ki je bila skoraj v celoti posvečena branju programske izjave nove uprave, predložila v razpravo dva dokumenta, ki neposredno zadevata slovensko narodnostno skupnost. Raba slovenščine v izvoljenih organih je v zadnjem času ponovno v ospredju. Tudi v goriškem pokrajinskem svetu je bilo o tem že veliko govora, predloženi so bili številni dokumenti in resolucije, temeljno vprašanje pa je ostalo in ostaja še naprej nerešeno. Komunistični svetovalci predlagajo, tako kakor že pred dvema letoma ob umestitvi Pagurovega enobarvnega odbora na pokrajini, spremembo oziroma dopolnitev notranjega pravilnika o poslovanju pokrajinskega sveta, z vključitvijo določila, ki dopušča možnost, da se svetovalci slovenske narodnosti, pri o-pravljanju svojih dolžnosti izražajo v slovenščini tako v ustni kakor v pismeni obliki. Drugi osnutek dnevnega reda, ki so ga vložili komunisti pa zadeva odprtje prvega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Rcnkah. V obeh dokumentih bo pokrajinski svet razpravljal na eni prihodnjih sej. Razprava in glasovanje o rabi slovenščine v pokrajinskem svetu bo nekakšen preizkusni kamen nove koalicije, ki je v svoj program sprejela kakor smo že včeraj poročali, nekatere bolj določene obveze glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, kakor prejšnja. V GORIŠKEM ODBORU PSD! potrdila porazdelitev odborništev Ne bo zamenjav v sestavi socialdemokratskega zastopstva v goriškem mestnem odboru. To so sklenili na seji pokrajinskega vodstva PSDI, ki je bila v četrtek zvečer. Na podlagi teh sklepov bo torej odbornik Zucalli prevzel odborništvo za finance in proračun, namestnik odbornika Fantini pa odborništvo za osebje. Interpelacija SSK o vprašanjih Štmavra se srečala z.:ob-;a Slovenske škup- čaie-c pr* — Danil® AlBe’ Adria vrana aiuveiisse Delavci pričakujejo, da bo po sklepu deželnega odbora o dodelitvi 1,8 milijarde lir podgorskemu 0-bratu tudi Friulia sprejela enak sklep in tako omogočila plačilo dolgov. Ko bo storjen tudi ta korak, bo podjetje postalo samostojno ter se bo začela nova faza z vstopom novih lastnikov. Odločitev 1.200 v podgorskem o-bratu zaposlenih oseb, da se odpovejo odpravnini, če bo podjetje nadaljevalo s proizvodnjo, dokazuje podporo delavcev sindikalni politiki o ločitvi obrata v Podgori od holdinga Bustese. Ta politika temelji na prepričanju, med drugim ugotovljenemu ob analizi stvarnih podatkov, da je obrat sposoben samostojnega življenja, ker obstajajo za to proizvodni pogoji in ker bo potrebno razviti tudi samostojno prodajno mrežo. Med drugim so delavci in tehniki te možnosti ilustrirali s prepričljivimi podatki, ki jih je FULTA poslala političnim in u-pravnim krogom. Delavski kolektiv je danes zelo buden ter je po triletnem kriznem razdobju odločen izvajati junija 1978. leta podpisan sporazum, ki je že takrat predstavljal zanj veliko žrtev. Upravni svet tovarne, politične in krajevne ter deželne uprave oblasti se morajo zavzeti za uresničitev sprejetih obveznosti, če je potrebno tudi z alternativnimi proizvodnimi programi, samo da se zavarujejo delovna mesta. Bressan in Kodrič v državnem odboru ANED Na vsedržavnem kongresu ANED (zveze bivših političnih deportirancev), ki je bil pred dnevi v Rimu sta člane iz goriške pokrajine zastopala predsednik Milovan Bres-san in Stojan Kodrič. Prišlo je na kongres tudi jugoslovansko zastopstvo. med temi tudi Marija Kenda iz Nove Gorice. Na kongresu so za predsednika potrdili odv. Gianfranca Marisa, v vsedržavni odbor sta prišla tudi Milovan Bressan (bil je potrjen) in Stojan Kodrič (izvoljen je bil prvič). Bogat in zanimiv program italijanske gledališke sezone Predstave bodo v Verdijevem gledališču Verdijevo gledališče je usposobljeno tudi za gledališlte predstave. Kot smo že poročali, gre za posebno dovoljenje goriške kvesture. V lanski sezoni ni bila la dvorana uporabna za gledališke in koncertne predstave, zaradi tega je slovenska gledališka abonmajska sezona šla v Katoliški dom, italijanska pa v telovadnico UGG. Tudi zaradi tega je bilo pri obeh manj abonentov kot v prejšnjih letih. Italijansko deželno gledališče_ je medtem pripravilo spored letošnje abonmajske sezone v Gorici. Začnejo že 5. novejnbra s Shakespearovo’ igro «Romeg, in Julija*, v izvedbi stalnega Igledališča iz Bočna. Igrajo znani igralci Corrado Pani, Aldo Reggiani, Maria Tere-sa Martino in Donatella Ceccarel-lo. Druga predstava bo 26. novembra, nastopa Teatro slabile iz Ca-lanie z glasbeno komedijo Tonija Cucchiara dPipino il Breve; nastopata igralca Tucčio Musumeci in Toni Cucchiara. 11. decembra je na vrsti Vittdrid Alfierija «Sau!» v izvedbi skupine Renza Giovampietra. Po novepi leju pride v goste Compagnia Teatro Belli iz Rima. in sicer 15. januarja z delom Ennia Flaiana *Un marziano a Roma*, i- ...............................................■im« Nocoj v goriškem avditoriju koncert mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta Bratuž, štmavrski zastopniki so o-brazložili vrsto nujnih potreb, ki zadevajo krajevno skupnost. Med drugim so se dotaknili problema šolskega poslopja in njegove uporabe tudi za kulturne namene vasi. Posebno važnost pa sedaj zavze- i majo dela s cesto na področju Sa- ' botina. Ta dela so zavzela velik obseg. Tako se je že veliko kamnitega materiala skotalilo po pobočju. Vse to predstavlja tudi znatno nevarnost za promet, posebej še za prevoze šolskih otrok. Predstavnika Slovenske skupnosti sta se zavzela za takojšnje ukrepe pri pristojnih oblasteh. Odbornik Paulin je že obvestil goriškega župana in prefekturo, svetovalec Bratuž pa je vložil pismeno interpelacijo na župana z zahtevo po nujnih ukrepih. FULTA ocenila položaj v podgorskem obratu Na sestanku tovarniškega sveta podgorskega tekstilnega obrata ter pokrajinskega vodstva strokovnega sindikata FULTA so preučili položaj v podjetju ter ugotovili, da je solidarnost, ki so jo delavci pokazali do obrata s tem, da so se odpovedali odpravnini, bistveno pripomogla k oddvojitvi podgorskega obrata od skupine Bustese. Ljubiteljem zborovskega petja ponuja Glasbena matica danes zvečer zanimiv koncert narodnih pesmi in takih iz svetovne glasbene zakladnice, ki ga bo izvajal Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta. Gre za zbor, ki so ga ustanovili v šolskem letu 1974 - 75 na pobudo dirigenta Stojana Kureta. Nastopil je seveda na prireditvah Glasbene matice v Trstu, na tamkajšnjih vsakoletnih revijah «Naša pomlad* in «Pescm mladih*. Uspeh je sledil uspehu in zaradi odličnega nastopa na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi je prišel tudi na letošnji mladinski festival v Celje. Med najboljšimi je bil lani decembra na reviji mladinskih zborov v Trstu. Letos maja je na državnem tekmovanju v Pratu zasedel odlično tretje mesto. Letos septembra pa je bil na gostovanju v Olomoucu na Češkoslovaškem in je bil tam zelo toplo sprejet. Poslušali smo ga tudi ro radijskih valovih, saj je snema! za radio Trst, Koper in Ljubljano. Dirigent Stojan Kuret je redni slušatelj četrtega letnika dirigiranja na akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Antonu Nanutu, v Trstu pa zaključuje študij klavirja na šoli Glasbene matice v razredu prof. Gojmirja Demšarja. Koncert se bo pričel ob 20. uri v avditoriju. Na sporedu so pesmi U-balda Vrabca. J. Spetha, O. di Lassa, O. Ravanplla, B. Fliesa, M. Sofianopula, P. Ebena, R. Gab-bianja in Z. Kodalyja v prvem delu, v drugem pa narodne v Vrabčevk Tcmčevi, Maroltovi. Žgančevi in Raichlovi priredbi ter pesmi Vrabca, Kogoja, Srebotnjaka in Zednika. Jutri v avditoriju tretji nedeljski koncert V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja goriški kulturni krožek «R. Lipizen s sodelovanjem goriške hranilnice in v sodelopanju s tržaško radijsko postajo, bo jutri zjutraj, ob 11. uri, v avditoriju tretji koncert letošnje sezone. Nasto- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiitiii iiiii 11111111111 umi 11 iiiiiutmiiii iiiiiii iiiiiim urnim i mil iitiiiiuimti u imiiiiiiiiiiiiiiiiui u iiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiii ODPREJO GA DANES DOPOLDNE . ■. san BANCA Dl CRFOITO 01 TRIESTE T R 2 A 5 K A KREDITNA BANKA iG P. A. TROT - ULICA r FiLZMO'- Tie ei-FflO . Na goriškem sejmu stanovanjske opreme marsikaj zanimivega za vsak okus Nad tristo podjetij razstavlja svoje izdelke-Sejem bo odprt do 3. novembra 24. 10. 1980 Ameriški dular 875.— Funt šterling . 2125.— irski funt šterling 1750.— švicarski frank 526,- Francoski frank 202.— Belgijski frank 28.50 Nemška marka 471,— Avstrijski šiling 66.- Kanadski dola- 750— Holandski f.orin* 433— Danska krona 151.— švedska krona 204 — Norveška krona 175— Drahma 17— Mali dinar 27,50 Veliki dinar 27,50 MENJALNICA vseh tujih valut Deželni odbornik Adriano Bomben bo danes dopoldne, ob 11. uri odprl na 'goriškem gošpodarskera razstavišču letošnji sejem stanovanjske opreme z naslovom «Am-biente 4». Kot sam naslov pove. gre za četrto izvedbo tega sejma, potem ko so v prejšnjih letih pohištvo in vse drugo, kar je v zvezi z opremo stanovanja, razstavljali na splošnem spomladanskem sejmu Espomego. Tudi ta sejem sodi v organizacijo goriške trgovinske zbornice. V dveh velikih paviljonih razstavlja danes več kot sto trgovcev in in-dustrijcev izdelke več kot tristo različnih tovarn. Nekatere stvari so razstavljene tudi na prostem, v tretjem paviljonu, kjer sta re stavracija in kongresna dvorana, pa ni za razstavljanje blaga. Prireditelj je poskrbel tudi za vrsto dodatnih manifestacij, V pri redbi teh sodeluje letos furlansko društvo fotografov naturalistov in danes zvečer bodo predvajali prelivajoče se diapozitive o raznih aspektih furlanskega podeželja. Za zabavo sladokuscev bodo letos u-redili bavarsko pivnico. Razstavišče bo odprto ob delavnikih popoldne od 15. