Časopis s podobami za slovensko mladino.
S prilogo: r(/\-ncjolj©ok!'    _ ŠteV. 9.                    V Ljubljani, 1. septembra 1896.               LetO XXVI.
Veselo slovo.
sako! Zdaj pa le naglo v mesto, , Kjer lepše je vse kot pri nas, Za sdbo zrem že prašno cesto In svojo malo rojstno vas.
Cemu bi radostno ne peval, Ko med učene grem Ijudf? Saj sem doma dovolj sameval In tratil svoje mlade dni.
Brezskrbna d6ba je minola, Ko vriskal sem sred pestrih rož, Zdaj zove me k učenju šola V središče modrih, vrlih mož.
UČili bodo me modrosti, Kako bo vendar to lepo! In v viru bistre ucenosti Pojili mi srce mlado.
Izpolnjene so želje vroČe: Še danes v mesto grem — juhč! Pozdravljatn mati vas in oče, Nikar ne bojte se zame!
I v mesta glasnega vrvenju Oslanem vam hvaležen sin, Ves čas posvetil boni ucenju, Kjer svet mi vsak bo opomin.
Kdo pa vzdihuje zunaj v veži ? Glej, sestra, glej! — Pa tu stojiš? In ti se jočeš? — Beži, beži, Saj vredno ni, da se solziš!
Mar vedno gonim naj na pašnik? Kako si vendar Čudna ti! Ce v šolo grem, pa se' kot mašnik Povrnem še prihodnje dni!
Tedaj bo lepše, kaj? — No, vidiš, Da jaz le vedno prav imam! Satno, da ti se ne izpridiš — Pa saj tako te že poznam!
Zdaj pa v slovo ti kličem — ZBogoml Roko mi še podaj — tako! Cez kratek čas z domačim krogom Zopet združi večno me nebo! Ciril Vuga.
9