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih ter dan pred praznikom pa od 10. do 23. ure. Sejem bo odprt do 3. novembra. Medtem pa so že v teku priprave za sejem kmetijske mehani zacije, ki bo čez mesec dni. Goran Rustja predsednik SMReKK Na občnem zboru SMReKK. ki so ga pred dnevi imeli v Katoliškem domu v Gorici ih katerega so se udeležili njegovi člani, so pregledali opravljeno delovanje, o-cenili njegove šibkosti in dobre strani, ter se dogovorili, kaj bodo storili v prihodnje. Kakor izhaja iz tiskovnega sporočila. je dosedanji predsednik SM ReKK podal izčrpno poročilo, v katerem je poudaril predvsem cilje, ki so si jih zastavili: povezovanje mladine, ki deluje v raznih organizacijah, predvsem pa zbiranje o-ziroma združevanje tistih, ki bi se drugače zbirali po italijanskih krogih. Po jedrnatem predsednikovem poročilu je prišlo do zanimive debate, v kateri so se oglasili domala vsi udeleženci. Govor je bil predvsem o načinu delovanja, o napakah. ki so jih v pretekli sezoni kot novoustanovljeno društvo neizbežno naredili, in seveda, o uspehih. Po diskusiji so staremu odboru podali razrešnico in so sledile volitve novega vodstva. Za predsednika je bil potrjen Goran Rustja, novi tajnik je Marko Bukovec, za blagajnika pa je bil potrjen Simon Makuc. M. B. R. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. pita kitarist Ennio Guerrato, profesor kitare na državnem konservatoriju v Rovigu in flavtist Giorgio Blasco, profesor flavte na konservatoriju iTartini* v Trstu.' Vodstvo krožka «R. Lipizer* obvešča vse svoje člane, ki bi želeli ki piti abonmajske izkaznice za i-taujanslco gledališko sezono, da lahko kupijo abonmaje po znižani ceni (24.000 namesto 30.000 lir). Zaprti ulici della Rona in Faiti Od ponedeljka dalje in za nedo ločen čas — najbrž neka.i mesecev -- bosta prometu zaprta Ulica della Bona in del Ulice Faiti (do kri žišča* v Ulico Garzarolli). Kopali bodo jarke za novo kanalizacijo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Go rici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. grala Antonio Salines in Carola Stagnaro, 4. februarja je na vrsti deželno gledališče s igro Vittoria Capriolija «Karl Valentin cabaret*, 25. februarja isto gledališče s Sryindberjevim delom dl pellica-no», 11. marca bo na vrsti recital igralke France Valen z naslovom «Ncn c'e da ridere se una donna cade» in 25., marca Pirandellova igra dl piacere delVonesta» v izvedbi skupine Plezus z igralcem Albertom Lionellom. Abonmaje v vrednosti 30.000. 24 tisoč in 15.000 lir pfodajajb v agenciji Appiani v Gorici. -. Odkritje obeležja Cirilu Kosmaču Neumorni člani Kluba starih goričkih študentov nas že spet vabijo na prireditev. Ta bo jutri, v nedeljo. 26. oktobra, ob 14. uri v Slapu ob Idrijci. Na rojstni hiši pisatelja 'Cirila Kosmača bodo od lerili spominsko ploščo. Na svečanost vabijo seveda čimveč ljudi. Koncerti V prostorih županstva v Fari bo danes, s pričetkom ob 20.30 koncert pianistke Laure De Simone. Izvajala bo dela Bacha, Mozarta, Beethovna in Debussya. Glasbeni večer prireja 'kulturno in glasbeno društvo v Fari. Razna obvestila Občinska uprava v števerjanu javlja, da bo občinski zdravnik cepil proti gripi v petek, 31. oktobra, v občinski ambulanti od 11.30 do 12.30. Rok vpisovanja zapade v ponedeljek, 27. oktobra. SPD - Gorica priredi 16. novembra tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva do 11. novembra. SPD - Gorica priredi jutri, 26. t.m., tradicionalni praznik kostanja na Valerišču pri štekarju s pričetkom ob 11. uri. Zbirališče za pešce ob 9. uri pri pevmskem mostu. Na razpolago pijača, društvo bo poskrbelo za žar, kjer bodo člani lahko preizkušali kuharske veščine in seveda kostanj. Popoldne zabavni program s šaljivimi točkami in ples ob zvokih harmonike. Prosveta ŽcuskL odsek prosvetnega društva Sovodnje priredi od 10. do 15. novembra tečaj ikebane (japonske cvetne ' kompozicije). Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pohitite z vpisom, ker je število mest v tečaju omejeno. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «American gigo-lo». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 «Desideria — la vita interiore*. S, Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 18.30-22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16,30 - 22.00 «Chissa perche capitano tutte a me*. PRINCIPE 17.30—22.00 «Saturno 3». Nova Gorica in okolicii SOČA 18.00—20.00 »Pločevinasti boben*. Nemški film. 22.00 «Za eno noč ljubezni*, španski film. SVOBODA 18.00-20.00 «S.H.E.» A-meriški film. 22.00 »Zapeljivka*. Nemški film. DESKLE 16.00 «Maček z divjega zahoda*. Barvna risanka. 19.30 »Otok dr. Moureauja*. Ameriški film. DRAŽBA POHIŠTVA IN OPREME VILE NERIS IN KOMITENTOV KRMIN (CORMONS) - GO - Trg Marconi, 1 RAZSTAVA: VSAK DAN OD 25. DO 31. OKTOBRA 1980 OD 10. DO 13. IN OD 15. DO 23. URE (POGAJANJA ZA VILO) TAJNIŠTVO PRODAJE: TEL. (0481) 61208 ORGANIZACIJA PRODAJE: GALLERIA D ARTE . TORINO GB OBLETNICI OSVOBODITVE BEOGRADA RES LEP IN PESTER UMETNIŠKI PROGRAM Nastopili so domači in tuji ansambli in umetniki Na Beograjskih glasbenih svečanostih smo poteg koncerta Slovenske filharmonije, o katerem smo že poročali, obiskali, še o-sem koncertov oziroma recitalov. Srbski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Jovan Koiundžija in Živojin Velimirovič - violina, Pe-tar Ivanovič - viola in Ivan Po-plrič - violončelo, je Drvič izvedel najnovejše delo Kvartet št. 3 Ivana Jevtiča, Pesme moje maj-ke Josipa Slavonskega in Kvartet št- 2 Bete Bartoka. Pesmi Slavonskega je z lepo izenačenim, toplo obarvanim glasom učinkovito izvedla mezzosopranistka Biserka Cvejič, Usklajeno izvajanje kvarteta je doseglo poseben vzpon v plastični interpretaciji Bartokovega dela. Londonski ansambel Simfoniet-ta bi lahko imenovali skupino solistov, ki so pripravili zanimiv spored — H. Purcell — Zlata sonata, J. S. Bacha — Bandeburški koncert št. 5, B. Britten — Simfo-nietta št. 1, in I. Stravinski — Zgodba o vojaku — ki so ga izvajali v dovršeni, enoviti igli in dognanih interpretacijah, med katerimi je še poseben vtis zapustilo Stravinskijevo delo. Sopranistka Milica Zečevič - Bu-ljubašič si je za svoj recital izbrala pet francoskih dvornih arij, pet starih angleških pasmi, dela Pomembnejša zgodovinska slavja v letu 1981 LJUBU ANA - Na četrtkovi seji Komisije predsedstva CK ZK Slovenije za proučevanje zgodovine so podčrtali, da je treba pri proslavljanju revolucionarne preteklosti najti ustrezne oblike, ki bodo upoštevale konkretne družbenoekonomske in politične okoliščine in bodo predvsem poudarjale cdnos do dela. Pri tem je bilo tudi rečeno, da bo slovenski narod v prihodnjem letu proslavil predvsem naslednje zgodovinske datume: Dne 27. aprila prihodnjega leta bo 40 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki pomeni prelomnico v vsej naši zgodovini, saj je bilo na tem sestanku na Večni poti v Ljubljani sklenjeno, da se slovenski narod ne bo pokoril okupatorju. In iz tega sledi logičen nadaljnji zgodovinski dotum, 22. julij, ko bori*? Slovenci proslavili 40-letnico vstaje, upora. Že v samem začetku leta, 31. januarja, bo Jugoslavija in z njo Slovenija proslavila 35-letnico u-stave, v februarju in marcu pa si bodo sledile proslave 60-letni-Ce delavskih spopadov s fašizmom v Julijski krajini. V prihodnjem letu bosta pomembni tudi naslednji dve obletnici: 28. septembra bo minilo 150 let od rojstva slovenskega, književnika Frana Levstika. 13. maja pa bo 100 let od rojstva srbskega revolucionarja Dimitrija Tucoviča. Na seji omenjene komisije je bilo tudi podčrtano, naj bi se slavja ne omejila le na proslavo dne, datuma, obletnice, pač pa naj bi se ti zgodovinski dogodki vsebinsko aktualizirali. Pri tem pa so tudi ugotovili, da posebno umetniški ansambli ali posamezni umetnici, ki sodelujejo na takih proslavah, menijo, da so ta slavja vir osebnih dohodkov, priložnost za prejemanje visokih honorarjev za »relativno skromne in rutinsko izvedene programske točke.* Zato so izrazili mnenje, naj bi na takih slavjih raje sodelovali amaterski ansambli, seveda predvsem mladinski. BERITE REVIJO F. Bosanca, G. Capriolija, T. Ce-chinija, C. Monteverdija, F. Du-ranjeja in G. F, Haendla. Pevka ima lep izenačen lirični glas. S svojim prepričljivim izvajanjem je vnesla mnogo intimne topline. Na lutnjo jo je spremljal Ivan Kanci-na, ki je bil vsekakor boljši kakor kot solist na kitari v izvedbi del F. Sora, D. Scarlattija, S. J. VVeissa in J.S. Bacha. Organizatorji svečanosti niso pozabili letos niti na najmlajše, tako na poslušalce kakor na izvajalce. V amfiteatrsko grajeni, tepi in prijetni dvorani v pionirskem mestu na Košutnjaku so priredili zanimiv nastop učencev šole za glasbene talente iz Čuprije — solistov in godalnega orkestra — nastop mladinskega zbora Radia šabac pod vodstvom Ivanke Djur-kovič in pionirskega folklornega ansambla kulturno - umetniškega društva «Abraševič» iz Beograda. Godalci iz Čuprije, kamor pošiljajo le posebno nadarjene, so pokazali zares odlično tehnično znanje, ansambelsko preciznost, disciplino igranja, lepoto tona in sploh izvajalske spretnosti, vendar smo pogrešali več muzike, ki nas večkrat veliko bolj ogreje pri običajnih gojencih pa tudi pri ansamblih celo nekaterih nižjih glasbenih šol. Visoka stopnja znanja, dovršenost izvajanja, ki so vsekakor priznanje vredni pozitivni rezultati vzgoje, gotovo ne morejo biti sami sebi namen, pa bi jih bilo treba bolj prežemati z vzbujanjem pristnejšega muzikalnega občutja v mladem človeku. Mladinski zbor je na stopnji solidnega petja, ki je doseglo dovolj uravnovešen celotni zvok. O-troški plesi pa so bili posnemanje odraslih, kar seveda ne more o-dražati mlade narave tako pristno, kakor bi lahko nekaj izvirno zasnovanega, otroku in njegovi razvijajoči se naravi primernejšega. Znameniti Bamberški simfoniki so pod vodstvom Vitolda Rovicke-ga navdušili beograjske poslušalce, ki so popolnoma napolnili dvorano Kolarčeve univerze, s Simfonijo št. 1 v c-molu, op. 68 Johan-nesa Brahmsa, z Divertimentom za godala Bele Bartoka in z znamenitim delom Riharda Straussa «Till Eulenspiegel*. Orkester tradicionalne rutine je Rovicki povedel v zanosno interpretiranje in dosegel dokaj nazorno oblikovanje pri Brahmsovem delu in izredno odmevnost pri BartokdVertCpSLAtldi Straussovo se je razvijate v domiselni zasnovanosti. Matineja ljudskih pevčev, godcev in plesalcev je prikazala izvirno vokalno, instrumentalno in plesno ljudsko snovanje iz raznih predelov Jugoslavije. Pohvaliti moramo zanimiv jedrnato izbran spored in dobro organiziran potek prireditve. Avtorski večer Marka Tajčeviča je bil naslov koncerta, ki je bil posvečen 80-letnici tega pomembnega srbskega skladatelja, katerega najbolj značilna dela so bila na sporedu: Srbski plesi in Sedem balkanskih plesov za klavir, ki jih je izvedel pianist Nikola Račkov. Balade Petriče Kerem-puha, ki jih je izvedel basist Miroslav čangalovič, Passacaglia in fuga v izvedbi komornega orkestra »Dušan Skovran* pod vodstvom Aleksandra Pavloviča in Štirje duhovni stihi, ki .jih je izvedel zbor »Branko Krsmanovič ped vodstvom Darinke Matič - Ma-rovič. Posebno moramo naglasiti izredno utisnost čangalovičevega oblikovanja ob sodelovanju pianistke Zore Mihajlovič. Isto velja za izvrstno pripravljen zbor in plastične interpretacije zbora Matičeve. Poleg znamenitih Balkanskih plesov sta bili tako prisotni in izrazito izpovedno dojeti ter poustvarjeni najmočnejši skladateljevi ustvarjalni zvrsti: samospev in zbor. In še zadnji večer, na katerem smo prisostvovali recitalu violinista Vladimira Markoviča ob sodelovanju odlične klavičembalist-ke Olivere Djurdjevič. ki sta imela na sporedu dela Johanna Seba-stiana Bacha: Sonata št. 1 v b-molu, št. 5 v f-molu ip št. 4 v c-molu. IVAN SILIČ Italijanski industrijalec Corrado Maveri, ki sta ga pred dnevi ugrabila v Grenoblu dva tolovaja, med srečanjem z novinarji na sedežu policije po izpustitvi NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Pred ameriškimi volitvami so se okrepili dolar, funt in švicarski frank padli pa sta marka in lira - Tudi zlato je cenejše Bližajo se , ameriške predsedniške volitve in tudi valutna tržišča so bila pod vplivom tega velikega svetovnega dogodka. Prišlo je do znatnega ovrednotenja dolarja, zlasti nasproti nemški marki. Istočasno st je okrepil tudi britanski funt, nekoliko manj pa tudi švicarski frank. Po drugi strani so se ošibile valute evropske denarne skupine, najbolj še nemška marka. Lira je izgubila še en odstotek. Tudi plemenite kovine so se ošibile, vendar se je zlato zaenkrat zaustavilo pri ceni 650 dolarjev za unčo. Dne 4. novembra bodo v ZDA volili novega predsednika, zato smo te dni v polni predvolilni kampanji, med katero prav vsi trije kandidati obljubljajo na desno in levo vsemogoče reči. Seveda ima največ sredstev v rokah sedanji predsednik Carter, za katerega pa statistične sondaže niso kdove kako ugodne. Prav v tej luči si je treba razlagati posege na finančnem ter na mednarodnem področju. Obresti so se niiittiiitriitiiiiiiiifiiiiiiitiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiitfmiiiiiiiiiimiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiitiiiiiHiHiiiiiiHiiiiniiiiiiiuiiitiitiiiiiiiiiMiiiimiiitiiiiiiitttiiiiiB PONOVNO NEKAJ PODATKOV IN MISLI O CIGARETI Kako hudo negativno deluje tobak na človeški organizem Ne gre samo za rakasta obolenja-Razne sestavine vplivajo tudi na ožilje in krvni obtok - Zakaj toliko smrtnosti več Ko smo pred nedavnim stopili za korak, dva v zgodovino tobaka in kadilske razvade ter spregovorili tudi o njeni razširjenosti pri nas in v Jugoslaviji, smo svoj «bežni sprehod* zaključili z vprašanjem, koliko rakastih obolenj bo zasejalo 6 milijonov ton tobaka, kolikor so ga pokadili lani v svetu. Odgovora, logično, ni, toda 6 milijonov ton tobaka je 600 milijard cigaret. In to je veliko. Teda če odgovora na gornje vprašanje ni, je zadeva tako pereča, da je vredno se ob njej ustaviti in spregovoriti o tem zlu, ter še o drugih hudih posledicah, ki jih kajenje cigaret pusti v organizmu kadilca. O tem ter še o drugih posledicah kajenja zelo nazorno piše prof. Bojan Fortič v svoji publikaciji pubTiški odbor Rdečega križa Slo-venijev od-koder-bomo povzeli nekaj ugotovitev in misli. V tobakovem dimu je več kot tisoč kemičnih spojin, ki so v plinskem ali tekočem stanju. Najpomembnejši je tu nikotin. Ob njem je še nekaj kemičnih spojin, ki zanesljivo prispevajo k nastanku raka. Nikotin je eden najmočnejših strupov in ga v naravi dobimo le v koreninah in listih tobakove rastline. Nikotin ima vrsto neposrednih zlih posledic, tako slabi vid, vpliva škodljivo na srce in obtočila, hromi tudi funkcijo spolnih žlez. Nikotin pa vpliva tudi na avtonomni živčni sistem, kar pri kadilcu vzbuja občutek užitka. Odtod tudi kadilska strast. Nikotin se razgradi ali če hočemo razpade predvsem v jetrih, deloma pa se celo še nespremenjen izloča skozi ledvice. Druga škodljiva snov v tobakovem dimu je kondenzant dima ali tobakov katran, ki se ga kar precej nabere, shj se pri kajenju 10 cigaret na dan v desetih letih prilepi na sluznico grla, sapnika in bronhijev okoli en kilogram katrana. Logično, da kadilec katran izloči, toda del ga ostane tudi v pljučih in v dolgoletni kadilski navadi se ustvarijo možnosti za pojav pljučnega raka. Pri tem velja dodati, da to ne vpliva te na zdravje pljuč, saj je pri kadilcih rak na ledvicah petkrat pogostejši kot pri nekadilcih. Kadilci cigaret pa redno vdihavajo tudi plin - ogljikov monoksid, ki nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja. V inhali-ranem tobakovem dimu ga je od tri do pet odstotkov in njegova proizvodnja se v cigareti veča Slikarski ex tempore v Skednju in Devinu Ne glede na dokaj slabo vreme z dežjem in hladnim vetrom smo preteklo nedeljo imeli na Tržaškem kar dvoje ex tempore slikarskih tekmovanj. Eno je bilo na severnem, drugo na južnem področju, eno je bilo v Devinu, drugo v Skednju. Sicer pa vreme že dolgo ne vpliva več na potek takih prireditev, saj tekmovalci platna oziroma osnove ožigosajo že dan prej, nato jih poslikajo kar dotna. Preteklo soboto pa smo imeli prekrasno jesensko vreme in zato se je za škedenjski slikarski ex tempore priglasilo veliko slikarjev, saj so bile visoke tudi denarne nagrade, vrh tega pa še veliko kup in kolajn. Skedenjski slikarski ex tempore je že šesti zapored in ga prireja škedenjsko folkloristično združenje «Pro Loco». Proglasitvi zmagovalcev je pri mostvovala razmeroma velika množica radovednežev, ki so se zbrali u dvorani rikreatorija; Med razdelitvijo nagrad je imel priložnostni nagovor časnikar Ferruccio Borio, ki je podčrtal, kako je njega, ki prihaja iz Piemonta, očara- la slikovitost tržaškega predmestja Skednja, pri tem pa je povsem pozabil, da živijo v Skednju tudi Slovenci, ki jih je simbolično, pa čeprav anonimno predstavljalo mlado dekle v škedenjski noši. Od slovenskih slikarjev sta nagrajena dva, Robert Kozman je dobil pokal, naivka Mihaela Velikonja pa plaketo. Presojanje in ocenjevanje številnih predloženih del je zamudno vplivalo na delo žirije, ki so jo sestavljali Roberto Ambrosi, Milko Bambič, Claudio Bori« zn Ual-sider, kritika Sergio Molesi in Sergio Brossi, škedenjski rojak, kipar Maria no Černe ter slikar ji Celiberti, Pisani in Sormani. Ti so dokaj enotno odločili naslednjo razdelitev nagrad: Za tempero, s prodajalko rib je dobila 300 tisoč lir mlada slikarka Sirotich, nagrado 150 tisoč lir je dobil Goričan Gironcgli za sodobnejše naslikan škeden iški motiv, 100 tisoč lir je žirija dodelila Bres-sanijevi za akvarel škedeniskih plavžev, nagrado 50 tisoč lir je dobil Fabio Delach za akvarel uličnega motiva. Žirija je nadalje razdelila še več pokalov in kolajn, ki so jih dobili Sivini, Taucerijeva, Ria vini jeva, Berletti, Ferlettl, Arsa, Goričan Pirusec, Sergas, že omenjeni Kozman, dalje D’Ambrosi, Stok. Furlan-Tonioto, Brunettije-va, Inchingolo, Miljčanka Zilli, nadalje še Valenta, Tommasini, Velikonjeva, Piarovella, Pecelli, Spi nelli, Marcussi in Parna. Istega dne, kot smo že omenili, je bilo podobno ex tempore tekmovanje v devinskem gradu, ki se ga je udeležilo 52 trž iških, gori-ških in furlanskih slikarjev. Tekmovanje je organiziralo deželno umetniško združenje, princ Turn und TaXis pa je dal na razpolago prostore, žirija, ki so jo sestavljali kustos tržaškega muzeja Re-voltella dr. Giulio Montenero, slikar prof. Sergio Micalesco, kipar Bruno Alzetta in časnikar Franc Udovič, je razdelila 30 denarnih in drugih nagrad. Najvišie pri znanje je dobil A mer igo Giorgiut-ti. druga nagrada je šla Gius^pu Zdpe’li, tretja pa Tarcisiu Mac-chiji. MB-Fre proti koncu cigarete. Kadilec ga ne izdihava z dimom cigarete, ker ogljikov monoksid skozi pljuča naglo vstopa v kri. Zelo hitro se namreč spoji s krvnim barvilom, s hemoglobinom. Ta pa je namreč «prevozno sredstvo* za kisik od pljuč do tkiv. Ker pa se ta strup tristokrat hitreje spaja s hemoglobinom kut kisik, izpodriva pri kadilcih kisik. Odveč bi bilo ponovno poudarjati, kako tesno sta povezana razvada kajenja in rakasta obolenja, predvsem na pljučih. Seveda je to povezano s določenim razmerjem, saj je povsem naravno, da se hud kadilec bolj spravlja v nevarnost, kot tisti, ki prižge cigareto le občasno. Vrh tega je znano, da vsaj deset odstotkov tudi hujših kadilcev nima nikakršnih hudih posledic, tudi če, dolgo let kadi, toda povezava med cigareto in' rakom je ugotovljena in zdravniško'‘neizpodbitno dokazana, saj «približno 90 - odstotkov vseh primerov ugotovljenega pljučnega raka prizadene kadilce cigaret*. Dejstvo je tudi. da po prenehanju kajenja spremembe na sluznici, dihalnih poteh nazadujejo. s čimer se potrjujejo rezultati epidemioloških študij, da nevarnost pljučnega raka upada pri tistih osebah, ki prenehajo khditi. Vendar rak ni edino zlo, ki ga povzroča kajenje. Kaže, da nikotin in ogljikov monoksid ne oškodujeta neposredno dihalnih organov, zato pa so njihove posledice tem vidnejše na srcu in ožilju. Preiskave so v zadnjem času podkrepile mnenje, da je kajenje cigaret glavni vzrok za nastanek srčnega infarkta. V zvezi s kvarnim vplivom nikotina in ogljikovega monoksida se omenja tudi skleroza srčnih venčnih arterij, kajti nikotin in ogljikov monoksid povzročata spremembe v srčnem ožilju, ker zožujeta ožilje, posledica tega pa je zmanjšano dovajanje kisika srčni mišici, ki začne slabeti. Nezadostna preskrba srčne mišice s kisikom pa povzroča tako imenovano angino peetoris, ki jo posebno v zadnjih časih vedno pogosteje omenjajo. Če pa se ena izmed zoženih srčnih žil zamaši, nastopi huda klinična slika srčnega infarkta. Sicer je res, da kajenje cigaret ni edini fizični dejavnik za srčni infarkt, kajti upoštevati je treba tudi povečano vrednost kolesterola v krvi in povečan krvni pritisk, ki prav tako povzroča spremembe na ožilju, vendar je kajenje cigaret zagotovo najpomembnejši fizični dejavnik zr infarkt, študije ugotavljajo, da kadilci cigaret dvakrat pogosteje zbolijo za tako imenovanim miokardnim infarktom. Več kot dvajset cigaret na dan poveča nevarnost infarkta za šestkrat v primerjavi' z nekadilci, kasneje, visoki kryni pritisk in visoke vrednosti holesterola v krvi pa povečajo nevarnost infarkta za desetkrat. Z negativnimi posledicami kajenja pa še nismo končali. Medicina ugotavlja, da kajenje cigaret, seveda pri hudem kadilcu, pospešuje tudi splošno zaapnevanje žil. Ni naključje, da je med 100 bolniki. ki preživljajo motnje v prekrvavljenosti nog. kar 99 kadilcev. Prekrvavljenost tako imenovanih spodrjjih okončin ali nog je pač odvisna od dobrega krvnega obtoka. Če pa so obtočila, to se pravi krvne žile trde. Zožene ali zamašene, je logično, da je krvni obtok slab, da je prekrvavljenost nog šibka. Tega seveda ne bo občutil mlad kadilec, toda brž ko pride v zrelo dobo. bo opazil, da z niim ni tako kot z nekadilcem. Kadilec bo po štiridesetem letu starosti kaj kmalu opazil, da ga pri hitrejši hoji bolijo meče. Sprva se za to ne bo veliko zmenil. Pozneje pa bo to vedno hujše in ni redko, da mora kadilec pri kolikor toliko hitrejši hoji počivati, zaradi nekakšnih krčev v mečih. Tn »bolečine med hojo so posledica zožen ja žil odvodnic v nogah. V mirovanju je prekrvavitev mišic še zadovoljiva, pri hoji pa se poveča potreba po kisiku, ki ga kri zaradi slabše prekrvljenosti mišic ne more dobaviti v zadostni meri in bolečina, ki jo kadilci pri hoji nenadoma začutijo, je prvo opozorilo in č~ bolnik ne preneha kaditi, bolezen naglo napreduje.* Tudi ulkus na želodcu in dvanajstniku se deloma pripisuje cigareti, kajti nikotin v tobakovem dimu ima tudi zvezo z njim in zdravljenje ulkusa je lahko uspešno le, če bolnik povsem opusti kajenje. Se in še bi lahko govorili o nič kaj prijetnih posledicah kajenja. Res je. kadilec se težko odpove tej razvadi, toda če se zavemo, kakšne vse posledice ima. sicer prijetni užitek dobre cigarete, nam to lahko pomaga, da se temu užitku vendarle povsem odpovemo ali ga vsaj omejimo. ŠiSeFpa ia°kW-"; n ec še naslednje: v mlajši in srednji starosti, to je v dobi -med 35. in 55. letom starosti, je umrljivost pri hudih kadilcih za dva do trikrat večja kot pri nekadilcih. Za tridesetletnega kadilca, ki pokadi več kot 20 cigaret na dan. je življenjska doba kar za osem let krajša od življenjske dobe nekadilca. Kar 45 odstotkov danes petintrideset tet starih hudih kadilcev ne bo dočakalo svojega 65. rojstnega dne.' Tako pravi statistika. zvišale na 14 odstotkov, prihodnje dni bodo verjetno poskočile na 15 odstotkov. Na zunanjepolitičnem področju si Carter na moč prizadeva, da bi še pred volitvami osvobodil ameriške talce v Iranu, kar bi mu prineslo veliko ugleda pri ameriških volivcih. Na vsa ta prizadevanja so tržišča odgovorila pozitivno, tako da se je dolar podražil od 864 na 884 lir, nasproti marki pa je dolar poskočil od 1,84 na 1,87 marke. V Zuerichu velja ameriška valuta 1.66 franka, v Tokiu pa 208 jenov. Najbolj se je dolar ovrednotil v torek, ko je poskočil od 876 na 883 lir. V sredo se je povzpel celo na 884 lir, ob tej vrednosti pa se je nekoliko ustalil. Omeniti je treba, da je marca meseca dolar poskočil v podobnih političnih razmerah (imenovanje demokratskega kandidata) kar r«i 910 lir, vendar te za nekaj dni. To vrednost bi dolar lahko dosegel tudi tokrat, če se povišajo obresti še za eno točko in če pride do osvoboditve ameriških talcev. še močnejši od dolarja je bil ta teden britanski funt, ki je poskočil kar na 2150 lir ali 2,43 dolarja, kar je njegova najvišja vrednost v zadnjih štirih letih. Ovrednotenje britanske valute je treba pripisati bolj psihološkim razlogom ob skorajšnji energetski neodvisnosti Velike Britanije, pa tudi obrestnim, ki so še vedno mikavne za tuje kapitale. Švicarski frank se je utrdil na vrednosti 530 lir ter se je tako ovrednotil nasproti marki (0,89 franka za eno marko), a je nekoliko padel nasproti dolarju. Nemška marka je padla na 472 lir, še bolj pa se je razvrednotila nasproti dolarju. Vzroki tega pojava naj bi bili v zastoju proizvodnje ter v poslabšanju trgovinske bilance. Tudi vojna na Srednjem vzhodu vpliva neugodno na nemško valuto. Po vsej verjetnosti pa se bodo reči drugače zasukate po a-meriških volitvah. Pri vsem tem ni izključena tajna medvladna pogodba tik pred volitvami, saj evropske države na tihem simpatizirajo s Carterjem. VZHODNOFVROPSKF VAIUTF V TRSTU 24. 10. Sovjetski rubelj 235,- Poljski zlot 6,- češka krona 32,- Madžarski forint 25,- Romunski lej 24,- Bolgarski lev 307,- Turška lira 8.75 ~JU DRAGOCENE KOVINE 23.10. 80 ZLATO Nakup Prodaja Milan (g) ZLATO 18.200 18.400 London (unča) SREBRO 635 dol. 637 Milan (kg) PLATINA 544.300 557.200 Milan (g) 18.700 18.900 Novost na knjižni polici Monografsko delo o Janezu Berniku Delo je izdala Mladinska knjiga, sestavil pa ga je Zoran Kržišnik Doma in po svetu znanemu slovenskemu slikarju Janezu Berniku je posvečena knjiga z naslovom Janez Bernik, knjiga, ki sicer ni prava monografija posvečena temu umetniku. Je pa nova, ne glede na to, da je urednik in avtor uvodnega besedila isti: Zoran Kržišnik, umetnostni kritik, direktor Moderne galerije v Ljubljani, umetnostni publicist in atf-tor večjih knjig. Nova monografija o Janezu Berniku ima vse tiste odlike, ki naj jih taka reprezentativna knjiga ima, za u-speh doma in po svetu. To je knjiga velikega formata, skrbno in okusno opremljena, (opremo je zasnoml Matjaž Vipotnik,■ eden najboljših opremljevalcep knjig), s spremnim uvodnim tekstom, 'z dodatnimi kratkimi članki in karakteristikami Bernikove umetnosti, z bibliografijo, življenjepisni-mi podatki, predvsem pa seveda z vsem tistim, kar naj bo sestavni del lepe knjige, posvečene u-metnosti uglednega slovenskega slikarja, da bo lahko slovensko umetnost dostojno predstavila doma in po svetu. Zato so take knjigi predvsem reprezentativne. In knjiga o Janezu Berniku vsekakor je. Založba Mladinska knjiga, ki je knjigo izdala skupaj z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi založbami (Jugoslavija iz Beograda. Kultura iz Skopja, Mladost iz Zagreba) in ameriško založbo (Control Data Ars iz Minnesote) je poskrbela za vse. kar naj taka knjiga ima in kar mora imeti. Zato gre vsem številnim sodelavcem izdaje, predvsem pa u-redniku Zoranu Kržišniku, vse priznanje. Manj pa bo seveda primerna za široke kroge, povprečnih prijateljev umetnosti. Predvsem zato, ker je besedilo napisano v težkem slogu, težko dojemljivo poprečnemu človeku, četudi prijatelju umetnosti in takega slikarja kot je Bernik. Predvsem pa tudi zato, ker je taka izdaja draga. Toda reprezentativna izdaja je, morda bolj name- njena neslovenskemu kot pa domačemu trgu. Zato bo najbrž ta knjiga o Berniku slikarja bolj predstavljala tujemu svetu kot pa domačemu, slovenskemu. Gre pa vendar za slovensko izdajo, za knjigo o domačem umetniku, za obširno predstavitev modernega slikarja, za knjigo, kakršne si nekoč niso mogli privoščiti. pa zato za izdajo, ki' je kljub vsemu moramo pozdraviti kot pomembno izdajo na slovenskem knjižnem trgu. In med u-methostnimi publikacijami, posvečenimi sodobni slovenski umetnosti. Knjiga o Berniku ima najprej uvodno študiio Zorana Kržišnika. Ne gre za običajno študijo o slikarju, temveč za esej, v katerem se Kržišnik tudi pogovarja s slikarjem. Tako nam. torej na začetku knjige skozi KržLšnikove besede govori tudi Bernik sam. O slikarju in njegovi Umetnosti ter njegovih delih pa ne govori samo urednik. O njem so izrekli v knjigi reproducirane daljše in kroiše ocene in misli slikar Jože Ciuha. umetnostni zgodovinar kustos Jure Mikuž, likovni kritik in slikar Miodrag Protič, pisatelj Rudi Šeligo, italijanski kritik Gil-lo Dorfles, profesor in likovni kritik Giulio Carlo Argan, češki umetnostni zgodovinar Jiri Siblik in angleški kritik vodja zbirke Tate Gaheri/ v Londonu Ronald Edgar Allep. Melita Stel eM ožina je zbrala o avtorju podatke o življenju, razstavah, o tem, kje je razstavljal in kje vise Bernikova dela po galerijah in povrh bibliografijo. Med tekstom pa je tisto, kar je vendarle bistveni del knjige: 317 reprodukcij Bernikovih del. žal, rečeno, premajhno število v barvah. Grafično neoporečnih! In za konec: želimo si še več knjig v zbirki Sodobne likovne monografije, ki jih izdaja Mladinska knjiga, ki še vedno predstavlja domače avtorje, in za cele knjige o umetnosti. Sl. Ru. Zlato je padlo od 675 na 650 dolarjev, ob tej ceni pa se je vrednost rumene kovine začasno u-stalila. Posebno novice o možnosti osvoboditve ameriških talcev so močno potlačile zlato navzdol. Te dni so se tudi razširile novice, da je Sovjetska zveza pripeljala v Zuerich 25 ton zlata. Ni znano, ali je to zlato že prodano na daljši dobavni rok ali pa ga mislijo Sovjeti prodati po ameriških vo- litvah. ko bo dražje. Ne gre sicer za veliko količino, saj so Sovjeti lani prodali nekaj nad 200 ton zlata, predlanskim pa 400 ton. Proizvodnja Južne Afrike znaša letno 650 ton. Lira je padla za en odstotek in je v glavnem sledila nemški marki. Zanimivo je bilo, da ni bilo posebnega pritiska na kupčije z daljšim dobavnim rokom. (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Zuricb 24. 10. 23. 10. 23. 10. Beograd 24. 10. Ameriški dolar 870.— 12,95 1.67 27,58 Kanadski dolar 740,— 11,00 1,43 23,20 Nemška marka 466,— 697,50 89,60 1511,28 Holandski florint 428,— 644,00 82,80 1385.81 Belgijski frank 29 — 43,50 5,62 92.09 Danska krona 152,— 225,00 29,20 487,50 Švedska krona 202.— 305,00 39,80 658,46 Norveška krona 172,— 261,50 34,20 563,16 Francoski frank 200.— 300,90 39.10 650,98 Italijanska lira — 1.43 1,80 3,18 Angleški funt 2105,- 31,56 4,10 66,64 Irski funt 1750.— — — Švicarski frank 523,— 786,50 • 1670,91 Avstrijski šiling 66.- 12,68 212,97 Japonski jen 3,80 6,10 0,82 13,01 Avstralski dolar 980,— — 1,86 31,81 španska peseta 11.- 17,00 2,26 36,26 Portugalski eskudo 16,— 22,00 3,36 — Jug. dinar mali 27,- 39.— 5,80 — • veliki 27,50 39,- 5,80 Grška drahma 18.50 27,50 3,75 61.22 MiiiiniiBiiisstiiismitiiitiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiistiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiaiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiimniiiiiistiiiii* ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 «n mattatore*, film,, v katerem nastopa V. Gasman 11.40 Veliki dirigenti: Rafael Ku-belik 12.30 Svet v vojni, dokumentarna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 La famiglia delTantiquario, 15.15 Poje Riccardo Cocciante 16.10 Kriminalni genij Mr. Ree- derja - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Ob petih v soboto popoldne 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Dokumentarec «Boj za ohranitev pri življenju* 19.20 «La frontiera del drago* 19.45 Almanah in vremenske raz- 20.40 Sco''^atto* 22.05 Josphine'' Beauhamais, Ob-'koncu Dnevnik Drugi kanal 10.00 Beležke iz Evrope 12.30 Jarry Le\vis shovv - risanka 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija, ki jo je treba rešiti 14.00 šolska vzgoja 14.30 Športna sobota 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Risanka 18.15 «11 colpo a vite* - TV film 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 - Dribbling 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Osvajanje Divjega zahoda, 22.15 Obsežna oddaja o parlamentarni . razpravi v zvezi z zaupnico novi vladi Ob koncu Dnevnik 2 Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30.20.35 in 23.00 Gianni in Pi-notto - risanka 19.35 Pregled programov 20.05 Vsi na oder Don 20,40 Dantejevo življenje 21.55 Neki čuden duhovnik: Orione 22.30 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 Vrtec na obisku 8.20 Zbis - Ela Peroci: Ankine risbe 8.35 Dimnikarček se potepa po svetu 8.45 Zadnja dirka 9.15 Pisani svet: Moj dom stoji v malem naselju 9.45 Korenine - Naslednje generacije, TV nadaljevanka 11.20 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna oddaja 11.50 Čas, ki živi: 12.20 625 13.00 POROČILA 13.55 Nogomet: Partizan - Olimpija 15.50 POROČILA 15.55 Rock festival - Hessen ’80. 16.55 Naš kraj 17.10 Košarka: Partizan - Bosna 18.45 Muppet Show: Pearl Bayle 19.10 Zlata ptica 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Srečanja 21.35 Bolnišnica na koncu mesta, 22.35 POROČILA 22.30 Novi centurioni - film Koper 17.00 Film - ponovitev 19.00 Odprta meja, program v slo venščini 19.30 Rock scena: Electric light orchestra 20.15 TV dnevnik - Stičišče ‘ 20.30 «Fuga senza sčampo* • film 21.55 TV dnevnik - Danes 22.00 Pregled programov za naslednji teden 22.15 »Era Sam VVadash, lo chi-mavano cosi sia* - film TRST A 7.00, 8.00. 10.00. 13,00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7 20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Komorni ansambel gledališča Verdi; 11.30 Beležki!, ■ sledi)': Folklorni odmevi; 12.00 «Nas anu zutra - danes in jutri*, oddaja o Reziji; 12.30 Glasba po željah - L del; 13.20 Glasba po željah - n. del; 14.10'Otroški kotiček: Toni na obisku; 14,30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Izbori iz rock-oper; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori na ploščah; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 «Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenc«*. radijska humoreska; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas. KOPER J (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30. 17.30, 18.30. 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Glasbena oddaja; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Igra The Beaufort String 'Orchestra; 1040 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.32 Razni mo- tivi; 12.05 Glasba po željah; 14 00 LP tedna; 14.33 V veseli družbi s slovenskimi ansambli; 15 00 Lahka glasba; 15.45 Orkester Borghe-si; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasba; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...: 17.00 Glasbena oddejp; 17.32 Glasbeni vikend; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski jpogram) 6.30, 7.25. 13.30. 14.30 Poročilo; 6.00 Glasbo za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.37 Kinospored. 7.15 Najava sporeda: 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda: 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Ra dijski izletnik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00,14.00. 15.00, 17.00. 19,00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Glasbena oddaja; 8.40 Včeraj v parla mentu; 9.00 Week-end, napotki za goste iz tujine; 10.03 Black-out. glasbeno govorni program; 11.15 Srečanje' z Omello Vanoni; 12.03 I mostri; 12’.30 Gledališka antologija Paola in Licie Poli; 13.30 Zgodovina rocka; 14.03 Mali e * # * 9.39 na Proseku Primorje - E«neria A ••>/- ATLETIKA DEŽ. PRV. MLAD. IN DEČKOV 8.20 v Trstu, Grezar Nastonata tudi Adria in Bor NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Leccu Canottieri Lecco - Kras MED. MLAD. PRV. JUGOSLAVIJE 8.00 v Metliki Nastopa tudi Mladina KOŠARKA Avcllino - Como 1 Brescia - Fiorentina X 2 Cegliari - Napoli 1 X Catanzaro - Perugia 1 Inter - Roma 1 X Juventus - Torino 1X2 Pistoiese - Ascoli 1 X Udinese • Bologna X Foggia - Lazio X Sampdoria - Milan 1X2 Taranto - Bari X Prato - Cremonese 1 2 Sambened. - Campobasso 1 MOŠKA C-2 LIGA 11.00 v Padovi 3GP - Jadran NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor B - Saba * * « 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Bor OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle ob torkih ob 21.00, ob petkih ob 21.15. Urnik velja od torka, 28.10. dalje • • • Sekcija minibasket ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 27. oktobra, na «Prvem maju* ob 18. uri seja staršev otrok, k: gojijo minibasket pri ŠZ Bor. • • • ŠZ Bor sklicuje v ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj* v Trstu sestanek vseh blagajnikov in načelnikov odsekov, • * • TPK Sirena poziva vse člane, ki imajo čolne na društvenem prostoru, da poskrbijo za njihovo prlčvrstitev. Društvo ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi megla nastati ob slabem vremenu. Glavni odbor • t * ŠD Dom — Gorica obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass. • • ♦ ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežln* ob torkih i- petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, k) bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • • • ŠD Breg obvešča, da se bo začela otroška telovadba v torek, 28. oktobra, v občinski telovadnici v Dolini, in sicer: 1. skupina (zadnji letnik otroških vrtcev ter 1. in 2. razred osnovne šole) od 16. do 17. ure; 2. skupina (3„ 4. in 5. razred osnovne šole) od 17. do 18. ure. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnile) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir 2iro račun 50101-603-45361 cADITs DZS 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Poštni tekoči račun za Italijo Zarožništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. H 25. Oktobra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska P IZTT iTrst član Italijanske t zveze časopisnih w|||i| založnikov FIEG ' V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Zimbabve med kladivom in nakovalom 17. aprila letos je Rodezija postala neodvisna. Šest milijonov Afričanov je tako slavilo svojo zmago nad četrt milijona belcev; spremenili so naziv dežele v Zimbabve, glavno mesto Salisbury je postalo Harare in dejstvo, da je namesto orožja prvič zmagal izid volitev (bile so februarja), je marsikoga navdal z iluzijo, da je najhujši problem rešen. Možje, ki so po sedemletnem boju zmogli pomiritev, naj bi zmogli še vse ostale naloge, ki jih nalaga skupni razvoj. Na volitvah je nekoliko nepričakovano zmagal Robert Mugahe, voditelj gibanja ŽANU (Afriška narodna zveza Zimbabveja), zanj so volili pripadniki rodu, ali bolje ljudstva, Šona, ki tvorijo 80 odstotkov celotnega prebivalstva. Njegov neposredni tekmec Joshua Nkomo, pa je dobil glasove manjšinskega rodu Ndebele. Poleg te etnične razlike imata glavna afriška predstavnika še družbeno oznako: Nkomo je bil sprva sindikalist in ima več privržencev med mestnim in delavskim prebivalstvom, Mugabe pa na podeželju. O Nkomu govorijo še, da ima preko sosednje Zambije precej odkrito sovjetsko podporo, nekateri ga celo obtožujejo, da ima tudi po »pomiritvi* skritih nekaj tisoč oboroženih mož, za vsak primer. Glavni poraženec volitev je bil Muzorewa, kar ne preseneča, glede na to, da so ga javno podpirale Anglija in Južnoafriška republika, kar gotovo ni vzbujalo velikih simpatij med afriškimi volivci. ' Po Mugabejevi izvolitvi je marsikaterega belca zagrabila panika, imeli so ga namreč zapisanega kot skrajnega marksista. Vse dosedanje Muga-bejeve poteze so zanikale ta strah. Takoj je pokazal, da svojo politiko ne bo usmerjal v dopolnitev afriškega maščevanja nad belci, ki ga je obetala dolga oborožena borba, ampak da je njegov cilj pomiritev in sodelovanje med obema deloma prebivalstva. Kot prvi znak zmernosti je Mugabe vključil med 22-člansko vlado tudi dva belca, ki jima je zaupal važni ministrstvi za kmetijstvo in industrijo. Poleg tega pa je belemu generalu Wallsu, ki je dotlej vodil rasistične oborožene enote poveril nalogo, da iz treh nasprotujočih si vojsk zvari novo, enotno oboroženo silo. General se je odtlej že upokojil, beli ministri so bili že zamenjani, a ti in podobni ukrepi so izzvali val nasprotovanja med črnim prebivalstvom, ki je videl v teh pomirjevalnih potezah le preveč popuščanja nekdanjim gospodarjem. Afričani težko sprejemajo dejstvo, da imajo belci v parlamentu enega predstavnika vsakih 12.000 prebivalcev, Afričani pa vsakih 80.000; nadalje, da morajo po agrarni reformi plačevati zemljo, ki jim jo beli posestniki prepuščajo in da se morajo'pluralistično vesti tudi do rasističnega belega gibanja Rhodesian Front, ki ne skriva svojih ideoloških in gospodarskih načel in ciljev. Notranje Mugabejeve politike ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo zunanjih sil, ki pritiskajo na mladi Zimbabve. Že samo dejstvo, da gverilska gibanja niso mogla opraviti svojega dela do konca, kot so to uspela v sosednji Angoli in v Mozambiku, kaže, da je stanje tu drugačno. Južna Afrika je namreč, s svojimi vojaškimi posegi preko meja teh držav, tako ogrožala njun gospodarski razvoj, da so bile prisiljene pristati na kompromis, ki se je odigral v Zimbabveju. Isto taktiko nadaljuje Južna Afrika še danes v odnosu do Angole, ki podpira osvobodilno gibanje Namibije. Četrtina zimbabvejskega izvoza gre v Južno Afriko, 90 odstotkov vsega zunanje-trgovinskega prometa poteka iz Zimbabveja preko južnoafriškega ozemlja, zato Mugabe ne more prezreti pritiskov, ki prihajajo iz Pretorie. To popuščanje povzroča vedno ostrejša nasprotja celo znotraj vladne stranke. Radikalnejši člani, zlasti bivši borci zahtevajo odločnejšo politiko. Mugabe ima na voljo dve poti: pomiritev, kar pomeni pospešeno afrikanizacijo oblasti in ostrejši spor z belci ali pa spopad, kar pomeni potrebo, da se nasloni na Nkoma ali celo na belce . . . Med kladivom notranje opozicije in nakovalom južnoafriškega pritiska je utrjevanje lastne neodvisnosti in napredek na poti socializma vedno težji. vztraja pri svojih prepričanjih. Tisti, ki se spominjaj Reagana kot kalifornijskega guvernerja trdijo, da je predvsem upošteval mnenja svojih svetovalcev in se je v svoji pragmatičnosti požvižgal na mnenje volivcev in na dane obljube. Nekajmesečni letošnji vodja njegovega volilnega štaba John Sears trdi, da se Reaganu pozna preteklost filmskega igralca in je zato s svojimi svetovalci «enak med enakimi* in ne lider. Če bodo njegovi svetovalci sposobni, «bo Reagan dober predsednik*, trdi Sears. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, če je lahko predsednik ZDA le navaden uresničevalec tujih nasvetov? Tudi Sears ugotavlja da je precejšnja razlika med funkcijo kalifornijskega guvernerje in predsednika ZDA, ki je obenem ministrski predsednik in poveljnik oboroženih sil. Med bolj naklonjenimi Reaganovimi opazovalci trdi liberalno u-smerjen Anthony Leviš, da je republikanski kandidat »prijateljski, obziren in brez hudobije*. Dobronamerna ocena pa lahko bodočemu predsedniku bolj škodi kot koristi, •iiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiniMiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii NAJBOLJ PROTISLOVNA OSEBNOST AMERIŠKIH VOLITEV Reagan le slepi izvrševalec smernic svojih svetovalcev? Med njimi parvenujski multimilijonarji, zagovorniki hladne vojne in pristaši klasičnega kapitalizma NEW YORK — Še nikoli v ameriški zgodovini ni bil kak predsedniški kandidat deležen tako protislovnih ocen kot Ronald Reagan. Republikanci skušajo v teh nekaj dneh, ki manjkajo do volitev, porušiti sliko ((nepredvidljivega* in ((impulzivnega* Reagana, ki bi rad zamenjal konfrontacijo med velesilama z westernskim dvobojem. Trdijo predvsem, da je Reagan vse prej kot svojeglav, da predvsem upošteva nasvete svojih svetovalcev in PO 18 MESECIH ZAKONA 0 OMEJEVANJU PROMETA V SFRJ Varčevanje z bencinom amo z visokimi cenami & D (Poseben dopis) V teh dneh se izteka 18 mesecev, kar je v Jugoslaviji pričel veljati zakon o csodih-lihih*, po katerem mora vsak avtomobil (razen ne tako redkih izjem) ostati šest fMv mesecu v garaži. Tako avtomobili s parno končno številko ne smejo voziti v torek, vozila z neparno številko pa v četrtek, vsi so pa tnevožni* en vikend v mesecu. Nafte je premalo in postaja vedno bolj draga, za uvoženo nafto pa bo Jugoslavija letos morala po vsej verjetnosti odšteti znesek, ki bo blizu polovice vrednosti celotnega jugoslovanskega izvoza v tem letu. Varčevanje z nafto in naftnimi derivati je torej kraikomalo prednostna naloga jugoslovanskega gospodarstva in slehernega občana. O niejevanja so sicer neprijetna, to da pri porabi nafte se jim ni mogoče izogniti. Kljub temu pa zakon o *sodih-lihih* doslej ni naletel na pretirane simpatije jugoslovanske javnosti. Preči kratkim se je ta zakon zna šel celo pred ustavnim sodiščem, kajti mnogi menijo, da ni v skla du z jugoslovansko ustavo. Pred tednik zveznega komiteja za promet je v polemičnih razpravah delegatov zvezne skupščine o ustavnosti tega zakona izjavil, da so, zahvaljujoč se zakonu o omejtlvar voženj, Jugoslovani prihranili 350 tisoč ton bencina, oziroma dva milijona ton dragocene nafte. V nedavni televizijski oddaji, fc> jo je pripravil beograjski studio, so zaprosili gledalce, naj povedo svoje mnenje po telefonu, kako bi bilo najbolj smotrno varčevati z bencinom. V kratkem času se je oglasilo kakšnih petsto gledalcev, velika večina pa je menila, da bi uvedba bonov bila bolj racionalna oblika varčevanja, kot pa sedanji sistem «sodi-lihi». Ugledni slovenski institut za ekonomska raziskovanja je pred kratkim dal v javnost študijo, v ka teri zakon o omejitvah voženj daje pod vprašaj iz reč razlogov. Po njihovem mnenju so se ljudje že v veliki meri prilagodili novemu zakonu. Večino voženj opravijo v dneh, ko se lahko vozijo, vedno več pa je tudi družin, ki kupujejo drugi avtomobil. Edina rešitev, ki bo potrošnike silila k varčni porabi bencina, je primerno visoka cena tega goriva. Pri s^ejemanju zakona o omejitvah voženj so bili prepričani, da bodo omejitve prispevale k zmanjšanju števila nesreč. V torek in četrtek je približno 45 odstotkov manj vozil na cesti kot sicer, toda nesreče se niso zmanjšale v istem obsegu. V nekaterih republikah so v teh dneh sicer upadle za Ul odstotkov, toda v pogojih manjše prometne gneče so hitrosti večje in nesreče toliko hujše. Naftna industrija je izračunala, da so v Jugoslaviji v prvi oolovici tega leta porabili za 15 odstotkov manj bencina kot v enakem obda b ju preteklega leta. Poraba vseh suro-^h naftnih derivatov pa je dosegla 8,7 odstotka oziroma 6 odstotkov manj kot v istem času lani. Kdo je zaslužen za zmanjševanje porabe nafte, še zlasti bencina? V naftni industriji so prepričani, da je višina cen bencina in drugih derivatov zanesljivo glavni motiv za varčevanje ter da je sistem ssodi-lihi» odveč. Pri tem je potrebno še upošte- vati, da predstavlja motorni bencin le 15,4 odstotka celotne porabe nafte v SFRJ. P rek .42 odstotkov ,celotne surove nafte Jugoslavija 'včč dela v tako imenovane «črne» de rivate, torej v različna kurilna QIm, ki bi jih v večini tovarn lahko na domestili z drugimi kurivi, brez posebnih negativnih posledic za kakovost svojih izdelkov. Vsi ostali naftni derivati skupaj, kot na pri mer petrolej, kerozin, primarni bencin, maziva in drugi pa ne pred stavljajo niti 15 odstotkov skupne porabe nafte. Alternativno gorivo nafti v gospodinjstvih in industriji je premog, toda čez noč je to nemogoče izpeljati. Visokih zalog premoga v Jugoslaviji ni mogoče aktivirati brez obsežnih naložb v premogovnike. Za vse to pa je potreben ne samo denar, temveč tudi čas. MIRO SIMČIČ Za prihodnje trimesečje se bo dravinjska doklada zvišala za 10 točk RIM — Draginjska doklada se bo za trimesečje november - december -januar povečala najbrž za deset točk in ne za 11 kot je bilo rečeno prejšnji mesec, kar pomeni, da bodo odvisni delavci dobili z novembrsko plačo 23.890. lir več (16 700 čistih). Od avgusta lani do avgusta letos so se cene povišale za 21,6 od sto, medtem ko je draginja poskočila v mesecu septembru za 1,428, tako da je indeks premične lestvice dosegel vrednost 243,72. Dokončno bodo določili skok dra-ginjske doklade, ko bodo ugotovili, kako so se gibale cene v mesecu oktobru, vendar kaže, da tokrat draginjska doklada ne bo poskočila za več kot 10 točk. Pertini in Mij ato vic ob 35. obletnici OZN RIM — Ob 35. obletnice ustanovitve Organizacije združenih narodov je italijanski predsednik Sandro Pertini v svoji poslanici med drugim dejal, da je vse preveč vojn krvavo zaznamovalo zgodovino zadnjih 35. let, ko je na tisoče ljudi urprlo, trpelo..in.trpi zaradi nadvlade človeka nad človekom in nasilja nekaterih režimov. »Napo-čil je čas, da jasno uresničimo tudi v praksi, brez nadaljnjih odlašanj in omahovanj, zahtevo o ore-kinitvi nezaslišanega vrtinca oboroževalne tekme in spremenimo njen tok s pozitivno rešitvijo sedanjih številnih pogajanj*, je poudaril Pertini in ponovil privrženost Italije temeljni listini Združenih narodov. • * • BEOGRAD — Ob 35-letnici OZN je predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič poslal generalnemu sekretarju svetovne organiza cije Kurtu Waldheimu poslanico, v kateri poudarja velik pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje ZN kot nezamenljivemu inštrumentu ohranitve svetovnega miru in krepitve enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Svetovna organizacija se je uveljavila kot enoten instrument, ki omogoča združitev prizadevanj vsen območij in vseh držav sveta pri reševanju problemov sodobnega sveta. V tej zvezi je Mijatovič zapisal, da dejavnost neuvrščenih držav v OZN prispeva k njihovi vedno pomembnejši vlogi pri krepitvi prizadevanj za odpravo blokovske ga tekmovanja in za miroljubno rešitev mednarodnih sporov in kriz. Jugoslavija bo tudi v prihodnje v največji možni meri prispevala k uspešnemu delu svetovne organiza cije, je še zapisal Mijatovič. (dd) VIDEM — Furlani niso pozabili na solidarnost, ki so je bili deležni pred štirimi leti, ko je Furlanije razdejal potres. Iz Humina so že po- slali v Alžirijo napravo, ki prečiščuje vodo in zmore 60 tisoč litrov pitne vede na dan. Poleg tega je 'numinska občinska uprava dodelila 5 milijonov lir, ki bodo šli za pomoč potresencem v Alžiriji. Aretiran goljuf l.’AQUILA — Dr. Andrea Nurzia, asistent za patologijo pri univerzi v Aquili, je veljal za bolehnega človeka, saj je v zadnjih šestih letih bil kar 365 dni v bolniški blagajni. Te dni pa so odkrili, da je možakar bil redno zaposlen tudi v rimski bolnišnici in je logično za svoj trud prejemal dve plači. Prijavili so ga sodišču zaradi goljufije v ob-težilnih okoliščinah. Istočasno ga je univerza v Aquili odpustila iz službe. saj bo marsikdo iz nje izluščil, da je Reagan predvsem naiven. Le-wis ugotavlja tudi, da je predsedniški ugled, ki mu omogoča zavrnitev nevarnih in provokativnih pobud, zmes znanja in nagona. Glede Reaganovega nagona so mnenja deljena, o znanju pa je republikanski kandidat do sedaj dokazal, da je bolj bomo, saj ga le krog njegovih svetovalcev in prijateljev rešuje hujših polomij in pasti, ki mu jih nastavlja tisk. Iz vsega tega izhaja ničkaj spodbudna slika, da je Reagan človek, ki z lahkoto postane žrtev najbolj gostobesednega in prepričljivega svetovalca. Povsem razumljivo se zato ameriška javnost v dobršni meri zanima tudi za Reaganove svetovalce in prijatelje. Med njimi so predvsem multimilijonarji, ki so zrasli iz niča, kot avtomobilski zastopnik Holmes Tuttle, naftni mogotec Henry Salvatori, veleposestnik William Wilson in industrijec Justin Dart. Prav ta skupira najožjih «prijateljev* je Ronalda Reagana pred 15 leti prepričala, da je stopil na ameriško politično prizorišče in z njihovimi nasveti tudi sam postal multimilijonar. Če pa pogledamo širši krog Reaganovega «klana», iz katerega bo ob morebitni izvolitvi črpal svoje uradne svetovalce, je slika še bolj pošastna. V veliki večini so to konzervativni zunanjepolitični in vojaški izvedenci ter skrajno liberalni ekonomisti. Med prvimi so predvsem »oporečniki*, ki se ne strinjajo s Carterjevo politiko popuščanja napetosti, a se niso strinjali niti z zunanjo politiko Nixona in Forda. Med njimi so najbolj znani Richard Pipes, general Daniel Graham, admiral Thomas Moorer, Richard Allen in general Edvvard Rowny. To so predstavniki najbolj ozkega ameriškega konservatorizma, ki dosledno zagovarjajo -stališče, da je Sovjetska zveza že prehitela ZDA in ge mora zato Amerika ponovno oborožiti in preklicati sporazum o omejevanju strateškeg? orožja SA LT 2. Reaganovi gospodarski svetovalci pa dosledno zagovarjajo potrebo o zvišanju investicij z znižanjem davčnega pritiska in zmanjšanju socialnih stroškov. Pridigajo tudi ne-vmeševanje vlade v zasebne gospodarske pobude in se ogrevajo za zlato kot temelj ameriškega denarnega sistema. Ob vsem tem pa ameriški volivec še vedno ne ve, kako bi se obna- šal Reagan, če bi bil izvoljen za prihodnjega predsednika. Ko je bil kalifornijski guverner, je Reagan obljubil zmanjšanje davčnega pritiska, a po izvolitvi ga je še povečal. Prav tako je obljubljal večjo kazensko strogost in spoštovanje zakona, kasneje je na vse to pozabil in je bil med najbolj vnetimi pristaši začasne svobode proti plačilu denarne kavcije. V zadnjem obdobju se je požvižgal na svoja kapitalistična načela in je podori javna nakazila tovarni Chrysler, zvezna finančna jamstva newyorški upravi in podporo že dovolj podprti ameriški trgovski mornarici. Reagan se torej požvižga na načelnost in upošteva samo tisto, s čemer mu postrežejo njegovi svetovalci. Republikanski predsedniški kandidat je torej največja neznanka sedanjih ameriških volitev, saj kot kaže sam nima jasnih pojmov in se slepo prepušča nasvetom svojega štaba. NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU Gostje iz Makedonije nastopili v Mariboru Igra Gorana Stefanovskega «Divje meso» je osvojila prvo mesto na Sterijinem pozorju - V nočnem sporedu Kosmačeva «Balada o trobenti m oblaku» (Od našega poročevalca) MARIBOR — V četrtek je na Borštnikovem srečanju v Mariboru gostoval dramski teater iz Skopja, ki je v makedonskem jeziku odigral delo Gorana Stefanovskega «Divje meso». Predstava je bila proglašena za najboljšo na Sterijinem pozorju. Igra je ambientira-na v leto 1939, dogaja pa se v Skopju. Zgodba je sama po sebi preprosta. Gre za peripetijo družine, ki neko veliko trgovsko predstavniško podjetje nasilno in zgroba poruši hišo zato, da bi,gradilo v mestu novo stavbo, oziroma razširilo že obstoječe poslovne prostore.. Akter razlastitve je Nemec Klaus, ki pride nadzirat delo predstavništva družbe, ki ima očitno glavnico v tujini. Klaus rovari proti družini Dimitrija Andreeviča s pomočjo njegovega sina Stefana, ki je zaposlen v predstavništvu podjetja, ki ga Neapeljska mafija ostaja pri svojem Milijarda lir podkupnine za gradnjo dveh ladij V ladjedelnici Castellammare pa medtem preti brezposelnost 130 delavcem NEAPELJ — Ladjedelnica Italcantieri v Castellammare miruje že tri mesece. Delavci čakajo, kdaj bodo lahko pričeli graditi dve ladji, ki ju je naročil brodar Ferruzzi. Točno, kot se je pojavila neapeljska mafija, tako ne zamudi priložnosti, da se okoristi pri švicarska ura, imenovana «camorra», ki vsakem gradbenem delu. Za vsako ladjo je preko svojih posrednikov zahtevala pol milijarde podkupnine. To pomeni, da se bodo gradbena dela pričela šele ko bo »camorra* prejela milijardo lir. V kampanijski ladjedelnici pa se medtem inženirji m odgovorno osebje ne izreče. Opaziti je strah in neodločnost, predvsem sedaj, ko je prišla zadeva v javnost. Jasna so jim pravila neapeljske mafije, ki ne dopušča nepokorščine. Samo v tem letu so v okolici Castellammare ter v bližnjih občinah zabeležili nad sto umorov, od katerih je znatna večina mafijskega značaja. Le sindikati so se pri tem jasno izrazili: «že od vsega začetka smo opozorili na nevarnost. Vedno smo bili mnenja, da je zakup izredno tvegana stvar*. In sedaj prav zaradi tega zakupa grozi brezposelnost 130 delavcem. Ladjedelnica v Castellammare lahko živi avtonomno lahko še nekaj tednov. Kako bodo potem ukrenili, pa se še ne ve. Delavci medtem ne čakajo križem rok. Naredijo, kar morejo. Včeraj dopoldne je bila v Castellammare splošna stavka, ki so se je udeležili nameščenci vseh industrijskih sektorjev. Odločnost delavcev je velika, nič manjša pa ni niti odločnost mafijcev. V deželi, kot je Kampanija, kjer je množična brezposelnost praksa in kjer je »camorra* stvarnost, je težko pričakovati vidne spremembe družbene stvarnosti v doglednem času. Mafijski «racket» ustavlja delo v ladjedelnici, delavci pa pri tem zaman izkazujejo svoj bes in odpor. .......................................(lt■■■■■■•n•■lllnll....................»»""»■'» SVOJEVRSTNA BOŽIČNA DARILA V ZDA Kako se na božič pripravljajo ameriški petičneži Vedno dražji katalogi - Helikopter, zbirka pip in organiziran vikend NEW YORK — Božični prazniki so priložnost, ko prijateljem ali o-sebi, ki nam je najbolj pri srcu pripravimo prijetno presenečenje z lepim in bogatim ali le priložnostnim darilom. Toda vsako leto je kupec postavljen pred nerešljivo dilemo: kaj darovati? kako biti originalen, ne da bi pri tem potrosili preveliko vsoto denarja? Američani, prvaki potrošništva in razkošja so ta, navidez nerešljiv problem, odpravili že pred mnogimi leti z izdajanjem posebnih debelih in pisanih katalogov, kier lahko kupec izbere med številnimi darili od najenostavnejših do najbolj neverjetnih. Vsesplošna kriza pa je Tekma za naslov lepotice sveta V Tokiu bodo 4. novembra izvolili lepotico sveta, pa so že sedaj prispele v japonsko velemesto Konkurentke (na sliki predstavnice evropskih držav) (Telefoto AP) postavila v dvom tudi še tako zakoreninjeno inštitucijo* kot so božična darila. Kataloge, ki so jih tvrdke nekoč kar brezplačno pošiljale na dom morebitnega kupca, je treba sedaj plačati, Stanejo pa najmanj en dolar (880 lir), največ pa celo 40 dolarjev (35 tisoč lir). V ZDA jih trenutno izdajajo 58, tako. da mora kupec, ki želi imet: pregled nad celotno proizvodnjo a-meriških tvrdk izplačati 240 tisoč lir, kar pomeni, da mu za darilo ostane le bolj malo denarja. Ni pa to niti pretirana cena. če pomisli mo. da presegajo stroški za izdajanje posameznih katalogov večkrat milijon dolarjev. Poprečni Američan si mora torej pomagati le z lastno fantazijo, če želi sploh kupiti kakšno darilo. S tem so se sprijaznili tudi prodajalci, ki pošiljajo zastonj kataloge le najbolj premožnim državljanom, skratka tistim, ki imajo aktivni račun v banki in ki bodo zagotovo kupili najdražja darila. Teh prav gotovo ne manjka. Naj-slovitejši ameriški katalog tvrdke «Montgomery Ward» jih navaja kar precej, ki se predvsem odlikujejo po svoji ekscentričnosti. Povsem normalno je, vsaj tako kaže, ponujati ameriškemu kupcu helikop ter za šest oseb (170 milijonov lir), če pa se zdi to darilo preveč v napoto lahko vedno darujejo skrinjico opremljeno s 336 pipami in di plomatskim kovčkom (?), ki stane vsekakor manj (132 milijonov). Če obdarjenec ni strastni kadilec, bo lahko zadovoljen tudi s starim ameriškim samokresom znamke «colt», ki ima predvsem prednost, da stane «le» sedem milijonov lir. Konč no, če ima mnogo prijateljev in si želi velike družbe ima na voljo nre možni Američan organiziran vikend za sto ljudi v neki texaški kmetiji (52 milijonov lir). Ameriški prodajalci pa so seveda poskrbeli tudi za kulturno najbolj zahtevne kliente. Ljubitelji glasbe in gledališča si tako lahko privoščijo kar na svojem domačem vrtu veseloigro zvrsti »musical* v izvedbi znanega ameriškega an sambla. Kaj pa «navadni smrtniki*? Za dovoljiti se morajo z bolj ali manj obrabljenimi zamislimi. Domišljija ameriških »izvedencev* je pač sorazmerna vsoti, ki jo je kupec pripravljen odšteti... Gospodarstveniki iz F-JK na obisku v Bujah BUJE — Na pobudo krajevnega predstavništva jugoslovanske trgo vinske zbornice, ki ima svoj sedež v Trstu, sta se včeraj sestali v Bujah delegacija gospodarskih opera torje Furlanije - Julijske krajine in krajevni družbenopolitični predstavniki. V pogovorih so predvsem ugo tovili, da je treba še bolj okrepiti medsebojne odnose, predvsem na področju male industrije. Italijanske goste je sprejel predsednik občinskega odbora Valentin Jakac skupno z nekaterimi predstavniki krajevnih delovnih skupnosti. Delegacija F-JK je med drugim obiskale nekatere krajevne tovarne. Ugledni gostje so pristavili, da je okrepitev in vzpostavitev medsebojnega dialoga obojestranski interes Italije in Jugoslavije. E. O. •iiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiimitiniiiiHiiiMiimiiiiiiiiiKiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiHiiinHiiiitimiiiiiiiiiiimiit NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V Ljubljani razstava «Narava - divjad - lov» LJUBLJANA — Na Gospodarskem I du Kardelju, velikima ljubiteljema oiofoinč^n ir T.inhlinni on ndnrli • naravp razstavo pod naslovom »Narava -divjad - lov 80». Organizirali sta jo Lovska zveza Slovenije in Zveza lovskih društev Ljubljane. Na razstavi je prikazala vloga lova v Sloveniji, oziroma prispevek lova k podružbljanju, poglabljanju in uresničevanju širšega družbenega interesa za zaščito človekovega okolja. Poleg tega. da prikazuje 1.500 trofej je namen razstave pokazati tako imenovano »urbano osi panje* — torej kako urbanizacija družbe nenehno ogroža in krči posamezne živalske vrste, prikaže na pore in pomoč lovskih društev pri zaustavljanju tega »osipanja* in prizadevanja, da zagotovi živalim čim boljše življenjske pogoje. Pri tem sodelujejo tudi številne druž benopolitične in gospodarske organizacije v republiki. Poseben del razstave je namenjen Josipu Brozu Titu in Edvar- Med razstavo bo tudi medrepubliška konferenca lovcev, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki lovskih organizacij iz Furlanije Julijske krajine in Avstrije. Na otvoritvi razstave jp član predsedstva CK ZK Slovenije Alojz Briški, sicer predsednik Lovske zveze Slovenije orisal pomen te orga nizacije za vso družbo, predvsem za razvijanje splošnih humanih od nosov v njej. Lovci morajo biti vzor tiste etike, morale, kulture in zavesti, ki išče svoje korenine v odnosu med človekom in naravo, je dejal Briški, (jp) PARIZ — Francoska policija je odkrila 35 kilogramov nakita, ki so ga v začetku meseca ukradli v neki italijanski tovarni. Vrednost nakita znaša približno 2 milijardi lir. pač vodi Klaus. Na tem okviru izgorevajo usode ljudi, vršijo se drobna dejanja, ki pa kažejo na predvojno grozo in trpljenje zatiranega in brezpravnega makedonskega ljudstva. Družino, ki bo obsojena na izgon iz hiše, sestavljajo poleg invalidnega očeta, še slaboumna mati Marija, trije sinovi in žena enega izmed njih. Sinovi so si med sabo zelo različni. Stefan upa na kariero, zaplete se v ljubezensko zgodbo z ženo enega izmed voditeljev podjetja, Saro. Ob koncu pa postane Stefan tragični trojanski konj podjetja v svoji lastni družini. Drugi sin Andreja je izgubljen in obupan pijanček, njegova žena čaka otroka. Tretji sin Si-, mon je komunist. Zgodba in dejanja so razdeljena na krajše odlomke, oziroma prizore, ki po svoji strukturi spominjajo na Jovanovič -Rističevo Osvoboditev Skopja. Vsekakor je igra impresiviuz, igralci nastopajo učinkovito, glasbeni vložki med enim in drugim prizorom pa efektuno dopolnjujejo predstavo. Gledali smo tako trenutke tragične ljubezni, pa krute brezobzirnosti, nasilja in trpljenja. Nastopajoči liki so bili učinkoviti nosilci individualnih usod, ki jih ob koncu združi trpljenje zatirane družine. Jezikovne pregrade vmake-donščina* niso tako bile posebno občutne. Delo je režiral Slobodan Unkovski, med vlogami pa naj o-menirno Kruma Stojanova kot Andreeviča, Nenada Stojanovskega kot Andreja, Blago jo Čorevskega kot Stefana, Milico Stojanovsko kot Marijo, Liliano Veljanovo kot Saro in Petra Temelkovskega kot Klausa. Sceno je izdelala Meta Hočevar, glasba pa je delo skupine «Leb i sol*. V nočnem sporedu je nastopil Jurij Souček z dramatizirano povestjo «Balada o trobenti in oblaku» Cirila Kosmača. Součkov nastop je bil učinkovit, igralec se jf izognil pretirani teairaliki, besedilo je podajal z izpiljeno gledališko in jezikovno kulturo. Tenkočutno je obvladal transformacije ko je prikazoval različne osebe ter miselne, čustvene in tudi. pozicijske preobrate. Skratka, njegov nastop nam je nudil dober gledališki večer. V popoldanskih urah smo v oddelku namenjenemu radijskim igram poslušali radijsko igro Franeta Milčinskega Ježka «Strme stopnice*. Delo ima zgodovinski pomen, saj so ga prvič predvajali po ljubljanskem radiu 26. aprila 1949. To je bila torej v Jugoslaviji prva po vojni izvajana izvirna radijska igra. Na žalost pa ni več ohranjenih posnetkov iz prve izvedbe in zato je ljubljanskega RTV igro ponovno posnela leta 1978 v režiji Rosande Sajko. Tematika igre je zajeta iz obdobja NOB, avtor pa v njej prikazuje skupino ranjenih borcev, ki v bunkerju in ob pomanjkanju hrane čakajo, da bi jih partizani rešili. V skupim sta tudi mlada žena z dojenčkom. Med čakanjem se odkrivajo različne dileme, ki so lahko spremljale ljudi v revoluciji. Srečamo se z vprašanji zvestobe, izdajalstva. človekoljubja in pravičnosti, pa s strahom, upanjem in neomajano vero v boljšo bodočnost. Gre torej za klasični element te proze, poezije in dramatike na tematiko NOB. V novem posnetku (stereotehnika) nastopajo Rudi Kosmač, Janez Albrecht, Dare Valič, Polde Didič, Mojca Ribič, Kristjan Muck in drugi. Igro je vosnela Metka Rojc. Medtem se nadaljujejo tudi številne spremljevalne manifestacije Borštnikovega srečanja, čianica drame SNG Maribor Breda Bugelj je včeraj pripovedovala Grimove pravljice v nekaterih vrtcih. Na Trgu Svobode je nastopil Janez Jemec z Borštnikijado. V tovarni BIK Maribor pa je nastopil Maks Furjan. Slovensko stalno gledališče je gostovalo v Gornji Rad-gonji, v Ljutomeru pa nrimorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. ACE MERMOLJA Novogoriško gledališče nastopilo v Ljubljani LJUBLJANA — Na poti na Borštnikovo srečanje ti Mariboru so se člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v četrtek zaustavili v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstavili so znano ekspresionistično grotesko «Dogo-dek v mestu Gogi» Slavka Gruma. Predstava je nastala ob koncu lanske sezone v režiji Mirana Herzoga in scenografiji Mete Hočevar. Nastopil je domala ves igralski ansambel. Občinstvo v povsem zasedeni dvorani je igralce nagradilo z dolgim in toplim aplavzom, predstavo pa je posnela tudi ljubljanska televizija. M. Z. JOHANNESBURG — Južnoafriška vlada je ustanovila še eno črnsko državo, ki ji je dala ime Ciskej, v nasprotju s Transkejem, ki je postal formalno neodvisen pred časom.